i
leto XIV. štev. 5
teiEfON (J R F D N j S T V A :	rt—47
V P R * V P . »-«7 Ib JS—67 POStOVALNICA CPI If Pre*«rnov. 3. tet. 280 POSTNI C P K O V N • mCVN JI IIP
Maribor, ponedeljek 8. januarja 1940
naročnina na MESEt | Cena
Prejemati v upravi ali po pošli 14 din. I ~ dostavljen na dom IG din, tujina 30 din I din 1*—
Zaskrbljenost zaradi Skandinavije
Ostra nemška časniška kampanja proti skandinavskim državam zaradi podpiranja Finske in stikov z zavezniki - Komentarji v angleških, švedskih, norveških in danskih listih
Važni sklepi posvetovanja v Kremlju
LONDON, 8. januarja. Exchange Telegraph. V londonskih pdtičnih krogih vzbuja veliko pozornost nemška časniška kampanja proti skandinavskim državam, ki se še stopnjuje in operira v glavnem z očitki, da skušajo postati te države angleško oporišče proti Nemčiji InSovjetskl uniji. Za enkrat še ni popolnoma jasno, kakšne cilje Nemčija s tem zasleduje, njeno postopanje pa zahteva vendarle stalno čuječnost.
KODANJ, 8. januarja. Exchange Telegraph. Danski, švedski in norveški listi zelo ostro reagirajo na kampanjo nemškega tiska proti njihovim državam, katerim očita kršitev nevtralnosti in podpiranje angleških ciljev. Vsi listi zavračajo nemško zahtevo, da se prepove dovozvojnega materiala Finski.
Angleški tisk o položaju Skandinavije
LONDON, 8. januarja. Exchange Tele graph. »Sunday Times« objavljajo sledeče razmišljanje o položaju Skandinavije: Dasj sprva v Angliji niso posvečali posebne pažnje nevarnosti, ki preti Švedski in Norveški, prevladuje sedaj vedno bolj prepričanje, kako daljnosežne nasledke bi utegnil Imet! v danih okoliščinah sovjetsko- nemški pakt za ta del Evrope. Pri tem je pa treba misliti tudi na izjave nemškega tiska o možnosti raztegnitve vojne na Azijo. Dasl so morda nemške grožnje le strašila, je treba o
vsem tem vendarle temeljito razmišljati S svojo sovjetsko politiko je vzbudila Nemčija v Skandinaviji enotno voljo In odločnost za odpor. Morda je to tudi razlog, zakaj v Berlinu fantazirajo o »angleških oporiščih« in »intervencijah«. Ne bo lahko zadušiti manifestacije nordijske volje za neodvisnost. Tak poizkus bi pa nasprotoval tudi vsem zagotovilom, Berlina, ki so bila dana skandinavskim državam, pa tudi samemu nemškemu nauku o rasah.
Odgovori v skandinavskem tisku
KODANJ, 8. janurja. »National Tiden-de« razpravljao o ostri kampanji Nemčije proti skandinavski mdržavam in pravijo; »Mi želimo iz vsega srca, da se nudi Finski vsa materialna pomoč. Kaj In kako mislijo drugi, nas ne briga. Toda Nemčija pravi, da kršimo nevtralnost, ako dovoljujemo tranzit bojnega materiala za Finsko; na to morem odgovoriti samo z besedami Molotova, ki je izjavil, da Sovjetska unija ni v vojn! s Finsko. Mi torej v tem primeru sploh ne r.oremo kršiti zakonov o nevtralnosti. Sicer je pa z Nemčijo zelo težko govoriti o zakonih
nevtralnosti, kakor jih v Berlinu tolma čijo, ker gre tu za profesorske monologe, katerim poslušalci ne smejo ugovarjati.
STOCKHOLM, 8. januarja. Havas. List »Goeteborg Handel Tidingen« objavlja uvodnik, v katerem pravi, da švedska ne more nuditi Finski pomoči, da pa tudi ne more odkloniti prevoza njej potrebnega bojnega materiala čez svoje ozemlje, ker bi to nasprotovalo sklepom Zveza narodov, katere članica je tudi Švedska.
TALLIN, 8. jan. Reuter. Iz Moskve javljajo, da je Staln sklical v Kremelj važno posvetovanje, ki so se ga med drugimi udeležili Vorošilov, Sapočnlkov, ždanov, Molotov, Kalinin in šef GPU Beria. Po podrobnem razpravljanju o sedanjem stanju na boj šču so se Vorošilov, ždanov, Sapočnikov in Beria izjavili za nepretrgano nadaljevanje vojne s Finsko, dočlm so bili Kalin n, Molotov in Mehlis za odložitev velikih akcij na pomlad. Stalin je odredil, da se na vsak na-č n tudi v zimskem času nadaljuje s pospešeno letalsko akcijo nad sovražnim ozemljem.
Razglas vlade na finski narod
nja v bodočnost, pravi na koncu razglas. Vemo, da se bojujemo za sveto stvar in za svete cilje in naša vera je ta, da nobena sila na s\etu ne more streti duha našega naroda. Naš narod bo izšel iz boja svoboden In močan, naša kultura in civilizacija bosta zavarovani, bodoči pe-sn kl pa bodo sedanji čas opevali kot slavno dobo Finske.
HELSINKI, 8. jan. Havas. Vlada je sinoči po radiu objavila razglas na finski narod, v katerem med drugim pravi: Lahko se zgodi, da nas s la premaga, toda poprej nas mora sovražn k uničiti. Vlada poziva vse Fince, naj bodo solidarni ta lojalni in naj jih tudi nadalje preveva isti duh vdanosti skupni stvari, kakor jih je doslej navdajal, in naj vzdržijo v boju proti zavojevalcem. Polni smo zaupa-
Dogodki na finskih bojiščih
'I o	.	m	_«	_	     _	1
Žrtve morskih min in nesreč
LONDON, 8. jan. Reuter. Parnik »City of Marseille« z nosilnostjo 8317 ton je naletel blizu škotske vzhodne obale na mino. Ladja je v srednjem delu precej poškodovana. En mornar je bil ubit, 13 težje ranjenih. Do eksplozije je prišlo takoj nato, ko' je na krov dospel pilot Parnik »o zavlekli v pristanišče, kjer ga bodo popravili.
GIBRALTAR, 8. jan. Reuter. Minono-sec »Kingston Cornelian«, ki ima 449 ton je v petek zvečer zadel ob francoski 8920tonski parnik »Sela« in se potonil. Vseh 16 članov angleške posadke je izgubilo življenje. Francoski parnik je odnesel poškodbe na boku in bo v kratkem *P«t plul.
OSLO, 8. jan. Reuter. Parnik paroplov-*ie družbe »Hamburg Amerika Linie« ^Frankemvald« s tonažo 5000, se je potopil nedaleč od vhoda v fjord, 60 km se-v®mo od Bergena. Dva norveška pilota ki sta bila na nemški ladji, ie rešil norveški parnik.
TOKIO, 8. jan. Havas. Neki japonski Parnik, ki je plul iz Koreje na Japonsko,
KEŠENC IS »COLUMBUSA« se vrne JO V NEMČIJO
TOKIO, 8. jan. Reuter. Kakor javlja list '-Ašahi Šinibun«, se namerava 57*2 elanov posadke potopljenega nemškega Parnika »Columbusa« iz New Yorka preko Japonske in Sibirije vrniti v Nemčijo . upina 40 mornarjev s kapitanom na celu se bo v soboto vkrcala v Los Angelu na japonski parnik, ostali so se odpeljali že danes.
se je potopit Rešili so 14 potnikov na neko angleško ribiško ladjo. Boje se, da je ostalih 120 korejskih potnikov utonilo.
CARIGRAD, 8. januarja. Hud vihar je zajel turški parnik »Tifan«, ki je plul iz Aleksandrije z 200 potniki in velikim tovorom blaga. Valovi so vrgli ladjo na obalo pri AntalajL
HELSINKI, 8. jan. Reuter. Finsko vrhovno poveljstvo javlja, da je sovražnik po artilerijski pripravi napadel finske postojanke na Karelijski ožini med jezerom Hatjalahti in šume. Napad je bil odbit. Finska artilerija je razgnala neko sovražno kolono na pohodu, prav tako drugo kolono s prehrano. Sovražnik koplje rove in postavlja žične ovire. Po odbitem napadu pri Aitijokiju so Finci zaplenili en tank. Poizkus sovjetskih smučarjev, da v oblasti Salie razdvojijo finske smučarske čete, se je ponesrečil. Na bojišču je obležalo 300 trupel in 14 strojnic. Napadi z malimi edinicami v področju Petsama so bili zavrnjeni. Poizkus sovražnika, da bi preprečil odhod finskih parnikov iz pristanišč, je bil zaradi iedu preprečen. Sovražna letala so bombardirala Lahti in Kuop's. Ena oseba je bila ubita, dve ranjeni. Finska lovska letala so preprečila sovražno bombardiranje in sestrelila eno sovjetsko letalo.
HELSINKI, 8. jan. Stefani. Finske čete so prelcorač le reki Sallo in Tenlo in preganjajo ruske čete, ki se umikajo, zapuščajoč na bojišču veliko bojnega riala.
HELSINKI, 8. jan. Med sovjetskim napadom na Uhti se je en finski vlak ustavil na progi. Potniki so zbežali v bližnji gozd. V Helsinkih so se raznesle vesti, da sta bila znana športnika Vasenius in Al-hasan ubita blizu Ladoškega jezera, do-čim je Nikaken težko ranjen.
HELSINKI, 8. jan. Havas. Finski smučarski oddelki, ki so predrli globoko na sovjetsko karelijsko ozemlje in na več mestih poškodovali železniško progo Murmansk—Leningrad, so vrgli v zrak tudi neki most na tej progi. Smučarski oddelki so se brez vsake izgubte vrnili na Finsko.
HELSINKI, 8. jan. Reuter. V mestih Turku, Kotki in Viipurriju je bil včeraj dan znak za alarm. Sovražnik ni metal bomb. V predmestjih Helsinkov je bilo nekaj eksplozij, ki so jih sprožili delavci pri utrjevanju mesta.
HELSINKI, 8. jan. Reuter. Finska obramba je zbila v soboto in nedeljo 18 sovjetskih letal.
