SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) Lil (46) Štev. (NB) 40 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 7 de octubre - 7. oktobra 1993 Neumevne „samoumevnost" Brali smo pred kratkim, kako je predsednik komisije za raziskavo povojnih pobojev Jože Pučnik napisal, da je treba razglasiti nekatere organizacije, med njimi Komunistično partijo za zločinske, saj so zlonamerno prinesle ogromno zla med slovenski narod, pobijale neusmiljeno nasprotnike in se z zločini držale na oblasti toliko desetletij. Bile so to resne in odločne besede! Seveda pa niso vsi zadovoljni z njimi. Nam vsem poznana Spomenka Hribar, ki sedaj ni več poslanka, je napisala v sobotni prilogi Dela 25. septembra letos daljši članek z naslovom Samoumevnosti, kjer je mnenja, da naj se pusti stare afere pri miru, da se le tako lahko nadaljuje sprava, in da kar je bilo, je bilo, in je vse to „naše" in naj ne razdvajamo dalje. Ni naš namen govoriti o teh poskusih, da se zgodovina pokrije s plaščem pozabljanja, ker je v Sloveniji že splošno mnenje vseh demokratičnih rojakov, da je za pravilno in dejansko spravo treba najti krivce za tragedijo Slovencev in jih vsaj moralno obsoditi. Tega mnenja so tudi pošteni bivši partizani kot Stanislav Klep in drugi. A Spomenka Hribar se ob svojem član- Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in zunanji minister Lojze Peterle sta se vrnila iz New Yorka, kjer sta se udeležila 48. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov. Premier in zunanji minister sta se med drugim v palači svetovne organizacije srečala z generalnim sekretarjem Združenih narodov Butrosom Galijem, sicer pa sta se sestala z vrsto uglednih svetovnih politikov in diplomatov. Drnovška je v Washingtonu sprejel tudi ameriški podpredsednik Al Gore. Minister Peterle pa je prvi teden bivanja v Združenih državah obiskal slovenske skupnosti, poslovne kroge in medijske hiše najprej na vzhodni, nato pa na zahodni obali Združenih držav Amerike. Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je govoril na 48. zasedanju generalne skupščine narodov. Med drugim je spregovoril o vlogi svetovne organizacije, ki se je močno spremenila po koncu hladne vojne in ki se mora novim razmeram prilagoditi ter drugače lotevati številnih problemov. Za to bi bile potrebne nove zasnove in mehanizmi. Naštel je nekaj področij, ki bi jih bilo po njegovem mnenju treba uvrstiti med predloge generalne skupščine. Gre predvsem za nova določila mednarodnega prava, načelo nevmešavanja in zaščito človekovih pravic ter za gospodarsko sodelovanje. Drnovšek se je dotaknil tudi krize v nekaterih delih nekdanje Jugoslavije in povedal, da Slovenija spoštuje sankcije, omenil pa je tudi številne begunce v Sloveniji. Slovenija je „uspešna, vama, lepa in ima perspktive", so izrazi, ki jih je slovenski zunanji minister Lojze Peterle najbolj pogosto slišal v pogovorih z okrog dvajsetimi ministrskimi kolegi prejšnji teden v New Yorku. Dejavnost slovenske delegacije, ki se je pod vodstvom ministra Peterleta udeležila začetka rednega jesenskega zasedanja Ge- ku obrača proti stigmatizaciji partije in na-prtitvi kolektivne krivde njej kot „zločinski organizaciji" in je napisala tudi stavek: „Saj je bilo tudi domobranstvo zločinska organizacija!", ki je zato nosilo to stigmo skozi desetletja; naj se torej neha s tako oznako! Ne vemo, ali je to mišljenje same Spomenke ali ne. Na vsak način pa je ta stavek zgodovinsko neutemeljen in krivičen. Primerjajmo samo KP in domobranstvo: Partija je začela z zločini — to in nič drugega so bili poboji nasprotnikov, civilistov, otrok, itd. — po premišljenem načrtu in z jasno zavestjo, da si tako čisti pot do prevzema oblasti. Bila je torej res zločinska organizacija, čeprav so se kaki posamezni partizani v dobri veri borili v vrstah OF, ki je bila orodje KP. Domobranstvo pa je bilo kot organizacija zasnovano in vodeno kot domo-obrambna organizacija, torej s poštenim namenom, čeprav so morda kaki posamezniki tudi zagrešili težke nepravilnosti. Tu je torej bistvena razlika. Nekaj je celota, nekaj so posamezniki! In to bo ugotovila tudi nepristranska zgodovina. TD Ameriki neralne skupščine Združenih narodov, je bila osredotočena na poglabljanje stikov s predstavniki držav evropske dvanajsterice. To velja predvsem za države, s katerimi so odnosi nekoliko v ozadju, denimo z Grčijo, Portugalsko in Irsko. Zunanja ministra obeh držav sta se dogovorila, da bo Irska Slovenijo diplomatsko pokrivala z Dunaja, Slovenija pa Irsko iz Londona. Dogovorila sta se tudi za obisk misije RS na Irskem. Grčija je pokazala pripravljenost za odpravo vizumov, saj je to edina evropska država, za katero državljani RS še potrebujejo vstopni vizum. Bolgarija namerava odpreti veleposlaništvo v Ljubljani, njen zunanji minister naj bi še letos obiskal Slovenijo. Ob tej priložnosti naj bi po napovedi ministra Peterleta državi podpisali več sporazumov. Zunanji ministri omenjenih držav so v pogovorih z vodjo slovenske diplomacije izražali tudi podporo Sloveniji na njeni poti k pridruženemu članstvu v Evropski skupnosti. Lojze Peterle se je sestal tudi z zunanjimi ministri držav jugovzhodne Azije, pa tudi z diplomatskimi predstavniki Brazilije, Čila in Argentine, ki so se v pogovorih s Peterletom dogovorili za hitrejšo vzpostavitev legalnih podlag, denimo na področju gospodarskega sodelovanja, zaščite investicij in preprečitve dvojnega obdavčevanja. Od držav Magreba se je slovenski zunanji minister srečal le z ministrskim kolegom Alžirije. Slednji je napovedal vabilo slovenskim ministrom za gospodarske odnose in za finance, na obiščeta to severnoafriško državo. Minister Peterle pa naj bi tja odpotoval v začetku naslednjega leta, ko bo Alžirija prevzela vodstvo v Magrebu. Na ministrovem newyorškem programu so bila tudi srečanja z zunanjimi ministri Turčije, Nove Zelandije in Cipra, pri čemer je Novozelandca zanimalo predvsem stališče Slovenije do reševanja krize na Balkanu. Informacije Pristojni vladni resorji preučujejo prošnjo bosanske vlade, da bi v Slovenijo premestilo svoje takoimenovane logistične centre, to je zbirne centre za mednarodno humanitarno pomoč. V slovenskem parlamentu je slišati številna mnenja, da bi moral biti odgovor negativen. Med drugimi možnimi državami, kamor bi bosanska vlada preselila te svoje centre iz Hrvaške so še Makedonija, Italija in Nemčija. V Ljubljani je umrl pesnik, dramatik, pripovednik, prevajalec in kritik Matej Bor, s pravim imenov Vladimir Pavšič. Silvan Jakin, direktor slovenske varnostnoobveščevalne agencije SOVA je prejšnji četrtek dr. Janezu Drnovšku ponudil odstop. Njegovo mesto je prevzel pred tem imenovan namestnik Drago Ferš. Pri tem je zanimivo, da so Ferša junija administrativno upokojili, vendar le za mesec dni; kmalu zatem je postal namestnik direktorja SOVE. Septembra letos so se cene na drobno v Sloveniji povečale za enak odstotek kot v avgustu, torej za 1,7%. Od začetka leta, natančneje od lanskega decembra, do zadnjega tedna v septembu so se cene na drobno zvišale za 15,9%. Primerjava med lanskim in letošnjim septembrom pa pokaže, da so bile cene višje za 24 odstotkov. Ta teden je v Maribou živel v znamenju stavke delavcev Metalne. Ti so med drugim tudi blokirali ceste, tako da je bila prometna zmeda nepopisna. V sredo pa so sindikati in upravni odbor Metalne podpisali sporazum o urejanju sanacije podjetja, tako da se je stavka končala. Dobro leto po koncu stečajnega postopka v izolski tovarni igrač Mehano spet poslujejo uspešno. Še zmeraj je ena največjih tovarn igrač v Evropi, ki več kot 80% izdelkov proda na tujem tržišču. Pri tem je treba dodati, da je Mehano odkupil tudi licenco za blagovno znamko Barbie, kar mu odpira vrata v ameriško tržišče. Prihodnji petek bo v v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena uredba, s katero bo vlada seznanila slovenske državljane, da so njihovi certifikatski računi odprti. Državljani bodo certifikate dobili v skladu z zakonom o lastninjenju in sicer bo vrednost certifikatov odvisna od starosti posameznika. S certifikati bodo odkupili delnice podjetij, v katerih delajo, ali pa jih vložili v različne