V Ljubljani, v torek, 26. avgusta 1941-XIX PoUnlna "lalaM • 'otov1nt Prewo — Cena L 0.70 ________\ .....———————m— Naročnina mesečno Jfe. ^^^^^^^ M ^^^^^^^ Abbonamenti: Mete EBi m § BKJeh 1%I m m * rač. Ljubljana m. V AV ^ ^ OD _ # W OB ^ ^ >0-630 per gli abbo- 10.650 r. naročnino JKM—Š0 ^ fljnamenti: Pex in 10.349 za inserate, le h«e"ioni. Podružnica! Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ia dneva po praznika. Filiale t Nnvn mKin „ Novo mesto. »novo mesto. b Uredn|itT0 |n oprava! Kopitarjeva 6, Ljubljana. a Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega | Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. | Concessionaria esclusiva per la ptibblicifa di provemenza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana & A., Milano. | Teleion 4001—4005. | ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A* Milano. italijansko vojno poročilo št. 446 in 447: Zmagoviti letalski napadi v severni Afriki 446. italijansko uradno vojno poročilo pravi: V Cireuajki znatno delovanje topnitva in osnega letalstva na odseku pri Tobruku. Skupine nemških letal so uspešno bombardirale proteletal-ske baterije v trdnjavi ter ladje v luki. Naša lovska letala so sestrelila eno sovražno letalo. Angleška letala so bombordirala Bengazi in napravila nekaj škode. V vzhodni Afriki novi sovražni letalski napadi na postojanke pri Uolkefitu. Stalno delovanje naših oddelkov, ki so izvedli napadalne sunke med sovražne postojanke. V pretekli noči je kraljevo letalstvo bombardiralo letališče v Mikabi na Malti. Izbruhnilo je mnogo požarov. Glavni stan italijanskih vojnih sil, 25. avgusta: Nič pomembnega na suhozeniskih frontah. V noči na 24. avgusta so sovražna letala metala zažigalne bombe na kraj Tenipio Pausania (Sassari) in povzročila en smrtni primer in štiri ranjence ter brezpomembne škode. Za časa svoje misije nad Sredozemljem je bilo eno naših letal napadeno po sovražnikovi lovski formaciji in je. čeprav je bilo hudo zadeto in je imelo ranjence na krovu, uspelo da se reči, potem ko je zbilo eno nasprotno letalo. Rim, '25. avg. AS. Angleška admiraliteta sporoča, da je smatrati podmornico »Union« za izgubljeno, ker se ni pravočasno vrnila v svoje oporišče. Nemško odlikovanje italijanskih letalcev Berlin, 25. avgusta. AS. Tukajšnji listi s posebnim podčrtavanjem prinašajo vest, da je maršal Giiring, kot poveljnik nemške zračne vojske, v imenu Hitlerja odlikoval 22 članov italijanskega letalskega zbora z železnim križem v znak priznanja za njihovo delo lovskih pilotov in vodnikov spremljevalnih letal nemškim formacijam za časa bojev nad Tobrukom. Nemški list porablja priliko za podčrtavanje vrednosti italijanskih bojevnikov v zraku. Italijanski zbor na vzhodu koraka naprej Ukrajinsko bojišče — italijanski sektor — £o. avgusta. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Srečal sem prvega italijanskega vojaka v bližini Buga, Srečal sem jih že na Madžarskem, v Romuniji, v Besarabiji in v Bukovini, toda moje srečanje ob ukrajinski reki z vojaki zmagovitih edinic, ki so imele veliko čast, da stopijo na bojišče zoper boljševiške sile, to srečanje je bilo tisto, ki ie mojemu duhu vlilo ge-notje in ponos nad tem, da sem Italijan. Moje misli so bile zmedene in moja čustva tudi. Kdor se je bojeval, kdor je tvegal in dajal v temnih in v svetlih trenutkih lastno roko in lastno kri za domovino, lažje kakor Priključitev vzhodne Galicije generalnemu guvernementu Berlin, 25. avg. DNB. Generalni guverner Poljske dr. Frank je prevzel iz rok vojaškega poveljnika v Lwovu generala von Roquesa upravo Galicije na osnovi Hitlerjevega ukaza. S tem se je povečalo znatno območje generalnega guverne-menta, ki so ga doslej tvorili štirje distrikti: Varšava, Krakow, Radoin in Lublin. Doslej je obsegal poljski generalni guvernement 94.416 km® z 12 milijoni prebivalcev. Galicija ima G milijonov prebivalcev in je obstajala iz prejšnjih poljskih vojvodstev: Lwov, Tarnopol in Stanislavov. Skupno bo imel generalni guvernement 18 milijonov prebivalcev in njegova površina odgovarja velikosti Madžarske. Carinska meja pa zaenkrat še ostane, dokler se ne uredijo vsa vprašanja, kajti treba je upostaviti zasebno imovino, ki so jo sovjeti odpravili. Sovjetsko razburjenje zaradi nemških navedb o vojnih izgubah Berlin, 25. avgusta. AS. Iz pooblaščenega vira poročajo, da je nemško poročilo o prvih dveh mesecih vojne očitno razburilo sovjetske oblasti. Moskovski radio si prizadeva vzbuditi v svetu vero o poročila o domnevnih sovjetskih zmagah. Toda pri naštevanju uničenih nemških divizij Moskva pogosto navaja enote, ki jih ni. V nasprotju z jasnimi in utemeljenimi nemškimi navedbami poročajo Sovjeti, da imajo le 150.000 mrtvih, 440.000 ranjenih 'in 110.000 pogrešanih. Celotne nemške izgube znašajo po teh propagandnih trditvah 2,000.000. Tankov je bilo uničenih 5500 sovjetskih, 8000 nemških, letal 4500 sovjetskih, 7200 nemškihH topov 7500 sovjetskih in i.0.000 nemških. Francoski prostovoljci za boj proti Sovjetom Pariz, 25. avg. DNB: Uradno poročajo, da bo * sodaj sestavljena legija francoskih prostovoljcev ea boj proti boljševizmu. Prvi kontingent bo zbran v Versaillesu 24. avgusta. 30. avgusta pa bo šel za malo časa v taborišče na vaje, kjer bo opremljen in dokončno sestavljen. kdor koli drugi razume kaj pomeni za verujočega Italijana srečati v Rusiji Italijo z njenimi vojaki in z njenim orožjem. Italijanski vojaki se junaško in slavno bore v Gondarju, bojujejo se v Marmariki ter drže v šahu sovražnika, ki je močnejši po ljudeh in po sredstvih. Italijanski mornarji se bore na Allanlskem in Sredozemskem morju. Italijanski letalci osporavajo sovražniku na Sredozemlju oblast v zraku. Zdaj oa se italijanski vojaki. Črne srajce in letalci bore v Rusiji proti Sovjetom. Treba je. da vsak Italijan pozna in ve, kakšnega napora za pripravo in organizacijo ie Ireba za to' sodelovanje italijanskih Oboroženih Sil. Zdaj sla na ruskih bojiščih v bojih proti Sovjetom dvn velika naroda: nemški in italijanski z madžarskimi, romunskimi in finskimi zavezniki, ob navzočnosti slovaških čet in Franco-vih prostovoljcev. Anglija in Združene države so v svojih deželah uničile komunistične organizacije s pridnim in uspešnim delom parlamentarnih preiskovalnih komisij in s preganjanjem ter zapiranjem komunističnih poglavarjev in agentov ko-minterne. Zdaj pa so sklenile zvezo s Stalinom in mu mislijo pomagali z kdo ve kakšnimi sred- stvi in s kakšnim uspehom. Imena Churchill, Stalin, Roosevelt so živo znamenje boja zoper Evropo in zoper evropske narode, ki se vojskujejo. da zndobe svobodo in mir s pravičnostjo. Fašislovska Italija in narodnosocialistična Nemčija bosta ustvarili pravico za zmeraj in obračunali z vsemi političnimi nesmisli, iznajde-nimi v zadnjič časih za korist Anglije in Združenih držav. Zdaj se je boj začel od tečajnika do Črnega morja, od rakovega povratnika do Atlantskega morja, od Sredozemlja do prežaloslne Anglije. V operacijah ni niti trenutka postanka. Oborožitev in oskrba italijanskega ekspedi-cijskega zbora v Rusiji kar najbolj odgovarjala potrebam. Duh italijanskih čet "je kar najvišji. Tudi Icgiie Črnili srajc z ncpotrpežl ji vosi jo pričakujejo, da bi se uveljavile ter stopile v akcijo ob strani drugih italijanskih oddelkov. Po napornih približevalnih pohodih, po udeležit vi pri uničevalni bitki na Bugu, ki je privedla do zasedbe najvažnejših središč med Bugoin, Balto in Nikolajevim, po vsem tem korakajo italijanske čete proti novim ciljem. Sovražnikov poraz v Ukrajini je bil tolik, da je treba s stotinami kilometrov meriti razdalje, ki jih je treba še premagati. Za premikajočimi se oddelki prihajajo dolge vrsle avtomobilov z oskrbo, ki nosijo vojakom vse. kar potrebujejo za življenje in za boj. Italijanske sile se s silami mogočne Nemčije bore za osvoboditev Evrope od njenih sovražnikov. da bodo dale Evropi in svetu nov red in novo pravo, utemeljeno na pravičnosti, na tisti pravičnosti, ki jo je Bog dal ljudem dobre volje, da bi živeli v miru. Angleži in Rusi so napadli in vdrli v Iran Rim, 25. avg. AS. Po poročilu agencije Reuter so danes zjutraj britanske čete prestopile iransko mejo. Rim, 25. avg. AS. V radijskem sporočilu iz Moskve sporoča uradna britanska agencija, da je Molotov obvestil iranskega poslanika v Moskvi, da so sovjetske čete prestopile iransko mejo. Carigrad, 25. avgusta. AS. General Erkiled komentira dogodke v Iranu v listu »Džumhu-riet«, da so velike demokracije proglasile obrambo svobode in neodvisnosti narodov za svoj cilj. kljub temu pa jc bil Iran napaden. Iran se bo branil usipešno. Bitka za Leningrad Berlin, 25. avg. DNB. Letalonosilka »Illustri-ons« se nahaja sedaj v popravilu v neki ameriški ladjedelnici. Bern, 25. avg. AS. Novice iz Moskve povedo, da je maršal Vorošilov v Leningradu proglasil obsedno stanje. Britanski vojaški strokovnjaki mislijo, da bo zelo težko za Ruse braniti Leningrad proti nemškim silam, ki so zbrane na tem sektorju. V Londonu so tudi v skrbeh za položaj v za-padni Ukrajini in pričakujejo nove nemške uspehe v tem sektorju. Berlin, 25. avgusta. AS. Poročajo, da je neka nemška divizija po silovitih bojih in v izredno težavnih okoliščinah zasedla mesto Očakov ob izlivu Dnjepra. Med drugim so nemški vojaki morali prekoračiti obsežen miniran predel in prisiliti k molku mogočne sovjetske obrežne baterije. Berlin, 25. avgusta. AS. Med operacijami v vzhodnem delu Baltiškega morja so se lahke enote nemške mornarice srečale s sovjetskimi rušilci in ogledniškimi ladjami. Razpršile so jih s topniškim ognjem. Berlin, 25. avgusta. AS. Nemško letalstvo je z uspehom napadlo pristanišče Murmansk ob Ledenem morju. Bombe so zadele številna skladišča potrebščin in živeža. Berlin, 25. avgusta. AS. Na severnem delu vzhodnega bojišča se operacije nadaljujejo zadovoljivo. Nemške čete so 23. avgusta dosegle neko reko in jo prekoračile, ko so se polastile postojank na nasprotnem bregu. V zadnjih bitkah na Dnjepru so po pripovedovanju sovjetskih ujetnikov zaposlili tudi na tispče civilistov, ki nimajo nobene vojaške izobrazbe, kar priča o hudih izgubah sovjetske vojske v Ukrajini. Sovjeti izvajajo obupne napore, da bi branili svoja mostišča na Dnjepru. Včeraj zjutraj sta se dve stotniji izkrcali na nekem otočku sredi reke, ki so ga bili Nemci poprej zasedli. Nemški vojaki so pustili, da so Sovjeti končali svojo operacijo, potem pa so začeli streljati. Malo minut nato je bil nasprotni oddelek uničen. Delovanje nemškega letalstva Rim, 25. avg. AS. Po poročilu britanske uradne agencije iz Moskve je bilo pri 24. letalskih napadih, ki jih je dozdaj doživela Moskva: 736 mrtvih, 444 ranjenih in 2069 lahko ranjenih. Berlin, 25. avg. AS. Nemško letalstvo je včeraj bombardiralo prometne zveze in zbiranje čet med sektorjem Goiuelom in Kijevom. Številni aparati so bili uničeni na tleh. V ozemlju severno od Smolenska so nemška letala napadla utrdbe in postojanke sovražnega protiletalskega topništva, l^jtem, ko so odvrgla bombe, so nemška letala s strojnicami napadla sovražne kolone na begu, ki so utrpele znatno škodo. Berlin, 25. avg. AS. Sovjetsko brodovje je moralo zbežali v notranje pristanišče Kronstadta, da bi se izognilo uničenju, piše »Volkischer Be-obachter«. List piše, da položaj ni samo težak na kopenski fronti, temveč tudi na morju. Nedavno je angleški radio priznal, da zadaja položaj sovjetskega brodovja v baltskem morju nekaj skrbi. Stalinov kanal, skozi katerega bi lahko šle nekatere enote, je sedaj pod kontrolnim nadzorom nemškega letalstva. Zato so angleško-sovjetske skrbi za usodo ruskih ladij popolnoma upravičene. Finsko bojišče Helsinki, 25. avgusta. AS. Finske čete, ki so zasedle pristanišče Kekisalmi ob severozahodni obali Ladoškega jezera, so našle tam obupno sliko. Mesto, slavno že od srednjega veka zaradi 6voje trgovine, so divjaki na begu skoraj čisto do tal porušili. Povsod je dinamit dopolnil svoje žalostno uničevalno delo in podrl vse stavbe do temeljev. Iz razvalin pristanišča Kekisalmija molijo samo dve ali tri zasebne stavbe. Uničena so tudi siromašna bivališča v okolici mesta. Helsinki, 25. avgusta. As. Finsko letalstvo je uspešno bombardiralo sovjetsek čete posebno v bližini jugovzhodne fronte ter je zadelo in uničilo veliko mehanizirano kolono. Poleg treh bombnikov, ki so bili že vselx)vani prejšnjem poročilu, je finsko letalstvo ter protiletalsko topništvo zbilo v zadnjih 24 urah pet ruskih letal nad operacijsko zono z« časa pojava nad krajema Karia in Koški. Letalska delavnost vzdolž vse fronte je od včeraj na novo zelo živahna* od obeh strani. Nemško vojno poročilo Berlin, 25. avgusta. AS. Včerajšnje nemško vojno poročilo se glasi: V Ukrajini so nemške čete zavzele predmo-stovno ozemlje čerkasi na Dnjepru, ki so ga dotlej sovražniki vztrajno branili. Severozapadno od Kijeva se je nadaljevalo zasledovanje pobitega sovražnika preko Dnjepra. Zelo močne sovjetske enote so bile pobite na jugu jezera llmen in vržene čez reko Lovat. Nad 10.000 ujetnikov in brezštevilen plen so padli v naše roke. Te čete, ki se bojujejo v Estoniji, so usmerjene v koncentričnih napadih na Reval. Finski zavezniki se z izredno hrabrostjo bojujejo na obeh straneh Ladoškega jezera in napredujejo z dobrim uspehom. Napad, izvržen 22. avgusta s strmoglavci na pristanišče Tobrak, je bil posebno uspešen. Protiletalske baterije so bile zadete v polno in so bile onesposobljene za boj, skladišča municije so bila uničena in nekaj ladij poškodovanih. V pretekli noči so bojna letala uspešno bombardirala sovražne postojanke pri Marsa Matruhu. Sovražnik ni izvedel napadov na ozemlje dr žave niti podnevi, niti ponoči. V dobi od 22. junija do 23. avgusta je bri tansko letalstvo izgubilo v bojih nad Veliko Britanijo, nad morji okoli otoka, v severni Afriki in ob priliki napadov na državno ozemlje ter zasedena ozemlja, v celem 1044 letal. Od teh je letalstvo zbilo 916 letal, 128 pa mornarica. V isti dobi boja proti Veliki Britaniji je bilo izgubljenih 125 naših letal. Hitlerjev glavni stan, 25. avgusta. Vrhovno poveljstvo nemških vojnih sil poroča: Operacije na vzhodu vsepovsod dobro napredujejo. Kakor je bilo sporočeno že v posebni vesti, so podmornice in vojne ladje, ki operirajo v prekmorskih vodah, uničile 25 sovražnih tovornih ladij s skupno 148.200 tonami. Od tega so samo podmornice pri večdnevnem zasledovanju in po trdem boju sestrelile iz spremljave, ki je bila namenjena iz Anglije v Gibraltar, 2t trgovskih ladij s 122.000 tonami. Poleg tega so v boju proti najmočnejšim varovalnim bojnim silam potopile rušilec vrste »Afridi«, eno kor-veto in eno stražarsko ladjo. V boju proti Angliji jc letalstvo podnevi bombardiralo z bombami težkega kalibra pristanišče Great Varmouth. Ponoči so bili letalski napadi usmerjeni proti pristaniškim napravam na britanski vziliodni obali in proti številnim letališčem nn otoku. Predstražnje ladje so sestrelile pred ho-land.sko obalo en