STOCKHOLM, 8. jan. Havas. Na vhodu v poslopje komunističnega lista »Neu mate- Dag« je eksolodiral peklenski stroj. Pov-Izročena škoda n! velika.
Italija in Madžarska proti sovjetski nevarnosti
Sk|ep! sestanka grofa iarska ne bi dovolili Pogojno stališče do
RIM, 8. januarja. Exchange Telegraph. V soboto sta se v Benetkah sešla madžarski zunanji minister grof C s a k y in italijanski zunanji minister grof C i a n o. Njuni razgovori so trajali dva dni in je bil ob sklepu izdan sledeči uradni komunike: »Zunanja ministra Italije in Madžarske sta se na svojem sestanku pogovorila o vsem sedanjem mednarodne::! političnem položaju v Evropi. Tudi tokrat sta z zadovoljstvom ugotovila trdnost prijateljskih odnošjev med obema državama, ki slone na strogo enakih nazorih obeh vlad.« V tem smi:!u sta podala Csšky in Ciano tudi zasebne izjave •vročevalcem italijanskega in tujega tiska. Iz komentarjev v italijanskih in vseh ostalih listih je mogoče razbrat’ 1a so se razgovori zunanlega ministre 'talije in Madžarske nanašal! pretežnr na vprašanje sevzetske nevarnosti v Po donavju in na Balkanu. Tako Italija !ca-
Cs£kyja in grofa Člana v Benetkah — Italija in Mad-nobsne sovjetske akcije na evropskem jugovzhodu -Nemčije — Začasna opustitev revizionističnih sanj
kor Madžarska stojita odločno na stališču, da ne bi mogli v nobenem primeru in pod nobenim pogojem dovoliti kakršenkoli sovjetski vpad v to področje. — Vsakemu takemu poizkusu bi se efektiv-no upriL Za enako stališče je treba pridobiti tudi vse ostale prizadete države, ki v načelu itak že soglašajo z italijan-sko-madžarskim stališčem. Kar tiče Nem čije, bosta Italija in Madžarska v bodoče uravnavali svoje odnošaje do nje po tem, kakor bo ona uravnavala svoje odnošaje do aspiracij Sovjetske unije. Z ozirom na nujno potrebo enotne protisovjetske fronte na evropskem jugovzhodu, Je Italija zavzela stališče, da sedanji čas ni primeren za madžarske teritorialne aspirceiie in revizije, tudi ne nasproti Romuniji. Želja Italije je, da Madžarska po tem uredi svoje ednošaje do sosedov. Po tem je mogoče pričakovati, da bodo vsaj zaenkrat prenehale
vse zadevne madžarske akcije. Po včerajšnjem sestanku sta Ciano in Csdky odšla na Rivo degli Sciavoni, kjer ju je sprejela ogromna množica ljudi, ki so iima priredili prisrčne manifestacije. Nato sta se odpeljala na otok Torcello, kjer jima je priredil senator Cini slavnostni banket. Sestanek v Benetkah je vzbudil tudi na Madžarskem veliko zadovoljstvo, ki se kaže zlasti v komentarjih madžarskega tiska.
PARIZ, 8. januarja. Stefani. Vsi sinočnji pariški listi so prinesli pod mastnimi naslovi uradno sporočilo o sestanku v Benetkah. Francoski tisk poudarja veliki pomen tega sestanka.
RIM. 8. januarja. Havas. Italijanski zunanji minister Ciano je odpotoval sinoči iz Benetk nazaj v Rim. Na kolodvoru se je pos'ovil od njega madžarski zunanji minister Csaky.
Ugibanja o pil
Ameriki Usti trdijo, da le bilo objavljen h dos'ej že 27 komb> nacij o vzroku odstopa, do pa v Londonu vse zavračajo
iiodnji seji poslanske zbornice podal izjavo, v kateri bo pojasnil vzroke, ki so povzročili odstop vojnega ministra Hore-Belishe in propagandnega ministra Mac Mlllana. Po ameriških informacijah Hcre Belicha ni odstopil prostovoljno, ampak le bil k temu koraku prisiljen. Kakor se zatrjuje, so nastala med njim in nekaterimi drugimi člani vlade že davno nesoglasja, ki so se v zadnjem času samo še stopnjevala. Njegov izstop se more presojati kot zmaga konservativcev.
LONDON, 8. januarja. Reuter. V petek je nastala v angleški vladi delna kriza, ki je bila rešena na ta način, da sta dosedanji vojni minister Hore-Belisha in dosedanji minister za informacije Mac Milian odstopila. Vojno ministrstvo je od Hcra-Belishe prevzel dosedanji trgovinski minister Oliver Stanley, trgovinsko ministrstvo je bilo poverjeno Andrewsu Duncanu, informacijsko pa siru Johnu Reithu. Izdano uradno poročilo je naglasilo, da vzrok za rekonstrukcijo nisobl-ia nikakršna politična vprašan?a. Avtentičnih Informacij o tem, kaj se je odigralo za kulisami te spremembe v -.ngleškl vladi doslej ni bilo mogoče dobiti. Zasebno krožijo najrazličnejše kombinacije. Hore-Belisha obišče danes zadnjič vojno ministrstvo, in kakor se zatrjuje, bo podal na prihodnji seji parlamenta osebno izjavo o ozadju svojega odstopa.
LONDON, 8. januarja. Agex. Splošno se pričakuje, da bo Chamberlain na pri-
NEW YORK, 8. januarja. Agex. Odstop angleškega vojnega ministra Hore-Belishe je vzbudil v Ameriki veliko pozornost. Kakor ugotavljajo ameriški listi, !e bilo v Evropi in Ameriki razširjenih nič manj kakor 27 različnih tolmačenj vzrokov odstopa, toda na vse so v Londonu odgovorili, da so izmoljene. Treba bo zaradi tega počakati do 16. t. m., ko bo Hote Belisha sam odgovoril na to v parlamentu.
Zanimanje za Chamberlainov govor
LONDON, 8. januarja. Havas. Politični urednik »Daily Telegrapha« sodi, da bo govor, ki ga bo imel d^nes Chamberlain v Mansion Houseu, izredno pomemben. Pričakovati je, da bo ministrski predsednik podrobno pojasnil politiko zaveznikov in da bo naglasil velike žrtve, ki jih bo angleški narod najbrže v prihodnjih
mesecih moral doprinašati. Verjetno bo Chambe.lain naznanil tudi vladno namero razširiti svojo kontrolo tudi na pokrajine, kjer londonrJca vlada doslej ni vršila kontrole. Gotovi krogi pričakujejo, da se bo Chamberlain dotaknil tudi poslanice, ki jo je prezident Roosevelt prebral v ameriškem kongresu.
Ustanovitev osrednje kitajske vlade
TOKIO, 8. janurja. Exchange Telegr. Japonska vlada je končala posvetovanja In priprave za ustanovitev osrednje kitajske vlade, ki naj bi prevzela vrhovno oblast nad doslej zasedenimi kitajskimi pokrajinami, ki so si ustanovile lokalne
I'
'apanofiiske vlade. Kakor se izve, bo pr-
vi	akt manifestacije sodelovanja med novo japonofilsko kitajsko osrednjo vlado in japonsko vlado v Tokiu sklenitev pakta proti komunizmu.
Manifestacije v Kišinevu
BUKAREŠTA, 8. jan. Rador. List »Tim puk posveča uvodnik velikim manifesta, cijam na dan Bogojavljenja v Kišnevu v navzočnosti kralja Karola in poudarja ču.
Poškodovana kitaiska železniška zveza z Indokino
TOKIO, 8. januarja. Havas. Japonska letala so napravila več poletov nad železniško progo v Junanu, ki veže to pokrajino s francosko Indokino. Železniška proga je na več krajih poškodovana in fM) treba več ko teden dni, da jo popravijo. Oblastva so odposlala tja inženirje iz Jinanla in Hanoja.
CARACIOLA TEHNIČNI INŠPEKTOR
RIM, I. jan. Stefani. ItaLjanski ministrski predsednik Mussolini je sprejel armad otga generala Carac ola, kateremu je poveril vrhovno nadzors vo nad vsemi vo. jaško-tehničnimi strokami:	topništvom,
tehničnimi četami in motoriziranimi od. delki.
dovi.o složnost, ki navdaja ormunski narod, kj je črvrsto odoločen braniti za vsako ceno svojo neodvisnost. Ta navdušena man festacija Romunov pa ima istočasno tudi važen mednarodni značaj. Enotna in neodvisna Roumnija služi idealu miru, kar poudarja pri vsaki pril ki, in ona gre za tem ciljem v duhu absolutne lojalnos i.
V	govoru, ki ga jg imel kralj Karol v Con stanzi na novoletni dan, so bili ti stalni celji romunske politike poudarjeni enako kakor od'očnos; Romunije, da utrdi zveze dobrega prijateljstva z vsemi sosednjimi državami.
ZAJET AMERIŠKI PARNIK
LONDON, I. jan. Reuter. Angleški obla stj v Gibraltarju so dobile nalog, da izpuste ameriški parnik >Manhattan«, ki je
v	teku minile noči odveden v kontrolno tono.
OSTER MRAZ V ESTONIJI
RIGA, 8. jan. Stefani. Tu je zavladal fud mraz. Toplomer kaže 37 s opinj pod ničlo. Zaradi mraza so zaprte vse osnov-*e šole.
PROMET NA BALTU UKINJEN
RIGA, 8. jan. Zaradi silnega mraza 37 «top. C pod ničlo je vsak pomorski promet s pris aniščem ukinjen.
Mariborska napoved: Pretežno jasno in mr?Io vreme. Verjetno se bo oblačnost po ^ečala. Včeraj je bila najvišja temperatu-ia — 5.6, danes najnižja — 15.8, opoldne - 10.0.
Curih, 8. jan. Devize: Beograd 10, Pa-iiz 9.93, London 17.52VS, Newyork 4457/s, Milano 22.50, Berlin 178.62, Praga 5.30,1 fiu.karešta 3.30.	I
Nova katastrofalna povodenj v Turčiji
VARNA, 8. jan. Reuter. V okolici Smirne so bili veliki nalivi. Hudourne vod.' so poplavile precejšnji del mesta. Električni tok je b 1 prekinjen, voda je vdrl.; v kleti. Skoda je precejšnja. Tri vasi v dolini Bruse so popolnoma odrezane od sveta. Dva tisoč prebivalcev je ogroženih od poplave; vlada je poslala pomož ne čete v poplavljeno ozemlje.