sklade. Mariborska orožarska afera tudi po poročilu, ki ga je podpisal notranji minister Ivan Bizjak, še ni v celoti pojasnjena. Še vedno je namreč odprto najpomembnejše vprašanje, kdo je vedel za tovor na mariborskem letališču in ali je ta vednost pomenila tiho soglasje slovenskega oblastnega vrha za transfer orožja v Bosno in Hercegovino. Preiskovalni sodnik Temeljenega sodišča v Mariboru Marko Bizjak je kot pričo zaslišal nekdanjega direktorja Varnostno informativne službe Miho Brejca. Zaslišanje zadeva odkritje 120 ton orožja in streliva na mariborskem letališču. iz Slovenije Vlada je ta teden zavrnila podražitev motornega bencina in kurilnega olja, ki ga je predlagala lendavska rafinerija. S 1. oktobrom pa se je za 26 odstotkov podražila elektrika, ker je začel veljati zimski tarifni sistem. Za tista gospodinjstva, ki porabijo malo elektrike, bo podražitev nekoliko manjša. V Mariboru so odprli prvi mednarodni sejem gostinstva in turizma GOST TUR 93. Na njem sodeluje 220 razstavljalcev iz 16-ih držav. Značilnost sejma je izjemno bogat program spremljevalnih dejavnosti, najpomembnejša med njimi pa je 40. gostin-skoturistični zbor Slovenije, na katerega bo prišlo kakih 500 udeležencev. V Sloveniji zdaj napovedujejo stavke celo take institucije, pri kakršnih tega nikakor ne bi pričakovali. Za ponedeljek, 4. oktobra, so namreč stavko napovedali uslužbenci Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Knjižnica bo zaprla vrata vsem uporabnikom, če se na sestanku državnih sekretariatov v ministrstvih za znanost in tehnologijo, za šolstvo in šport ter za kulturo ne bodo dogovorili, kako razrešiti kopico težav, v katere je zašla najuglednejša in najpomembnejša slovenska knjižnica. Ta ima velike izgube, že eno leto pa je tudi brez direktorja. Iz Združenih držav pa sta se vrnila tudi finančni minister Mitja Gaspari in guverner Banke Slovenije France Arhar. Sodelovala sta na rednem letnem zasedanju Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Slovenski zunanji minister Peterle je v posebni izjavi izrazil zaskrbljenost zaradi dogodkov v Rusiji in izbruha nasilja ter dodal, da je slovensko zunanje ministrstvo pred dnevi podprlo Jelcina kot moža demokratičnih sprememb. Izrazil je tudi upanje, da se bo kriza v Moskvi rešila z dialogom. V Kočevju je bila proslava ob 50-letnici Zbora odposlancev slovenskega naroda (dejansko odposlancev komunistične partije in sopotnikov), okrog katere se je v zadnjem času vzdignilo veliko političnega prahu. Poleg še živečih udeležencev Kočevskega zbora se je proslave udeležila slaba polovica poslancev državnega zbora pa tudi nekateri politiki in devet diplomatskih predstavnikov. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega zbora Herman Rigelnik. Zaradi spora o pravi naravi Kočevskega zbora se je državni zbor odrekel zamisli, da bi ob obletnici imel slavnostno sejo v Kočevju. Bil pa je soorganizator proslave skupaj s kočevsko občinsko skupščino. Sobotne proslave so se udeležili poslanci iz vrst liberalnih demokratov, Združene liste socialnih demokratov, Slovenske nacionalne stranke, Demokratov in Zelenih — ekološko socialne stranke. 24. septembra se je pričela 1. seja parlamentarne preiskovalne komisije o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti. Komisijo, ki bo nadaljevala delo podobne komisije prejšnjega sklica skupščine, vodi Jože Pučnik. Obiski v MARJAN LOBODA Polastitev gen. Rupnika, dr. Hacina in sodelavcev NADALJEVANJE IN KONEC Dogodke v domovini je prav, da budno zasledujemo, jih ocenjujemo nepristransko in o njih izrekamo svoja mnenja in ocene ter nudimo po danih možnosti tudi pomoč vsem tistim, ki se doma resno in pošteno trudijo za duhovno, moralno in tvarno obnovo Slovenije. Mi smo Slovenci po svojem izvoru in po svoji volji, mi ali naši predniki smo bili zavoljo komunizma nasilno odtrgani od rodne domovine. Zaradi skoro pol stoletja trajajoče komunistične diktature v Sloveniji, smo si bili primorani urediti življenje v drugih deželah sveta, katerih lojalni državljani smo, obenem pa se zavedamo, da so naše korenine v Sloveniji in imamo dolžnost in pravico živeti tudi svoje slovensko življenje. To je stvarnost, katero moramo priznati in upoštevati vsi, mi zunaj in oni doma. Nihče nima pravice nas odpisati ali obsoditi na izginotje. To si izberemo lahko le mi sami, kar pa bi bilo na ravni samomora in torej moralno vse obsodbe vrednega dejanja. Naši posegi v slovensko dogajanje bodo koristni le če bodo vodeni po resnični ljubezni do resnice in pravice. V silno neugodnih okoliščinah v katerih se razvija mlada slovenska demokracija je prav jasno povedano stališče zelo velikega in odločilnega pomena. Mi v emigraciji imamo edinstven privilegij, da marsikaj lahko jasno povemo, kar naši ljudje doma ne morejo ali ne smejo. Naša neobremenjenost od trenutnih političnih koristi, nam daje poseben razgled in posebno moralno moč pri presojanju pojavov v Sloveniji. Odločno moramo zahtevati, da se v Sloveniji izve vsa resnica o komunistični revoluciji, da se obsodi KPS kot zločinsko družbo, da se razveljavi vse obsodbe, ki so jih izrekla komunistična sodišča med in po revoluciji in se njihovim žrtvam javno vrne ukradena čast, da se še živim žrtvam komunističnega divjanja in drugim oško-do-vanim po možnosti povrne moralna in materialna škoda, da se slovenskim domobrancem in njihovemu ustanovitelju generalu Rupniku in ljubljanskemu škofu dr. Rožmanu vrne ukradena čast in se njihovi zemski ostanki slovesno pokopljejo v slovenski zemlji, za katero so darovali svoja življenja, in se jim postavijo dostojni in primerni nagrobni spomeniki, da bo vsak Slovenec mogel javno počastiti njih spomin. Tistim našim prijateljem v Sloveniji, ki že vedno bolj glasno postavljajo te zahteve, pa dajmo moralno in gmotno pomoč. Morda se danes zdi, da je to težko ali še daleč, vendar kot pravi pesnik: „Nekoč bo"! Da, mora biti! Na krivici in laži ni mogoče graditi samostojne in svobodne Slovenije. Narodna sprava, ki je nujen pogoj za preživetje danes tako razklanega naroda, bo možna samo na osnovi resnice in pravice. Ko se danes klanjamo slavnemu spominu generala Leona Rupnika in njegovih sodelavcev, kakor tudi junaških in v boju nikdar premaganih slovenskih domobrancev, naj končam z njegovim pozivom, ki je danes prav tako aktualen kot pred skoro 50 leti: „Strnimo sile, pripravimo voljo, zaupajmo v božjo pomoč, ker se po svojem svetem načelu — Bog, narod, domovina — borimo za zmago reda božjega, bodimo enotni, zasledujmo samo koristi naroda, ostanimo do zmage nespravljivi sovražniki komunizma... Potem nam končni uspeh ne uide! Potem bo lahko ves slovenski narod zmagovito prestal zadnjo preizkušnjo in zaživel lepše dni nove svobode, ko bo v trpljenju in krvi preizkušen z združenimi močmi lahko uresničil vse svoje lepe želje! Tako nam Bog pomagaj!" Zasedanje državnega zbora Poslanci slovenskega parlamenta so po hitrem postopku sprejeli pet zakonov s področja mednarodnih odnosov. Ratificirali so sporazum med Slovenijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj ter zakon o članstvu Slovenije v Medameriški razvojni banki, zakon o ratifikaciji sporazuma med vlado RS in Velikega vojvodstva Luksemburg o cestnem prevozu ter podobni sporazum z Republiko Hrvaško in sporazum med slovensko vlado in Rusko federacijo o vzajemnem ustanavljanju trgovinskih predstavništev. Državni zbor je končal drugo obravnavo zakonskega predloga o visokem šolstvu, s čimer naj bi Slovenija po 13 letih dobila ustrezno regulativo na tem področju. Državni zbor je zavrnil vse amandmaje, ki so zadevali status Teološke fakultete, ker bo to vprašanje rešeno v posebnem zakonu o preoblikovanju univerze. Vlada pa mora z ustanoviteljem in Apostolskim sedežem najti ustrezno rešitev glede statusa Teološke fakultete. Državni zbor je v nadaljevanju v četrtek, 30. septembra sprejel amandmaje k zakonu o družbi za izgradnjo avtocest. Poslanci so zavrnili predlog, da bi se ta družba imenovala po Stanetu Kavčiču, predsedniku slovenske vlade konec šcstcdesetih in v začetku sedemdesetih let, ki je moral zapustiti premierski položaj zaradi liberalizacije idej o tržni usmerjenosti gospodarstva. Med drugim so poslanci razpravljali tudi o predlogu za začetek spremembe ustavnega zakona. Ustavni zakon namreč določa, da bi morala biti obstoječa zakonodaja usklajena z novo ustavo iz leta 1991 do konca leta, kar pa ne bo mogoče. Tri mesece pred koncem roka je namreč neusklajenih z novo ustavo še okrog 170 zakonov. Poslanci so odločanje o podaljšanju roka za usklajevanje za eno leto, torej do konca 1994, preložili na prihodnji teden. Slovenski krščanski demokrati se namreč ne strinjajo, da bi sprememba zakona vključevala tudi varovalni mehanizem, to je, da do uskladitve zakonodaje veljajo še zakoni iz stare jugoslovanske ustave. Pravni strokovnjaki pa zatrjujejo, da bi v nasprotnem primeru v slovenski zakonodaji zavladal kaos. Vprašanje informativnemu uredništvu RTV Slovenija 27. julija letos je bila spominska slovesnost v Kočevskem rogu, udeležilo se je je okrog 8.000 ljudi. 