britanski bombnik. Manjše število britanskih letal je vrglo v pretekli noči na nekatere kraje zapadne Nemčije rušilne in zažigalne bombe, škoda ni znatna. Nočni lovci so sestrelili tri napadajoče bombnike. DNB: Lord Beaverbrook je prosil ameriško vlado, da naj nadalje zelo znatno omeji severnoameriški izvoz v Južno in Srednjo Ameriko, da bi se povečal ameriški izvoz v Anglijo. Srebrna kolajna Brunu in Vittoriju Mussoliniiu Rim, 25. avg. AS. Besedilo motivacije, s katerim je bila podeljena kapitanu pilotu Brunu Mussoliniju srebrna kolajna za vojaške zasluge, je naslednja: Poveljnik eskadre bombnikov je na njenem čelu izvrševal od svojega odhoda dalje številne operacije tor je s čvrstostjo in visokim ter bojevitim duhom premagoval težave, ki so se mu pojavljale zaradi nasprotnih atmosferskih razmer in žive reakcije nasprotnika. S svojim gorečim in hrabrim zadržanjem, ki je bilo navdihnjeno s čustvi dolžnosti, je bil vedno vzor svojim posadkam, katerim je znal vliti entuziazem in zaupanje, ki sta potrebna za dokončanje vsake drzne akcije. — Sredozemsko in grško nebo, avgust in november 1940-X VIII. Besedilo motivacije za poročnika pilota Viktorja Mussolini,j.a pa je naslednje: Kot častnik in pilot bombnika je sodeloval v številnih akcijah nad važne sovražne baze in je pokazal nesplošne poteze drznosti in poguma. V tveganih podjetjih, katerim so se postavljali nasproti večkrat močna protiletalska reakcija ter napadi znatnih lovskih sil, je dajal ponovno dokaze čvrstosti in poguma, uspeval je med najtežjimi težavami doseči cilje in dovrševati z uspehom zaupana mu poslanstva. — Sredozemsko in grško nebo, avgust — november 1940-XV111. Skrb sv. očeta za ujetnike Rim, 25. avgusta. Nadaljuje se, kot poroča »Osservatore Romano«, delavnost raznih apostolskih delegatov in vikarjev, ki so se podali v imenu sv. očeta k vojnim ujetnikom in civilnim internirancem v raznih koncentracijskih taljoriščih. Vsem vlivajo mir in zaupanje ter jim prinašajo tolažilo očetovskega zanimanja sv. očeta, sporočajo tolažilne novice in zbirajo obvestila za sorodnike. Povsod so bili zastopniki sv. očeta sprejeli z veliko pozornostjo po oblastvih v raznih taboriščih in z izrazi vdanosti ujetnikov, ki jim večkrat izročajo pisina globoke zahvale za sv. očeta. Tako je te dni prispelo več pisem raznih delegatov in vikarjev, ki vsebujejo poročila o raznih ujetnikih. Sporazum med Italijo in Argentino o prodaji parnikov po argentinskih lukah Buenos Aires, 25. avgusta. As. Ase argentiski listi prinašajo z velikim poudarkom novico, da sta Italija in Argentina sklenili sporazum, po katerem bo Argentina kupila vse italijanske ladje, ki so zdaj v tamošnjih pristaniščih. Listi izražajo veselje nad tem, ker pomeni ta pogodba ustvaritev argentinske trgovske mornarice. Dolgi in težavni razgovori, ki jih je vedno navdihovala največja prisrčnost, so bili pod osebnom vodstvom poslanika Boscarellija. Argentina je dozdaj bila edina ameriška država, ki je zakonito ravnala glede ladij vojskujočih se držav, katere so se zatekle v njena pristanišča. Obisk nemškega propagandnega ministra v Italiji Rim, 25. avg. AS. Nemški propagandni minister dr. Goebbels je sprejel povabilo ministra za ljudsko kulturo Pavolinija in bo 31. avgusta do-potoval v Benetke, da se udeleži mednarodne kinematografske razstave. Ostal bo v Italiji nekaj dni. Razlogi za navidezni zastoj ofenzive na Vzhodu Ankara, 25. avg. AS. Turški general Erkiled obračunava v listu »Džum huriet z angleško propagando, ki trdi, da se je zavezniška ofenziva na vzhodnem bojišču ustavila. General pravi, da je razumljivo, če so zavezniška poveljstva, prispela na določeno točko, morala spet izvesti preskrbo z vsem materialom, potrebnim za moderno vojno. Zato so morala uredili zaledje in zasedeno ozemlje. To je razlog, zaradi katerega se je ofenziva na videz ustavila. Razen tega pa je napredovanje v sredi bojišča zahtevalo, da napredujeta tudi obe krili, da bi fronta potekala pravilno. Povsod, kjer so Sovjeti hoteli poskusiti s protiofenzivo, so imeli ogromne izgube, ki jih lahko računamo na 25 divizij, ne da bi bili dosegli kak uspeh. V bistvu se napredovanje zaveznikov nadaljuje po načrtu, ne da bi sovjetskemu poveljstvu dalo kaj oddiha. Komunistična sabotaža v Franciji Pariz, 25. avg. DNB: Po poročilu lista »La France au travail« je poslanik de Brinon izjavil amerikanskim časnikarjem na njihovo vprašanje, da je bilo v zadnjih 14 dneh izvršenih pet sabo-tažnih dejanj na železniške proge, ki so bila vsa pravočasno odkrita. Tako na nemški, kakor na francoski strani, je izjavil poslanik, so odločeni neusmiljeno zatreti vsa sabotažna dejanja, ker ogražajo življenje tisočev ljudi, posebno pa delavcev. Masonske lože v Belgiji razpuščene Bruselj, 25. avgusta. AS. Po navedbi zasedbe-nih oblasti 60 v Belgiji razpuščene vse masonske lože. Premoženje teh lož pripada belgijski državi. Neka druga uredba predpisuje vzdrževanje discipline v belgijskih šolah, ker se je v zadnjih časih večkrat pripetilo, da je prišlo med dijaki do nemirov zaradi provokaterskega zadržanja nekaterih izmed njih, ki so nosili prepovedane znake. Španija ima 25.5 milij. prebivalcev Madrid, 25. avgusta. AS. Na osnovi rezultatov zadnjega ljudskega štetja ima Španija 25.5 milijonov prebivalcev. Pri zadnjem štetju je imela 24 milijonov prebivalcev. Med španskimi mesti inr/a samo Madrid in Barcelona nad en milijon prebivalcev. Po številu prebivalstva je tretja Valer a s 400 000 prebivalci. Poleg tega ima še 14 iru£ih mest nad 100.000 prebivalcev. Bitka za Atlantik Posebno nemško uradno poročilo o potopitvi 25 angleških ladij Hitlrejev glavni stan, 25. avg. AS. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo naslednje izredno vojno poročilo. Podmornice ter vojne ladje, ki nastopajo na širokem morju, sporočajo, da je bilo uničenih 25 sovražnikovih trgovskih ladij s skupno 148.000 tonami. 21 teh ladij so potopile podmornice po preganjanju, ki je trajalo več dni in po hudih bojih. Ladjo so pripadale sprevodu, ki je plul v Gibraltar. Potopljeni 60 bili še en rušilec, ena korveta in ena spremna ladja. Samo osmim ladjam iz sprevoda se je posrečilo uiti v portugalske vode. Letalski napadi na Nemčijo Berlin, 25. avg. a. AS: V zadnji noči je neko število britanskih letal letelo nad zapadna mesta. Metala so rušilne in zažigalne bombe, ne da bi povzročila škodo. Po dosedanjih poročilih so nočni lovci zbili tri lotala. Churchill želi, da Amerika napove vojno Japonski Rim, 25. avg. AS. Po neuspehih, ki so sledili sestanku Churchill-Roosevelt, je Churchill včeraj zvečer govoril po radiu, da bi narodom britanskega imperija dal pravo vrednost izjave, ki je bila sestavljena po tridnevnih razpravah s predsednikom Roosevellom. Ker ni mogel reči nič konkretnega, se je po svoji navadi Churchill omejeval na izražanje splošnih trditev. Pozabljajoč odi-ozne metode, s katerimi zasužnjuje Velika Britanija svoje kolonije, se je Churchill upal reči, da so si anglosaški narodi dali nalogo, skrbeti za velike mase vseh celin. Nato je dal sliko svoje vrste o spopadu in je Rusijo imenoval miroljuben in nedolžen narod, ki je bil brez povoda napaden od Nemcev. Medtem je hudo napadel Japonsko in namesto, da bi priznal, da hočeta Anglija in Amerika spraviti pod svoj jarem to državo, je podvrgel napadalne namene tokijske vlade proti Siamu, Indokini, Singapooreju in celo proti Filipinom. Churchill je bil samo enkrat iskren, ko jn izjavil, da hočeta Amerika in Anglija raz-rožiti druge narode, da bi lahko gospodovala nad svetom. Ko je potem govoril o ruski vojni, je Churchill cikal na zemljepisne težave, ki tvorijo ovire pošiljanju dobav, katere hoče demokracija poslati Sovjetom- Sanghaj, 25. avgusta. AS. Anglosaški načrti, ki hočejo doseči obkrožitev Japonske, so imeli med drugim za rezultat, da je popolnoma izginila britanska zastava iz prometa v pristanišču Šanghaj. Že nekaj tednov sem dejansko ni nobena angleška ladja prišla v Šanghaj in že v marcu lanskega leta je japonska trgovska mornarica zavzela prvo mesto v promelu tega pristanišča s 60% vsega prometa, ugotavljajo tudi naraščajoče zmanjšanje prihoda in odhoda severnoameriških ladij. Tokio, 25. avgusta. AS. List »Kokumin« komentira Churchillov govor in podčrtava, da temelji na grožnjah. V ostalem opozarja na manevre ločiti Japonsko in Tajsko in obenem oddvojiti Japonsko od osi s predlogom iaponsko-ameriških pogajanj. List pravi, da hoče Japonska upostaviti nov red v vzhodni Aziji in da je treba pazljivo nadzorovati vse angleške manevre, ki so naperjeni proti temu. Washington, 25. avg. AS. Churchillov govor ni bil ugodno sprejet v severnoameriških parlamentarnih krogih. Številni senatorji pripovedujejo, da Churchill ni skril svojega namena, videti Ameriko, da napove vojno Japonski. Senator Wheeler je ob tej priliki izjavil, da Zedinjene države ne potrebujejo angleških nasvetov, kako rešiti svoja vprašanja na Daljnem vzhodu. Komplikacije v Ameriki zaradi pomoči Rusiji Rim, 25. avgu. AS. Na vsak način je treba izključiti najodločneje mišljenje v Londonu, da bi angieško-ameriška pomoč mogla vplivati na operacije na vzhodni fronti, katere mora Rusija voditi samo s svojimi silami. Angieško-ameriška pomoč ne more vplivati na operacije pred pomladjo in mora biti zato organizirana tako, da bo služila vojaškim potrebam Rusije spomladi. Dokler sta London in Washinglon imela vtis, da bodo Rusi lahko zadržali napredovanje osi in začeli s proti-ofenzivo, so ruski zastopniki v Londonu in Wa-shingtonu imeli samo smeh in zahvalo na ustih. Sedaj je jasno, da bo moral Stalin stopiti v vrsto Churchillovih varovančkov in da bo moral čakati na svoj vrstni red. Največ kar more pričakovati je, da bo varovanček št. 1. »Daily Maik in drugi dnevniki objavljajo nekatere indiskrecije o velikem delu lorda Beaverbrooka v Washingtonu. Po >Daily Mailu« je glavna svrha Beaverbrookovega potovanja, velika zmeda v pošiljanju orožja Angliji. Ravnatelj severnoameriške vojne proizvodnje Knudsen je predložil sporočilo, v katerem zahteva takojšnjo reorganizacijo vse vojne proizvodnje. Ta zahtevana reorganizacija, ki seveda tudi rabi svoj čas, je prišla skupaj z Beaverbrokovo zahtevo, pospešiti dobave in pošiljanje. Zato skušata Knudsen in Beaverbrook priti do sporazuma v svojih pogledih. Knudsenovo poročilo temelji na predhodnem poročilu Glacyja, ki je nedavno po Rooseveltovem nalogu obiskal podjetja angleške vojne industrije. Glacy je eden izmed vodilnih osebnosti severno ameriške industrije. Glacy je obžaloval izvesten nered v Angliji glede ureditve proizvodnje orožja in municije, katero potrebuje Anglija, in znatno zamudo v produkciji orožja, katero hoče Anglija proizvajati na angleškem ozemlju. Po Glacyju delata angleška in amerikan-ska vojna industrija vsaka za svoj račun in večkrat se ne strinjajo datumi prihoda proizvodnje. Ruske zahteve so komplicirale mehanizem angle- ško-ameriške proizvodnje. »Daily Telegraph« sporoča, da ima Rusija v nasprotju s prvimi optimističnimi izjavami na razpolago manjša finančna sredstva kot se je mislilo in je zaradi tega potrebno posojilo Rusiji. Roosevelt je povabil predsednika zvezne uprave za posojila Jonesa, da naj da o tem ugodno mnenje. Ameriške pošiljatve Rusiji Rim, 25. avg. DNB. Agenciji Štefani pc oča njen dopisnik iz Šangaja, da je ameriška vlada predlagala moskovski, da bi poslala svojega opazovalca v Vladivostok. Ta predlog je zadal težave sovjetski vladi, ki doslej ni trpela navzočnosti niti angleških niti ameriških častnikov na fronti ali v strateško važnih področjih. Sovjeti ne morejo enostavno odbiti ameriškega predloga, so pa zaskrbljeni zaradi slabega vtisa ali zaradi japonske reakcije. Ce bodo Ainerikanci vztrajali na svojem predlogu, bo Moskva nasprotno pred-1 lagala, naj bo s to nalogo poverjen kakšen uradnik ameriškega konzulata v Vladivostoku, ki bi lahko uradoval brez naslova in uniforme tajno, tako da bi bil videz varovan in ne, bi prišlo do ^ kakšnega japonskega protestnega koraka. Ameriško oboroževanje Washington, 25. avg. DNB. Senator Byrd je na izjavo Roosevelta v tiskovni konferenci, da številke iz njegovih kritik glede oborožitve Zedinjenih držav niso točne, dejal, da so njegove informacije od mornariškega ministra Knoxa, predsednika zveznega plovbnega urada admirala Landa in drugih višjih vladnih uradov. Tudi trditev, da doslej še niso bili poslani tanki v Anglijo, je tehnično točna, vendar priznava, da je bilo danih na razpolago Angliji 200 tankov po 12 ton v Afriki, vendar pa Angleži niso dobili doslej nikjer niti enega srednje-težkega niti enega težkega tanka. CjjOApO-daMb/JD Ljubljana, obmejno gospodarsko sredisče Agcncija Agit poroča iz Rima: Poljedelska, industrijska in trgovska delavnost nove pokrajine Ljubljanske, ki se je naglo vključila v Pokojninsko zavarovanje na Hrvaškem. Pokojninski zavod za nameščence v Zagrebu je začel s 1. majem 1941 izvajati tudi zavarovanje na onem hrvatskem področju, na katerem sta doslej izvajala zavarovanje ljubljanski in belgrajski PZ. V tem smislu je zagrebški PZ izdal tudi navodila nameščencem in delodajalcem. Odnosi in name- narodno gospodarstvo, se -laj živahno razvi- £ RO gj jih pridobili z zaVaro- Ja ,"? ?