PO POTRESU IN POVODNJI ŠE TIFUS
CARIGRAD. 8. jan. Havas. Po potresu in poplavah se je v ponesrečenih krajih Anatolije pojavila epldemiia tifusa. Sanitetne odredbe so poostrene.
Churchill na za?adni fronti
LONDON, 8. jan. Reuter. Prvi lord admiral tete Winston Churchill je odšel nz Francosko bojišče, kjer inspicira angiešk? ekspedicijske čete. Včeraj je obiskal zra-koplovno angleško cono, ker zaradi megle ni mogel obiskat' vseh čet Tudi improvizirani poizkusni napad na nekem letališču je moral zaradi megle odpasti.
BOLGARSKI LISTI SMEJO V ROMUNIJO
BERN, 8. jan. Havas. Večini bolgarskih listov, ki so b:li v Romuniji prepovedani, je zdaj spet dovoljena prosta pot po Romuniji.
KITAJSKA BRZOJAVKA ROOSEVELTU
CUNGKING, 8. januarja. Havas. Predsednik kitajskega ministrskega sveta je poslal prezidentu Rooseveltu brzojavko, v kateri izraža upanje, da bodo USA izjavile svojo solidarnost s Kitajsko in ne bodo obnovile trgovinske pogodbe z Japonsko.
SOFIJSKI ŽUPAN V NEMČIJI
LEIPZIG, 8. jan. Včeraj je govoril ukaj po radiu pri bolgarski oddaji sofijski župan Ivanov, ki je zdaj v Nemčiji na urba. nističn:h študijah. Ivanov je nag’asil gospodarske zveze med Nemčijo in Bolgarsko in izrekel svoje prepričanje, da bo Nemčija tudi v tem vojnem času dobavlja la Bolgarski industrijske proizvode.
POTRESNI SUNEK V BELGIJI
BRUSELJ, 8. jan. Havas. V La Lou-viersu blizu Monsa so občutili včeraj ob 16.29 močan potres. Materialna škoda i neznatna, človeških žrtev ni.
NOVA ITALIJANSKA PODMORNICA
RIM, 8. jan. Havas. Včeraj so na lad. jedelnici v Tarentu spustili v morje novo ital:jansko podmornico »Rafaeli Taran-tini«.
DR. MAYER
V	Šoštanju je po daljši bolezni preminul tamošnii ugledni odvetnik g. dr. Fran M a y e r. Pogreb pokojnika bo v torek, 9. t. m. ob 15. uri pop. v Šoštanju na farno pokopališče. Maša zadušnica se bo brala v sredo 10. t. m. ob 8. v farni cerkvi
itlutiUa
I
Zahvaljujemo se našemu šefu gospodu DRAGU ROGLICU za vsa prelepa darila, ki nam iih je podaril ob dvajsetletnici obstoja podjetja.
Obenem se mu zahvaljujemo za ponovno zvišanje plač ter mu želimo še mnogo let uspešnega delovanja 1
Nastavlienc industrije tevllev
„KARO“
MARIBOR
(QS3fiS3^BBEi5EIKIV3S&'5IC3SKSE222S& 2335*]3
Or. Csncar Markovič
o nsš. zunanje poI’fiki
V	božični številki ..Politike” je objavil naš zunanji minister nekatere smernice naše zunanje politike in med drugim naglasil, da je „današnja vojna našla Jugoslavijo v urejenih razmerah z vsemi sosedi. Ne imajoč nikakih življenjskih interesov v vprašanjih, ki so povod današnjemu težkemu slanju med velikimi silami, Jugoslavija nima druge želje, kakor da ostane nevtralna v lej vojni. Jugoslavija goji odkrite in lojalne namere do vseh sosedov in dela iskreno ter vse, kar more, za mednarodno pomirjenje. V tem smislu je s celim nizom posredovalnih iniciativ sugerirala in izvedla akcije v cilju popuščanja napetosti, odstranjujoč vse vzroke spora med narodi v Podonavju in na Balkanu."
Šest volivnih okrcžU za Slovenijo
Minister dr. Konstantinovič je dokončno izdelal novi volivni red za poslanske volitve, ki bodo svobodne, z enakim in tajnim glasovanjem po volivnih okrožjih z državno listo. Prvo volivno okrožje Slovenije tvori Ljubljana z okraji Radovljica, Kranj in Škofja Loka, drugo volivno okrožje je Ljubljana mesto, tre! j e Maribor 1. br., z okraji Prevalje, Gornji grad, Slovenj-gradec, četrto je Murska Sobota z okraji Dolnja Lendava, Ljutomer, Ptuj in Maribor, desni breg, peto volivno okrožje tvori Celje z okraji Krško, Brežice, Šmarje pri Jelšah in šesto pa Novo mesto z okraji Logatec, Kočevje in Črnomelj. Poslanec se bo volil na vsakih 30.000 prebivalcev. Ce bo višek prebivalstva večji od 30.000, se bo volil še en poslanec. Na državni listi bo voljenih skupaj 50 poslancev. V državnem osrednjem in vrhovnem volivnem organu bodo predsednik Stola sedmorice v Zagrebu, predsedniki vrhovnih sodišč v Ljubljani, Sarajevu in Podgorici ter predsednik ka-sacijskega sodišča v Novem Sadu. Za volivne prestopke so določene izredno stroge kazni. Volivno pravico bodo imeli vsi moški državljani, ki so izpolnili 21. leto.
Spremembe pri „Novinah'*
Zadnja številka »Novin« prinaša čez {celo prvo stran članek lastnika in urednika g. J. Klekla, kjer pripoveduje o razlogih, ki so ga pred 26 leti napotili, da je začel z izdajo prvega slovenskega tednika v Prekmurju. G. Klekl dokazuje tudi svojo izključno pravico do lastnine tednika ter navaja vsote, ki jih je iz svo-
Ijega žepa po trošil za izdajanje. »Novinea so po njegovi izjavi imele še pred par j leti, ko jih je prevzel v ponovno uredništvo, 2200 naročnikov ter nad 100.000 din dolga ter je moral vzeti posojilo‘za kritje izdatkov. Kot znano, so bile »Novine« zadn:a leta tudi politično glasilo JRZ za Prekmurje, v času petomajskih volitev ! pa so se v nasprotju s političnimi sodelavci na drugi strani Mure. odločile za podpiranje politike g. Jevtiča. G. Klekl navaja, da je v petih letih naras’o število naročnikov za 1500 ter da je list sedaj brez dolga. Na koncu izjavlja, da se bo do 1. aprila t. 1. izvršil prenos lastništva na posebno tiskovno društvo Katoliške akcije za Prekmurje ter jih bo prevzel tudi novi urednik.
Dr. Šteplnac o komunizmu
Zagrebški nadškof je na novoletna voščila duhovščine odgovoril med drugim, da so »lani razne razdiralne sile napele vse sile, da bi izvedle svoje načrte, ki jih pošiljajo iz znanega rdečega raja ali bolje rečeno pekla, s katerim hočejo uničiti Cerkev in državljanski -ed. Vse se je doslej razbilo ob zavednosti naših vernikov, ob zavednosti hrvat*' skega naroda.«
Akcija demokratske levice
Disidentski prvaki Davidovičeve demokratske stranke so imeli v Beogradu :estanek in ustanovili akcijski odbor, ki 'x> izdelal program te skupine. V odboru so dr. Ivan Ribar. Čeda Plečevič dr. Dušan SmiljCvid in Života Milojkovič.
Mevte
Ob severni meji sveti falska električna luč
Z novim letom so naše obmejne vasi, Posebno pa Gornja Radgona in idravili-šče Slatina Radenci, dobili novo pridobitev na -oliu naSega gospodarstva. Ta del naše obmejne pokrajine je bil priklopljen na falsko električno omrežje iti je tal.o domače podjetje izpodrinilo tu.'e. Ves čas po vojni je namreč mesto Oor. Radgona dobival električni tok iz Nemške Radgone. Na to omrežje iz Nemške Radgone je bilo priključeno pred leti tudi zdravilce Slatina Radenci, dočim ves dolgi pas Murskega polja, od Ljutomera do Radencev, sploh ni bil elektrificiran.
Gornjeradgonska občina si je že dalje časa prizadevala elektrificirati mesto z domačim totom in s tem orr.oročiti raznim kra!em Murskega polja, da bi elektrificirali svoie domove. Poseben odbor se je že 1. 1938. pričel pogajati r falsko elektrarno In občina Gornja Radgona je
elektrificirala svojo moderno urejeno opekar-o v Borečih. Tam je zgradila večjo transformatorsko postajo, na '.catero se je takoj priključila električna zadruga v Križevcih in tako je bil tudi tu največji kraj Murskega polja elektrificiran. Lansko leto pa je bi! izveden tudi nadalj-ni načrt elektrifikacije. Ker Je s 1. jan. 1940. potekla pogodba z elektrarno v Nemški Radgoni za dobavo toka, so se TOspešila dela za nadaljnjo elektrifikacijo. Elektrarna Fala je lani podaljšala električni vod od trasformatorja v Barecih do Gornje Radgone vzdolž celega Murskega nolja tako. da je bila omogočena elektrifikacija vseh vasi Murskega polja. In tako so na Novega leta dan posvetile v naši obmejni Gornji Radgoni električne 'uči, Vnffirim dovajajo električno energijo iz Fale.
Čas je bil baš primeren, ko primanj-
Celje v luči statistike v letu 1939
Citatelje bo zanimalo Celje v luči statistike. Zato priobčujemo razne zanimive številke iz preteklega leta.