25. julija letos je bila spominska slovesnost na Teharjah pri Celju, udeležilo se je je 4.000 do 5.000 ljudi. Ne o prvi ne o drugi slovesnosti ni Radio Slovenija ničesar poročal. Tudi TV Slovenija ni poročala o teharski slovesnosti. Zakaj sta medija tako ravnala? Če mi bosta njuni informativni uredništvi hoteli odgovoriti, prosim, naj tega ne storita v slogu tovariša Kučana, ki v odgovorih na postavljena vprašanja komaj kdaj kaj pove. Dr. Angelos Baš „Slovenec", 6. avg. 1993 Tone Mizerit IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Volitve so za nami. Po svoje presenetljive. In vendar, če jih gledamo v pravi luči, logične. Da rezultat ima precej opraviti z logiko in politični vodje bi jih morali mimo in globoko analizirati ter priti do zaključkov za bodoče delovanje. In venar je izid tudi vreden, da ga pogledamo z raznih zornih kotov, ki nas nagnejo k veselju, zaskrbljenosti in celo žalosti. PROCENTI, PROCENTI, PROCENTI Peronizem je zmagal. Prepričljivo zmagal in o tem ni dvoma. Prejel je kar 42,3% vseh oddanih glasov. Precej daleč zadaj je na drugem mestu radikalizem s 30% glasov. In da ne bi bilo dvoma, da je argentinski politični sistem dejansko neke vrste bipartidizem, zapišimo še, da je tretji v tej tekmi (Aldo Rico in njegov provojaški MODIN) prejel komaj 5,8% in da je na četrtem mestu Velika fronta (predstavili so se le v prestolnici in v provinci Buenos Aires) s komaj 2,5%, če temu prištejemo še petega (Združene socialiste, 1,6%) in šestega (napredne demokrate) imamo skupno 5,4% levičarskih glasov, ki skoraj izenačijo MO-DINa. In še skupno seštete glasove raznih raztresenih provincijskih strank, ki naberejo kar 10,4 odstotkov. Tak položaj, če ga gledamo suho, brez podrobnih odtenkov. Da, vlada je prepričljivo zmagala; in zlasti, če gledamo število državnih poslancev, ki jih je prejela vsaka stranka. Peronisti so narasli kar za 10 poslancev in bodo imeli v bodoče v zbornici (po 10. decembru) 126 lastnih glasov, skoraj polovico zbornice (257 poslancev). Radikali so izgubili le enega poslanca: prej 84, sedaj 83. A doslej tretja sila, Alsogarayevi liberalci, so dejansko izginili s površja argentinskega političnega odra. Izgubili so štiri poslance in če ne bi bilo izredno uspešnega izida zanje v Cordobi (tu so prvič dobili poslanca), bi na teh volitvah dokončno pogoreli. Desničarski MODIN je prejel štiri poslance na teh volitvah in ker so prejšnji trije še vedno na svojih mestih, jih bo sedaj imel kar 7. In vendar peronistična zmaga ni tako izredna. Niti radikalni poraz preveč tragičen. Pred štirimi leti, ko je Menem zmagal na predsedniških volitvah, je prejel 46,4%. In še pred dvema letoma, ko so radikali „dosegli dno", so dobili le 29% glasov; torej so to pot, sicer le malo a venarle, nekoliko zrasli v ljudski priljubljenosti. To je razveseljivo dejstvo, kajti v sedanjem političnem stanju bi bilo tragično, da bi prisostvovali koncu bipartidizma, ne da bi na obzorju bila vidna kaka možnost ravnovesja, ki bi bila protiutež peronistični hegemoniji. Ko naštevamo razveseljiva dejstva, je sama zmaga vlade tudi pozitivna, če jo gledamo s kratkodobne gospodarske perspektive. Stabilnost in gospodarski plan bi zašla v kaj težak položaj, spričo kakega kočljivega peronističnega poraza. Na to je kazalo tudi divje nakupovanje dolarjev tik pred volitvami. Ni čudno torej, da je minister Cavallo (njegova lista je bila poražena v Cordobi) dva dni po volitvah že razložil podjetnikom in finančnikom, kakšen bo nadaljnji razvoj gospodarskega načrta. Pozitivno je tudi dejstvo, da se kristalizira položaj tako na levici kot na desnici. Desnica doslej dejansko ni obstajala v Argentini kot organizirana politična stranka. Poseg bivših vojakov ji je dal organsko strukturo. Sedaj'bi bilo potrebno le, da se zedinijo sile Bussija in njegove Republikanske sile ter Rica in njegovega MO-DINa. A za to je potrebno precej osebne odpovedi, ki ne vemo, če jo omenjeni možje zmorejo. Kar se tiče levice je že tradicio- nalna njena atomizacija. Tudi tu bi bila potrebna organska združitev vsaj treh močnejših enot, kar bi povzročilo ločitev duhov tudi v večinskih strankah. Le tako bi mogli pričakovati konec bipartidizma in ojačitev mlade demokracije. Še nekaj omemb. Zaskrbljivo je dejstvo, da so vlado volili množično najrevnejši sloji in najbolj bogati, in to v prestolnici in Velikem Buenos Airesu. Tu revščina razsaja a vlada (zlasti Duhalde) jo otišujejo z „dobrodelnostjo". Zato je tudi zanimiv pojav v notranjosti, kjer peronizem počasi izgublja priljubljenost. To se je pokazalo v provinci Santiago del Estero, kjer je peronizem izgubil prvič v novi demokratski dobi. Dovolj je bilo, da se je pokazal močan radikalni voditelj (Zavalia) in se približal ljudem. Radikale pa je volil zlasti srednji sloj, tisti del argentinske družbe, ki je najbolj ogrožen in ki najbolj trpi posledice sedanje gospodarske politike. Žalostno pa je, da je tik pred volitvami razsajal škandal okoli vrhovnega sodišča, katerega neodvisnost od vlade je vedno bolj dvomljiva, pa to volilcem ni mar. Korupcija je postala vsakdanji pojav in temu se vedno manj čudimo in ob pojavu vedno manj zgražamo. Tako se ob gospodarski stabilnosti širi moralna kriza. BOJ ALI SPRAVA? Zmaga pa seveda ni rešila vprašanja, ki vlado oziroma predsednika Menema najbolj skrbi: ustavna reforma in ponovna predsedniška doba. Res ima peronizem deset poslancev več, a to je še vedno daleč od zahtevanih dveh tretjin. Niti z raznimi zavezniki ne doseže potrebnega števila. Zato je Menem koval še vroče železo in takoj po volitvah ponudil prijateljsko roko radikalom. Le z njihovo privolitvijo bo sprememba nemoteno potekala. Drugo vprašanje je tudi, kakšno vlogo bo v tej drami igral guverner Duhalde. Po zadnjih volitvah se je pokazal kot ena najpomembnejša figura peronizma, saj je v provinci Buenos Aires zmagal kar z 48% in presegel tudi najboljše volitve. To mu je tudi odprlo pot (ki mu jo je pred dnevi sam Menem skušal zapreti) do vodstva pero-nistične stranke, katere kongres je že sklical za 12. oktober, kajti 13. t. m. bo senat znova obravnaval zakon o sklicanju ustavodajne skupščine. To pot predvidevajo, da bo osnutek prodrl, kajti Carierò je sedaj prepričan o „ljudski volji" in sanjuanski blokist Bravo je po porazu na zadnjih volitvah bolj popustljiv do vlade. Mendoški Bordon, katerega zmaga na volitvah je komaj nekoliko manjša kotDuhaldejeva, pa se še vedno upira. Duhalde sam je neznanka, ki niha med zvestobo Menemu in njegovi ponovni dobi in lastni želji do predsedniškega stolčka. Po tako prepričljivi zmagi je težko, da bi se zadovoljil s ponovnim podpredsedništvom, niti s ponovno guvernacijo. Kaj pa formula Duhalde-Bor-dón? A vse je še odvisno od ustavne reforme. Plebiscit pa je svojevrstno vprašanje. Lahko bi se namreč dogodilo, da bi se današnja zmaga spremenila v jutrišnji poraz. Predsednik stavi več na sporazum z radikali. Med temi samimi pa je jasno, da De la Rua nima več istih možnosti, potem ko je peronizem zmagal v prestolnici, tradicionalni radikalni trdnjavi. Sedaj še debatirajo, kaj je krivo temu porazu, če slabi kandidati ali kaj. Storani tudi ni preveč ojačen, le kordobski Angeloz znova dviguje glavo, potem ko je zmagal spričo osebnega posega