|en ,nulvr"..:j.l>: t^iz™ v!f;l "I: I vanjem do 1. maja 19-11 pri ljubljanskem in bel- « 1 ■ 1 ____rm nhttn i,, „j<-,1 --------• ----- ■ --.,- t v skladu s krajevnimi potrebami. Velik doKaz za to bo bodoči ljubljanski mednarodni vele-sejem, ki se sedaj hitro pripravlja in prireja po vidikih, važnih za Pokrajino. Na sejmu se bo pokazala tradicionalna aktivnost tega delovnega ljudstva. Ta manifestacija, določena za mesec oktober, ki dokazuje odločno voljo režima, čim bolj okrepiti pokrajinsko gospodarstvo, bo prva potrditev nove pokrajine kot važnega gospodarskega središča. Ljubljana ni^ samo važna kot trgovinsko središče v državi, marveč tudi kot središče za trgovino s sosednjimi državami. Zato se bodo velesejma udeležile tudi sosednje pokrajine. Goriška pokraji-na bo imela na velesejmu svoj posebni paviljon. Proti kršitvam delovnih pogodb na štajerskem in Koroškem S 1. avgustom so stopile na Štajerskem in Koroškem v veljavo nekatere nove določbe nemškega delovnega prava. Izdal jih je državni poverjenik za delo in je v njih uveljavil zlasti tri nova določila. Najpogostejši primer kršitve delovne pogodbe je protipravna opustitev dela v pravem pomenu besede. Kdor je neopravičeno ali protipravno zamudil delo, doslej za to ni bil kaznovan. Novo določilo sedaj odreja, da ne sme nihče protipravno, to je brez opravičljivega razloga, izostati od dela. Drugo novo določilo je: kazen je zagrožena vsakemu, ki moti mir v podjetju, zlasti takrat, če to dela z vidnim namenom, da bi tako razdrl delovno razmerje. Pod tem niso mišljene razne malenkosti, ampak le težji primeri. Glede podkupovanja velja, da ni kazniv samo vodja podjetja, marveč tudi vsak drug član, ki ne sme za izpolnitev dela od nikogar zahtevati ali si dati obljubiti nesorazmernega plačila. Gozd mrtvih pred Korostenom V nemškem listu »Volkischer Beobachter« od 22. avgusta popisuje nemški vojni poročevalec Joahim Press iz tiskovnega stana boj za mesto Korosten na Ruskem ter takole pravi: PK., 21. avgusta. Korosten je ležal, kak.ir paik v mreži, v sredi gozdov, močvar in utrdb. Tukaj več dni divja velika bitka strojev. Tukaj se je začel boj za metre, tukaj so noč in dan grmele baterije, tukaj so padale letalske bombe, tukaj so naši vojaki čepeli v luknjah, polnili blata, do trebuha gazili po močvirju proli žilavemu sovražniku. Neprenehoma so brizgali v zrak curki umazanega blata, kadar koli je vanj padla granala ter oznanjala svetu naš položaj. Številne baterije so podpirale sovražni ogenj. Ogromno streliva je rjovelo semkaj, eksplodiralo ter daleč naokoli poželo vse, kar je bilo živega. Korak za korakom, jaso za laso ie zavzemala naša pehota ter lezla naprej. Boj in zmaga za Korosten se ni bojevala v mestu ali tik pred njim, marveč mnogo kilometrov pred njim v gozdovih in močvirjih. Zakaj tukaj je bila razbita množica sovražnikov ter uničena, tukai mu je bila zlomljena hrbtenica. Zaradi tega bodo ostala mala gnezda, ki jih ne najdete na nobeni karti, Ohotovka. Ostapi. Krasnostavie, Bonda-rovka — miljniki na težavnem potu proti Ko-rostenu. Tukai so padli njihovi tovariši, tukaj so morali ti dati vse, kar so imeli, da so lahko ostali zmagovalci v boju zoper sovražnika. Končno je bilo narejeno. Le ena divizija ie mogla korakati v Korosten, medtem ko so druge še naprej morale varovati njena krila ter sovražnika še naprej neprestano nazaj potiskali.; Toda tudi njim gre slava, da so izbojevale, zmago za to važno železniško križišče. Več kilometrov pred mestom ob obeh straneh ceste za Bondarovko se razteza gozd samih jelk, smrek, brez in nizkega, toda gostega grmičevja. Med debli meže kakor slepa očesa luknje, izkopane v močvare. Ta gozd nosi na sebi vrezana znamenja boja tako jasno in očito, kakor noben drug gozd, kar sem jih doslej videl. Luknje in zadetki drug zraven drugega, krošnje dreves so razcefrane, debla razsekana in razkosana ter prelomljena kakor vžigalice — vse to je naredila jeklena toča granat. Zemlja je razparana in razmesarjena, velikanske luknje so izkoreninile cele gozdne dele in grmovja. Tukai ob potu leže naši zvesti, zdaj mirnd spe pod križem iz brezovega lesa, ko ie nekoliko naprej bil vzet njihov cilj, mesto Korosten. Vsakdo bo obmolknil, kdor bo poslei moral hoditi skozi ta gozd mrtvih po široki cesti ali pa po ozkih gozdnih stezicah. Islandija v vojni nevarnosti Kopenhagen, 25. avg. AS. Glede na položaj Islandije, ki se je zadnje čase poslabšal, je včeraj predsednik danske vlade Stauning poudaril v poslanski zbornici, da je zasedba Islandije po Angležih in Amerikancih izpostavila otok vojni nevarnosti. Predsednik je še enkrat izrekel obžalovanje nad to zasedbo, potem pa poudaril, da Islandija bistveno pripada severni Evropi, ne pa kateri drugi celini. Izrazil je prepričanje, da Islandci niso pozabili na to pripadnost do evropske celine, saj so že pokazali, da nočejo sodelovati z Angleži in Amerikanci in da nasprotujejo poskusom, da bi se njihov otok spremenil v oporišče za vojno proti Nemčiji Iz Hrvatsko Rim 25. avg. AS. Italija bo uradno sodelo-ala na' zagrebškem velesejmu, ki ho prirej™ od 6. do 15. septembra. Okoli 100 italijanskih .* * j- -.-..mIi, L'Eco di Roma« poroča iz Rima, tla je izjavil pristojni minister, da generalni zakon, ki ureja plačevanje nove dohodnine, za sedaj še ne velja v območju Ljubljanske pokrajine. Nova ureditev prodaje mesa v Trstu. Tržaški prefekt Tamburini je izdal odločbo o novi ureditvi prodaje govejega mesa. Od 6. septembra dalje se ho goveje meso oddajalo le proti kartam, katere bodo te dni razdeljene. Od 26. avg. do 2. sept. bodo mesnice odprte ves dan, da bi lahko ljudje dobili karte. _ Milanska borza po poletnih pocitnicah. Kretnji teden je po štirinajstdnevnih počitnicah zopet pričela z rednim delom milanska borza. Državna posojila so se dobro obdržala. Tečaji delnic so se v enem dnevu dvignili od 5 do 20%. Delnice umetne svile Snia Viseosa so se dvignile od 928 na 1005, Fiatove od 933 na 977, Edisonove od 486 na 555 in delnice družbe Pirelli od 2300 na 2800. Skupni zastopnik posestnikov zadolznic TPD. Službeni list za Ljubljansko pokrajino je objavil, da je bil imenovan za skupnega zastopnika posestnikov na prinositelja se glase-čih delnih zadolznic ali obligacij od Trboveljske premogokopne družbe d. d. v Ljubljani, 1. 1907 izdanih in zastavnotpravno zavarovanih na rudniški posesti Trboveljske premogokopne družbe, za zavarovanje pravic teh jx>sestmkov in glede na določila naredbe šefa civilne uprave na Spodnještajerskem g. dr. Benkovič Ivo, odvetnik v Ljubljani. . Zadružni register. V zadružni register je vpisana /Zdravstvena zadruga z omejenim jamstvom za sodni okraj Vrhnika«. — Kmetijska strojna zadruga, r. z. z o. z. v Trebnjem se je razdružila in stopila v likvidacijo. Likvidator je Pavlin Josip, posestnik v Trebnjem. Izvoz hrvaškega lesa v Italijo. I. E. I. poroča iz Rima, da bo na podlagi dogovora med Italijo in Hrvaško obsegal uvoz hrvaškega lesa v Ttalijo sledeče količine: smolnat les za celulozo 5000 ton, bukov les /a celulozo 20.000 ton, odpadki za celulozo 5000 ton. Te količine lesa bo uvozila Italija iz Hrvaške v mesecih avgustu in septembru. Koncem Montecatini. Milanski koncem Mon-tecatini, ki je v zadnjih letih pokazal mnogo iniciative v industriji koksa, namerava še bolj pospešiti svojo delavnost. Sklenil je namreč povečati osnovno glavnico od 100 na 200 milijonov lir za delniško družbo Cokilalia s sedežem v Milanu, ki pripada koncernu Mantecantini in turin-ski Italglas. Drugo koksovo podjetje tega koncema, Cokapuania, d. d., ki pridobiva letno 200 tisoč ton koksa, je prav tako povišalo delniško glavnico od 1 na 75 milijonov lir. „ .. Podružnica nemške banke v Celju. Prejšnja praški podružnici Nemške banke podrejena menjalnica v Celju je povzdignjena v samostojno podružnico Nemške banke v Celju. Tečaji nemške marke, kakor jih je dolo čila nemška vojska. Nemško vrhovno poveljstvo je določilo sledeče uradne tečaje nemške marke v različnih državah: Belgija: t belgijski frank 0.08 mark, Bolgarija: 100 levov 3.05 mark, Danska: t krona 0.49 mark; Anglija: I funt sterling 3.60 mark; Finska: 100 finskih mark 5.065 nemških mark; Francija: 1 frank 0 05 mark: Poljska: I zlot 0.05 mark; Grčija: 100 drahem 1,67 mark; Italija: 100 lir 13.35 mark: Hrvaška: 100 kun 5 mark; Nizozemska: 1 goldinar 1.327 mark; Norveška: t krona 0.57 mark: Portugalska: 100 eskudov 10.05 mark: Romunija: 100 lejev 1.67 mark; Sovjetska Rusija: 1 rubelj 0.10 mark: Srbija: 100 din 5 mark; Slovaška: 100 kron 8.60 mark; Španija: 100 pe-zet 23.58 mark; Madžarska: 100 pengov 60.90 mark. Iz hrvatskega gospodarstva Trgovska pogajanja med Hrvatsko in Švico ter Bolgarijo. Dne 27. t. m. se začno trgovinska pogajanja med Hrvatsko in Švico. V kratkem pride v Zagreb bolgarska trgovinska delegacija za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Nemški papir za Hrvaško. Hrvaška ima veliko papirnico v Zagrebu in nobene tovarne za lepenko. Zato je zadostna preskrba domače potrebe z vsemi vrstami papirja in lepenke seveda popolnoma nemogoča. V sporazumu z nemško papirno industrijo bo izdelovala zagrebška papirnica le nekatere vrste papirja, ostale hrvaške potrebe oa bo v celoti krila Nemčija. vanjem , „ grajskem PZ, bodo naknadno urejeni z mednarodnimi pogodbami. Koliko vagonov je imel bivši jugoslovanski železniški park? V zvezi z vprašanjem razdelitve bivšega jugoslovanskega železniškega parka je zanimivo vedeti, koliko vagonov je prav za prav ta park imel. Po letu 1924 se je število vagonov precej pomnožilo ,j>ozneje pa je zopet začelo padati. Pred začetkom vojne je bilo v prometu 2333 lokomotiv, 5140 osebnih in 54.306 tovornih va-conov. Razširjena prepoved klanja živine na Madžarskem. Madžarsko kmetijsko ministrstvo je zopet razširilo prepoved klanja živine. Po najnovejšem določilu je prepovedano klati krave pod 4 leti in pa teleta. Ta prepoved pa velja samo za plemenske krave in teleta. Bat'a je povišal glavnico. Bat'a, delniška družba v Zlinu, bo imela 1. septembra redno skupščino, kjer bodo med drugim tudi sklepali o povišanju delniške glavnice z višjim preži-gosanjem nominalne vrednosti delnic v breme stabilizacijskega in splošnega rezervnega fonda. Prvotna glavnica Bat'e je znašala 135 milijonov kč. Prvič je bila povišana njegova osnovna glavnica že leta 1935. Povečane cene tobaka na Hrvatskem. Na kratko smo že poročali, da so se na Hrvatskem povečale cene tobaka in tobačnih izdelkov približno za 40 odstotkov. Danes objavljamo ta povišanja natančnejše: kilogram tobaka: trebinj-ski od 700 na 1000 kun, neretvanski od 450. na 625, zetski od 325 na.450, savski od 200 na 300, tobak za pipo od 100 na 150 kun. Cigarete so se podražile, kakor sledi (za 1000 komadov): Šu-madiia od 700 na 1000 kun, Drina od 500 na 700, Dubravka od 600 na 850, Neretva od 450 na 650, Morava od 400 na 550, Mirjana od 400 na 550, Bled od 400 na 550, Zeta od 350 na 500, Hercegovina od 350 na 500, Ibur od 300 na 425, Drava od 250 na 350 kun. Cigare (po 100 komadov): Flor de Havana od 800 na 1200 kun, Perla de Cuba od 700 na 1200, Regalitas od 300 na 500, Trabuca od 225 na 400, Britanica od 225 na 400, Operas od 150 na 300, Cuba od 125 na 250, Virginia od 125 na 250, Brazilka od 100 na 200, Portorico od 90 na 175, Virginjoza od 75 na 150, Cigarillos od 60 na 125 in kratke domače od 60 na 125 kun. Povečala se je tudi cena kolekcijam cigar v škatljah. V škatljah po 44 komadov od 180 na 300 kun, po 2 komadov pa od 100 na 170 kun. Podražil se je tudi cigaretni papir in to: prva vrsta po 30 lističev od 50 na 100 kun za 100 knjižic, druga vrsta po 60 lističev od 100 na 150 kun za 100 knjižic. N ureditev rudarskih pravic v Srbiji. Svet srbsk misarjev je izdal naredbo, s katero se do 31. __cembra 1941 odgodijo vse pravice, izvirajoče iz rudarskega prava. Vsi roki in termini, nanašajoči se na podaljšanje ali poznanje rudarskih pravic bodo do imenovanega časa mirovali. Vse prošnje za podelitev rudarskih pravic bodo do 31. decembra 1941 odgodene. Tudi vsa pravna opravila in oblastne odredbe, kakor sodbe, izvršbe izrečenih sodb, v kolikor se nanašajo na pridobitev, izvrševanje, prenos, omejitev ali obremenitev rudarskih pravic v času od 27. marca do 31. decembra 1941, so proglašene za nične. Vsi vpisi v rudarske knjige, vsebujoči rudarske pravice, bodo, v kolikor so bili izvršeni v času po 27. marcu, izbrisani. Izjeme so tisti vpisi, ki jih je dovolil opolnomočenec za gospodarstvo v Srbiji in pa komisar v gospodarskem ministrstvu. Donos davka na Žide v Bolgariji. Finančni minister je izjavil, da je izredni 20% davek na židovski kapital dal bolgarski državi, dve milijardi levov. Okoli 100 ljudi, ki so se okoristili v sedanjih izrednih razmerah z nedovoljenimi špekulacijami, je bilo izročenih civilnim in vojaškim sodiščem. Koliko grozdja bo letos na Bolgarskem. Kakor poroča zveza bolgarskih vinogradnikov, bo letos na Bolgarskem okoli 150—200 milijonov kilogramov grozdja. Letošnji pridelek dezert-nega grozdja pa cenijo na približno 80 milj. kg. V madžarskem zavarovalništvu prevladuje tuj kapital. Zveza madžarskih zavarovalnic je imela v Budimpešti letno skupščino. Iz pregleda za lete 1940 je razvidno, da so znašale vplačane premije življenjskega zavarovanja 69.1 milijonov in premije zavarovanja zoper škodo 35.5 milij., skupna torej 104.4 milijonov pengov, Od tega odpade n3 madžarske zavarovalnice pri odškodninskem zavarovanju 43.21 milijonov, pri življenjskem pa 22.76 milijonov pengov, na inozemske zavarovalnice pa pri zavarovanju zoper škodo 25.9 milijonov in pri življenjskem zavarovanju 12.53 milijonov pengov Iz tega se razvidi, da je zavarovalništvo v velikem obsegu še danes v rokah tujih zavarovalnih družb. Vzrok je v tem, ker je bil domač kapita! zavarovalništvu dolgo časa nenaklonjen, ker j< mnogo domačih zavarovalnic propadlo in so imeli zato tuji zavarovalniški koncerni lahko delo. V zadnjih dvajsetih letih je dobilo devet inozemskil| zavarovalniških družb dovoljenje za delovanje. 011 Sole« poroča iz Newyorka:' Pretekli teden so Zedinjene države uvozffc v skupni vrednosti 10,835.000 dolarjev in to 3,407.000 iz Sovjetske Rusije, 3,231.000 iz Kanade in 2,226.000 iz Kolumbije. Gradež - otok zlatega peska Ko prekoračiš most, ki veže Grado — Gradež s celino, pustiš ves glasni svet s skrbmi vred na drugi strani ia se za nekaj časa predaš čaru tega otoka. Dokler še nisi bil tu, se ne slutiš, koliko različnih obrazov ima Gradež. Najprej Gradež, hčerka Ogleja in mati Benetk, Gradež bazilike in krstne kapele, rimski in cesarski Gradež. Potem Gradež, ki te spomni na kraljico Jadrana — Benetke, Gradež s svojimi ozkimi ulicami; slikoviti Gradež s hišami, ki jih je razjedla morska sol in preoihal morski veter. Gradež s primitivnimi ribiškimi hišicami sredi lagune; v njih živijo potrpežljivi in marljivi ribiči s svojimi tihimi in zvestimi ženami. Dalje moderni Gradež, ki zavzema s svojimi šotorastimi kabinami poleti poldrug kilometer najlepše obale. Gradež hotelov in vil. Mednarodni Gradež v cvetočem rožnem parku. Končno Gradež, ki nudi svoj zlati pesek vsem onim, ki jih muči bolezen. Gradež s svojimi termami. Tu se zdravijo bolniki v soncu, moriti in čudovitem podnebju. Tak je Gradež. Tisoči gostov, ki ga zapustijo, se v nemirnih mestih v delu in trudu spominjajo lepih dni, ki so jih preživeli v Gtariežu. Toda, saj ga čuvajo ribiči v svojih domovih. In ko se drugo leto vrnejo, ga najdejo takega, kakor so ga zapustili. Prastara je zgodovina Gradeža in njegove morske plitvine, prepletena z legendo močnega in primitivnega- ribiškega rodu. Gradež je bil nekoč cerkvena metropola in duhovno središče severnega Jadrana. Danes se je Gradež razvil v svetovno kopališče, kamor prihajajo z vseh strani Evrope gostje, da si poiščejo zdravja, oddiha in veselja. Dve stvari ima Gradež, s katerima se ne more ponašati nobena , druga obala: park in terme. Park iz drevja in cvetja nam nudi redko igro sence in svetlobe, ki se menjava od jutra do večera. Sredi pa se odpre v majhen vrt, ki je tudi ves v senci. Tu sta gledališče in kino pod milim nebom. Obiščimo terme. V belih celicah ti je na razpolago morska voda z vsemi zdravilnimi snovmi, segreta do tako visoke temperature, da jo uporabljajo lahko celo bolniki, ki jih muči revma ali zuapnenje žil. Mrzle in tople prhe, sončne kopeli, prostori za počivanje, aparati za vdihavanje in... bolniki. Segreta morska voda je koristna zlasti za bolehne in šibke otroke. Votla se segreje samo do določene višine, da se ne uničijo s preveliko vročino biološke lastnosti morske vode. Kopeli ti spopolni še obsevanje z višinskim soncem. Mnogokrat so priporočljive suhe prhe morske vode, ki jo vdihavaš