V	Celju imamo vsega skupaj 131 društev. V preteklem letu je bilo ustanovljenih 10 novih društev. — Tujski promet pada v Celju iz leta v leto. Vedno manj prihaja v Celje inozemcev. V preteklem letu je obiskalo Celje 12.776 tujcev, od teh 1654 inozemcev, leta 1938 13.788. od teh 2468 inozemcev. — V mestni klavnici ie bilo skupno zaklanih 8.590 glav razne goveje živine in svinj, mesa. raznih mesnih izdelkov, slanine fn masti je bilo uvožen!h 317.171 kg. — Popili so Celjani 6.360 hi vina. piva 2640 hi. sadjevca 1750 hi in 630 hi raznih opojnih pijač (žgania, konjaka In likerjev). — Soli se je v Celju m v celjskem okraju porabilo 1,242.065 kg. — Pokadili so Celjani za 13 643.125 din tobaka in porabili ra
180.000	din cigaretnega papirja. — Pokurilo se je v Celju 6200 vagonov premoga hi 2910 sežnjev drv. — V Celje se
je uvozilo 480 vagonov moke, 120 vagonov sladkorja, 14 vagonov sadja, 50 vagonov krompirja, 240 vagonov železa, za
1,200.000	din konfekcijskih oblek, 43.000 parov čevljev, okrog 160 vagonov tekstilnih surovin, 40 vagonov bencina in petroleja in 150.000 kg manufakturnega blaga. — Iz kriminalne statistike je zanimivo sledeče: Na področju mestne policije sta bila v preteklem letu dva roparska umora, tatvin je bilo izvršenih 183, prevar 36, poneverb je bilo 27, kaznivih dejanj zoper osebno varnost je bilo 22. Na področju mestne policije je bilo 8 požarov. Življenje je izgubilo po lastni in tuji krivdi v preteklem letu 19 oseb in sicer 10 oseb po nesrečnem naključju, 7 samomorov in 2 umora. Poleg navedenih kazenskih prestopkov je imela policija še 352 drugih kazni, število prijavljenih iz-'?ub znaša 136 z vrednostjo 43.851 din. Sedmim strankam so se izgubljeni predmeti vrnili, druge pa so vrnili najditeljem.
Prekmurski drobiž
Uspeh akademskega plesa. IV. akademski ples Kluba prekm. akademikov, ki se je vršil 5. t m. v prostorih Sokolskega doma v Soboti, je privabil letos veliko število soboškega občinstva, ki je napolnilo vse prostore. Tako so dobili nekateri zlonamerni agitatorji najboljši odgovor. ,Za-nimivo je, da so se iz nepojasnjenih virov v oddaljenejših krajih razširjale govoricc, da je preložen. Za velik uspeh plesa gre poleg vneme akademikov samih, hvala predvsem časlncrtiu damskemu komiteju, ki je ples vsestransko podprl. Cisti dobiček je določen za podporo revnim akademikom ter potujoči ljudski knjižnici.
Koncert akademsko CMO v Soboti. Z devizo, da kultura in umetnost nista privilegij posameznikov ali velikih mest, temveč vsega naroda in zatrjujoč, da se mladi čutijo najbolj povezane z oddaljenimi brati ob mejah, so priredili ljubljanski viso-košolci v okviru narodno-obrambnega dela akadem. CMD uspelo turnejo ob severni meji Poleg Pluja in Lendave so obiskali tudi Soboto. Kljuk neprimernemu času, ko so šolske počitnice ter neštete veselice, je bilo precej občinstva. Po uvodni besedi je sledit pester spored recitacij glasbenih In pevskih točk, ki so bile toplo sprejete.
Blagoslovitev Jakobovih slik v novo poslikam sebeščanski cerkvi se je Izvršila v soboto.	...........
Občni zbor podružnice Kmetijske družbe v Soboti se je vršil v soboto dopoldne. Za predsednika je bil izvoljen posestnik in lastnik mlina g. Stefan Kuhar iz Puco-nec. V odboru so tudi gg KOhar, kmetski svetnik iz Tešanovec, župan Itodofiček iz Bodoncc in Vlaj is Predanovec.
o Božičnica na ljudski lolt v Marenber-
gu. Z velikim trudom in uvidevnostjo uradov .društev in zasebnikov sc jo posrečilo obdarovali 184 otrok s perilom, z obleko ali s Čevlji. V blagu so prispevali: Podružnica CMD Maribor in Ljubljana, Narodna odbrana in Bdeči križ iz Maribora, Slovenska Straža, Zveza trgovskih združenj, kraljevska banska uprava in trgovec Josip Langeršek iz Marcnberga. Z denarjem so nas podprli: ga. Ten Suppanz. veleposestnica din 1000*krajevni ftolski odbor din 1000'—; občina din 500‘—; notarska pisarna din 220‘—: dr. NVinlerhaller din 20(r—. vsi iz Marenberga ter _ banska uprava din 200‘— za Čevlje po meri.
o V župniji Sv. Ana v Slov. noricah je bilo 1. 1939 rojenih 72 otrok, (V 1. 1938 69). Umrlo je 11 ljudi (v 1. 1038 61). Poročenih je bilo 17 parov, kakor v 1.
1938. Preteklo leto je Mio v primera s prejšnjimi zelo zdravo in in znaša prirastek 31 ljudi (lani samo 8). Župnija Sv. Ana v Siov. goricah šteje po letošnjem ljudskem gibanju 3089 duš.
Iz obme’nega kola
Iluda zima se obeta. Med Številnim! Jatami divjih rac, ki lete od severa na jug, ie te dni bila tudi ptica, ki je ▼ luk. krajih sploh neznana. Ta nenavadna ptica ima kralek trup in kratek debel vrat, pač pa dolge perutnice, ki merijo v raz-pelini ca. 1’20 m. Je popolnoma bela, le peruti so nekoliko svileno sivkaste, kljun dolg, ploščat in na koncu zapognjen v obliki kavlja, noge pa plavutaste. vse kaže, da gre za ptico „Albalros“; njena domovina je sicer v južnih krajih, tu in tam pa zleti tudi proti severu. To redko ptico je ustrelil lovski paznik g. Alojzij Ferš v Podgradu pri Gornji Radgoni. Ti redki pojavi kažejo, da bo zima te dolga in oslra.
Osebna vest. K davčni upravi v Gornji Radgoni je premeščen davkar g. Pavel Plrs, ki Je službo že nastopil. Isti Je že pred leti bival in služboval v Gornji Radgoni.
Pokolnl Keliš Konrad pokopan pri Negovi. Dosedanja preiskava o zrgonelnl smrti Konrada Ketiša Iz Radvene Je dognala, da le bil Ketii ustreljen iz neposredne bližine, kor Je bilo levo lice precej ožgano, drobci izstrelka pa so bili najdeni v razbiti čeljusti ia možganih. Kakor so
kuje drugega svetiva, da so se kmečki očanci Murskega polja tudi odločili, da osvetlijo svoje domove z modernim, cenejšim in higienskim svetivom. V vseh krajih kakor: Kapeli, Hrastju, Moti, Bu-čečovcih. Stari Novi vasi in drugod, so se ustanovile električne zadruge, katerih namsn Je, člmprej dobiti električno luč. Na več straneh so že v gradnji transformatorji in do poleti bo elektrificirano veliko, lepo in bogato Mursko polje.
Z elektrifikacijo Murskega polja Je podana možnost elektrifikacij« Ščavniške doline in ostalih delov Slovenskih goric ter vse A paške kotline. S tem bi bilo tudi našemu obmejnemu prebivalstvu mnogo pomagano in ta naša obmejna pokrajina bi brezdvomno gospodarsko še bolj napredovala.
Mal' poleti dar domu na oltar
nekatere priče izpovedale, je bil Ketiš nazadnje v družbi z Hajnžič Janezom od Negove, s katerim sta zvonila za polnočnico, nato pa mu ie Hajnžič posodil puško, s katero je Sel Ketiš na fazane. Na lovu ga je baje spremljal Hajnžič sam. O Kcliševi smrti ni nikomur zaupal, dokler ga ni orožništvo aretiralo, da je moral pokazati usodno mesto.
Izsleden divji lovce. Nedavno je orožniška patrulja ustavila na samotni cesti iz Gor. Ročice proti Ščavnici neznanega kolesarja, ki je Imel 11 ustreljenih fazanov. Na klic orožniške patrulje, da se ustavi, je kolesar odvrgel kolo s fazani vred, sam
Ei izginil v gozdu. Orožništvo Je divjega v ca izsledilo.
Cefto
e Umrla Je ▼ nedeljo dopoldne po dvodnevni bolezni 65 letna Josipina Jirakova,1 vdova Rebek. Pokojna je bila mati znanega celjskega ključavničarskega mojstra in hišnega posestnika g. Antona Rebeka.
e Odškodninski zahtevki Weatnovlh delavcev. Ze pred meseci smo poročali o odškodninski tožbi leta 1833. ob priliki stavke odpuSčenlh Wcstnovlh delavcev na-pram tvrdki Westen. Ob priliki takratne stavke je bil odpuSčenim delavcem v knjižice pritisnjen poseben rdeči žig. Delavci trdijo, da so jih a tem znakom hoteli označiti za komunisle in ti delavci res niso mogli z dollčnimi knjižicami nikjer dobiti dela. Kot prvi izmed teh je vložil proti tvrdki Westen odškodninsko tožbo Mihael Kolenc iz Celja. Zahteval Je za izpadek na zaslužku od leta 1930. dalje 28.000 din. odškodnine. Tožbe* ni zablevok pa Je okrožno sodišče v Ce-
lju z dne 16. oktobra 1938 zavrnilo. Na priložbo tožitelja je apelaeijsko aodišče v Ljubljani ugodilo prizivu, razveljavilo spodbijano sodbo in oaredilo, da se zadeva vrne okrožnemu sodišču v Celju v nadaljnjo razpravo in razsojo.
c Mesino gledališče. Narodno gledališče iz Maribora bo uprizorilo v petek, 13. t m-, ob 20. v mestnem gledališču dramo „Via Mala”. Predstava je ca abonma. , ,, , c Badnjak v Celju. V soboto ob 14. je krenila iz vojašnice kralja Petra !• povorka z vojaško godbo na Sp. Hudinjo po badnjake, ki so jih nato v slavnostnem sprevodu pripeljali po mestnih ulleah na dvoriSče vojašnic«, tam jih je blagoslovil prota g. Bulovan in Imel na zbrano občinstvo lep božični nagovor. Navzoči so bili pogoščeni z vročim čajem, Jabolki, orehi, in suhim sadjem.
c Sokolsko drullvo Celje-matlea nričr» danes zopet z redno telovadbo vaeh ©d-
dCc Celjsko pevsko društvo bo imelo odslej
zopet redne pevske vaje po dosedanje«*
redu.	. »m
c Nabava davčnih kart Hi kontrola vA* bensklh knjlžle. Davčna uprava v Celju razglaSa, da si vsi, ki zaposlujejo hišno služinčad, do 31. t m., nabavijo davčne karte, delodajalci pa ,k» plačujejo uslua-benski davek v davčnih znamkah, da predložijo uslužbenslte knjižice davčni uprt« do 31. i m. na vpogled radi kontrole.
c Snrememba posesti. Dediči pokojnega krojaškega mojslra Kramarja v CelJn, » svojo vilo v Laškem prodali inž. Kirnu Widri, obratovodji kranjskih deželnih elektrarn v Žirovnici. , „	 ..
e Nov! grobori. V bolnišnici bo umrli-70 letna prcužilfcnrlca Alojzila Pergerjeva iz Preserja pri Braslovčah, 29 letni krojae Rudolf Steble iz 7% Hudinfe, 21 letni tav-tašfcl pomočnik Ludvik Steblovnik 1* Celja.