ministra Cavalla v volilni kampanji. Odpirajo se nove možnosti v politični bodočnosti. Sledili jim bomo vsak teden. Spomin na ustanovitev domobranstva $ GOSPODARSKI V€STNIK Slovenske Latinskoameriške Trgovske Zbornice Ob 40-letnici ustanovitve slovenskega domobranstva je bilo prirejeno srečanje domobrancev na Slovenski Pristavi v nedeljo, 12. avgusta, ki se ga je udeležilo veliko članov vseh borčevskih organizacij. Zjutraj je bila maša, ki jo je daroval Jože Guštin s somaševanjem Francija Himmel-reicha, oba domobranca. Med pridigo se je župnik Guštin spominjal tistih časov, obenem pa poudaril današnje naloge domobrancev. Sledil je skupni asado. Bilo je domenjeno, da ne bo nobenih govorov; pozdravili so samo organizator Milan Križ, po činu najstarejši še živeči poveljnik domobrancev Med župnijami, ki so pretrpele najhujše maščevanje in posurovelost brata nad bratom, sestro nad sestro v letih od 1941-1945, so tudi Begunje pri Cerknici, imenovane tudi Menišija. Dolgo časa je v ljudeh živela ta huda bolečina, ki se je niso upali izraziti na zunaj. Prehudi so bili zločini, storjeni na domovih, ob bližnjih jamah in breznih, pred domačo vasjo, po slovenskih moriščih na Teharjah in drugod. Slednjič so prišli na dan. 204 žrtve, od tega 202 zapisanih na spomcniku-svetilniku sredi begunskega pokopališča na eni strani, na drugem — spominski plošči padlim partizanom na begunjski šoli — pa 47. Skupaj 251 imen in priimkov iz župnije, ki je pred drugo svetovno morijo štela 1.275 prebivalcev. Za 47 ljudi se je vedelo, da so padli in zakaj so padli, za ostale pa je šel dolgo časa le glas od ust do ušesa, od izjokanih oči do oči, ki so nemo govorile, spraševale, zakaj? Najprej je bil leta 1941 popolnoma po nedolžnem ubit študent Marjan Pregcljc iz Begunj, nato leta 1942 Janez in France Hiti iz iste vasi, Miro Košir in Anton Primožič iz Bezuljaka... Okrutni krvavi ples se je začel, padali so dobri krščanski možje in fantje. Najbolj pa se je razbesnel v letu 1945. Med žrtvami je bil tudi nekdanji begunjski župnik Viktor Turk. V nedeljo, 29. avgusta, pa je bil velik dan za tako ponižano, teptano, prebičano malo menišijsko župnijo. Njihovi pokojni iz Begunj (62), Bezuljaka (41), Dobca (22), Kožljcka (33), Selščaka (23) in Topola (22) so se z imeni in priimki na spomeniku vrnili k njim, v okrilje blagoslovljene zemlje pokopališča pri cerkvi sv. Jerneja. Pogreb- Emil Cof ter lic. Ivan Korošec. Kosilo je potekalo v prisrčnih pogovorih in prijateljskem vzdušju. Ves čisti dobiček — 600 pesov, je bil izročen Rožma-novem domu. Sklenjeno je bilo, da se bodo od sedaj do srede leta 1995 večkrat zbrali in skupaj spominjali lepih in tragičnih dogodkov izpred 50 let. Leta 1995 pa bi se skupaj zbrali pri Vetrinju, na Teharjah in v Kočevskem Rogu vsi preživeli domobranci z vsega sveta, da tako počastijo padle in pobite domobrance. S tega srečanja so udeleženci poslali naslednji pozdrav soborcem v Slovenijo: no mašo, simbolni pokop in blagoslovitev spomenika je ob trinajstih duhovnikih opravil prelat Melhior Golob iz Ljubljane. Žrtev se je najprej v mašnem uvodu spomnil domači župnik Ivan Petrič, nato pri pridigi prelat Golob, ob spomeniku domačin Tone Koščak, ki se je rešil smrti pred vasjo, kot rešenec s Teharij pa je doživljal vso grozo pobijanja, dr. Tine Velikonja od Nove slovenske zaveze, dr. Stanko Kociper iz Argentine, predsednik begunske KS Mojmir Jovič. Z umetniško besedo gledališki umetnik Tone Kralj, poleg njega še domačinka Katarina Hiti, s pesmijo pa domači pevski zbor in oktet Tabor pod vodstvom organista in zborovodja Janeza Kranjca, ki je za to priložnost tudi uglasbil Balantičevo pesem Zasuta usta. V imenu odbora za postavitev spomenika se je darovalcem zahvalil Ludvik Hren. Spominska slovesnost je bila ovita v žalost, obenem pa tudi odrešujoče veselje izrednega števila vernikov in sorodnikov pobitih (toliko se jih še ni zbralo v begunjski cerkvi in na pokopališču), da so ti umirali iz krščanskega prepričanja in zato uživajo večno plačilo pri Gospodu. Jože Pavlič (Družina) 24. septembra se je srečal minister za šolstvo in šport Slavko Gaber z ljubljanskim nadškofom in slovenskim metropolitom Alojzijem Šuštarjem. Pogovarjala sta se o pripravi nacionalnega vzgojnega programa in programa za šolska predmeta etika in religija (za osnovne šole) in religija in kultura (za srednje šole). POMEMBEN KONGRES LESNE STROKE bo od 8. do 11. septembra 1993 v Celovcu. Razdeljen bo na tri dele: HOLZ 83: gozdarstvo, žagarstvo, trgovina z lesom, predelava in obdelava, lov in ribolov. AUSTRO-FENSTER 93: izdelava oken in vrat. AUSTROZIDA 93: tesarstvo, pokrivanje streh, notranja dodelava in saniranje starih stavb. Kongres bodo spremljali seminarji z mednarodno udeležbo. VEČJI ZAKOL ŽIVINE . Slovenske klavnice so v juniju dobile v zakol več živine kot v maju. V zakol je bilo oddanih 10.554 glav govedi v skupni (zaklani) teži 2,77 milijona kilogramov, 31.730 prašičev v skupni teži 2,66 milijona kilogramov ter 2,68 milijonov piščancev v skupni teži 3,92 milijona kilograma. SLOVENSKI E FORUM je novo slovensko strokovno društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo. Cilji so: pridobivanje znanj iz energetike ekonomike, ekologije. Nadaljnje širjenje in uveljavljanje spoznanj povezanih z energijo za obstoj, blaginjo posameznika. LJUTOMERSKI SEJEM JE USPEL. Lju-tormer je srce Prlekije, staro, prijetno mestece pod obronki Slovenskih goric. Znan po odlični kapljici in 120-letnem konjeniškem športu. Od leta 1905 pa je znan tudi po sejmarskih prireditvah. Pod geslom: „Po celem Lotomerki" je bilo mogoče kupiti vse: od igle do avtomobila v 220 različnih prodajalnah. Več tisoč ljudi je z zanimanjem sodelovalo pri različnih kulturnih nastopih. PREMALO LJUDI V OBRTI. V občini Gornja Radgona, kjer živi 20.50 ljudi, je nezaposlenih že okoli 2000. Sedaj je v občini 296 obrtnikov (pri katerih je zaposlenih 129 delavcev) in 81 obrtnikov s popoldansko dejavnostjo. Skupaj 320 delavcev. Pri zasebnih storitvah prevladujejo avtoprevozniki (teh je 38) in gostinci (37). V zadnjem času pa je naraslo tudi število zasebnih trgovin (31). ŠTAJERCI PRISEGAJO TUDI NA PIVO. Na Štajerskem se ponašajo z vrhunskimi belimi vini. Sedaj pa so začeli negovati tudi s tradicijo pitja piva. Štajerska pivovarna (nekdanji Tališ) je postavila poleg pivovarne okrog tisoč kvadratnih metrov velikih gostinskih prostorov. Ta sprejme lahko 1500 gostov. Poleg piva lahko dobiš krače, pečene piščance, pivske klobase in preste. Je to največja pivnica v Sloveniji. Lokal stoji v Ljubljanski ulici, na desnem bregu Drave, kar pomeni velik uspeh, saj je znano, da je v Mariboru na levem bregu vedno zelo živahno. NOVO TURISTIČNO JAHALNO SREDIŠČE. V Prestranku pri Postojni so iz propadajočih poslopij nekdanjega gradu ustvarili nov center namenjen zreji in vzgoji jahalnih konj ter športno-rekreativnemu jahanju. Nameravajo obnoviti v petih letih celotno posestvo na 70 hektarih zemljišč in 4000 kvadratnih metrih pokritih prostorov. Načrt obsega uresničiti zgraditev turistične vasi namenjene konjeniškem športu. MANJ GOSTIŠČ IN PROMETA. Število gostišč v Sloveniji se je v prvem letošnjem četrtletju glede na zadnje četrtletje lanskega leta, zmanjšal za 0,8 odstotka, obseg prometa pa celo za 6,6 odstotka, je ugotovil državni zavod za statistiko. KOLIKO PIJAČ SMO LETOS ŽE POPILI? V Sloveniji se je letos v prvem četrtletju popilo 3,1 milijone litrov piva, ki je na prvem mestu. Brezalkoholnih pijač 1,7 milijona litrov, vina 945 tisoč litrov in mineralne vode 764 tisoč litrov. GOSTIŠČA V SLOVENIJI so imela dober donesek s prodajo hrane, prenočitev, piva in vina. Največ gostišč je v manjših turističnih krajih, sledijo jim gostišča v Ljubljani, gorskih in obmorskih krajih, manjše število gostišč pa je tudi v zdraviliških krajih. 52 MILIJONOV TOLARJEV ŠKODE je povzročilo veliko neurje, ki je 18. julija divjalo v Pomurju. Toča je naredila največjo škodo v vinogradih. Hudourniška voda pa prav tako ni prizanesla cestam. LESENIH HIŠ JE ČEDALJE MANJ. Moderna gradnja v radgonski občini čedalje bolj izpodriva nekdanje lesene hiše, zato se tudi bistveno spreminja podoba Slovenskih goric. Na žalost je ta pojav viden tudi po drugih predelih Slovenije. 