kot lahko belkasto meglo. Važne so tudi penaste kopeli za vitko linijo. V drugem oddelku, ki se imenuje »Solarnim«, so naprave za peščene kopeli, ki so tako spopolnjene, da združujejo najučinkovitejše fizikalno zdravljenje z največjo udobnostjo. Vse to je pod zdravniškim vodstvom, ki stalno nadzira že itak šolano osebje. Ko se potopi zahajoče sonce v morje, pride tih večer in še tišja zvezdnata noč. Obala je prazna in počiva, saj sta jo utrudila močno sonce in množica ljudi. Samo ritmična pesem morskih valov je postala glasnejša. Zdi se, da se v temi spajata obala in morje v eno. Luči na tržaški in istrski obali ti še naznačujejo mejo med nebom^ in zemljo. V dal javi živi svoje nočno življenje Trst, veliko in živahno mesto na obali slavnega in zgodovinskega morja. V jasni mesečni noči pozdravlja Oglej — Aqui-lejo, mrtvo mesto, ki živi samo še v sijaju minulih stoletij. Tako se začenja večer na tem zlatem otoku, ki se je še pred eno uro ves kopal v soncu. Harmonično, orez hrupa in počasi se začne nočno življenje. Zeleni drevoredi, rožni park z večernimi predstavami na prostem, terasa ob morju, promenada ob zvoku godbe v hotelu Adria, to je večerna zabava v Gradežu. Vsak večer je prazničen in se konča v popolnem zadovoljstvu. Nobenih atrakcij. Večer je lepa zaključna slika dneva v Gradežu. Očetje minoriti na Barju Ljubljana, 25. avg. Nekaj nad sto let je, odkar je pričela rasti tik Ljubljane naselbina treh, štirih vasi, ki so se do naših dni strnile v eno naselbino, kateri skupno ime je Barje (v razliko od Ljubljanskega barja, kar pomen j a vso široko in nekdaj zamočvirjeno ravan od Ljubljane do Vrhnike). Naselbina Barje sama pa je že v prejšnjem stoletju dobila lepo osnovno šolo, ki je v resnici prava vzgojiteljica ne samo mladine, temveč tudi barjanskih poljedelcev. Vedno nove kulture raznih koristnih rastlin, nove pasmi živali in podobno, ki jih ta šola uvaja na Barje, so bistvenega pomena za blagostanje barjanskih prebivalcev. Pač pa so Barjani prejšnja leta močno pogrešali dušnega pastirstva. Spadajo pod trnovsko župnijo, toda z Barja v 1 rnovo ne vodi noben most. Barjani bi morali torej prejšnja leta hoditi šele čez prulski most, če bi hoteli v svojo farno cerkev, še poprej pa šele čez šentjakobski most, torej po velikem ovinku. Zato Obvezno cepljenje proti davici v Ljubljani Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, člena 6. Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX, člena 6. kr. ukaza z dne 18. maja 1941-XIX, št. 452, in člena 1. kr. ukaza z dne 7. junija 1941-XIX, št. 454, kakor tudi zakona z dne 10. januarja 1931 in pravilnika ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje bivše kraljevine Jugoslavije z dne 28. marca 1930, katerih slednja dva se nanašata na zatiranje nalezljivih bolezni in na cepljenje zoper nje, glede na to, da se v ljubljanski občini ende-mična gnezdišča vztrajno ponavljajo, smatrajoč za potrebno, da se odredi obveznost cepljenja zoper davico na ozemlju ljubljanske občine, in po zaslišanju pokrajinskega šefa za zdravstvo in ravnatelja Higienskega zavoda, odreja; Člen 1. Cepljenje zoper davico je obvezno za otroke obojega spola med 18. mesecem in 10. letom starosti, bivajoče na ozemlju ljubljan. občine. Člen 2. Zoper davico je treba cepiti z difte-ričnim cepivom, ki vsebuje najmanj 25 U. A. na 1 cm3 in ki ne sme biti starejše od treh let. Člen 3. Higienski zavod v Ljubljani oskrbi nakup anatoksina tiste kakovosti, ki jo predlaga mestno poglavarstvo ljubljansko. Člen 4, Če se uporablja difterični anatoksin s 25 U. A., se praviloma dajeta dva podkožna vbrizga in sicer po 1 in 2 cm3 v razmaku 15—21 dni. Ob morebitni potreibi profilakse je dovoljen, po presoji pokrajinskega zdravstvenega oblastva, še tretji vbrizg z 2 cm3 iste vrste cepiva, in to 6 mesecev ali eno leto po drugem vbrizgu. Člen 5. Cepljenja so oproščeni, po presoji ravnatelja Higienskega zavoda v Ljubljani ali mestnega fizika ljubljanskega, otroci, ki so slabotni, limlatični, jetični, z ledvičnimi obolenji, ki bolujejo za eksudativno diatezo, na srcu in tisti, ki so že imeli davico ali bili cepljeni zoper davico. Člen 6. Javno cepljenje je brezplačno in ga morajo opraviti občinski zdravniki. Zasebni zdravniki smejo cepiti po naročilu otrokove rodbine, a vselej le po gornjih pogojih. O vsaki cepitvi morajo takoj, ko opravijo drugi vbrizg, poročati pismeno občinskemu zdravstvenemu uradu (mestnemu fizikatu) in pri tem navesti za otroka ime, priimek, očetovo ime in starost, izvor cepiva, uporabljeno metodo in število narejenih vbrizgov. V takih primerih se cepivo lahko dobi iz zaloge Higienskega zavoda za plačilo samo nabavnih stroškov. Člen 7. Občinski zdravstveni urad (mestni fi-zikat) mora imeti vse cepljence v točnem razvidu, Člen 8. Za sprejem v klimatične kolonije in druge otroške skupnosti je potreben dokaz, da se je cepljenje opravilo V6aj en mesec pred prihodom v zavetišče. Člen 9. Ljubljanskemu županu in ravnatelju Higienskega zavoda se poverja izvedba te naredbe in določitev kraja, dneva in ure, kjer in kdaj naj se opravlja cepljenje. Člen 10. Osebe, ki imajo nad obvezniki cepljenja očetovsko oblast, varuštvo ali skrbstvo, in vsi drugi, ki bi prekršili določbe te naredbe, se kaznujejo v denarju do 1000 lir. Člen 11. Ta naredba stopi takoj v veljavo in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 23. avgusta 1941-XIX, Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino'. Emilio Grazioli. Sprememba dolenjskih vlakov Pričenši z dnem 31. avgusta t. 1. dalje izostane ob nedeljah in praznikih na progi Metlika—Ljubljana izletniški vlak 9222, ki je odhajal iz Metlike ob 18. uri 31 min. in dospel v Ljubljano ob 22. uri 30. minut. Mesto tega pa vozi ob istih dneh na progi Metlika—Novo mesto in dalje do Ljubljane potniški vlak 9218 z odhodom iz Metlike ob 16. uri 28 minut. Za razbremenitev tega vlaka, ki je zlasti na progi od Trebnjega do Ljubljane vedno prezaseden, vozi pričenši z dnem 31. avgusta ob nedeljah in praznikih na progi Trebnje na Dolenjskem— Ljubljana vlak 9218 v dveh delih in sicer tako, da odpelje prvi del iz Trebnjega ob 18. uri 33 min,, kateremu sledi kot drugi del vlak, ki vozi že od Karlovca oziroma Metlike za Ljubljano. Z istim dnem odpade tudi v postaji Grosuplje priklopljenje kočevske garniture ob nedeljah in praznikih novomeškemu vlaku 9218, ter vozi kočevski vlak iz Grosuplja samostojno do Ljubljane in sicer z odhodom iz Grosupelj ob 18. uri 30 min. Hladilnik za vsako gospodinjo Neka frankfurtska tvrdka že sedaj napoveduje, da bo pričela takoj po končani vojni z množinsko izdelavo domačih hladilnikov. Načrte hladilnikov ima tvrdka že pripravljene. Novi hladilnik bo veljaj 100—150 mark, medtem ko se cena sedanjemu giblje med 400—900 markami. Ul i iPi m m ti® jRdM - m i 11 ii nn i M|mM I k M ■• '......................, • * ........••.......... s ............ ........... t? ' mmmmmšm so Barjani rajši hodili v cerkev na Rakovniku ali v župno cerkev pri Sv. Jakobu, ki sta jim pač bližji, le ob krstu, smrti ali poroki so prišli v Trnovo. Vendar trnovska župnija nikoli ni pozabila svojih župljanov na tej strani Ljubljanice. Skrbela je za verski pouk mladine, za druga dušebrižniška dela in mislila na zgradbo cerkvene podružnice na Barju. Pred leti se je ta načrt pričel uresničevati. Pokojni veleposestnik g. Kozler, zgleden krščanski mož, je iz svoje zapuščine zapisal tolikšno volilo, da je bil omogočen začetek gradbenih del nove barjanske cerkve, ki naj bo posvečena sv. Mihaelu. Priskočila je na pomoč patrona trnovske župnije, to je ljubljanska mestna občina, Barjani sami so se odzvali pozivu in prošnjam, naš mojster Plečnik pa je dal idejni načrt za to krasno cerkev. Prejšnji trnovski župnik, naš pisatelj Franc S. Finžgar, je vložil neverjetno dovolj živahnosti v delo in tako je pred leti zrastla: čudovita cerkev na Barju, prava stavbna umetnina, vredna obiska, kamor je hodil opravljat službo božjo g. kaplan Matkovič. Zdaj je prevzv. g. škof dr. Rozman dovolil oo. minori-tom, da se naselijo na Barju. Očetje minoriti so se uvedli na Barju včeraj s cerkvenimi slovesnostmi. Dopoldne jo cerkev napolnilo verno občinstvo, odrasli Barjani in šolska mladina, mnogo Ljubljančanov, zlasti onih iz Trnovega, nekaj odličnikov — čeprav je bila slovesnost zamišljena v skromnem obsegu. Sorodni red minoritom, to jc frančiškanov, je zastopal o. Odilo. Dušno pastirstvo sta prevzela na Barju dva očeta minorita, namreč o. Mirko Godina ter p. Savinšek, dodoljen pa jima je en redovni brat. Gospod trnovski župnik Vindišar je imel pri slovesni službi božji lep govor, v katerem je naglasil pomen reda minoritov, redovne družine sv. Frančiška Asiškega, tako, kot so tudi frančiškani in kapucini. Miuorite pošilja na Barje naš škof, da dobe tu začasno streho in možnost za vzgojo svojega duhovskega naraščaja. Očetje minoriti bodo skrbeli za redno službo božjo na Barju, proučevali bodo vernike in starejšo mladino v verskih resnicah ter v drugih čednostih (za mlajšo mladino t>o skrbel v nižjih razredih kaplan trnovske župnije). G. župnik je opozoril ISarjane. da so očetje minoriti prevzeli tudi precejšnje obveznosti (cerkev na Barju namreč še ni povsem plačana in nekaj obrtnikov še čaka na plačilo). Prosil je torej vernike, naj očetom pomagajo pri plačilu teh obveznosti. Lep opomin je bila tudi misel, ki jo je g. Vinaišar izrekel v svojem govoru, namreč, da mnogo slovenskih krajev dandanes žaluje za svojimi duhovniki, medtem, ko je Barje tako srečno, da je dobilo v očetih minoritili svoje stalne duhovnike. Slovesno službo božjo je daroval nato gvardijan o. Mirko Godina. filed službo božjo so leipo prepevali veliki križarji ob spremstvu organista g. Kosa. Popoldne ob 4 so bile ob prav tako veliki udeležbi prebivalstva pete litanije. Našim barjanom čestitamo k temu lepemu prazniku in k veliki pridobitvi s prihodom oo. minoritov. Pester nedeljski športni spored lih , ' > v >\s v ' * " u. » l'.- »^Jv^A.-.- ■ -- ...-.v.....^ ----- J Fronte di SoUunt: nn gruppo di prigionieri brila niči. — Fronta pri Solumu: Skupina angl. ujetnikov. V vseh športnih panogah se je pojavil pretekli mesec pri nas velik zastoj. Marsikdo je mislil, da so športniki letošnjo sezono že zaključili. Pretekla nedelja pa je vsak tak sum uničila. V nedeljo dopoldne sta bili kar dve športni prireditvi: prijateljska nogometna tekma med Marsom in Mladiko na igrišču za Kolinsko tovarno in edinstvena slovesnost ilirijanskih plavačev na Ljubljanici, Tekmo za Kolinsko tovarno sta oba nasprotnika odigrala sama zase, ločena od sveta. Bila je to tekma dveh rivalov, ki se ob vsaki priliki urita in pripravljata na bodočo prvenstveno sezono. Marsovci so igrali z nekaterimi novimi močmi, oba nasprotnika pa sta bila okrnjena za svoje najboljše igrače, ki so bili določeni za popoldansko reprezentančno tekmo. V prvem polčasu je zmagal Mars z 1:0, v drugem pa je vsaka enaj-storica dvakrat potresla nasprotno lrežo. Končni rezultat je bil torej 3 :2 za Mars. Plavalna sekcija Ilirije je bila letos v veliki stiski zaradi prireditev in je imela slabo sezono. Njena odlična plavalna ekipa je mogla tekmovati samo na svoji interni prireditvi, v ostalem pa se je omejila le na treninge. Ker letos nikakor ni kazalo drugače, so Ilirijani po daljšem tuhtanju prišli na posrečeno misel, organizirati plavalne tekme skozi mesto. Do tega so jih privedli tudi mnogi sijajno uspeli zgledi drugod. Ker bi bilo to plavanje precej težko izvedljivo, so si plavači pomagali tako, da so šli za Ljubljanico malo izven mesta in tam našli primeren teren. Proga je bila določena od Mokarja na Barju pa do Špice ob Gruberjevem kanalu. Tu so bile tekme v primerno globoki in čisti vodi lahko izvedljive. Da bi se jih udeležilo čiin več tekmovalcev, je bil zanje razpisan tudi prehodni pokal, kajti podobne tekme bodo sedaj vsako leto. Te plavalne tekme pa naj bi bile tudi spominska slav-nost pionirjem tega športa, ki so nekoč v skromnih razmerah bili navezani samo na Ljubljanico in se tam vežbali in tekmovali v starem kopališču blizu Špice. Med gledalci je za tekme vladalo veliko zanimanje. Na startu pri Mokarju se jih je okrog 11 dopoldne zbralo tudi lepo število. Ob četrt na 12 je bil start. Tekmovalci so šli malo prej v vodo in startali skupno: seniorji, dame in juniorji. Čeprav je bilo za start več prijavljenih, jih je prišlo tja samo 32. To pa najbrže zaradi neugodnega vremena in časa. Tekme bi morale biti nekaj tednov prej, ko je bila Ljubljanica toplejša. Mrzla voda je zelo slabo vplivala na tekmovalce. Med seniorji je bil favorit Branko Žižek. Kmalu se je odločil od ostalih, plaval naprej in dobival vedno več prednosti. Plavače so na vsej progi spremljali s čolni. Prvi je priplaval po 2400 m dolgi progi Žižek, ki je imel skoraj 100 m prednosti pred ostalimi. Za progo je rabil 31.55 min. Sledili so mu Močan z 32.49, Mihalek s 33.20, Peltan z 33.57 in Scarpa. Žižek si je priboril prehodni pokal Borisa Ži-rovnika, ki ga bo moral braniti še naslednja leta. Za seniorsko skupino je prišla na cilj edina plavačica Finčeva z 38.49, za njo pa so priplavali juniorji s Smerkoljem na čelu z 37.4 min. Popoldne je bila na igrišču Ljubljane namesto prvenstvene tekme tekma med SK Ljubljano in enajstorico, sestavljeno iz vseh ostalih ljubljanskih prvorazrednih klubov. Moštvi sta nastopili v teh postavah: Ljubljana: Kriše, Jerman, Boltavzer, Puterle, Udovič, Peli-con, Stare II, Lah, Stare I, Vesnaver, Pepček. — Reprezentanca: Oblak, Klančnik, Prijatelj, Šlam-berger, Sočan, Humar, Derenda, Kumar, Zigon, Nagode, Urbančič. Pri Ljubljani so nastopili novi Igralci. V začetku je valovila igra iz polja v polje. Oblak ima kmalu priložnost, da se izkaže. Ljubljana je skoraj potisnjena v obrambo, nevarno situacijo reši levi half. V protinapadu je na mestu. Tudi Kriše je kmalu nato dobil prvo žogo. Reprezentanca izsili komer, vendar ga ne izrabi. Takoj nato Pepček nevarno pobegne, in strelja tako, da Oblak le s težavo reši. Reprezentančni igralci vseskozi lepo kombinirajo in povzročajo Ljubljani precej preglavic. V 35 minuti se reprezentanci tudi posreči zabiti prvi gol 1 :0 za reprezentanco. V 42. minuti pa Stare II z obratom preseneti vratarja in postavi 1 :1. Kmalu nato starta na visoko žogo Oblak, ki pa jo Stare, ki je nekoliko višji, pošlje v prnzen gol, 2 :1 za Ljubljano, i V drugem polčasu postane igra bolj razgiba-; na. Igrajo večinoma na strani reprezentance, Ljub-j ljana je v premoči. Kriše odlično brani, pozna se mu, da ima za seboj že ligine tekme. V vsaki situaciji ohrani hladnokrvnost. Tik pred koncem Lah še enkrat strese reprezentančno mrežo ter doseže končni rezultat 3:1 za Ljubljano. Ljubljana je zmago zaslužila. Odlično se je obnesel njen novi vratar, ki je prej igral pri Hajduku. Novinci, po večini Mariborčani, niso pokazali kdo ve kaj, to pa jim mora tudi vsakdo opravičiti, saj niso imeli prilike trenirati. Tekma je bila morda