V	Gregorčičevi ulici 3 Je umrla IIMrt zasebnica Karolina Zwetko.
PfUf
p Mestno poglavarstvo razglaša, da •» bodo uporabljali naslednji znaki «a na-znanjenje in prestanek nevarnosti ob napadih iz zraka in sicer za preteče nevarnosti: streli na Panorami. I. min. tra* Jajoče zvonjenje zvonov • prekinitvami ut > mm. trajajoče tuljenje siren s šestimi pr*-kinitvaml na minuto; za prenehanje nevarnosti pa: 3 min. trajajoče neprekinjeno tuljenje siren. Ti znaki veljajo razen v
grimeru vojne tudi ob protiletalskih vežah v mirnem času.
p »Zidanje S*adra“. Vneti mladi lutkarji
v	Ptuju se skrbno pripravljajo na novo lutkovno igro po narodni pesmi* Zida* nje Skadra , ki se bo vrSila v prosvetni dvorani „Mladike". Lutke bodo opremljene s tamošnjiml noSami iz tedanje dobe.
p »Strast pod bresti* bo Jutri v Mostnem gledališču ob 20. uri ponovila £*■ kora gledališka skupina.
p Pomanjkanje petroleja. Na podeželi« še vedno traja pomanjkanje petroleja. Le stalne stranke ga dobe po */«!• Ljudstvo je zategadelj nevoljno, ker ao jim močno prikrajšani lepi zimski večeri z luščenjem storžev, fižola in bučnio. Cltanje knjig jo malenkostno.	*»»	<*
Vlomilec v ptu'sko draguljarno obsojen
Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, kateremu je predsedoval s. o. s. dr. Turato, prise-dovala pa sta s.,o. s. dr. Čemer in Kolšek ,se je moral zagovarjati zaradi vloma v Kindlovo uraroo in draguljarno v Ptuju 331etni ključavničar Franc Lebani Čnlk. Obtoženi Lebenlčnik je imel na vesti tri vlome. Prvega Je izvriil 13. avgusta v Zgornji Bistrici, ko Je pri trgovcu Kacu odnesel 4000 din. Denar pa Je kmalu za veseljačil. Tedaj se Je odločil za vlom v Kindlovo uramo v Ptuju. Proti večeru 9. septembra je vlomil najprej na Spodnjem Bregu pri Ptuju, da je prišel do potrebnega orodja, nekaj ur zatem pa je vlomil v Kindlovo uramo, kjer je odnesel za 60.000 din zlatnina, ur. srebrnine in drugih dragocenosti.
Zraven njega pa J« prišlo na zatožno
klop že nekaj soobtožencev, ki ao biH obtoženi, da so pomagali Lebeničniku pri razpečevanju ukradenega blaga, deloma pa, da so ukradeno blago prikrivali. P« več ko triurni razpravi Je sodišče Izreklo razsodbo, v kateri Je obsodilo Lebenič-nika na 4 leta težko Ječo ter a« Izgub« častnih pravic za 4 leta, 381etnega Jakoba Pijavca na 20 dni zapora, 331etnega Karla Globočnika, 38Ietneca Henrika Marka na 4 mesece strogega zapora iv na 300 din denarna kazni, P ranča Jusa in Marijo Zirovnikovo pa vsakega na 3 meseca strogega zapora in na 120 dht denarne kazni. Obtožnico je zastopal državni tožilec Košenina, obtožene pa so zagovarjali odvetniki dr. Pretnar, Kapus, dr. Slokar, dr. Rapotee ia dr. Som-deri.
Poskrbite že sedaj za sezonsko delavstvo
Zadnji vojni dogodki, ki so zadeli države. kamor so zahajali naši sezonski delavci iz Prekmurja in deloma iz Slovenskih goric, so hudo prizadejali naše delavstvo. Socialne in gospodarske razmere, ki so nastopile v povojnih letih v našem Prekmurju predvsem radi pre* obljudenosti in pomanjkanja zemlje, za katero je bila kriva nepravilno izvedena agrarna reforma, so marsikoga prisilile na sezonsko delo. V nič boljšem položaju so se nahajali slovenjegoriški vin'čarji in mali posestniki. Na ta način s« jt pojavila zlasti med mlajiim delavstvom že* Ija po boljšem življenju in 111 so v svet s trebuhom za kruhom. Res so at prijetne nade mnogim uresničile in priborili so sl v nekaj letih lep kapital. Ne-
štete prekmurske domačije ao bile na ta način rešene gotovega propada, mnoga revnih viničarjev si je ustvarilo lastne domove. Seveda ima izseljevanje tudi nekaj slabih strani, ki pa so v mnogih primerih vzrok lahkomiselnosti naših delavcev.
Sedaj ko se Je vrnilo Is Nemčije mnogo naših sezonskih delavcev, so sl marsikateri zaželeli mirnega počitka in življenja doma, kjer si nameravajo urediti svoje domove. Spričo zaslužka, ki so si ga naži delavci v tujini prihranili, se zbuja zlasti med mladino mnogo nad. da »e tudi njej nudi enaka priložnost. Odredba notranjega ministrstva, ki prepoveduje vsako sezonsko izseljevanje, je ustvarila nov težaven problem; kje bodo naši de-
lavci nalli na spomlad saslnlek? NaSe Prekmurje In Slovenske gorice bodo s tem socialno ia gospodarsko znatno prizadete, ker bodo nešteti delavci brez potrebnega zaslužka. . Razumljivo Je namreč, da bi bilo mogoče ta zaslužek tudi doma nadomestiti. Prostora za se« danjl odvišnl odstotek dela in življenja željnega ljudstva Je v Jugoslaviji dovolj, dovolj kruha bi lahko pridobile delovne moči naših Izseljencev doma, ako bi ta problem doživel na odločujočih mestih več razumevanj« in dobre volje. Is tega razloga Je skrajno potrebno, dft naSa zakonodaja nekaj umestnega ukrene, da prizadeto delavstvo na spomlad ne bo izpostavljeno brezdelju, gospodarskemu in socialnemu razkroju.	4b>
Maribor
Človekoljubno delo studenškega RK
Komaj nekaj let deluje v Studencih »Postaja za prvo pomoč" in vendar je bilo 650 oseb deležnih dobrot te tihe ustanove. Samo v preteklem letu je postaja obvezala 92 oseb in je bila dotirana od domačega društva Rdečega križa v obliki rezervnega zdravilnega in obvezilnega materiala v vrednosti 3.181,25 din. Vodja postaje je g. Anton U1 Ir i c h, posestnik, vzor nesebičnega Samarijana. Postaja deluje v higiensko neoporečno opremljeni sobi, katero ima Rdeči križ že leta in leta brezplačno na razpolago v hiši g. Ullricha.
Predmet posebne skrbi in ljubezni je v Studencih šolska mladina obojega spola, kakor tudi naši najmlajši v otroškem vrtcu. Deca se pač zaveda, koga ima v Rdečem križu. Tudi letos je bila prirejena božičnica. Božiček je bil izredno bogat, saj je prinesel darila našim najrevnejšim v vrednosti 10.271 dinarjev. Toliko je namreč žrtvoval iz svojih sredstev Rdeči križ, dejanska vrednost daril pa je bila dosti večja, kajti vsi dobavitelji so nastavili najnižjo ceno, med darili je bila tudi pošiljatev domačina, tekstilnega tovarnarja g. Stankota Bžena, M je poklonil revni deci blago v vrednosti 2.000 dinarjev. Nad 200 otrok je prejelo izpod lepo okrašenega božičnega drevesa ovoj s perilom, čevlji in obleko.
Studenčani nočemo videti lačnih otrok. Prijatelji Rdečega križa so doslej vedno našli pota in sredstva, dn so dobili najbolj potrebni tako na de-
ški, kakor tudi na dekliški šoli v hudi zimi skodelico toplega mleka in kos užitnega kruha. Mlečna akcija je trajala od 2. febr. do 5. aprila 1939, skupaj 85 šolskih dni. V tem času je prejela mladina samo na deški šoli 5.100 skodelic mleka in 3.400 kosov kruha. Porabili smo 1062,5 litrov mleka in 510 štruc kruha. Približno v enaki meri je bila deležna dobrot prijateljev Rdečega križa mladina tudi na dekliški šoli.
V Studencih je stalna pritožba, da je deca zanemarjena, da nima kam v prostem času, da nima nobenega igrišča in kopališča. Rdeči križ se je v preteklem poslovnem letu z odlično gesto lotil tudi tega problema. Podpredsednik RK, g. Alojzij Kaloh, je izposloval naši mladini lep kos prostega zemljišča za bodoče igrišče. Prostor je že ograjen, planiran in bo po prizadevanju članov in prijateljev RK v doglednem času na razpolago onim, ki so do sedaj v tesnih delavskih stanovanjih pogrešali sonce, zrak in vodo. Po dobroti RK vedno naklonjenega občinskega odbora v Studencih je pred rešitvijo vprašanje otroškega kopališča. Nekdanjo »Katrino" kopališče je prevzel RK v ureditev in hasno-vanje. Dne 6. januarja 1940 izvoljeni novi odbor društva ima za glavno nalogo, da do pričetka kopalne sezone opremi kopališče, da bo vrelec novih sil, novih lepot, zdravja in sreče za studenško delavsko mladino. 10.000 din bo porabil RK za prve investicije in ker je globoko prepričan, da bo
Oktobra dobimo radijsko postajo
Po pogodbi med Prosvetno zvezo v Lšfbljani in državo bi se morala v Marijo ni do rnaTca 1941 zgraditi relejna radijska postaja. Ker pa so potrebe in zahteve naše severne meje po radiu ve-
dno večje, je bil storjen sklep, da se bo mariborska radijska postaja zgradila že do oktobra letošnjega leta. Z gradnjo bodo kmalu pričeli. Istočasno bodo povečali tudi ljubljansko radijsko postajo.