320 VRTIČKARJEV. V minulem letu je v Ljutomeru imelo v najemu vrtove 200 vrtičkarjev. Gre za zemljo, ki je sicer last sklada stavbnih zemljišč tamkajšnje občine. Sedaj se je priglasilo še 120 vrtičkarjev. Vrtovi v gospodinjstvu marsikje delno rešujejo socialni položaj. Po drugi pa se zemlja ustrezno izkorišča, sicer bi bila preraščena s plevelom. 5.000 TON PŠENICE lahko vskladiščijo v Gornji Radgoni. V Apaški kotlini (8 km. od Gornje Radgone) so namreč zgradili 5 silosov za shrambo pšenice. Seved so pa ob teh silosih urejene tudi ustrezne sušilnice zrnja. Apaška kotlina je namreč prava žitnica, saj je v njej letno posejanih okrog 900 ha njiv s pšenico. NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI se je začel mednarodni sejem Moda pomlad-poletje 94, na katerem sodeluje 266 proizvajalcev iz Slovenije in še 13 držav. Panoge, ki se predstavljajo so pomemben del slovenskega gospodarstva, saj ustvarijo 10 odstotkov prihodka in 60 odstotkov akumulacje. Proizvajalci končnih tekstilnih izdelkov so se najhitreje preusmerili na zahodni trg, obutvena industrija pa je bila nekoliko počasnejša, vendar njena proizvodnja zelo hitro narašča. NOVO MESTO — Tovarna avtomobilov Revoz je predstavila slovenskim kupcem Renaultov avtomobil twingo. Zaenkrat bo avto uvožen in jih upajo letos prodati že kakih 300. Twingo je manjši avto (kot elio ali R-5) in stane 18.500 nemških mark. TRENTA — Po daljšem pregovarjanju so se Trentarji, ki hočejo, in varuhi okolja, ki nočejo hidroelektrarne, le domenili in Ministrstvo za okolje je dalo dovoljenje za gradnjo. S hidroelektrarno na Krajcarici hočejo izboljšati razvoj doline, saj si z njeno elektriko zagotovijo energijo, s prodajo presežkov pa bodo najprej asfaltirali ceste do trentarskih vasi in izboljšali telefonske in električne mreže. Turbine in cevovodi so domače izdelave (Litostroj in Salonit Anhovo). LJUBLJANA — Pomanjkanje protitočnih raket skuša pokriti podjetja Pumex, ki se je zvezalo z makedonsko tovarno Te-mko-Makpetrol. Predstavili so novo raketo MTT 9 in njeno lansirano rampo, s katero naj pokrili slovenske potrebe. Če država sprejme njihovo ponudbo, bi lahko že v naslednjem letu odprli sestavljalnico v Sloveniji, v kateri bi lahko na leto izdelovali po pet tisoč raket. TRŽIČ — Na Čegelšah je bil že dalj časa neizkoriščen večji objekt, velik dva hektarja, imenovan maršalat. Končno ga je kupil bivši smučarski prvak Bojan Križaj, ki bo v njem uredil tudi smučarski muzej. VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 23. septembra 1 dolar 116,03 SIT tolarjev 1 marka 71,03 SIT tolarjev 100 lir 7,34 SIT tolarjev Buenos Aires, 12. septembra 1993 Gospod dr. Tine Velikonja predsednik Nove slovenske zaveze Ljubljana - Slovenija Preživeli slovenski domobranci v Argentini, zbrani na skupnem sestanku na Slovenski pristavi, ob praznovanju usodnih obletnic v zgodovini slovenskega naroda, pozdravljamo naše soborce v matični domovini, združene v Novi slovenski zavezi, z željo, da bi se naše bodoče sodelovanje pokrepilo v istem duhu, ki nas je prevejal doslej, v iskanju resnice in pravice, ki bosta pogoj za spravo in boljšo bodočnost slovenskega naroda. Sledi 61 podpisov: Emil Cof, inž Anton Matičič, lic. Ivan Korošec, Franc Himmelreich, arh. Marjan Eiletz, Silvo Lipušček, Silvo Lipovšek, Fr. Logar, Miha Benedičič, Dušan Pipp, Karlo Lisjak, Albin Magister, Ivan Klemenčič, F. Stanič, Jože Rupnik, Franc Zorec, Viktor Hribar, Stanislav Smole, Marjan Šušteršič, Janez Kokalj, Janez Starič, Slavko Urbančič, dr. Marko Kremžar, Herman Zupan, Jože Rožanec, Lojze Dragan, Stanko Slak, Ivan -Žagar, Jože Repar, Martin Radoš, Jože Opeka, Edvard Kralj, Ludvik Bavdek, Jože Korošec, Tone Šušteršič, Ivan Knap, Ciril Aleš, Janez Podstudenšek, France Pernišek, Tone Truden, Branko Rcbozov, Franček Breznikar, Anton Kastelic, Stane Marinček, Ignacij Glinšek, Stanko Novak, Rajko Urbančič, Ivan Kožar, Janez Kocjančič, Jože Čampa, Jože Praznik, Stane Jemec, Stane Škerlj, Janez Bitenc, Jože Škraba, Ivan Mehle, Slavko Skoberne, Ciril Tekavec, Janko Marinček, Milan Križ. D: - .-A : -I : : . ~ : -C Spomenik žrtvam v Begunjah pri Cerknici MIRKO VASLE SLOVENCI IN ŠPORT Tokrat ministra ne branim Ministru Kozincu v vednost NOGOMET Pričela so se nogometna prvenstva v Sloveniji. V prvi slovenski nogometni ligi po štirih odigranih kolih krepko vodi Mura, ki je dobila vse štiri tekme. Ima torej 8 točk. Na drugem mestu je Živilo Naklo, ki ima točko manj. Tretje mesto pa delita SCT Olimpija in Publikum iz Celja. Na zadnjih mestih sta Rudar iz Velenja ter Potrošnik iz Beltincev, ki imata vsak po 1 točko ter Elan Krka Novoterm iz Novega mesta (bivši Studio D), ki je na zadnjem mestu brez točk. Začela so se tudi evropska tekmovanja. Že v predtekmovanju za pokal prvakov je ljubljanska Smelt Olimpija bila izločena. Izločil jo je Skonto Riga iz Latvije. Potem, ko je v gosteh dobila 1:0, je doma izgubila z istim izidom, potem pa izgubila po streljanju enajstmetrovk. Za pokal UEFA je Maribor Branik izenačil na Romunskem z domačo Glorio Bistrico 0:0 in tako postal prvi slovenski nogometni klub, ki je osvojil točko v evropskih pokalih. KOŠARKA Pričela so se tekmovanja za razna evropska prvenstva. Pri moških za pokal prvakov se je ljubljanska Smelt Olimpija uvrstila v drugo kolo. Izločila je rusko CSKA iz Moskve. Potem, ko je izgubila za dvajset točk razlike v Moskvi, je zmagala z razliko 27 v Ljubljani in se tako uvrstila v drugo kolo. Pri ženskah pa je za pokal prvakov Diamonda Ježica visoko premagala dunajsko Steyr v gosteh in doma ter se tako uvrstila v drugo kolo. Slovenska moška košarka je v tem letu prešla iz velikega optimizma na najhujši pesimizem. V kvalifikacijskem tekmovanju za evropsko prvenstvo so na Poljskem dosegli imenitini dosežek, uvrstili so se na prvo mesto. V finalu so premagali celo Hrvaško. Nekaj dni pozneje so tekmovali na Sredozemskih igrah v Franciji in dosegli 5, mesto, kar je bilo pod pričakovanjem. Pdtem so odšli v Berlin v Nemčijo, kjer se je odigralo evropsko prvenstvo. Tu so pa doživeli popoln polom. Po prvem kvalifikacijskem kolu so se morali vrniti domov. Vzroka te polomije ne ve nihče. Nekateri razlagajo, da ne bi smeli igrati na Sredozemskih igrah, kajti ni bilo časa za oddih; drugi menijo, da so se prveč zanesli na svojo moč in druge malo podcenjevali. MALO TUKAJ MALO TAM — Predstavitev Aconcague — potrditev slovenskih dosežkov. Edicija planinskega informacijskega centra iz Sabadela predstavlja štiri slovenske vzpone. V Sabadelu blizu Barcelone že vrsto let deluje center za alpsko dokumentacijo, s katerim redno soldeluje tudi Slovenija, saj načrtno spremlja tudi vse pomembnejše dosežke, ki jih slovenski alpinisti opravijo v tujih gorah. Da se to dobro obrestuje, dokazuje tudi njihova najnovejša vodniška edicija o najvišjem vrhu Amerike. — Na Sredozemskih igrah, ki so bile v Franciji, je Slovenija osvojila 19 kolajn: 5 zlatih, 6 srebrnih ter 8 bronastih. Slovenski športniki, ki so prvič nastopili samostojno na Sredozemskih igrah, so prinesli kar 19 kolajn v Slovenijo. Izkupiček je bil po pričakovanjih največji v posamičnih športih, zlasti v streljanju in atletiki, kot velika pridobitev pa se lahko oceni tudi množična predstavitev v moštvenih igrah z žogo. — Smrtno se je ponesrečil v hrvaških vodah bivši slovenski alpski smučar Kok Petrovič, star komaj 27 let. Medtem, ko se je potapljal brez primerne opreme, je ostal brez zraka in umrl. Imenovanje veleposlanikov RS Slovenija ima trenutno v svetu 27 veleposlaništev (formalno odprtih z ukazom predsednika, čeprav na primer v Varšavi, Atenah, Tel Avivu in Singapurju dejansko še ne delujejo), štiri stalne misije (pri OZN v New Yorku, Uradu ZN v Ženevi, Evropski skupnosti v Bruslju in Svetu Evrope v Strasbourgu) in pet generalnih konzulatov. V njih je zaposlenih okrog 90 ljudi. Čeprav zunanje ministrstvo ne želi govoriti o konkretnih imenih imenovanih veleposlanikov, dokler ne dobijo agremana (odobritve) države, kjer se želijo akreditirati, imena novih velposlanikov niso nobena skrivnost, saj so že bila objavljena v Uradnem