nekoliko boljša kot nedeljska pokalna, vendar še vedno ne moremo reči, da je bila dobra. Sodil je g. Mrdjan. V predtekmi je SK Jadran premagal enajstorico Most z istim rezultatom 3 :1. Tekmo je sodil g. Zajec. Lampert, nov svetovni prvak. Ob priliki neke športne prireditve v Litzmannstadtu je Nemec Lampert dosegel izreden rekord. V metu diska je prekosil svojega rojaka Schreoderja, ki je imel do sedaj 53.10 m, toda to ni dovolj, presegel je celo nepriznani svet. rekord Američana Archiea Harrisa, ki je do sedaj vrgel disk najdalj, to je 53.26 m. Lampert je vrgel disk 53.35 m. Vsedržavni nemški turnir ▼ floretu. V kopališču Kreutznach v Nemčiji je sedaj vsedržavni nemški turnir v floretu. Boji za žensko prvenstvo so že končani in je postala prvakinja Hass Hedviga, ki je ta naslov osvojila že šestič. Prejšnja prvakinja Lila Allgayer je obtičala na 4. mestu. Hass, ki si je prvič priborila prvenstvo leta 1933, je premagala vse najboljše prvakinje v floretu na svetu. Tako prvakinje Evrope v zadnjih letih, olimpijske zmagovalke iz Los Angelesa in iz Berlina. Le na olimpijskih tekmah leta 1936 je obtičala na četrtem mestu. Finalne državne plavalne tekme. V Milanu so v teh dneh finalne državne plavalne tekme, katerim prisostvuje tudi predsednik CONI, narodni svetnik Mangianielle in podpredsednik FIN (Italijanska plavalna zveza) comm. Corbario. Tekem se je udeležilo ogromno število italijanskih plavalcev. Športna tekmovanja italijanskih delavcev. V Milanu so bila tekmovanja italijanskih delavcev v vseh panogah športa. Tudi tem tekmovanjem je prisostvoval predsednik CONI narodni svetnik Mangianiello. Tekmovanja so se zaključila s kolesarsko dirko, na kateri je zmagal Giacometti Andrea s časom 3.10.10 in 2 pelini na 122 km. Italijanski športni prvaki. V kolikor so mogli do sedaj ugotoviti, so letošnji italijanski športni prvaki: lahka atletika: Castagnetti (Rim) met krogle; Delli Compagni (Trst) med diska; Rus-sian (Gorica-Test) med kopja; Migliari (Novara) skok v daljavo; Simoni (Bologna) skok v višino. Sabljanje: Pellini (Livorno) floret; Passarello (Novara) 6ablja. Plavanje: Nardi (Bologna) 100 m prosto; Mareschalchi (Napoli) 400 m prosto; Ga-ruttini (Torino) 1500 m prosto; Rosso (Pulj) 100 m hrbtno; Maraechi (Pulj) 100 m prsno; Bologna (Fantoni, Cappelli in Nardi) štafeta 3x100 m. Ro-koborba: Cavicchi (Bologna) petelinja teža; Ruan (Benetke) presna teža; Valentini (Napoli) lahka teža; Mercuri (Rim) srednjelahka teža; Bertozzo (Benetke) srednja teža; Krajnc (Trst) srednje-težka teža. Malatesta (Rim) najtežja. Tenis: Rio-ati (Asooli) single; Colombo—Medici (Milano) double. Mednarodne lahkoatletske tekme v Milanu. Italijanska lahkoatletska zveza je določila datum za mednarodne lahkoatletske tekme za 21. sept. Pričakuje se, da bodo na te tekme povabljeni tudi najboljši švedski lahkoatleti, kot so Lindamn, Haegg in Larsson. Izmed madžarskih lahkoatle-tov bo povabljen tudi Csanyi. Toda Nemci tem tekmam najbrž ne bodo prisostvovali, ker 60 se odrekli kakršnihkoli mednarodnih tekmovanj. Strahotni snežni viharji v Kordiljerih Svetovne agencije poročajo, da so zadnjih štirinajst dni divjali po Kordiljerih strahotni snežni viharji, ki so povzročili večmilijonsko škodo. Med drugim so zahtevali tudi okoli 100 smrtnih žrtev. Vihar je povzročil posebno veliko škodo v Lascuevasu, Punlevadacasu in Puenle-inci, kjer je kamenje skoraj docela porušilo ta-mošnji hotel. Kolodvor v Caeacolesu ie zginil pod snežno lavino, ki je bila debela 15 m. La-vina je ubila 8 oseb. Rešilne ekspedicije so se morale vrniti, ker ie zemlja in kamenje pokrilo snežno lavino na 10 m debelo. Razrušena je tudi mednarodna železniška o rosa čez Ande. Štev. 199. v ■umi ■■ \mmm~ 2}\o£ate novice Koledar Torek, 26. avgusta: Zefirin, papež in mučenec; Simplicij, mučenec; Bernard Afriški, spoznavalec. Sreda, 27. avgusta: Jožef Kalasanški. spoznavalec in ustanovitelj reda; Evlalija, devica iu inučenica; Ruf, mučenec. Profesor Jernej Pavlin, častni konzrstor?alni svetnik Za šesti križ. ki išče Simona iz Cirene in za sv. Jerneja, ki so ga iz kože dejali, je Prevzvišeni podelil visoko odlikovanje g. profesorju Jerneju P a v 1 i n u. Res, kdo bi mogel več in modreie svetovati kot naš odlikovanec! Ze ireiš-nia voiska ga je zieklenila. Saj sta se s pokojnim skopi lanskim škofom skušala, čigava pleča bodo nosila težja bremena. Brez števila ur verouka in stenografije, ekshorte pri dijakih, usmi-lienkah in vojakih, ogromno delo za novi katekizem. za zgodovino tesnopisja, za misi ionske in kongregacijske koledarje in ne vem kaj še vse. Drugi smo se čudili, da se oba skupaj ne zrušila. In res se je pri g. profesorju zmaščc-valo. Takrat smo dejali: »Zdaj ga je strlo.« Moral je iti na Dunai po toliko luči svojim bolnim očem, da bi vsaj še nekaj časa gledal rcsnici v oči, »zakai če je tvoje oko zdravo, bo vse tvoie lelo svetlo« (Mt 6, 22). Vrnil se jc z naročilom, na i se zelo varuie, a g. profesor je čez neka i tednov smehljajoč se ugotavljal: 'Zdai spet lahko delam.« In potem ie delal vsak dan od štirih zjutraj do trdne noči, zlasti še, ko so ga katehelie kar naprej soglasno volili za predsednika svojega društva. Konec božičnih počitnic, ko marsikdo ni vedel, kai bi začel, se ie vrnil ves zmučen in zbit. »Zakaj vendar nisi počival? Saj ie to še hujše kol šola!« »Ne morem drugače, saj veš, tla ie polno dela, ki se da opraviti le o počitnicah.« To ni hvala, ampak le ugotovitve, ki so nam lahko nagibi za kesanie. A če se bo kdaj sestavljal seznam inož, ki so res delali, bo profesor Pavlin na prvem mestu. Zato se iz srca veselimo, da so ga imenovali za častnega kon-zistorialnega svetnika. Je pa hkrati odličen svetovalec našim dijakom, ki so v njem vedno spoštovali vzornega duhovnika in ki danes bolj ko kdai potrebuieio zglednikov kakor je profesor škofijske gimnazije Jernej Pavlin. Rdeči križ sporoča PnSto nnj duianejn: Autrata Drago, Dir. drž. žel., Rergeli Ivan. Glinška c., Bizjan Marija, Knezova ul., Bofulin Anton, eleklričar, Dagarin Petar, žel. carinski uradnik. Jeriček Blaženka in Majda. Glavarjeva 1,1 a, Jesih Mira in Jelena, Javornikova 5. Grašič France, učitelj, Zg. Šiška, Globočnik inž. Slojan, Trstenjakova 2-1.. Grobel-nik Gusti in Marica, Hribar Ivanka, Zerjavova št. 50. Kavčič Edi. brivnica. Celovška c., Ko-čevar Olga. uradnica, Vis. Komisariat, Kotnik Raiko, Križaj Iva, učiteljica, Kučej Franjo, pol. stanica, Lah Helena, Kobaridska 10, Lah Milan, Učiteljski dom. Lampič Lado, Tvrševa 17. I.eder Nada, Zagrebška ul., Logaja Marija, Mestni log št. 17, Majdič Mira. Dalmatinova 10, Miklavič inž. Marica, Linhartova c. 19, Moderhdorfer Vinko, učiteli. Mravljak Ivan. profesor, Naglič Zlati, poštni kontrolor, Narbeshuher Mirni, po-štarica v pok., Novak Tine, žel. kontrolor, Pa-ternost Josipina, Bobenčkova 8, Pečjak Alen-čica, Staničeva ul., Pcčnik Jožef, železničar, Petrič Marija. Gradišče 2-II., Pipan Tone, Ledina, Pirnat Ema, posestnica, Preradovičeva ul., Planinšek Frančiška, Stari trg 20, Bajšter Lizika (mogoče pri folo Kune), Rekar dr. Ernest, Tavčarjeva ul.. Srdei Stanka, Na Vrtači, Štele Janko. Celovška cesta, Verdonik Edo. Dramsko gledališče, Vida Olga. Kodeljevo, Zdolšek dr. Josip star., odvetnik. Znidarič Elza. Tvrševa 54 Indeks naj dvigne Zavadlav Dušan, stud. rnont., Turnerjeva 15. Osebne novice 1 80 letnico rojstva je praznoval te dni bivši dolgoletni cerkovnik g. Jernej Bizjak v Trnovem v Ljubljani. Vrlemu prijatelju našega lista voščimo vse najboljše ob tem lepem življenjskem jubileju! • — Konec pasjih dni. K vremenu v pasjih dneh je treba omeniti, da je bilo od 23 julija do 24. avgusta, ko je godoval sv. Jernej, ob katerem so lešniki zreli, splošno napram drugim letom za vse zadovoljivo vreme. Kmetje na deželi so spravili seno, so začeli ob lepem vremenu kositi otavo in tudi prvj poljski pridelki so pokazali dobro letino. Kakšna je vremenska bilanca? V vsem juliju, ki je bil letos prav deževen, je bilo 13 deževnih dni s 104.9 mm dežja, v avgustu doslej 9 deževnih dni s 111.8 mm dežja. Avgust je bil letos z dežjem močno prizanesljiv in vse kaže, da bo med mašami nastopila še prav ugodna in za vse pridelke prijetna vročina. — Preureditev osebnih in tovornih avtomobilov na lesni plin. Upoštevaje današnje stanje pogonskih sredstev, ki so v omejenem obsegu na razpolago, se priporoča vsem lastnikom tovornih in osebnih avtomobilov, da ukrenejo potrebno za čimprejšnjo predelavo teh motornih vozil na lesni plin. Strokovna pojasnila v zadevi daje zanimancem Urad za civilno motori-zacijo Visokega komisariata v Ljubljani, Gledališka ulica 11. — Od doma je odšel. Pred dnevi je odšel od doma 16 let star fant, oblečen v bele pono-šene hlače z modrimi črtami, brez suknjiča, z modrim klobukom. Kdor bi kaj vedel o njem in ga videl, prosimo, naj sporoči najbližji orož-niški postaji. Fant je iz okolice Vrhnike in prosimo, da se obvesti orožniška postaja na Vrhniki proti nagradi in povračilu stroškov. — Nn državni meščanski šoli v Novem mestu bodo popravni izpiti 29. in 30. avgusta od 8 dalje v poslopju realne gimnazije. Vpisovanje za novo šolsko leto bo za vse razrede 1., 2. in 3. septembra popoldne od 14 dalje isto-tam. Podrobnosti o vsem so objavljene na oglasnih deskuh v pisarni na Rcsljevi cesti 4 in v gimnaziji. Ljubljana 1 Pevci basisti, ki bi imeli interes sodelovati v opernem pomožnem zlvoru, naj se zglasijo v opernem gledališču v ponedeljek 25. ali torek 26. t. m. ob 11 dopoldne. 1 Zanimivosti s trga. Ponedeljek je bil srednje živahen na trgu. Ni liilo naprodaj nikakih gob. Nekaj košar malin je bilo, ki so bile po 3.90 lir liter. Tam na prostoru, kjer domačinke prodajajo sadje, ob Ljudski knjigarni na Vodnikovem trgu, je neka ženica prinesla prve češplje naprodaj. Bile so po 4 lire kg. Uvožene češplje so bile po 5 lir kg. Ob brezmesnih dnevih je vedno veliko zanimanje za razne ribe. Dovoz morskih rib prihaja sedaj edinole iz Trsta. Zadnjič je bi! ribji trg prvič založen s tunom. Pripeljanih je bilo do 120 kg tuna po 28 lir kg. Kdor je vzel celo ribo, je plačal 25 lir za kg. S Severnega morja je prispel ife trg tudi ribji file lososa, ki je bil po 30 lir kg. Te ribe je bilo naprodaj do 30 kg. Zanimivo je, da iz naših krajiv še sedaj izvažajo v Berlin mnogo lepih in velikih potočnih rakov. Svoj čas je šlo iz nekdanje države do 70.000 kg potočnih rakov v Berlin, kjer obstaja posebno podjetje, ki izdeluje iz rakov račje konzerve in tudi račjo juho. Sedaj so raki drugače v Ljubljani po 1 do 3 lire komad. Največ rakov prihaja iz Loške doline, kjer so bili raki obvarovani pred veliko račjo kugo ki je pred dobrimi 50 leti popolnoma uničila rake po mnogih naših vodah. Specialist za ženske bolezni in porodništvo dr. Vito Lavrič zopet redno ordinira od 13. do 15. ure Tavčarjeva 11 Zobozdravnik špecijalist dr. IV. OBLAK zopet ordinita t Narotite ..Sloveniev koledar"! i 1 Stanovanjski blok Pokojninskega zavoda bo v kratkem urejen. Te dni so začeli podirati lesene odre, ki so zakrivali glavno fasado stanovanjskega bloka Pokojninskega zavoda v Nunski ulici. V vsej Nunski ulici so odri že padli, podirajo pa jih ob vogalni hiši, ki stoji že ob Muzejski ulici. Sedaj je šele videti, kako učinkovita je zunanjost tega lepega stanovanjskega bloka. Stanovanjske hiše so lejio členjene s pokritimi ložami, posebno učinkovito pa zaključuje stanovanjske hiše beli in živahni venec. Zunanjost stanovanjskih hiš je izdelana v svetlo rumenem ometu. Tri hiše so že popolnoma ometane, le zadnja, najbližja muzeju, še ni dobila dokončne zunanjosti. Vendar ne bo dolgo čakala nanjo. V septembru se bodo v nekatere hiše lahko začele že seliti stranke. j Pomembne modernizacije v splošni bolnišnici. Že dolgo vrsto let se ni borila splošna ljubljanska bolnišnica samo za povečanje bolniških prostorov, ampak tudi za modernizacijo važnih naprav, ki so nujno potrebne pri njenem tako zelo povečanem obratu. Eno najbolj perečih vprašanj je bilo že dolgo vrsto let pranje bolniškega perila. To delo je v zadnjih letih, ko je število bolnikov naraščalo kar po tisočih, silno oviralo obrat bolnišnice, saj stara pralnica s svojimi premajhnimi in že izrabljenimi napravami zdaleka več ni bila kos potrebam. Načrti za zgraditev nove sodobne in osrednje pralnice so bili že dalj časa pripravljeni, ni pa bilo sredstev. Eksc. Visoki Komisar, ki je takoj spočetka posvetil največjo jx>-zornost vsem težavam splošne bolnišnice v Ljubljani, je hotel tem stiskam čim prej od-pomoči. Vlada je naklonila za zgraditev sodobne pralnice, ki ho imela mnogo večjo kapaciteto, kakor dosedanja, 1.8 milij. lir. Nova pralnica bo z lahkoto zmagala pranje perila za splošno bolnišnico in 1)0 deloma prala tudi lahko perilo iz umobolnišnice, ki ima svoje prostore deloma tudi na desnem bregu Ljubljanice nasproti paviljonov splošne bolnišnice. Prav tam, torej v bližini umobolnišnice in na desnem bregu bodo postavili sodobno pralnico, ki bo deloma enonadstropna, deloma bo pa pritlična zgradba. Gradbena dela je prevzelo podjetje inž. Dukiča iz Ljubljane, ki je že te dni začelo s prvimi pripravljalnimi deli za graditev. Isto podjetje je prevzelo prav tako zgraditev razširjene kuhinje za splošno bolnišnico. Tudi za to napravo je naklonil kksc. Visoki Komisar res znatno vsoto 1.5 milij. lir. Tudi ta gradbena dela so že v teku. 1 Staršem toplo priporočamo, da skrbijo tudi za glasbeno izobrazbo mladine. V Ljubljani deluje že 59 let šola Glasbene Matice, ki nudi pouk v vseh instrumentih in teoretičnih predmetih. Vpisovanje v šolo se bo vršilo v dneh od 1.—4. septembra, vsak dan od 9—12 in od 15—17. Redni pouk se prične takoj 5. septembra. Priglase sprejema pisarna Glasbene Matice v \egovi ulici 7. 1 Tečaj italijanščine za začetnike, se prične t. septembra. Priglase sprejema šolski sluga g. Miklavčič na učiteljišču (desni vhod). I Vpisovanje v strokovno nadaljevalno šolo trgovskega združenja bo za vse tri razrede od 2.-5. septembra vsakikrat od 9—11 in od 15—17 v pisarni Združenja trgovcev. Trgovski dom. Novinci morajo biti stari 14 let in morajo pri vpisovanju predložiti zadnje šolsko spričevalo, učno pogodbo in zdravniški izvid. Za sprejem v šolo mora imeti vsak najmanj tri razrede dovršene srednje ali meščanske šole. Z dovršeno nižjo meščansko ali srednjo šolo imajo prednost. Z manjšo šolsko izobrazbo bodo učenci sprejeti le v primeru razpoložljivega prostora. Novinci, ki so uspešno dovršili srednjo ali meščansko šolo, bodo pogojno sprejeti v 2. razred. Novinci se sprejemajo le do 30. septembra. Vsak učenec plača pri vpisu 160 lir šolnine, novinci pa poleg tega še 40 lir vpisnine. Učcnci lil. razredov pa plačajo poleg šolnine še 40 lir oprostnine. Vpisovanje se vrši na podlagi lanskega šolskega spričevala. Popravni in razredni izpiti bodo v sredo 27. avgusta ob 14. Pismeni zaključni izpiti bodo v četrtek 28. avgusta ob 8. Istega dne popoldne pu se prično ob 14 ustni zaključni izpiti. Podrobnosti bodo razvidne na šolski deski. Redni pouk se prične v ponedeljek 22. septembra ob 14. 