Znak za zračne napade
ifcr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je odredila, da je treba v bodoče uporabljati naslednje znake za naznanjanje ter prenehanje nevarnosti napada iz zraka. I. nevarnost napada: 1. triminutno prekinjeno zvonjenje zvonov, po načinu »plat zvona"; 2. tri minute trajajoče tuljenje tovarniških in drugih siren s prekinitvami (okrog 6—10 na minuto); 3.
več hitro zaporedoma si sledečih topovskih strelov; 4. določeni optični znaki belo rdeča zastava predeljena po diagonali. — II. prenehanje nevarnosti: 1. tri minute trajajoče neprekinjeno zvonjenje (pritrkavanje zvonov); 2. tri minute trajajoče neprekinjeno tuljenje siren. Vsi do sedaj izdani znaki za naznanjanje in prenehanje nevarnosti ne veljajo več.
BADNJAK V MARIBORU
•» r -	.	,
V soboto popoldne je mesto nenavadno oživelo. Ob glavnih ulicah so se zbirale množice ljudi, ki so pričakovale sprevod z badnjakotn. Tradicionalni spre vod, v katerem je bila vojaška godba, oficirski zbor, verniki pravoslavne cerkvene občine, vojaštvo in mnogi drugi mariborski odličniki, je z badnjakora krenil iz meljske vojašnice čez most v tamkajšnje vojašnice in nato spet nazaj v Molje.
OGENJ V KAMNICI
Dlnes ponoči je začelo goreti v stanovanjskih prostorih trgovke Emilije Ru-prehtove v Kamnici. K sreči pa so ogenj takoj opazili ter obvestili mariborske ga-sUce, kateri so ogenj takoj pogasili, škode ni velike. Ogenj je nastal zaradi premočnega kurjenja.
ODLIČNO NARODNO ZDRAVLJENJE
je jesenska kura s »Planinka« zdravilnim čajem, ki je sestavljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. Dolgoletna izkušnja nam namreč potrjuje, da je »Planinka« zdravilni čaj, ki ima v sebi preizkušene in dobre zdravilne sestavine, dober regulator za čiščenje. 6 do 12 tedensko zdravljenje s »Planinka« čajem deluje izvanredno in sicer brez strupov pri vseh sledečih boleznih: pri slabi prebavi želodca in zaprtju, slabem delovanju črevesa, napetosti telesa, omotici m slabosti, obolenju od hemoroidov in pri boleznih jeter. »Planinka« čaj pospe šnie apetit Zahtevajte v lekarnah samo pravi »Planinka« čaj, po din 20.— in din W.w. ,R§fr S. ;i».. 3,408(1939.
njegovo akcijo podprl sleherni Studen-čan, bedo investicije verjetno večje.
RK ima v Studencih, v Sloveniji morda edinstveno ustanovo, »Male tamburaše PRK". Mali tamburaši so v preteklem letu nastopili ob raznih prilikah in s svojimi uspehi pokazali, da so hvaležni za podporo RK. Vodja Malih tamburašev je odbornik g. Viher, ki je v preteklem letu dolge tru-dapolne ure žrtvoval naši mladini.
Vsi StudenČanom'vedno dragi gostje Jožefovega vedo, da prijatelji RK na Jožefovo prodajajo dinarske podporne znake. Težke tisočake je dala ta akcija leto za letom blagajni RK. V preteklem letu je ta znesek izostal, zato pa je ostalo marsikatero obleke potrebno telesce izpostavljeno hudemu mrazu. Odbor ima sicer zagotovilo, da se ne bodo več stavljale »Jožefovemu štetju" v bodoče nobene ovire, s tem pa seveda ni odstranjena ona moralna škoda, ki je bila zadana prestižu RK, še manj pa ona gmotna škoda, katera je bila prizadeta blagajni RK.
RK in prijatelji RK so v preteklem letu skrbeli za letovanje bolnih otrok, imeli so pa dobro slovensko srce tudi za vdove in sirote.
S skromnimi sredstvi je delovalo to društvo, saj je imelo dohodkov samo 18.318,23 din, izdatkov pa 18.599,75 din.
Društvena imovina znaša 25.992,21 din in je bila v preteklem poslovnem letu povečana za 2.206,68 din!
m. Decembrski tujski promet. Pretekli mesec je obiskalo Maribor 1219 tujcev, in sicer 991 Jugoslovanov, 196 Nemcev, 16 Čehov, po trije Italijani in Madžari, dva šveda in po car. Nočnin je bilo 2691.
* Odločite se še danes za nabavo srečke državne razredne loterije pri „Putnik-u“, Trg svodobe-grad. Žrebanje IV. razreda že v soboto, dne 13. januarja 1940. Preizkusite svojo srečo!
m če najde 18letnik samokres... Sin premikača na železnici Anton Serlič iz Malečnika v Košakih je našel te dni na cesti star samokres. Dečko se je toliko časa neprevidno igral z orožjem, da se je sprožilo ter mu je krogla prestrelila levo
m Dva soda katrana je nekdo ukradel ljubljanskemu stavbeniku Mavriču, ki gradi v Cafovi ulici novo hišo.
m Žrtve belega športa In poledic. Cez
praznike so prišli v bolnišnico trije, ki so se poškodovali na poledici, dva pa, ki sta si zlomila noge pri sankanju.
m Na glavnem trgu sta se stepta dva izvoščka. Razračunavala sta neko staro sovraštvo. Red je napravil šele stražnik, ki je razdvojil bojevita voznika.
Nočna lekarniška služba. Od 6. do vključno 12. t. m.: Lekarna pri Sv. Antonu, brankopanova 18, tel. 27-01; Lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova c, 1, tel. 21-79.
m S petrolejem verižijo po kmetih razni špekulanti, ki izrabljajo pomanjkanje petroleja in ponujajo liter po 12 din. Proti takšnemu verižništvu naj oblast odločno nastopi in verižnike kaznuje z zaporom.
m Premeščen je na okraino načelstvo v Maribor Ciril Verstovšek, politično-upr^vni pripravnik v Konjicah.
m Na tukajšnje državno tožilstvo je prispel iz Ljubljane namestnik drž. tožilca g. Fran Sever.
m Vojaški razglas. Mestni vojaški urad poziva vse v Mariboru bivajoče mladeniče rojstnega letnika 1922, da se najkasneje do 20. januarja prijavijo v mestnem vojaškem uradu, na Slomškovem trgu, soba št. 4 radi vpisa v evidenco vojaških obveznikov. S seboj morajo prinesti krstni list ter domovnico, poselsko knjižico ali kako drugo listino, s katero bodo dokazali, kam so pristojni. Opozarjamo, da so starši gospodarji ali delodajalci in stanodajalci odgovorni, da se vsi vojni obvezniki prijavijo pravočasno. — Istočasno se pozivajo vsi ostali vojni obvezniki, ki še niso prijavljeni pri mestnem vojaškem uradu, da se takoj prijavijo.
Kino
* Grajski kino. Danes dalje velefilm JDr. Robert Koch“, Emil Janings.
* Kino Union. Do vključno torka »Pesem svobode" prekrasni film divjega za-pada z Eddy Nelson-pm, znamenitim ameriškim pevcem v glavni vlogi. — Sobota in nedelja pol 11. matineja!
* Esplanade kino. Danes zadnjič sijajni film »Brezdomci". Torek izborni češki film »Kadar gosli jočejo" po romanu znanega češkega pisatelja K. M. Č a p e k at
* Zvočni kino Pobrežje. 5., 6. in 7. januarja »Poverljiva naredba" film krasne vsebine.
Mariborsko gleda Iliča
Ponedeljek, 8.: Zaprto.
Torek, 9., ob 20.: Konto X. Red A. Sreda, 10.: Zaprto.
četrtek, 11. ob 20.: »Zaroka na Jadranu' • Red C.
Jan.)
—9, jasno,
Smučarska poročila
(»Putnik", Maribor, 8.
Sv. Lovrenc na Pohorju:
mirno, osrnica 13 cm.
Ribnica na Pohprju: —5, lahna meglica. 6 cm pršiča na podlagi- 10 cm, skakalnica uporabna.
Rimski vrelec: —6, visoka megla, 5 cm pršiča na podlagi 10 cm, snežne razmere na cesti zelo ugodne.
Peca: —10, visoka megla, osrnica 50 cm Logarska dolina (Sestre Logar): —9, zelo oblačno, mirno, 13 cm pršiča na podlagi 25 cm, snežne razmere na cesti zelo ugodne.
Ruška koča—Sokolski dom: —6, jasno, mirno, 2 cm pršiča na podlagi 15 cm.
m Smrt blage žene. V soboto je preminila v bolnišnici ga. Alojzija Vatovec, vdova po orožniškem poročniku, stara 71 let Blaga pokojnica je bila iz ugledne Draščekove narodne rodbine v Solkanu pri Gorici, znani predvojni narodni trdnjavi. Bila je vzor skrbne in dobre mamice, katere srce je do zadnjega utripalo za drage svojce. Se do zadnjega je bila njena misel posvečena rodnemu domu in rodnemu kraju. Njen pogreb/bo danes v ponedeljek ob pol 4. iz mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče.