listu, imenovanja nekaterih pa so sprožila politične polemike. Med temi je verjetno v ospredju ime Jaše L. Zlobca, ki se ga želi LDS znebiti „po diplomatski poti", ki odhaja v Bruselj, kjer naj bi poleg Belgije „pokrival" še Luksemburg in Nizozemsko. Tudi diplomatska kariera Franca Jurija, nekdanjega skupščinskega poslanca LDS in Delovega karikaturista, se pričenja z zamudo, saj mu Argentina ni dala agremana in je namesto tega kandidiral za veleposlaniško mesto v Španiji. Za nekatere slovenske stranke in kroge slovenske emigracije v Argentini je bil pred letom dni sporen kandidat za veleposlanika v Buenos Airesu, nazadnje pa kot prvi slovenski diplomat ni dočakal agremana dr- žave gostiteljice. Potem ko je dr. Andrej Capuder lani spomladi že odklonil ponudbo za veleposlaniško mesto v Parizu in je skupščinska komisija za mednarodne odnose junija lani zavrnila predlog, naj bi na to mesto imenovali takratknega podpredsednika vlade dr. Lea Šešerka, vendarle odhaja v Francijo — ki ima v Ljubljani svojega velposlanika več kot leto dni — nekdanji minister za kulturo, pisatelj in romanist dr. Andrej Capuder. Dva novoimenovana veleposlanika pa prihajata iz diplomatskih vrst: veleposlanik na Kitajskem Ivan Seničar je bil, med drugim, jugoslovanski veleposlanik v Etiopiji, nazadnje pa generalni sekretar zunanjega ministrstva. Peter Toš, ki odhaja v Kairo, si je nabral diplomatske izkušnje kot jugoslovanski veleposlanik v Tanzaniji, javnosti pa je bolj znan kot svetovalec v zunanjem ministrstvu, ki je skrbel za odnose s Hrvaško. Dr. Jožef Kunič pa je bil do nedavnega predstavnik Ljubljanske banke v Teheranu. Tržaški rojak Vanja Lokar je predsedniku litijske občine Mirku Kaplji izročil enega redkih obstoječih originalnih izvodov (štirje zvezki) Slave vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvazorja. Knjige, ki so jih .že leta zaman iskali, bodo v trajni lasti hranili v Valvazorjevi delovni sobi na gradu Bogenšperk. Jemljem si pravico, a vam povem, spoštovani gospod minister, da vas ne nameravam samo braniti, sporočiti vam želim, da sem do vašega ministrskega dela celo zelo kritičen, saj mi vaše ravnanje ni všeč. Ko sem vas branil pred krivičnimi obtožbami, sem vas branil izključno kot svojega odvetnika v preiskovalnem postopku, ki je bil sprožen proti meni leta 1981 in 1982, in kasneje, ko sva se srečavala na Tržaškem in Goriškem v Italiji, nikoli pa vas nisem zagovarjal kot pravosodnega ministra in člana slovenske vlade. Glede vašega ministrskega dela moram takoj povedati, da zelo kritično sodim vaše ravnanje v zvezi z „najdbo" orožja v skladiščih mariborskega skladišča. Že moje spremljanje dogajanja v slovenskem pravosodnem sistemu, predvsem poročanje občil o tem, sta me prepričala, da pravosodje v Sloveniji lenobno dremlje na ruševinah pravosodja prejšnjega režima. Pravosodje pa je zatajilo zlasti ob aferi z orožjem v Mariboru in zato je bila reakcija obrambnega ministra Janeza Janše več kot upravičena. Sam bi na njegovem mestu ravnal veliko bolj radikalno. Gospod Janša je bil kritičen do pravosodne veje oblasti, saj se zaveda odgovornosti svojega dela. Kot obrambni minister pač zaseda eno najpomembnejših, če ne najpomembnejše mesto v vladi. Vi, gospod Kozinc, ste takrat histerično reagirali, obsodili ravnanje obrambnega ministra, zagovarjali sodstvo in celo zagrozili z odstopom. Ti vaši postopki, gospod minister, in vaše grožnje so neresne in nevredne ministra za pravosodje. Še prav pred kratkim ste se oziroma so se in smo se trudili, da se vam ne bi zgodila krivica, na lepem pa sami grozite z odstopom. Ste že pozabili, kako kritični ste bili do sodstva, ko sva se o tej temi pogovarjala v Gorici in to že v času parlamentarne demokracije in tudi prej? Zelo dobro veste, gospod Kozinc, v kakšni krizi se nahaja naše sodstvo, kazenski zakonik je dediščina komunistične Jugoslavije, polovica sodnikov, če ne tudi kakšen več simpatizira s tem zakonikom in preživelim enoumjem. Slovenci v Stuttgartu Sobota in nedelja, 25. in 26. septembra, bosta ostali Slovencem v Stuttgartu in okolici v nepozabnem spominu. Moški zbor Domači zvon, ki ga vodi organist Damjan Jejčič, rojen v Velikih Žabljah na Primorskem, je praznoval svoj srebrni jubilej z nad vse pestrim sporedom. Na slovesnost sta prišla iz Slovenije dva zbora: iz Slovenske Bistrice moški pevski zbor Obrtnik, iz Ajdovščine pa moški kvintet Sumus. V soboto so ob 16 uri nastopili pri slovenski maši v cerkvi sv. Rafaela v Echter-dingenu vsi trije zbori. Po maši so nadaljevali s koncertom slovenskih pesmi v slavnostni dvorani v Stettenu. Izvajanja so poslušalci nagrajevali z močnim aplavzom. Kvintet Sumus je ostal med rojaki tudi v nedeljo. V cerkvi sv. Elizabete v Esslin-genu je nastopil pri slovenski maši z latinskimi in slovenskimi pesmimi. Po bogoslužju so se pevci postavili pred oltar in nadaljevali s koncertom izbranih slovenskih melodij. Arkovi družini, ki je ob tej priliki praznovala srebrno poroko, so pevci zapeli posebno pesem. Tudi v cerkvi se poslušalci niso mogli zdržati aplavza. Naj za primer navedem nekdanjega sodnika Franca Miklavčiča. Tisti sodniki, ki so ga uradno obsodili, so še vedno na svojih položajih. Sodniki, ki so na „drugem bregu", pa se bojijo Zveze borcev, torej ne moremo govoriti o kakršnikoli neodvisnost sodstva. Veliko bolj razumljivo bi bilo, gospod minister, veliko bolj odgovorno od vas in na ravni, ki se za ministra spodobi, če bi namesto groženj z odstopom rekli, da boste preverili trditve vašega kolega Janše, še zlasti zato, ker ste tudi sami poudarili, da gre za mnenje Janeza Janše kot obrambnega ministra in ne za mnenje Janeza Janše iz Grosupljega. Odločno torej podpiram ministra Janšo in se ne morem strinjati z vami, saj je obrambni minister pokazal veliko bolj pokončno držo kot vi. Na koncu bi vas prosil, gospod Kozinc, da raziščete in javno pojasnite ravnanje TV Slovenija, ki je isti večer pokazala vas in mene v parlamentu, ko sem vas dejansko branil in za kar mi ni žal, saj ste bili v mojem primeru resnična žrtev Udbe, takoj naslednji trenutek pa se je „sprehodila" po sodišču v trenutku, ko sem bil seznanjen z informacijo, da je postopek proti meni končan in arhiviran. Časnikarji z nekoliko bujnejšo domišljijo so takoj „smiselno sklepali", da je prišlo med nama do kupčije; češ Levstik je rešil ministra, minister pa Levstika. Lepljenje teh dveh tako različnih tém skupaj je povzročilo, da res ni bilo treba veliko domišljije za tako „smiselno sklepanje" Moj primer na preiskovalnem sodišču je bil končan približno tri tedne prej, kot je postala aktualna interpelacija za razrešitev ministra za pravosodje. Kako je bila torej lahko novica o končanem postopku proti meni objavljena isti dan, kot se je glasovalo o interpelaciji o razrešitvi ministra? To vprašanje javno postavljam predvsem tudi odgovornemu uredniku TV Slovenija gospodu Ladu Ambrožiču, z zahtevo, da spodrsljaj svojih podrejenih razišče in primerno ukrepa. Zakaj niso o mojem primeru poročali pred tem (ali kasneje)? Šlo je za izjemno nekorekten postopek televizije in nič čudnega ni, da so nekateri prihajali do opisanih sklepov. Gospod minister Kozinc, prepričan sem, da ste seznanjeni, da je zdaj postopek proti meni znova odprt, tako mi je vsaj sporočil moj odvetnik gospod Danijel Starman. Postopek je tokrat sprožil odvetnik Andrej Stanovnik. V zvezi z vnovičnim odprtjem mojega primera vas sprašujem, gospod minister, ali bodo vaši sodniki jemali kot pravno relevantne izjave prič, ki so pričale v preiskavi proti meni leta 1981 in 1982. Takrat Udba ni imela pod svojim vplivom le sodnikov in prič, marveč tudi mojega odvetnika. To vas sprašujem zato, gospod Kozinc, ker je pri prvi preiskavi proti meni sodni senat priznal legitimnost izjav prič, ki so pričale v preiskavi proti meni leta 1981 in 1982, in to kljub odločnemu nasprotovanju mojega odvetnika Starmana. Seveda lani sodniki še niso vedeli, kakšno „obrambo" sem imel po uradni dolžnosti, vi pa ste jim to nekako „pozabili" sporočiti. Prav tako je to pozabil sodišču sporočiti takratni notranji minister gospod Igor Bavčar. Gospod minister Kozinc, znova vas pozivam, da „naredite red" v pravosodju in podobno kot večina razumno razmišlju-jočih Slovencev podpiram postopke ministra Janše in nikakor nisem na vaši strani, kaj šel, da bi vas branil. Toliko v vednost. Vinko Levstik „Slovenec", 27. 