1 Internat Mladika sprejema gojenke vseli šol v pojjolno oskrbo. Prospekte in pojasnila daje vodstvo: Ljubljana, šuuičeva 9 dnevno od 8.—14. ure. 1 Razprave o navijalcih. Pekovski mojstri so bili pred mesecem naznanjeni državnemu tožilstvu, da so v svojih pekarnah pekli kruh pod oblastno določeno težo. Mnogo pekovskih mojstrov je že zaradi tega bilo obsojenih na primerne zaporne in denarne kazni. Pred kazenskim sodnikom- poedincem na okr. sodišču je bil v ponedeljek obsojen neki pek lia 10 dni zapora in 400 lir denarne kazni, ker je 20. junija in 9. julija letos spekel kruh, ki je tehtal samo 93—94 dkg in ga prodajal po ceni kakor bi bil kruh 1 kg težak. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. Radio Ljubljana Torek, 26. avgusta: 7 .30 Radijsko poročilo v slovenščini. — 7.45 Pesmi, melodi je. — 8. časovni znak. — 8.15 Radijsko poročilo. — 12.50 Radijsko ]>oroči!o v slovenščini. — 12.45 Operna glasba. — 13 Časovni znak. — Radijsko poročilo. — 15.15 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 15.17 Orkester ("etra f>od vodstvom mojstra Barzizza. — 14 Radijsko poročilo. — 14.15 Radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom dirigenta Draga M arija sijanca: Slovenska glasba. 14.45 Radijsko poročilo v slovenščini. — 17.15 Koncert pianistke Vande Leskovic. — 17.40 Koncert tenorja Angela Parigija. — 19.50 Radijsko jMiročilo v slovenščini. — 19.45 Simfonična glasba. — 20 Časovni znak. — Radijsko poročilo. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — V presledku: Pomenek v slovenščini. — Novice v slovenščini. — 22. 45 Radijsko poročilo v slovenščini. Poizvedovanja Mlad zelen, krotak papagajček je ušel. Sliši na ime Lumpek zlati. Oddati ga Gosposka ulica 6, Berlan. Damsko zapestno uro sem našla v Tivoliju. Dobi se na Tyrševi cesti 55-1., levo. Iz Goriške pokrajine Duhovniške vesti. G. Mirko Mazora, kaplan v Tolminu, gre za župnega upravitelja na Srpenico, na njegovo mesto v Tolmin prida novomašnik g, Stanko Pontar iz Kobarida. Grozna smrtna nesreča. V torek 12, t. m. ob petih popoldne je 68 letni kovač Miha Kuret v Golcu, občina Materija, nasajal v kovačiji nož. Ko ga je nasajal, je kos, v katerega je nasajal nož, eksplodiral in mu pognal nož v spodnji del trebuha, imel je še toliko moči in korajže, da je nož sam potegnil iz rane. Občinski zdravnik ga je takoj prepeljal v Trst v bolnišnico, kjer je revež hudo trpel do nedelje popoldne, ko so ga na njegovo željo peljali domov — umret. Ko so ga namreč pripeljali domov, je čez nekaj trenutkov izdihnil. Pogreb, ki se ga je udeležilo .obilno ljudstva, je bil v ponedeljek 18. t. m. popoldne. Zapušča devet otrok, ki so pa vsi preskrbljeni. Počivaj v miru, neugnani delavec! Maline. Na Nanosu, na Angelski in Križni gori na Trnovskem pogorju 60 letos bogato obrodile maline. Ze 14 dni jih pridne roke neugnano nabirajo in služijo lepe lirice. Saj se dobi tri lire za kilogram malin. Pravijo, da zaslužijo pridni nabiralci od 40 do 70 lir na dan. Za mnoge nemaniče so maline prava žetev. Nabiralci so večinoma ljudje iz doline. Zjutraj ob zori in še prej se dvignejo v raznih vipavskih vaseh žene, dekleta, fantje in otroci in hite v gore na maline. Tam ves božji dan trgajo maline v raznolike posode in jih pozno v noč vsi upehani prinesejo domov, kjer jih oddajo trgovcu. Najbolj razvito je nabiranje malin na Nanosu, kjer je tudi trgovina z malinami najbolj v cvetu. Ker je nanoško pogorje visoko in obsežno in bi bila vsakodnevna pot v dolino preutrudljiva, se nabiralci malin iz doline kar preselijo za nekaj tednov na Nanos. Tu se nastanijo pri maloštevilnih kmetih in se potaknejo po vseh hlevih in senikih. Od zore do mraka trgajo maline in si privoščijo bore malo oddiha. Tudi glede prehrane niso izbirčni in se zadovoljijo z vsem. rrištedijo v dveh, treh tednih res lepe novce, pa so krvavo zasluženi. Na Nanosu kupujeta maline letos dve tržaški firmi. Ko se zvečer nabiralci vračajo h kmetu, jih tam že čaka prekupec, kateremu oddajo nabrano blago. Prekupec naloži maline na kamijon in drugi dan jih odpelje naravnost v Trst. V Vipavi pripovedujejo, da je tak nakupovalec en dan izplačal 25 tisočakov za maline. Dober zaslužek je sončna stran tega zanimivega poglavja, ki se suče okrog malin, je pa tudi senčna stran. Nabiralci malin so večinoma mladi ljudje obojega spola. Na-tečejo se skupaj iz raznih vasi. Brez nadzorstva, sproščeni v gorskih vieavah, natlačeni po hlevih in stajah imajo oto prilik, da se skvarijo in razbrzdajo. Starši, ko puščate svoje otroke, da gredo nabirat maline, pomislite tudi na to nevarnost in ne mislite samo na denar, ki- ga vam morebiti prinesejo! Iz Spodnje štajerske Pouk na Sadjarski in vinarski šoli v Mariboru prične 1. oktobra t. 1. Svinjska kuga v ptujskem okraju. Politični komisar za ptujski okraj je zaradi svinjske kuge, ki se je pojavila na več krajih, prepovedal vse svinjske sejme v tem okraju. Pri Sv. Juriju ob Pesnici je tako nesrečno padel z motornega kolesa orožnik Kari Nehrer, da si je pri padcu zlomil več reber. Težko poškodovanega so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. V Mariboru sta umrla: Zdravnik dr. Just Ba-čar in posestniški sin Jožef Paj>ež. Predavanje o davčnih predpisih. V Mozirju je imel oni dan predavanje o novih davčnih predpisih vodja obrtnega oddelka delovno-polit. urada Štajerske doin. zveze. Zborovanja se je udeležilo okoli 200 obrtnikov in gostilničarjev. Po 15. letih odkrit zločin. V Javhovi pri Mariboru je te dni prišel na dan zločin, ki se je zgodil točno pred 15. leti, ko so našli obešenega Johana Hodla. Govorice, da omenjeni ni umrl naravne smrti, so prišle na uho tudi sedanji oblasti, ki je zaprla njegovega 6ina, ženo in hlapca. Vsi so priznali, da 60 starca najprej mučili, nato ga pa obesili, da bi z navideznim samomorom prikrili svoj zločin. Kako hitro rastejo nohti? Ugotovljeno je, cla človeški nohti dnevno zrastejo za 0.08G mm. Letni prirastek nohtov na prstih znaša 2 g. Telečje noge Mamica je poslala svojega sinčka k mesarju in mu naročila, da naj ji kupi telečje noge. Ko se je vrnil, ga je vprašala: »Lojzek, ali ima mesar telečje noge?« »Mama. nisem mogel videti, ker je bil obut v škornje.« Skok bolhe in tigra Ugotovljeno je, da bolha lahko skoči 0.6 do 1 m, kar pomeni, da je njen skok dvestokrat večji kakor pa njeno telo. Lev lahko skoči 4—5 m daleč, t. j. trikrat več od dol*ino svoiega telesa. Prav toiiko skoči tudi tiger. Iz Gorenjske Brezobzirno postopanje prott komnnistlfoim saboterjeni. »Karawanken-Bote« z dne 23. avgusta poroča z Bleda, da je od šefa civilne uprave imenovano posebno sodišče obsodilo na smrt zaradi priprav komunističnih 6abotažnih dejanj, prejiovedanega nošenja orožja in širjenja komunističnih letakov naslednje komunistične saboterje: Franca Sterna iz Farne vasi pri Spodnjem Dravogradu; urarja Henrika Sagernika iz Farne vasi Bri Sp. Dravogradu; strojnika Jurija Messnerja iz obje vasi; zidarja Rafaela Paulina iz Dolgega brda; zidarja Mihaela Spacapana iz Poljne pri Prevaljah in Antona Jeriča iz Dolgega brda. V Tržiču je pred kratkim umrl Franc Meršol, ki je dočakal visoko starosti 86 let. Od Sv. Martina v Tuhinju je odšlo na delo v Zgornjo Koroško 30 poljedelskih delavcev. Novo mesto Z drvečega avtomobila je padel. 88-letni kroš- njar Janez Štubler iz Malih Lešč v občini Metlika okolica, je šel po cesti proti Novemu mestu. Na pesti ga je dohitel tovorni avtomobil. Štubler je prosil šoferja, da mu dovoli sesti na vozilo. Šofer mu je dovolil in Štubler se je spravil na zadnji del vozila, kjer je brezskrbno sedel. V Mačkovcu pa je nesreča hotela, da je Štubler padel z drvečega avtomobila ter obležal na cesti s težkimi poškodbami na glavi in z zlomljeno roko. Šofer, ki je nesrečo kmalu opazil, je Štublerja naložil na avto in ga odpeljal v kandijsko bplnišnico, kjer se sedaj zdravi Nesreča bivšega župana. V kandijsko bolnišnico so pripeljali bivšega župana Janeza Opa-ro iz Mirne Peči. Župan je iz hoste vozil drva. Na slabem kolovozu se mu je voz prevrgel in ga tako nesrečno zadel po desni nogi, da mu jo je zlomil. Gospodu županu želimo, da bi čimprej okreval. Človek mora spati Zaradi odpočitka mora človek dnevno spati. Ob prvem letu starosti mora otrok spati 18 ur, v četrtem letu 14 ur, v 15. letu okoli 10 ur, od-rastel človek pa potrebuje 7—8 ur spanja. Človeška kri M - Vsak odrasel človek ima 4.5—5 litrov krvi, kar znaša približno trinajsti del težine telesa. Število rdečih krvnih telesc znaša skupno 25 bilij. V kub. cm krvi je 5—5.5 milijona rdečih krvnih telesc. Vsako telesce je težko 0,00000008 mg. V premeru pa ima 0,0078 mm. Smatrajo, da ima človek v krvi skupno 34 milijard belih krvnih telesc. Teh je v kub. cm krvi 9000. cJllieh POŠTNI PILOT i! ,, XIII. Vse je pripravljeno za napad Pilot tistega letala, ki je bil z letalom srečal Miška, je brž priletel na tisti kraj, kjer je Mišek pristal, da bi ga , rešil padala. >0! Koga vidim I Mišek!« »Seveda, jaz sem!« mu je ta odvrnil. »Pa nikar ne trativa čas. Kar brž me odpelji na letališče!« Mišek je vstopil v letalo. Med poletom je sam sebi čestital, da je imel takšno srečo. »Kako sem vendar srečen, o Strcelj in Sveto-žre,« je vzkliknil in se zasmejal, »ni ga človeka več na svetu, ki bi si bil kaj takega izmislil!« Čez nekaj minut je letalo pristalo na letališču. »Suhec!« je zaklical Mišek in se od veselja zasmejal. »Oh, ohl Ali prav vidim!« je na ves glas zavpil Suhec. »Saj to je vendar Mišek! Ali si videl pajčevino?« je vprašal dalje, segajoč mu v roko. »Videl, videli Pa še vse druge stvari sem videl,« je dejal Mišek. »Videl sem pajčevino, kapitana Zamaška, kralja Svetoirca in tisto drugo barabo — Štrcelja ...« Medtem se je zbrala gruča samih pilotov In mehanikov krog Miška. A ta jim je zaklical: »Zdaj ni čas za to, da bi se pogovarjali. Najprej moram k generalu Kihovcu.t KULTURNI OBZORNIK Stazprava o zvezi visoke umetnosti z ljudsko t £ Odkar je naša univerza sprejela načelo, da «e morajo disertacije njenih mladih doktorjev tiskati, je izšlo že veliko pomembnih znanstvenih del, ki so 6 strani 6voje stroke prinesli osvetljavo v najrazličnejše panoge slovenske preteklosti. Eno takih pomembnih del je tudi disertacija mladega umetnostnega zgodovinarja in etnograla dr. Fr. Kosa, asistenta v našem Etnografskem muzeju, ki je vzel za svojo nalogo, osvetliti tak predmet iz naše umetnostne zgodovinske preteklosti, ki bi pripadal prav tako v stroko umetnostne zgodovine, kakor tudi etnografije. In naravnost zavidljivo zvezo obeh teh dveh disciplin nudijo slovenski leseni poslikani stropi iz naših starejših cerkva, kakor jih je imela doslej v evidenci umetnostna zgodovina (Štele, Stegenšek, M aro It itd.), pa spadajo prav ♦ako tudi lahko v ljudsko umetnost, torej v etno-grafijo, iz katere pa imamo v umetnostnem oziru prav malo gradiva (Vurnik), ali pa preveč apo-diktičnega in enostranskega (trditve o raznih slovenskih 6amobitnih slogih na našem pohištvu, o eamorodnosti ljudske umetnosti itd.). Ta predmet, ki spada kot omenjeno v obe stroki, ki predstavlja lepo zvezo med visoko umetnostjo in ljudsko, je Idal e svojo bogato problematiko, pa tudi z razmeroma bogatim gradivom hvaležno snov za razpravo »Ornamentika lesenih poslikanih stropov v cerkvah na Slovenskem«, katero pa 60 potem univ. prof. dr. Štele, dr. Mole in dr. županič tudi odobrili ikot inavguralno disertacijo za dosego doktorske časti. Lesene poslikane strope naših podružničnih cerkva smatra pisatelj za eno najstarejših orna-tnentalnih okraševalnih del našega človeka, torej -redmet, s katerim se peča etnografija, obenem pa ot llk-ornament spada tudi v zgodovino likovnih umetnosti, v umetnostno zgodovino. Kakor so slovenska umetnostno zgodovinska razpravljanja iveljala samo delom visoke umetnosti, je sedaj Kos 'z. metodami te discipline posegel tudi v ljudsko umetnost ter z nabranim umetnostno zgodovinskim gradivom osvetlil vprašanje iz etnografije, namreč problem ljudske umetnosti sploh. Zato že v prvem poglavju poda teoretično problematiko ljudske umetnosti, ki je ne pojmuje v splošno romantičnem 6miislu avtonomne, samorodne in nespremenljive narodne umetnosti kateksohen, zopet pa je tudi ne podcenjuje in ne vrednoti kot zgolj degeneriranje, pokmetenje visoke umetnosti, kar bi pomenilo padelek brez notranje vsebine, temveč jo pojmuje v njeni razvojni rasti in v njeni notranji ustvarjalni sili, ki jo kot izrazno sredstvo čustvovanja širokih množic nasproti kičarskim brezosebnim produktom novejšega časa. Tako je poudaril načelo kvantitete tudi v tej svojevrstni panogi. Avtor se ribližuje vzniku te umetnosti na umetnostno-psi-ološki osnovi ter jo bolj kot s teoretičnimi uvodnimi besedami potrjuje 9 svojim gradivom ter dognanjem iz gradiva samega. Za glavno opazovanje, na katerem gradi svoje rezultate, vzame ornament, ki ga tudi drugi pisatelji smatrajo za glavno izrazilo ljudskega elementa, nosilca ljudskega umetniškega izraza ter ga obdela z ozirom na njegovo funkcijo v uvodu, v gradivu pa z ozirom na njegov razvoj stilnega in vsebinskega značaja. Razpravo samo pa začenja z obravnavanjem jtanka in razvoja lesenih stropov sploh ter ozna-_ je njih vznik v antiki in preko starokrščanske dobe, ki je rodil rimsko baziliko, kraje, kjer je še ostal živ in kako se je s ča6om spremenil v obok. Posebej se je ozrl na položaj pri nas, kjer je večina naših starejših cerkva imelo lesen poslikan strop ter po vzrokih, ki niso bili samo materialnega značaja (bogastvo lesa, manjši stroški) temveč itudi notranji, čustveni (domačnost), ter torej na občutju ljudskega duha temelječi. Tudi tak lesen strop ima svoj razvoj v času in posebnostih vsakokratnega duha ter tudi avtor v nadaljnjem razpravljanju obravnava najprej gotski strop z ozirom na njegovo dekorativno organizacijo, to je kako iz najstarejšega longitudinalnega gotskega stropa ' reha-ja v kasetivnega z mnogimi renesančnimi porami, ki pomenijo spremembo Izraza in pri-ravljajo pri nas baročni okus. Ohranjeni material Jlaje gradivo iz prve polovice XV. st. ter lahko Sz stropov pri Korenu na Vrhniki ali iz Mute ter »e nekaj drugih zgledov vidimo, kako je razdeljen strop v smislu visoke gotske umetnosti, kot orna-jnentika deske, pa se kmalu potem razdeli v kvadratno polje kot samostojen organizem, kar je znak nove dobe. Tako se novo renesančno pojmovanje prostora kaže že v sv. Vidu na Martinjaku ob Cerkniškem jezeru (1621), dasi se popularizira žele pozneje ter se razvije v poznejše baročno (gosteče) pojmovanje poslikanih stropov in ornamentike. Namesto severnega vpliva pride vpliv juga, italijanske arhitekture in slikarstva ter da v našem ljudstvu nov pogon za lastno ustvarjanje v okvirju ljudske umetnosti. Tako se spreminjajo oblike v ustvarjanju samem. Da se je spremenilo gotsko pojmovanje, so mnogo povzročila taka kvalitetna dela novih oblik kakor jih hranita Sv. Vid ali Gosteče, ki pomenita največjo bližino visoki umetnosti ter jih je napravila roka tujca, ali pa v tujini šolanega mojstra. Odtod je dobila nova ljudska umetnost in vaška delavnica nove vzmeti za svoje lastno ustvarjanje. Isti proces avtor dokumentira tudi na pregledu razvoja ornamenta, ki ga razbira najprej t ozirom na ornnmentiko patronirainih stropov, ki so znak prvotne neosebne kolektivne dušev-mosti, pozneje pa z roko delanih, že individua-tizkanih likov, ki pomenijo večjo individualnost in naturalističnost, pa zopet novo pobudo ?