* Nedeljski izletniki naj si že v soboto nabavijo vozne karte pri ,,Putnik-u“. S tem si prištedijo prerivanje pred kolodvorsko blagajno in lahko mirno v zadnjem trenutku pridejo na kolodvor.
m Starček je zmrznil. Neka mlekarica je davi našla na pešpoti pri Zg. Kungoti 65 letnega Edvarda Konača, ki je bil nezavesten. Ugotovili so, da je starček zmrznil. Le takojšnja zdravniška pomoč mu je rešila življenje. . .
fport
""“smuJkl klubski dan
Smučarji so včeraj otvorHl oflclelno prvenstveno sezonono s klubskimi prvenstvi. Prireditve Maribora, Železničarja m Maratona so prav lepo uspele ter upravičujejo pričakovanje razveseljivih rezultatov In napredka, čeprav bodo naši smučarji radi svetovnih dogodkov navezani predvsem le na domači spored. SPD in Rapld sta tekmovanje radi neugodnih snežnih prilik odpovedala, o ostalih prireditvah prinašamo kratka poročila.
DALJINSKI TEK SK ŽELEZNIČARJA
SK Železničar je za klubski dan priredil tek na daljavo pod Pohorjem s startom in ciljem pri gostilni Zabelnik. Proga je bila srednje težka, za seniorje ca 10 km dolga, za ju-niorje pa skrajšana, ter je bila enakomerno razdaljena na tek po ravnini, vzpon in spust z višinsko razliko 300 m. Pri precej meglenem vremenu ter znašala temperatura —11 C
20 let vzorne podjetnosti
Mariborska industrija čevljev »Karo« je slavila te dni 20 letnico svojega obstoja. Le malo je podjetij, ki bi pokazala V dveh desetletjih tako lep uspeh, kakor »Karo«, ki ga vodi lastnik g. Drago Ro-g l ic. Njegovo podjetje je vzor tesnega sodelovanja med delavstvom in lastništvom, kar je samo v korist uspešnejšemu razvoju.	.
V soboto popoldne je bila v veliki dvorani hotela »Novi svet« lepa jubilejna proslava, katere so se udeležili poleg lastnika in njegove rodbine^ delavci in nastavljenci. Intimna prireditev je pokazala, kakšno prisrčno razmerje je med šefom in njegovimi uslužbenci. Lastnik domače industrije »Karo« g. Drago Ro-glič je nagovoril delavce in nastavljence
Startalo je 28 tekmovalcev. Kot vodja tekmovanja je fungiral Pirnat Ignac. Rezultati:
Seniorji: 1. Herič 46.11, 2. Krajnčič P. 47.32, 3. Horvat 51.33, 4. Podlipnik 53.40.
Juniorjl B: 1. černčec Milan 56.12, 2. Pliberšek 1:00.03; 3. Cemčec Edvard 1:05.08, 4. Mervič 1:08.12.
Juniorjl C: L Kramaršič 49.14, 2. Karlin 49.26, 3. Kuhar 49.29, 4. Fišinger 53.29, 5. Babič 53.32, 6. Černčec Ivan 55.03, 7. Mu-ravs 55.33.
Organizacija teka je bila brezhibna, potekel je v redu in brez vsake nezgode.
KLUBSKI DAN ISSK MARIBORA
1SSK Maribor je priredil svoje letošnje klubsko smučarsko prvenstvo v teku na 12 kilometrov ter v slalomu v Ribnici na Pohorju. Tek na 12 km je imel start m cilj pred gostilno Pur, potekel je pri najugodnejših snežnih prilikah brez vsake nezgode. Klub sko prvenstvo v teku je zopet osvojil Karel Fanedl med seniorji, dočim se je kot najbolj-
in jim po prisrčnem pozdravu v kratkih besedah orisal razvoj podjetja, ki naj bo vzor harmoničnega sodelovanja. Iz malega obrata v Krekovi ulici in pozneje na Koroški cesti je nastala sedaj v Cankarjevi ulici 6 vodilna industrija čevljev. — Svojemu šefu se je v imenu uslužbencev zahvalil ohratovodja g. Albin Koprivnikar, ki je z g. Leopoldom Tovornikom že od ustanovitve pri podjetju, Vsi delavci in nameščenci so bili ob jubileju bogato nagrajeni. V zagotovilu, da bo podjetie tudi v tretjem deceriiju tako složno delovalo z delavstvom in prav tako procvitalo, je potekel jubilejni sestanek v prav prijetnem in družabnem razpoloženju.
ši junior plasiral Vladimir Legvart. Vrstni red
na cilju:
Seniorji: 1. Fanedl Karel 49.43, 2. Simčič Albin 56.50, 3. Burnik Jože 1.46. Juniorjl: L Legvart Vladimir 52.33, 2. Šubic Janko 53.8, 3. Stante Jože 59.11.
Popoldne je bilo klubsko prvenstvo v slalomu na Skočirjevem posestvu. Proga v dolžini 220 m z višinsko razliko 50 m je imela 25 vratič z nekaterimi težavnejšimi liki. Prevoziti jo je bilo treba dvakrat. Doseženi so bili sledeči časi:
1. Marguč Ernest 1:12.6, 2. Welle Kurt 1:13.6, 3. Fanedl Karel 1:18.2, 4. Osterman Milan 1:18.3, 5. Burnik Jože 1:34.9.
s. Hokejsko moštvo SK Ilirije (Ljubljana)
je nastopilo v Beogradu proti BKE iz Budimpešte ter po častnem odporu izgubilo z 1 : 7 (0 : 1, 1 : 3, 0 : 3). Edini uspeh za Ljubljančane je dosegel Žitnik.
(Nadaljevanje na zadnji strani;
Zan?m‘vr«ff
Sarajevčan, ki Je krojil obieke za „rdečega sultana"
HORE BELISHA angleški vojtii minisler, ki je zaradi nesoglasij z generalnim štabom odšlo«
V	Sarajevu biva krojač Stojan Jovanovič.* ki je nekoč krojil obleke za rdečega sultana Andula Hamida. Leta 1910 so Enver paša in tovariši prisilili Abdula Hamida k odstopu. Internirali so ga v vili Alatini v Solunu. Jovanovič je bil tedaj kot 27 letni mladenič uslužben pri velikem krojaškem podjetju v Solunu in je zaradi svoje pridnosti postal kmalu njegov lastnik.
Nekega dne sta se pripeljala v kočiji dva gospoda. Stopila sta v krojaški atelje in povabila Jovanoviča v vilo Alatini.
—	Postregli boste tamkaj sultana Abdula Hamida, da bo sultan z vami zadovoljen !
Prefrana varčnost
Jovanovič je pograbil nekaj kosov blaga, ko je prispel v vilo, je sezul čevlje in nataknil opanke. Oblekli so ga v bel plašč in mu nataknili belo kapo na glavo. Povedli so ga v prvo nadstropje. Skozi vrsto sob je prispel do salona, zavese so bile zagrajene. Sultan je stal ob vratih, oblečen po evropsko, zraven njega zamorski sluga.
Krojač je prekrižal roki na prsih in se naklonil. Sultan je dejal:
—	Gospod krojač, napravite mi nekaj lepih oblek.
Sultan je naročil več elegantnih oblek in sam izbral blago. Mero je vzel zamorec in diktiral številke krojaču. Sultan je bil videti zelo utrujen. Jovanovič je do-
bil vtis, kakor da bi imeli v kletki leva, ki hrepeni po svobodi.
Čez nekaj dni je šel Jovanovič k sultanu, pomerit obleko. Abdul Hamid ni spregovoril uiti besede. Molčeči zamorec je gospodarju natikal suknjiče, Jovanovič je zapisoval, kar je bilo še popraviti. Ko so bile obleke štirinajst dni kasneje končane, je šel Jovanovič zadnjič k sultanu. Ta je ob’eke pomeril, se obrni'1 h krojaču in dejal:
—	Mojster, dobro ste mi ukrojili obleko.
Preden je zapustil vilo, je komornik izročil Jovanoviču zlato dozo in pet zlatnikov kot dar odstavljenega sultana.
E
V	vsem lahko človek pretirava, v zapravljanju pa tudi pri denarju. So ljudje,
vi	so naravnost rojeni ža varčevanje. Najdejo se celo pari, ki se v tem pogledu strinjajo.
Višek je dosegel zakonski par v Ne\v Yorku, ki je šel v neko reslavracijo in Vnaroeil košček kruha, namazanega z maslom, toa ddva krožnika. Zelja gosta je za natakarja ukaz. Prinesel je košček kruha z maslom in dva pribora. Ko je šel natakar trenutek kasneje mimo, je opazil, da je mož s polnimi usti obiral košček kruha. Zena je sedela liho pri svojem koščku prigrizka in čakala.
— Kaj ni morda v redu? Ali vam ne . prija maslo? je vprašal bolj radovedni . kakor skrbni natakar.
— 2e,... že, vse je v, redu, je od«ovo-r^^^žen^-^kam^ samo, na, ||~~|Bz°f:i|0lvJe ; • •
FRANCOSKI GENERAL WEYGAND vodi zbiranje zavezniških vojslt, ki se pripravljalo za napade na sovjetsko Rusijo na odseku od Bospora do Afganistana, če bo potrebno. »V prednji Aziji
se kopičijo ob'aki. Ffancozl zbirajo svoje čete v Siriji, Angleži v Egiptu, Turki ob Kavkazu. Rusi pa zasedajo s svojimi četami Transkavkazljo in centralno Azijo!« piše italijanska »Stampa«. Francoski general Weygand In angleški general Waweli ne posvečata več pozorrostl 11-bl>kl ali albanski meji, temveč Rusom.
Ameriška posebnost: klinika za žabe
V	majhnem kalifornijskem mestu Van Nuysu je živinozdravnik Claude C. Morgan odprl edinstveno kliniko za žabe na svetu. Povod za to ustanovo mu je dala nesreča njegove žabice Freddy, ki si je bila poškodovala oko na ostri travnati bilki. V teku enega meseca je " "a žaba spet zdrava in ko je prišla vest o tem v novine, je prejel Morgan cMo vrsto pošiljk z žabjimi invalidi, da bi jih zdravil.
Živinozdravnik ima svoje paciente raz
deljene v tri skupine: žabe z zlomljenimi udi, kateri so jim pa zaradi naglega zdravljenja kmalu popravijo, dalje, žabe z gobavostjo, katerih zdravljenje konča večkrat s smrtjo žabe, ki je zaradi pomanjkanja teka podvržena posebni dieti vitaminske hrane. Največ je zaslužil Morgan, ko je zdravil orjaško žabo, ki je zgubila svoj bas. Lastnik dolgokrake-",a. basista mu je p’ačal za zdravljenje ^ajedavk v grlu 24.000 dinarjev. Povrh mu je podaril še luksuzni avtomobil...