9. 93 NOVICE IZ SLOVENIJE W SLOVENCI V ARGENTINI LJUBLJANA — Slovenija nudi zavetje okoli sedemdeset tisoč beguncem, od katerih jih ima kakih 40.000 urejen status. V 31 centrih (prej jih je bilo 53) je nastanjenih 10.500 oseb, ostali pa živijo po družinah. Letos pa je precej padla pomoč iz tujine, ker tam smatrajo, da v Sloveniji ni več kriznih razmer, torej ne potrebuje tako nujno pomoči za preživetje beguncev. Edinole visoki komisariat za begunce pri Združenih narodih (UNHCR) ni zmanjšal svojih pošiljk: pakete in deset dolarjev mesečno za vsakega begunca, ki ne prebiva v begunskih centrih. POLJČE PRI BEGUNJAH— Mednarodno združenje za zaščito ogroženih jezikov in kultur AIDLCM je zasedalo letos v Sloveniji. Tema kongresa je bila Za novo jezikovno etiko v Evropi, udeležili pa so se ga predstavniki iz Španije, Italije, Francije, Amerike in Slovenije. Potekal je dvojezično (slovensko in francosko), uvodni govor pa je imel primorski pisatelj Boris Pahor, ki je podpredsednik združenja. Kot zanimivost pri razgovorih je bila ugotovitev, da se je trem slovenskim manjšinam v Italiji, Avstriji in na Madžarskem pridružila še ena, četrta, na Hrvaškem. MARIBOR — Najstarejša trta na svetu, ki že več kot 400 let raste na mariborskem Lentu, je letos rodila imeniten pridelek. Bilo ga jc res le 34 kg (kakšnih 10 kg so potrgali nepovabljeni gostje) toda grozdje je vsebovalo 18 odstotkov sladkorja. Lani so stisnili 28 litrov mošta in nato vino spravili v 160 značilnih stekleničk. Imetnika vsake stekleničke vina z najstarejše trte na svetu vpišejo v posebno mestno knjigo. IZOLA — Na Belvederu je bilo tradicionalno srečanje članov klubov VW-hrošč iz Ljubljane. Zbralo se je kakšnih 60 avtomobilov, seveda na vso moč zloščenih in s številnimi okraski. Prišli so celo avtomobili iz Nemčije, Italije in Avstrije. Vozniki so se pomerili v spretnostni vožnji, izbrali pa so še najstarejšega, najlepše predelanega klasičnega hrošča in najlepšega cabrioleta. LJUBLJANA — Krošnjarjenje (po argentinsko „vendedores ambulantes") je z novimi predpisi zelo otežkočeno. Pred kratkim je začel veljati zakon, po katerem mora prodajalec — tudi na cesti, pa naj bo to brezposelnež — imeti minimalno tehnično in minimalno stopnjo izobrazbe ter druge pogoje za trgovanje. Zakon pa trgovcem ni preveč po godu, ker pravijo, da je preveč liberalen. Od srede naslednjega leta bo stopil v veljavo tudi pravilnik o vodenju evidenc. LJUBLJANA — Študentje avtoštoparji imajo od letos naprej možnost zavarovati se na potovanju. Študentska organizacija Univerze v Ljubljani in Zavarovalnica Triglav je začela izdajati izkaznice, s katero so zavarovani pred nezgodami kot sopotnik v kateremkoli avtomobilu. Stane 500 SIT in velja od 24. ure dneva plačila do 31. maja naslednjega leta; možno je plačati vnaprej za vsa štiri leta. LJUBLJANA — Pred leti je Slovenski oktet prepeval ruske narodne in verske — pravoslavne — pesmi skupaj s švedskim tenoristom Nicoliem Gedda. Na enem teh koncertov, v juliju 1990 v Beljaku, so nastop posneli in zdaj je izšel na laserski plošči, za katero bo verjetno precejšnje povpraševanje tako v Sloveniji kot po svetu. LJUBLJANA — V prvih petih mesecih je bilo v Sloveniji prijavljenih 205 ukradenih avtomobilov, od katerih je policija odkrila 43 primerov. Poleg tega pa je bilo 250 odvzemov motornih vozil. Za odvzem smatrajo tisto krajo, pri kateri naj bi storilec ne imel namena obdržati ali naprej prodati avtomobilov, ampak se z njim le „poigrati". In od teh odvzemov je policiji uspelo nazaj dobiti 150 avtov. LJUBLJANA — Do prve polovice leta je Republiko Slovenijo priznalo 111 držav, z 82. ima Slovenija že diplomatske odnose. JOVSI — Pod tem imenom je znanih okoli 450 hektarov neokrnjene zemlje, na kateri se je razvil neke vrste naravni rezervat. Svet leži na močvirnatih tleh trikotnika med spodnjo Sotlo in Savo in je kot raj za razne vrste ptičev, ki si med šašem, ločjem in vodno peruniko spletejo gnezda. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je na svojih obiskih odkrilo mnogo vrst ptičev, ki drugod po Evropi izumirajo. Odkrili so kosce, zlatovranko in čr-nobelega srakoperja, pa seveda tudi razne ptice trstenice, sove, ujede, sivo žolno, belo štorkljo in druge, ki jim tako okolje prija. CHARLEVILLE, Francija — V tem kraju je bil lutkovni festival, katerega so se udeležili študentje iz raznih evropskih držav. Nanj so izven konkurence povabili Mladinski lutkovni studio Lutkovnega gledališča Ljubljana. Izbran je bil zaradi inventivnih predstav in pa kot spodbuda, da bi tudi v Sloveniji odprli akademijo ali visoko šolo za lutkarstvo. Inštitut za lutkarsko umetnost je uradno povabil lutkarje k sodelovanju pri rednem programu na svetovnem festivalu lutk, ki bo prihodnje leto v Franciji. KRŠKO — Pristojna državna oblast je pred časom naročila 50 strokovnjakom, da pripravijo študijo o zapiranju jedrske elektrarne. Kot najboljša različica je bila predlagana možnost, da bi zapiranje trajalo deset let od trenutka, ko sprejme to odločitev. Življenjska doba elektrarne poteče leta 2023. Če se sprejme zgodnejše zapiranje, je potrebno zagotoviti z drugimi viri električne energije, kar predstavlja stroške in tudi višjo onesnaženost (žveplov dioksid termoelktrarn). Nastopijo pa lahko tudi pravni in meddržavni problemi s Hrvaško, ki je sograditeljica jedrske elektrarne. LJUBLJANA — V prvi polovici prihodnjega leta se bodo regionalne PTT (pošta, telegraf, telefon) reorganizirale in razdelile na dve podjetji: po eni strani bo pošta, po drugi pa telekomunikacije. Obe pa se morata prilagoditi evropskim standardom in sistemom ter preprečiti morebiten nered, ko se odpre možnost konkurenčnih družb. LJUBELJ — Okoli 80 starih avtomobilov Rolls Royce je sodelovalo na rallyu Alpine 93, ki je potekal po 2.650 kilometrih evropskih cest. Oblezli so devetnajst gorskih prelazov v Avstriji, Italiji in Sloveniji, med katerimi je bil ljubeljski s 1.366 metri najtrši oreh. Po Sloveniji so vozili 350 km. LJUBLJANA — V lanskem letu si je 2.127 dramskih in lutkovnih predstav ogledalo skoraj 450 tisoč gledalcev. S temi številkami pridemo do podatka, da si je vsake predstave ogledalo 205 gledalcev, vsak peti prebivalec Slovenije pa je bil lani vsaj enkrat v teatru. Med gledalci pa so otroci in mlajši gledalci predstavljali od tretjine do polovice vseh obiskovalcev. GORICA, Italija — Na 32. mednarodnem zborovskem tekmovanju Cesare A. Seghizzi je tekmoval zbor Ljubljanskih madrigalistov z dirigentom Matjažem Šče-kom in odnesel nekaj važnih odličij. V kategoriji mešanih zborov so odnesli drugo mesto, drugo mesto v kategoriji ljudskih pesmi, tretje mesto med moškimi zbori ter dve posebni priznanji: za najbolj prepričljivo izvedbo kake duhovne skladbe in za najboljše izvedbo kakega dela iz prve polovice 20. stoletja. Ker pa so bili najboljši zbor z območja Alpe-Jadran, so odnesli tudi še posebno nagrado in priznanje. Tekmovanja se je udeležilo sedemnajst zborov iz desetih evropskih držav. rrw Osebne novice Rojstvi: Rodila sta se Maksimilian Reyes, sin Antona in Helene roj. Klemenc in Marko Klemenc, sin Francija in Marjetke roj. Mazora. V Rfo Gallegos se je rodil Tobija Mihael Koželnik, sin letalskega poročnika Miha Koželnika in Mariele roj. Torres. Čestitamo! Krst: Krščena je bila v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj Sofija Zakrajšek, hčerka Andreja in Aleksandre roj. Cabana. Botrovala sta Magda in Claudio Spiandorello. Krstil je delegat dr. Alojzij Starc. Čestitamo! Poroka: Poročila sta se v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj Lojze Qualizza in Cecilija Aida Laguzzi. Botrovali so nevestini in ženini starši, Héctor in Norma Laguzzi in Lojze in Pavla Qualizza. Poročne obrede opravil ženinov brat Toni Qualizza, SDB. Čestitamo! ŠOLA, SONCE IN IGRA Otroški športni dan v Slomškovem domu dne 4. septembra 1993 Prvo sobotno septembrsko popoldne bo našim otrokom še dolgo ostalo v najlepšem spominu. Novoustanovljeni