®a renesančno ož. baročno posnemanje narave. rTako je za gotsko patroniranje ugotovil najprej posnemanje splošno veljavnih gotskih arhitekturnih in ornamentalnih oblik, potem pa pojemanje predlog ter stiliziranje že znanih motivov. Ko je tako to metodo pripeljal do največje preproščine, je zopet tuja visoka umetnost, v tem pogledu baročna, odkrila novo polje, naravo, ki jo je odslej zopet svoji tradiciji stiliziral in krajal v skladu s svojim okusom. Tako je v svojem gradivu iskal ljudske •delavnice tega časa ter tako nakazal, kako so se pridobitve visoke umetnosti v ljudski pokazale kot plodne ter kot gibalne sile novega razvoja postanka ljudske umetnosti. Ta svoja odkritja je tudi tehnično uporabil za datiranje ornamentov po teh cerkvah ter tako iz etnografskega stališča prinesel pomoč umetnostni zgodovini. Tako pa je tudi pokazal na zvezo med visoko umetnostjo in ljudsko. Na podlagi tega rezultata danega gradiva, je ugotovil v posebnem poglavju zvezo med visoko umetnostjo in ljudsko, kjer je ljudska sicer svojevrstna s svojim lastnim razvojem, ki se ne ujema s uašoni in korakom z razvojem visoke umetnosti, pa« na od visoke umetnosti dobi pogona, izraz in novo odkritje, kateremu spočetka stoji hladna ob strani, če pa prija ljudskemu okusu, ga sprejme in svoj lastni tradicionalni razvoj usmeri po njem. Tako avtor deli sedaj tri glavne faze siovenske ljudske umetnosti: 1. prvotno, ki je nam malo znana; 2. gotsko in 3. baroško, ki je še sedaj izraz ljudskega čustvovanja in lastnega ustvarjanja. Poslikani stropi so na prehodu med visoko in ljudsko umetnostjo ter z nekaterimi primeri bliže visoki (Gosteče, Sv. Vid) umetnosti. 0 drugih pa moramo biti bolj mnenja, da. 60 dobra dela ljudske umetnosti, kakor pa da so slabi, degenerirani posnetki visoke umetnosti. Zveze med obema je postavljena tako, da imamo pri nas še opravka z resnično ljudsko umetnostjo v oblasti poslikanih stropov. Obenem je tudi ta umetnost dokaz, da rastemo kot ljudstvo bolj pod vplivom zapada kakor pa vzhoda, kjer živi ornament samo še v svoji primitivnostni funkciji in obliki. Pri vprašanju pa, v koliko ta umetnost kaže enotno narodni značaj ter v koliko je resnično slovenska, pa poudarja, da je vse to samo hipotetičnega značaja, ker je opaziti več različnih vplivov od drugod ter ne moremo tej ljudski umetnosti dati oznake, narodna, ozir. samorodna. Pač pa lahko trdi, da smo pri sklepanju ravnih stropov aktivno sodelovali, da je vzniknilo blizu nas ter da je vseto resnično — čuslveno — naše, ker ga občutimo kot domače. Toliko si on na podlagi gradiva upa trditi, dočim bi kdo drugi na vse grlo kazal na te ornamente kot samo naše, in sicer morda edino našo slovensko obliko izživljanja. Pri takih podrobnostnih razpravah šele vidimo, koliko je treba znanja in iskanja, preden človek prodre v smisel oblik in v koliko jih moremo res smatrati za našo samorodnost (glede a vb in peč je to ugotovil pok. Vurnik, za lesene strope in njih ornament pa sedaj Kos). Na koncu te tehtne razprave, ki je prinesla novo razsvetljavo problemov ljudske umetnosti sploh, je dodan tudi natančni opis vseh teh stropov po naši celotni Sloveniji ter znaša 52 št. Tako veliko je bilo gradivo za to delo, ki temelji tudi na obširni, najmodernejši literaturi, v splošnih vrednotenjih visoke in ljudske umetnosti, manj pa o predhodnih delih za naše gradivo, ki jih je zelo malo ter je tudi v tem pogleu razprava pomembna. Mladi znanstvenik je kot umetnostni zgodovinar tudi etnografiji storil veliko uslugo, ali pa tudi obratno kot etnograf si je koristno za svojo strooko prisvojil metode umetnostne zgodovine, ter kakor je Vurnik prenesel Cankarjeva umetnostna merila na glasbo, tako jih je on uporabil pri etnografskem gradivu. td. »Znati trpeti«, tak je naslov (»Saper soffrire«) lepe knjige, ki jo je napisal Nino Salvaneschi (izd. Borbaccio, Milano 1941). Ta ital. katol. pisatelj se je že močno priljubil tudi s prejšnjimi knjigami, n. pr. >11 pastore sul-le vette,« kjer razmišlja o globinah človeškega duševnega življenja, ki se zlasti danes odraža na zunaj v tem, da smo le prevečkrat — volkovi med sabo. V pričujoči knjigi z bratsko besedo razlaga pomen trpljenja. Gorje tistemu, ki ne doume etične vsebine trpljenja, vleče je s 6abo ko težek križ s kletvino v ustih. Blagor onemu pa, ki »brata trpljenja« doume in se znan z njim notranje obogatiti tako, da ga privede k pravemu Tolažniku. Vse to pove Salvaneschi v poetičnih in globokih besedah. Knjiga je kakor nalašč za naše dni! C. L. J. E. Pod to značko se skriva veliko delo za prodiranje italijanske kulture preko meja. Ta »Comitato per il Collocamento del Libro Italiano« (Odbor za razširjenje italijanske knjige), v katerem sedijo zastopniki prosvetnega ministrstva, zveze avtorjev, časnikarjev, izdajateljev in drugih v poštev prihajajočih ustanov, ima namen širiti italijanska književna dela v tujih jezikih in v tu- Iz Hrvatske Kanonik dr. Pavel Lončar obsojen na smrt. »Donauzeitung« poroča iz Zagreba, da je naglo sodišče zaradi protidržavne in protiustaške propagande in zaradi žalitve poglavnika obsodilo na smrt kanonika dr. Pavla Lončarja. Na predlog pravosodnega ministrstva je poglavnik smrtno obsodbo spremenil v kazen 20 let ječe. Komunistična tolpa uničena. Pod tem naslovom objavlja »Donauzeitung« iz Zagreba poročilo, v katerem pravi, da so po uradnih hrvatskih podatkih srbske komunistične in četniške tolpe dne 2., 3. in 9. avgusta zopet napadle v Liki vasi Vrto-če, Krujuše in Lastvo ter so razdejale hiše in napravile pravi pokolj med ljudstvom. Prizanašali niso niti ženam, otrokom in dojenčkom. Župnika v Krujuši so najprej mučili, nato mu pa odsekali glavo, truplo pa vrgli v zažgano cerkev. Na lice mesta je takoj prihitelo vojaštvo, ki je stopilo v borbo z oboroženimi četniki in komunisti. Med bojem so ujeli 180 članov te družine, ki so bili takoj od naglega sodišča obsojeni na smrt in tudi ustreljeni. Milan Huzjak s tovariši obsojen. Posebno narodno sodišče v Zagrebu je zadnje dni obsodilo več funkcionarjev biv. jugoslovanskega režima zaradi njihovega postopanja z ustaši v tkzv. liškem ustaškem pokretu. Na dosmrtno težko temnico je obsojen Milan Huzjak, Vatroslav Ondriska in Ni-kola Vujačič po na 20 let težke temnice. V Zagrebu uradno poročajo, da je na podlagi poročil armade in ustaške vojske lahko smatrati neodvisno državo Hrvatsko za očiščeno vseh komunističnih in četniških družin ter se tudi promet v posameznih krajih nemoteno razvija. Zastopstvo Zveze kulturnih in narodnih društev iz Karlovca pri poglavniku. Oni dan je poglavnik sprejel zastopstvo Zveze kulturnih in narodnih društev iz Karlovca, ki mu je ob tej priliki izrazilo popolno vdanost. Za njihove pozdravne besede in izraze vdanosti ter pripravljenosti za borbo zaradi ohranitve neodvisne države Hrvatske, se je poglavnik zahvalil z govorom, v katerem je poudarjal, da je mesto Karlovec izvršilo svojo vojaško, kulturno in prosvetno dolžnost. Svoj govor je pa zaključil z besedami: »Zavedati se moramo, da preživljamo in bomo še preživljali težke dneve na vseh poljih, tako na gospodarskem in če hočete tudi na vojaškem, ker smo sestavni del po duši in po srcu ter po zemljepisnem položaju novega sveta, ki se ustvarja, nove Evrope v novem duhu in redu in za zgraditev novega življenja. Posebno v prijateljskih in zavezniških odnosih z našimi velikimi zavezniki moramo in hočemo doprinesti vsako žrtev in vsak oboi, ker imamo z njimi tudi skupnega neprijatelja in skupno isto usodo za sedanjost in bodočnost. Napram njim bomo izpolnili vsako dolžnost, ne oziraje se na žrtve, pa naj bodo še tako težke.« Novi nemški vojaSki zastopnik v Zagrebu. V Zagreb je dopotoval novi zastopnik nemške vojske grof von Spee. V spremstvu generala von Horste-naua je bil sprejet tudi pri poglavniku. Poglavnik častni občan Zemuna. Pod vodstvom župana Seiferta se je te dni mudilo v Zagrebu zastopstvo zemunske občine. Sprejeto je bilo tudi pri poglavniku in mu je izročilo diplomo, s katero je sedanji občinski odbor v Zemunu imenoval poglavnika za častnega občana. Odredbe o nošenju ustaške uniforme. Glavni ustaški stan je izdal odredbo o nošenju ustaške uniforme. Po tej odredbi smejo nositi ustaško uniformo samo tisti ustaši, ki so uvrščeni v ustaške edinice in to: 1. ustaško uniformo vojaškega značaja samo pripadniki telesne ustaške čete, člani posameznih aktivnih ustaških čet in člani 13. vse-učiliščnega napalnega polka. Ustaške uniforme nevojaškega značaja pa: visoki državni funkcijonarji in uradniki, funkcionarji v glavnem ustaškem po- jili krajih. V inozemstvu bodo nastavljeni posebni agenti, nekaki »konzuli italijanske knjige«, ki bodo vršili te posle. Oni bodo tudi sklepali s tujimi založnicami za prevode in natise. Tako bo delo za prodiranje italijanskega duha smotrno urejeno. R. B. Pod lipami št. 7 Zgodovina palače sovjetskega poslaništva v Berlinu Palača sovjetskega poslaništva v Berlinu ima za seboj zelo pestro zgodovino. Stavbna parcela je bila prvič zazidana pod Friderikom Viljemom Prvim. Prvi lastnik palače ni znan. Lastnik palače so se večkrat menjavali, dokler je nazadnje ni dobila princezinja Amalija, sestra Friderika Velikega. Princezinja je dala hišo prezidati in vso prenoviti ter je v njej stanovala navadno v zimskih mesecih vse do svoje smrti 1787. 1. V svoji oporoki je palačo zapustila prestolonasledniku, poznejšemu kralju Frideriku Viljemu Tretjemu, ki jo je pa prodal nekemu ritmojstru, ta pa zopet dalje vojvodinji Doroteji Kurlandski, vdovi vojvode Kurlandskega, Petra. Duhovita vojvodinja je palačo spremenila v družabno središče tedanjega Berlina. Hčerka vojvodinje je po smrti svoje matere prodala palačo leta 1836. ruskemu carju Nikolaju I. za 95.000 tolarjev za potrebe carskega zastopstva v Berlinu. Car Nikolaj I., ki je bil tudi sorodnik pruskega kralja, je prihajal sam večkrat v Berlin in je stanoval v svoji palači. Berlinska občina mu je naslednjega leta podelila tudi diplomo častnega občanstva. Na carja se je moralo tudi vedno obračati njegovo zastopstvo za dovoljenje, če je hotelo prirediti v palači večji sprejem ali pa kakšno drugo slovesnost. Šele zadnji ruski car Nikolaj II., ki je bil zadnjič v Berlinu malo pred izbruhom revolucije leta 1917. in je tudi stanoval v svoji berlinski palači, jo je nato podaril ruski državi. flaBBBBBaaBaRBBBBBaBsnaBaaBaBBaaB Zahtevajte v vseh lokalih »Slovenca« V severni afriški puščavi Mnrmarikn noč in dan drve italijanske avtomobilske kolone prof' Soli um u, kamor'tamkajšnjim borcem dovažajo okrepitve, da nadaljujejo uničujoče boje veljstvu in v ustaški nadzorni službi. Ustaši, ki nosijo uniformo vojaškega značaja, smejo nositi tudi vojaško orožje, oitali ustali, ki po tej odredbi še lahko nosijo uniformo, pa samo samokres. Po tej odredbi tudi nihče drugi več ne sme uradovati, kakor samo državne oblasti. Novo potovalno naglo sodiiče it. 1 v Zagrebu. Pravosodni minister dr. Puk je imenoval člane novega potovalnega naglega sodišča il. 1 v Zagrebu. Njegova pristojnost se razteza na celo državno področje. Dosedanji predsednik naglega sodišča v Tuzli Edo Trajer je razrešen, na njegovo mesto je pa postavljen Muhamed Barbič. Tiralica za komunistično četniiko tolpo. »Hrvatski Narod« objavlja tiralico velikega župana velike župe Prigorje s sedežem v Zagrebu za komunistično četniško tolpo, ki se je dne 19. t. m. pojavila v gozdu Divljača v občini Sesvete pri Zagrebu in ki je streljala na orožniško. patruljo ter ubila orožnika Novakoviča. Sedaj je izginila proti Sljemenu. Za vsako glavo te družine je razpisana nagrada 10 tisoč kun, Urejevanje toka Save. Od Jasenic do Rugvic so pričeli urejevati tok Save. Za prva dela je odobren kredit 25 milijonov kun. Novi planinski dom na Sljemenu. Uslužbenci Poštne hranilnice v Zagrebu so pričeli zidati svoj planinski dom na Sljemenu. Stal bo milijon kun. Prilagoditev hrvatskega družabnega življenja ustaškim načelom. Hrvatska vlada pripravlja zakonsko odredbo o prilagoditvi hrvatskega družabnega življenja ustaškim načelom in novim družabnim nazorom, ki vladajo sedaj v Evropi. Nova sindikalna sestava tako delodajalcev kakor tudi delojemalcev, se bo močno naslonila na tozadevno italijansko in nemško zakonodajo. Mestna hranilnica v Zagrebu je dala za postavitev Starčevičevega spomenika 100.000 kun, Blagoslovitev temeljnega kamna za delavsko naselje v Sarajevu. Dne 24. t. m. bo v Sarajevu velika ustažka slovesnost ob priliki blagoslovitve temeljnega kamna za delavsko naselje. Temeljni kamen bosta blagoslovila nadškof dr. Šarič in Reis-ul-ulema dr. Spaho. Dr. Stojan Brajša, odvetnik v Splitu, je postavljen za svetnika na sodišču v Zagrebu. Iz Belgrada Dva komunista ustreljena. Z merodajnega mesta poročajo: »V soboto, dne 23. avgusta, so nemški vojaški organi hoteli legitimirati v par-ku pred Dijaškim domom znana komunista Štefana Gledjo, črkoslikarja, in Prvislava Marin-koviča, dijaka na Trgovski visoki šoli. Oba sta potegnila orožje in sta hotela z njim pobiti nemške vojake. Njihovo namero je vojaštvo pravočasno opazilo ter ju je na mestu ustrelilo.« (Donauzeitung.) Zaposlitev profesorjev in uredništva s fakultet v Skoplju, Subotici in Sarajevu. Svet komisarjev je sklenil, da bo belgrajsko vseučilišče sprejelo in zaposlilo vse profesorje in ostalo pomožno osebje prejšnje filozofske fakultete v Skoplju, pravne fak. v Subotici in kmetijsko-gosjKidarske fakultete v Sarajevu. Uredba o brezmesnih dnevih v Srbiji. Svet komisarjev je predpisal uredbo, po kateri sta četrtek in petek brezmesna dneva. Ostale dneve lahko restavracije in drugi gostinski obrati pripravijo samo tri jedi iz govejega, ovčjega, kozjega ali svinjskega mesa. Gostu pa lahko postrežejo samo z eno .jedjo z navedenim mesom. Uredba nadalje sploh prepoveduje klanje telet pod enim letom starosti, jagenjčkov, kozli-čev in prašičkov izpod 20 kg teže. Klanje prascev, težkih od 20—40 kg in prodaja njihovega mesa kakor tudi potrošnja je dovoljena samo ob sobotah in nedeljah. »Obnova« objavlja uvodnik o četniško-komunl-stičnem obračunavanju v okolici čačka ter opozarja na okolnost, da je imelo hajduštvo v Srbiji na sebi vedno nekaj privlačnega, Samo tako je razumeti dejstvo, da so imeli posamezni hajduki, med njimi tudi najkrvoločnejši razbojniki, med ljudstvom vedno dovolj privržencev. Za to se sedaj tudi skrivajo razni temni elementi, ki blodijo oboroženi po gozdovih in izvajajo saboterska dejanja na prometnih napravah in zgradbah, zažigajo žitnice in streljajo iz zasebe na neoborožene nemške vojake in srbske orožniške patrole. Vsi ti ljudje izhajajo iz vrst komunističnih agitatorjev, ki vzdržujejo zveze z eksponenti tretje internacionale. S svojimi saboterskimi dejanji bi radi izzvali represalije okupacijskih oblasti, samo da bi se med ljudstvom napravilo neraz-položenje proti Nemcem. »Obnova« poudarja, da akcija teh elementov nima ničesar skupnega z akcijo pravih četnikov ter takoj nato naglaša, da je v gozdovih še vedno mnogo ljudi, ki niso komunisti in ki so prepričani, da s sedenjem v gozdovih izvršujejo nekakšno nacionalno »osvobojevalno« aktivnost. Ti ljudje so razkropljeni ostanki bivše jugoslovanske vojske, ki so se pred strahom ujetništva rajši umaknili v planine. Vloga teh ljudi, ki se imenujejo pravi četniki za razliko od prve, je sedaj postala donkihotska. Ti ljudje tudi nimajo ni-. česar skupnega s pobijanjem mirnega in delovnega ljudstva ter so zato tudi sami z orožjem nastopili proti komunistom. Zato »Obnova« poziva vse te ljudi, natj se mirno vrnejo na svoje domove in se z ostalim ljudstvom krepko lotijo dela za obnovo Srbije. Javni ceniki v Srbiji. Komisarijat za cene opozarja vse trgovce, da morajo imeti na vidnih mestih obešene cenike vseh razpoložljivih stvari. Veletr-govci pa morajo izdajati račune, iz katerih je razvidna vrsta, kvaliteta, množina in cena kupljenega blaga. Pet sto milijonov državnih bonov za Poštno hranilnico. Komisar finančnega ministrstva Dušan Letica je od sveta komisarjev dobil pooblastilo, da lahko stavi poštni hranilnici v Belgradu zaradi poživitve svojega poslovanja v Srbiji na razpolago državne bone v višini 500 milijonov dinarjev. Pri tem gre za prevzem enega dela kreditov, ki jih je pri Poštni hranilnici dvignila prejšnja država. Opozorilo za potnike na Hrvatsko. Osebe, ki na svojem dovoljenju za potovanje v neodvisno državo Hrvatsko nimajo vize enega od naslednjih hrvatskih uradov: Prijavnega urada za hrvatsko domobranstvo v Zemunu. oficirja za zvezo v Belgradu v ministrstvu za pošto ali pa Hrvatskega kluba v Belgradu, se pozivajo, da si pred potovanjem v neodvisno državo Hrvatsko preskrbe potrebno vizo enega teh uradov, da se izognejo sitnostim pri potovanju. Zaposlitev srbskih beguncev. S problemom srbskih beguncev se je zadnje dni bavila j>oseb-na konferenca, ki je bila pri komisarju Andri Po-poviču. Največjo težavo pri rešitvi tega problenja p>ovzroča vprašanje nastanitve in zaposlitve številnih beguncev. Zastopnik srbskega ministrstva za narodno gospodarstvo je omenjal možnost zaposlitve beguncev v rudnikih in srbskih gozdovih. Glede prehrane so ugotovili, da zakonito določena oddaja 1% letošnjega pšeničnega pridelka ne bo zadostovala ter bo potrebno povečati oddajo na 2 do 4%. Zastopniki ostalih ministrstev in gospodarskih ustanov so ortozarjali na potrebo oživitve male industrije, ki bo pod novimi okol-nostmi pr»v tako lahko zanoslila ve&ie število begunce* Bogustar Kueijflskl: 2 RIM >Jaz sem vdova,< se je predstavila Marija. »Ime mi je Marija Semprimi, to pa je moja hčerka, Giulietta. Pet let je imela pravkar.« »Da,< je pritrdil popotni. Za hip je pomolčal, kakor da ga je sram, potem pa je sramežljivo povedal ime, ki so ga včasih dajali samo takim otrokom, ki niso prišli legalno na svet. »Ime mi je Antonio Esposito. Sem mlinar,« je dodal in pokazal roke, da bi bilo verjetneje. »Prav res sem mlinar-.« . Toda Marija Semprimi je navajena, da vsako re5 natanko dožene. Zato gleda pozorno njegove dlani, vzame jih v svoje ter poskuša s prsti njihovo izdelanost. Nato pa ugotovi: »To bo držalo, Anton, da si mlinar. Toda kakor se zdi, že davno nisi delal.« »Da,« reče Antonio in mu je še bolj nerodno. Kakor prej tudi zdaj molči, premišlja, nato pa pokaže z roko na prsi: »Tu me je stisnilo. Dva mlinska kamena naenkrat nesti, je preveč za takega Antonia Esposita, ki nikdar ni bil zelo močan.« Starorimski nagrobniki se vrste v dveh vrstah pri poti tako, kakor marmorni pri novi aleji. Antonio in Marija sta sedla v vznožje enega takega velikega nagrobnika tam, kjer se ustavlja mestni avtobus. Antonio je vzel iz žepa ovoj svojih dokumentov, povitih s trakom. »Glej!« je rekel, pokazujoč uradno potrdilo. Marija je vzela dokument, ga resno prebrala, potem dvignila oči, pogledala predse, pogledala na nekega fanta in dekle, ki sta objeta za ramena stopala v kripto nekega grobišča, potem se ozrla na Antonia Esposita in rekla: »Torej tako, Antonio, ti nisi oženjen?« »Ne,« je rekel Antonio. »Pa imaš dekleta?« »Ne,« je odvrnil. Grda Marija Semprimi pa se je prav tako sladko zasmejala kakor prej rekla: »Toda jaz sem vdova, moj dragi Antonio!« Nad njima raste iz kamnitih temeljev grob Cecilije Matelle, bel, in okrogel, na kateri je tablica z imenom Cecilije. »Posvečen je ta grob tej krščanski mučenici, so vzidane manjše izkopanine, v podznožje pa večje. Torzo volčiče, ki doji dvoje mladičev, stoji pod zidom malo dalje nekaj prstov bogve čigave kamenite roke. Tu raste motella in pungi topo, mirta in kaktus, na zidove se vzpenja edera, brš-Ijan, ter stoji v celoti porisan pokrov Senekovega groba z vso zgodovino njegovega življenja. Šest- ki so jo v njeni lastni kopalnici dušili s paro, pa je niso mogli udušiti, zato so ji odsekali glavo s trikratnim zamahom meča,« je razlagal duhovnik, ki je pripeljal sem skupino žensk iz neke verske organizacije. Ce pogledaš vanj, je videti grob kakor vodnjak z nekoliko metrsko globočino. Na njega dnu leži nekaj listja, ki ga je nanesel veter. V razvalinah male palače, ki je prizidana in prav tako nima strehe, so samo zidovi in odprtine oken. V stene Grob Cecilije Metelle ob cesti Via Appia Antica najst oseb igra vlogo v tej zgodovini. Poleg tega sla tu še dva psa ter dve skledi, ki jih nekdo dviga nad ljudi. Žalostno je v grobu in na razvalinah davne palače Caetanov. Toda okrog nje se razprostira veselo polje lovorja, ki ga dele samo ostanki zidov. Neka deklica pere pri javnem vodnjaku perilo, pod drevjem okoli Marije in Antonia Sempe-ra se igrajo otroci. Vrte se v kolu. Zdaj stopi v kolobar Margerita, zdaj Marija, dvignejo' roki ter mahajo z njimi po zraku, pokazujoč, kako odhaja junak te narodne pesmi. Potem stopijo vsi k njej, da ji delajo družbo, stopicajo z nogami z drobnimi koraki na mestu, ter pevajo: »Gremo, gremo, gremo!« Zdaj nas hodi že šest oseb jx> cesti. Pred nami potiska po klancu navzgor mož voziček s sadjem; videti je, da mu to večno romanje po Vii Apii dela precej težav. Nagnil se je nad 6voj voziček, z glavo se naslonil na njegov rob, kakor da bi hotel zasjjati ali pa se odpočiti, ter tako peha voziček z vso silo korak za korakom proti Rimu. Od tam pa mu prihaja že pomoč. Njegova žena mu gre naproti. »Nisem mogla prej, Teodor.« se mu je opravičila, ko je videla, kako se muči. Prijela je z rokami za voziček ter ga prav tako kot mož porivala naprej. »Nič ne maraj, Peppa, če si se zamudila. Saj bi sam vlekel, samo danes sem natovoril več, kakor navadno, zato je težje,« ji je govoril mož in 6ta potiskala skupno. Navadno predmestno življenje srečavamo po dvoriščih hiš ob Via Apia Antica. V pesku se igrajo otročičkj in v pločevinastih vazah cveto rože. Skozi vrata stare lesene hiše gleda bela in lepa ženska. Preko dvorišča stopi star in šepav moški, ki je njen mož. Ta mož gre v družbo kvartat, pa govori ženi najbolj preproste besede, pa se ne zaveda, da najbolj čudovite na svetu: »Svinje nakrmi in konje napasti, kajti vrnil se bom pozno!« Pes se lovi po dvorišču, nekaj svinj in konj. Ženska je pogledala za svojim starim, šepavim možem in se mu nasmehnila. Videti je, da živita v ljubezni in prijateljstvu kljub njegovim poznim vračanjem, njegovi krajši nogi in preveliki starostni razliki. In moški stopi skozi davno ohranjeni, sedaj nikamor več ne vodeči stolp, mestna vrata, poteguje svojo daljšo nogo za krajšo, se spusti v dolinico, postane ob drevesu, na katerem je pribito jarčje rogovje in stavi roko kot trobento k ustom in zavpije sosedu: »Carlo, greva!« Maltoglasi V malih oglasih velja pri iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L 1—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. -— Male oglase je treba plačati takoj pri naročilo. B smžlic B Dobe: Prodajalko z večletno prakso, pošteno, kt zna samostojno voditi trgovino z mešanim blagom — se takoj sprejme. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Trgovina meš. blaga«. Vilo - z dvema stanovanjema, vrtom, blizu tramvaja ali autopostaje — kupim takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Moj dom« št. 10608. I II u Kupujem vse vrste cunj, šiviljske, krojaške odrezke, vreče po najvišjih cenah. Alojz Grebene, Vošnjakova ulica št. i, telefon 34-26. Laneno seme večjo količino — proda Nabavna ln prodajna zadruga v Novem mestu. L3UBL3ANSKI KINEMATOGRAF! Pred«tave ob 16.. 18. In 20. uri Dva Roiencn znane vojnSke Sole morata na zapoved cesarice zs Kazen poroiVti dve gojpnki iz penzlnhita . . . Lahko ul miflit«, kaka odlična Gojenke iz St. Cyra __ Vi-na Vani, Elio Steiner, Silvuna Iachino KINO MATICA - TEL. 22-41 lzioren pevski in muzikalnt spored' — Tenorist (i ali t a no Masini poje prekrasne ljubavne v6fi™mu Morsha zvezda Dodatek: Kulturni tilm o glasbenem in pevskem _______živilenia v Italiji KINO SLOGA - TEL. 27-30 Filmska kimediia s popnlarnim komikom OLIVER HARDY-jem ZENOBU Mnogo zdravega smeha! Odlična zabava za vse tiste, ki so potrebni veselja in razvedrila! KINO UNION. TE L. 22-21 Vsakovrstno zlato kupuje po naJviSjth cenah SER NE, jnvellr, LJubljana Volfova ulica it S 5}' specializzato corsi recupe-ro anni e abbreviazione. — Proroga servizio militare. — Convitto.- Semiconvitto. Pensionato alnnni e senole regie. Aperte iserizioni. Chiedere programma. i"- Uenezi specializirani tečaji za nadomeščanje ali skrajšanje učnih let. — Odložena vojaška obveznost — Zavod za notranle in zunanje u-čenee. — Penzionat in kraljeve šole. Vpisovanje prosto. Zahtevajte program. Vsakovrstno zlato briljante In srebro kupuje po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 8. 86 | |žtonU Frizersko vajenko sprejmem takoj. Novi trg štev. 1, Fr. Cokan.- j Pbfaue g Najdeno Kdor pogreša kolo z štev. 60888 In tovar. štev. 185025, dobi naslov ?v upravi »Slovenca« pod št. 10623. I Sobe I Oddalo: Pisarniška soba v strogem centru mesta, se odda. Naslov v uprred mogočnim porta-lom Grillove palače, že pohiti Grill iz veže in skoči v avto. »V palačo Grill družbe! Hitro, hitro, kar se le da!« zao 62 dolarjev, delnice rudnikov v Coloradu so bile včeraj po 87 dolarjev, danes jih ponujajo po 45 dolarjev! Grill nima pojma, kako bi mogel družbo in sebe rešiti pred jiolomom. Zanj velja Ie nekaj: boril se bo do konca! Samo to hoče oovedati ravnateljem, od katerih sicer ne pričnkuje nobenega upoštevanja vrednega sveta. Morda bo kdo izmed njih iztuhtal vsaj kakšno pot, ki ho zavlekla polom za nekaj dni. Nenadoma mu šine misel v glavo. Dvigne slušalko, zasuče kolesc^ na telefonu in pokliče zasebno telefonsko številko Ilarleva Mortona. »Halo, tukaj Grill! Zvežite me, -prosim, takoj z gosjx)dom Mortonom!« Grill prisluhne: »Kako prosim...« Roka se mu povesi, glava mu nekoliko omahne: kakor so mu povedali, je gospod Morton odpotoval s hčerko Gizelo pred dobro uro neznano kam. Nihče ne ve, kdaj bi še utegnil vrniti! Grill še noče vstopiti pred ravnatelje v sejni dvorani. Umiriti in zbrati se hoče. Kar verjeti ne more, da je vse res, kar je doživel v tem kratkem času. Kakor težak sen se mu zdi vse to! Njegov oče je ustanovil pfrdjetje pred 50 leti. Z neumornim delom, polnim žrtev, ga je zgradil. Ko je pred sedmimi leti njegov oče, stari William Grill, za vedno zatisnil oči, tedaj je bil on že zrel človek, sposoben, da nadaljuje od očeta započeto veliko delo. In vse to, kar je bilo zgrajenega v petdesetih letih, to naj se sesuje v nekaj urah? Boriti se bo treba! Pri tej misli se Grill nasmehne. Nikdar v življenju se ni bal boja. Če je je hotel obdržati, če je hotel napredovati, vedno se je moral boriti. Tekmeci so zavistno gledali^ razvoj njegovih podjetij, zato je bila borba še bolj žilava Kar mu šine misel, ki mu za trenutek osvetli to, kar se je morda v resnici zgodilo. Južna unija in Pacifiški trust že nekaj let nezaupljivo motrita razvoj njegove družbe. Povsod sta poskušala nagajati, povsod sta mu metala polena pod noge. Sicer je res, da sta Južna unija in Pacifiški trust drug napram drugemu, kakor pes in mačka. Saj oba skupaj skoraj popolnoma obvladata trg nekaterih izdelkov v vsej Ameriki. In če bi propadel eden iz te dvojice, bi obstal drugi edini in pravi gospodar vsega trga. V sedanjem primeru, ko gre za njegovo družbo, ki je začela postajati obema vedno bolj nevarna, sa j jima je snela pred nosom rudnike v Coloradu, je pa prav mogoče, da sta se za trenutek pomirila in skupno udarila po njem. In kaj to pomeni? Južna unija ima sama v rokah dva in dvajset bank. V Newyorku trobi v njen rog šest- najst časopisov. Pacifiški trust ima štirinajst bank in dvanajst časopisov. Grillu se dozdeva, da je resnici na sledu: vse, kar se je zgodilo v zadnji noči, mora biti brezčastna in podla igra, ki naj bi dosegla to, da bi ga zapustil Harley Morton prav v trenutku, ko bi moral pomagati njegovi družbi. Prav verjetno je to! Toda, si misli zopet Grill, Gizela me je ponoči vendar videla v klubu in govorila z menj. Domov pa me je pripeljala Maud Uppertown! Morda je bilo le res. Toda slutnja ostane. Nikakor ne more uganiti medsebojne zveze dogodkov. Skrivnost pretekle noči je še v temi. Zato gre z odločnimi koraki v sejno dvorano. Bežen pogled po obrazih njegovih ravnateljev mu pove, da smatrajo vsj položaj družbe za nevzdržen. Z neka j .besedami oriše Grill stanje družbe, ne govori pa o dogodkih v zadnji noči. Noče zatrjevati, da ni bil v klubu. Nima več poguma zatrjevati to, o čemer je prepričan. Boji se pomilovalnih nasmehov, ki bi mu v obraz zagotavljali, da mu jiač nihče ne verjame. »Nam manjkajo denarna sredstva, ki bi nam omogočila hiter nakup naših delnic. Samo tako bi mogli zadržati padec tečajev naših papirjev. Znano vam je, gospodje, da na llarleya Mortona ne smemo več računati. Poskusil bom vse, kar je le mogoče, da bom dobil posojila.« Najstarejši ravnatelj podjetja zmaje z glavo: »Nemogoče, gospod Grill. Pravkar sem imel te efonski razgovor z Western banko. Ravnateljstvo banke vam je posodilo čedno vsoto na vaše delnice ko so imele tečaj 105. Sedaj je njihov tečaj le še 62. Sporočili so mi, da bo \Vestern banka vaše delnice vrgla na borzo takoj, kakor hitro bo padel njihov tečaj pod 50.< _ Grill stisne zobe. Zaveda se, kaj to pomeni. Južna unija in Pacifiški trust bosta mogla kupiti vse delnice njegove delniške družbe za malenkostno vsoto. Postala bosta tako lastnika vsega podjetja. li Ljudsko tiskarno 9 Ljubljani: Jože Krmaril Izdajatelj: tal JoJi Sodja Urednik: Viktor CsnŽU