špORni odsek Zedinjene Slovenije je učence naših sobotnih šol od četrtega razreda navzgor po dopoldanskem pouku in skupnem kosilu povabil na športno srečanje v Slomškov dom. V soncu, veselju in plemintosti so se štiri ure merili v šestih športnih disciplinah: v ping-pongu, teku, štafeti, teku „čez drn in strn" ter igri „med dvema ognjema" za deklice in nogometom za fantiče. Spretno jih je vodila in ocenjevala skupina mladih vaditeljic in vaditeljev pod vodstvom ge. Saše Omahna. Okvirno besedo, prijetno in vzpodbudno, je urejenim vrstam 140 otrok iz sedmih slovenskih šol izrekel predsednik Zedinjene Slovenije prof. Tine Vivod. Tekmovanje je odjeknilo kot spontan, razigran in dobrohoten pomladanski vrisk naših otrok, tako željnih podobnih slovenskih srečanj. Končni rezultati tekem med Domovi MED DVEMA OGNJEMA 1. mesto: Lands 2. mesto: San Justo + Ramos Mejia 3. mesto: San Martin + Carapachay + Morón točke 10 5 2 PING-PONG pari dekleta fantje točke 1. mesto: Morón Morón 10 2. mesto: Ramos Mejia Ramos Mejia 5 3. mesto: Lands Lands 2 posamezniki 1. mesto: Morón Morón 10 2. mesto: Morón Morón 5 3. mesto: Morón Morón 2 ŠTAFETA mlajši starejši točke 1. mesto: San Martin Ramos Mejia 10 2. mesto: San Justo Morón 5 3. mesto: ČEZ DRN IN STRN Lands San Justo točke 2 1. mesto: Ramos Mejia 2. mesto: Lands + San Justo + San Martin + Morón NOGOMET 1. mesto: Ramos mejia 2. mesto: San Justo 3. mesto: Morón 10 2 10 5 2 ODLIKOVANJA Nogomet Najboljši strelci Najboljši vratar Največ golov: Štafeta Marko Klarreich (San Justo) Damjan Omahna (Ramos Mejia) Martin Selan (San Justo) San Justo 11 golov = 11 golov = 13. Kategorija „mlajši 1. mesto: Andrej Belec (San Martin) 2. mesto: Marjana Kržišnik (San Justo) 3. mesto: Marjana Urbančič (Lands) Kategorija „starejši" 1. mesto: Dani Levstek (Ramos Mejia) 2. mesto: Cecilija Močnik (Morón) 3. mesto: Saši Urbančič (San Justo) Čez dm in strn 1. mesto: Niko Ecker (Ramos Mejia) 2. mesto: Luka Burgar (San Martin) 3. mesto: Andrej Gelb (Carapachay) 16'55 sekund 17'34 sekund 17'47 sekund 15'03 sekund 16'31 sekund 16'35 sekund 19'07 sekund 2T23 sekund 22'00 sekund Še je čas za vložitev zahtevka za denacionalizacijo vaših nepremičin v Sloveniji! Ponujamo vam pomoč. Alejandra Iglič Šef. Glavarjeva 45 . 61000 LJUBLJANA - Tel.: (38-61) 347-808, Fax: (38-61) 311-362 Proyectos de Informàtica S.A. - Avditorija pri kompjuterjih, programe 3419/91 D.G.I. - Franci Šturm - Emilio Mitre 435 -13. nadstr. „D" - Capital - Tel.: 433-1713 NEVESTE -15 LET: Izdelava šopkov in naglavkov iz svežih cvetov. Gabrijela Marolt - Tel. 664-1656. PSIHOANALIZA Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 83-7347 in 826-5005. ELEKTRONIKA Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947 ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353. TURIZEM Alas Tour Vam nudi po ugodnih cenah potovanja po Argentini, svetu in v domovino, tudi skupinska. Na uslugo Vam je Juan Kočar. Rivadavia 5283 - Loc. 34 - Tel.: 903-4006. Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840. LECAJO N° 3545-82 Počitnice, izleti in potovanja v domovino informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Yrigoyen 2742 - San Justo - Tel.: 441-1264/1265 ARHITEKTI Arh. Aleksander Jure Mihelič - Načrti in vodstvo novih zidanj in prenovitve v Buenos Airesu, Miramaru in okolici. Tel.: 631-9600 in 0291-22977. ADVOKATI dr. Katica Cukjati — odvetnica - ponedeljek, sreda, petek od 17. do 20. ure - Roque Saenz Pena 3245 -(1752) Lomas del Mirador - Tel: 652-1910. dr. Vital Asie — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 18 do 20 - Don Bosco 168 - San Isidro - Tel.: 743-5985. dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 46-7991. dr. Mariano Radonič, odvetnik, od ponedeljka do petka od 17 do 20 ure, Mar del Plata in okolica. Olavarria 2555, Mar del Plata (7600) Tel.: (023) 51-0180/0177 SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt - Avellaneda 216 - San Miguel - Tel.: 664-1656. ŽADOM REDECORA - Celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge - Bolivar 224 - Ramos Mejia - Tel.: 654-0352. Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón. Garden Pools — konstrukcije bazenov - filtri -avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte. Illia (Ruta 8) N° 3113 - (1663) San Miguel - Tel.: 664-1656. COSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127. Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Repüblica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SDO in SFZ Slomškovega doma vabita na 23. MLADINSKI DAN ki bo v nedeljo, 31. oktobra Zaradi spremembe voznega reda bo TRŽAŠKI OKTET prišel v Argentino šele v nedeljo, IO. oktobra, zato njegov koncert v Slovenski hiši odpade. Lepo vabimo na njegov prvi nastop, ki bo v Našem domu v San Justu isto nedeljo ob praznovanju obletnice. ZEDINJENA SLOVENIJA V Slovenskem domu v Carapachayu bo v četrtek 14, t.m. ob 20. uri koncert Tržaškega okteta Rojaki lepo vabljeni! Slovenski dom v San Martinu Sobota, 16. oktobra, ob 20. uri kulturni večer Slovenski tržaški oktet Sodeluje „Slovenska vokalna skupina Harmoniae" Dir.: Andrej Rezelj Za večerjo se prijavite pri odbornikih. ill CiTf l ;' ' V Jj H rjk'i r i I t /A V.i. NEDELJA, 10. oktobra: 37. obletnica Našega doma v San Justu s koncertom Tržaškega okteta. PONEDELJEK, 11. oktobra: Koncert Tržaškega okteta v C.C.G. San Martin (Dvorana A-B) ob 20. ČETRTEK, 14.oktobra: Seja upravnega sveta ZS ob 19. V Carapachayu koncert Tržaškega okteta ob 20. ZSMZ iz Ramos Mejije in San Justa romanje v San Nicoläs. SOBOTA, 16. oktobra: Misijonska proslava v Slovenski hiši. Kulturni večerv Slovenskem domu v San Martinu ob 20.; poje Tržaški oktet. Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 24. oktobra: Pristavski dan. Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redacción y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Correo Argentino Sue. 7 FRANQUEO PAGADO Concesión N° 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N° 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual NQ 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino S 55; pri pošiljanju po pošti pa S 60; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol. C Ceke na ime „ESLOVENIA LIBRE D Stavljenje in oblikovanje: MALI VILKO - Telefax: (54-1) 362-7Ž15 TALLERES GRÀFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 362-7215 (1101 ) Buenos Aires Slovenska Pristava 24. oktobra 26. Pristavski dan NAŠ DOM SAN JUSTO „SLOVENEC SEM, TAKO JE MATI D'JALA" V nedeljo, 10. oktobra. bomo praznovali 37. OBLETNICO Ob 8.00: Slovesna sv. maša v sanjuški stolnici. Izbrane in nagrajene bodo tri najboljše 9.15: Dviganje zastav. fotografije. 9.30: Dopoldanska akademija in zajtrk v spodnjih 13.00: Skupno kosilo in športna tekmovanja. prostorih: šolski otroci, moški zbor ter 17.30: Kulturni program: mladinski pevski zbor. - Pozdrav predsednika Janeza Albrehta 11.00: Otvoritev fotografske razstave našega - Slavnostni govor: Lojze Rezelj potovanja po Sloveniji v zgornjih prostorih: - Nastop gostov iz zamejstva. Poje: „NA OBISKU SVOJIH KORENIN '92" „TRŽAŠKI OKTET" Sodeloval bo orkester ZLATA ZVEZDA. Za družabne vzdušje poskrbljeno! Vsi prisrčno vabljeni! Odseka ZSMŽ iz Ramos Mejije in San Justa vabita na romanje in sv. mašo v San Nicoläs v četrtek, 14. oktobra. Prijave v Ramos Mejiji: Mojca Majhen - tel. 654-1596; v San Justu: Jelka Malovrh - tel. 651-8004 in Nežka Kržišnik tel. 652-5137, SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). CENTRO CULTURAL GENERAL SAN MARTIN KONCERT TRŽAŠKEGA OKTETA Dvorana A-B - Sarmiento 1551 - Buenos Aires 11. oktobra ob osmih zvečer t Jaz sem vstajenje in življenje! V četrtek, 30. septembra, nas je zapustila naša draga mama, gospa Marija Modic Pokopali smo jo 1. oktobra na pokopališču v Gonzalez Catän. Zahvaljujemo se župnikom Matiji Borštnarju, Tonetu Bidovcu ter prelatu dr. Alojziju Starcu in vsem darovalcem cvetja in vsem prijateljem, ki so jo v velikem številu prišli poslovit. Priporočamo jo v molitev Buenos Aires, Matena - Slovenija. Žalujoči: hčerki in sinova z družinami, sestre, brat, vnu kinje, vnuki, pravnuka in ostalo sorodstvo.