Cesarska naredba, proti krvavicam
Rimski zgodovinopisci so ugrabili po-zbljenju zabavno listino iz leta 800. Tedaj je vzhodnorimski cesar Leon VI. od-’očno nastopil proti — krvavim klobasam. »Zvedeli smo, da so postali ljudje tako neumni, da iz gole prešernosti pripravljajo kri za užitna jedila. Prišlo nam je na uho. da polnijo ljudje suha čreva s krvjo, na kar vse skupaj spečeno ali skuhano pojedo. Mi ne moremo dopustiti, da
bi bila čast naše države po takšni zlo-rabni iznajdbi lahkoživih požrešnikov osramočena. Kdor bo pripravljal kri za hrano, ta bo trdo prijet in v znak sramote do nagega slečen. Tudi ne bomo dopustili mestnim oblastvom, da postopajo tako breskrbuo, kajti če bi bili le malo pozorni, bi ne prišlo do te grde razvade. Zato bodo morala plačati kazen 10 funtov zlata.«
Posledica blokade za tropične kraje
Nemški listi poročajo, kako so ljudje v Eio de Janeiru, glavnem mestu Brazilije, planili v lekarne in nakupali nemška zdravila, ko je Anglija poostrila blokado. Nemčija je bila glavna dobaviteljica po-
sebnih zdravil za tropske bolezni in lekarniški krogi rajha so zdaj zaradi izvoza precej prizadeti. Listi naglašajo, koliko ljudi je vsako leto umrlo v tropih zaradi spalne in drugih bolezni.
USA in finančna moč zaveznikov
Ameriška Federal Reserve Board, Narodna banka USA, je sestavila pregled finančne moči zaveznikov in Nemčije. Pravi, da 'mata Velika Britanija in Francija tako v zlatu, dolarskih zahtevah in papirjih na dobrem v USA 8.400,000.000 dolarjev. Od tega so znašale zlate rezerve emisijskih bank 5.775 milijonov dolarjev, ostalo je naloženo v dolarjih in papirjih.
— Poročili se morate, ljuba gospodična, to vam svetujem kot izkušena žena!
— Je že res, gospa Boltkova, toda dokler ne vpraša po meni neizkušeni moški, je vsak trud zaman...
V	letu 1937 je znašal uvoz Velike Britanije 5.090,000.000, uvoz Francije pa 1.690,000.000 dolarjev. Francija in Anglija imata tedaj v USA dovolj kapitala, da lahko plačata svoj celokupni uvoz 15 mesecev, ne da bi jima bilo treba ves ta čas kaj izvažati.
Nemške rezerve ceni ameriška Narodna banka v zlatu, dolarjih in papirjih na 160 milijonov dolarjev. Letni uvoz Nemčije je dosegel 1.500,000.000 dolarjev. Nemške rezerve lahko tedaj služijo za finansiranje uvoza pet tednov. Nadaljnji uvoz iz USA bi mogla kriti Nemčija samo s svojim izvozom, kar je pa z blokado zelo otežkočeno.
pil. Njegovo mesto je prem! dosedanji trgovinski minister Oliver Stanlejr.
Nobene besede sicer...
Proces proti obtožencu se je nagibal h kraju. Občinstvo je od časa do časa dajalo duška s tem, da je zdaj žvižgalo,
Ea brunhilo v gromovit smeh. Sodnik je il že izgubil potrpljenje, obrnil se je k občinstvu in dejal:
— Kdor se bo nespodobno obnašal ut si dovolil žvižganje ah kakršno koli vrne-avanje, bo vržen skozi vrata in se ne bo smel več prikazati na sodišču.
Upam, da ste razumeli.
Komaj je končal, že je nastalo spet žvižganje. Predsednik sodišča je ves rdeč v obraz zavpil k sodnemu slugi:
— Ven z njimi
— Ne gre, je zmajal z glavo sluga.
— Ven z njim! Zakaj ne gre?
— Obtoženec je zažvižgal!...
Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: Kolubara, umor, Don, me* lema, ata, rt, Ilija, opereta, valuta, Oran, lik, Lido, un, vojak, panika.
Navpično: Kumanovo, up, omet, Parana, Loka, Ela, Uri, Irun, vi, nalet, lok; Ada, Italija, ro, rja, Ida, Anita, skok.
Tako je, če si kačfl človek krpa hla-
če...
MARIJ SKALAN
RAMAS IN JOBA
ROMAN ZADNJiH
»Za veliko poslanstvo si bil rojen in za to nalogo smo te obudili k novemu življenju. Zato se ne smeš izgubljati v malenkostih.«
»Hvala vam, včliki! Pokoril se bom vaši želji.«
»Prej pa moramo še premagati zlobo tistih, ki nam stoje na poti.« je nadaljeval Rayani. »Tudi pri tem delu si nam potreben. Zrušiti moramo vlado Yagirija Seonija. ki je napravil iz moje naselbine jamo zla.« .
»Tud: za to vam stavim na razpolago vse svoje sile. Tembolj, ker je prav Ya-giri Seoni tisti, ki je uničil mojo mladostno srečo, mojo nevesto, mene samega in hoče sedaj, kakor mi pripovedujete, še mojega sina «
»Toda brez sovraštva, sin moj!« je vzkliknil filozof. »Ne bojuj se proti ljudem. ki so samo igračke zla, ampak proti zlu. ki je v njih!«
Potem je sedel k Takurju in mu opisal vse dogodke, ki so se dogodili po njegovi otrpn’tv: posebno v zadnjih dneh ;n tednih. Opisal mu je Ramasovo in Jorino
LJUDI NA ZEMLJI	52
'jubezen, boj med Ramasom. Yagirijem Seonijem in Mahabalijem ter orisal načrt po katerem bi bilo mogoče brez zla doseči zastavljene cilje. Takur ga je poslušal z naraščajočim zanimanjem, ko pa mu je pripovedoval o Ramasovi in Jorini ljubezni, se je razburil:
»Nikoli! Hči Yagirija Seonija ne sme postati žena mojega sina!«
»Ne nasprotuj namenom višje previdnosti!« ga je pokaral Rayam.
»S svojim uporom bi se postavil v isto vrsto z Yagirijem Seonijem,« je dodal Hampur Kamthi. »Jora ni kriva, da je njegova hči. Ramasa ljubi in on ljubi njo. Prav s to ljubeznijo bo uničeno vse zlo, kar ga je kdaj bilo med Seoniji in Ta-kurji. Naj združi novi rod tisto, kar so prejšnji razdvojili.«
»Težko je biti tako moder in tako plemenit.« je vzkliknil Takur. »Aki pa si ti lahko pozabil na zlo. ki ti ga je Yagiri storil, ko ti je uničil hčer. bom skušal pozabiti še jaz. Sinu na ljubo.«
»Tako je prav, sin moj!« je dejal Ham-
pur Kamthi in objel svojega neusojenega zeta.
»In če bo potreben z Yagirijem boj?« je vprašal Takur.
»Potem mora biti ta boj dostojen naše vzvišenosti nad njim!« je odgovoril filozof.
»Bojim se, da bo to težko. Proti človeku z orožjem ne pomaga dobra beseda. Sicer pa — videli bomo!«
Hampur Komthi je stopil k govorilni napravi in poklical Ghasija Khana. Sedel je v svoji ordinacijski sobi in se je takoj oglasil.
»Pridite v obuje valnico!« je naročil filozof.
Potem se je obrnil k Takurju Indorju in mu dejal:
»Ne pozabi, da si in ostaneš zanj samo filozof Anath Yagmi!«
»Kakor želite!« je pritrdil Takur.
Ghasi Khan je hitel z vso naglico v obujevalnico. Glava mu je bila vroča in živci so mu trepetali. Nestrpno je pričakoval razvozlanja skrivnosti, ki se mu je frla zagrizla v možgane. Ves čas in vso pot v podzemlje je ponavljal eno m isto vprašanje:
»Kdo je ta Anath Yagmi?«
Ko je stal pred obujencem. se je znova zdrznil. Njegova podobnost z Ramasom Indorjem se mu je zdela sedaj še večja,
kakor prej. Glas mu je opazljivo trepeta!, ko ga je vprašal:
»Vi ste torej filozof?«
»Anath Yagmi,« je odgovoril Takur.
»Kako se počutite?«
»Popolnoma dobro.«
»Dovolite, da vas preiSčem!«
»Prosim!«
Zdravnik je preiskal Takurjevo sice, pljuča, toploto in delovanje ostalih organov ter zadovoljno prikimaval:
»V redu! Vse v redu! Izvrstno! Kakor da se niste šele sedaj prebudili iz otrplosti. Ves vaš organizem je čudovito močan in zdrav.«
»Potem lahko že zapustim ta kraj, ki me vse preveč spominja na mrtvašnico, v katero ljudje s tako močnim in zdravim organizmom gotovo ne spadajo,« je dejal smeje se inženir.
»Lahko, vendar morate biti še nekaj časa previdni. Varujte se prevelikega gibanja in napora! Tudi preveč govorjenja ne bi bilo dobro. Dosedanji napori so bili dovolj za danes. Leči morate vsaj zane-kaj ur k počitku!«
»Mar nisem dovolj počival cela desetletja?«
»Že. toda prav zato se morate čuvati Sicer pa.« se je obrnil k filozofu, »kje nameravate nastaniti vašega varovanca?«
(Dalje prihodnjičj
Zapustila nas je dne 7. januarja 1940 naša dobra soproga in mamica, gospa
soproga davčnega kontrolorja v p.
Na njeni zadnji poti jo spremimo v torek, 9. januarja, ob 15. uri izpred mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko ■ pokopališče.
Maša zadušnica se bo brala 10. januarja ob pol 9. tiri v frančiškanski cerkvi.
Maribor, 8. januarja 1940.
ŽALUJOČI SOPROG IN HČERKA ter ostalo sorodstvo.
Nelly Wrificher naznanjam v svojem imenu in v imenu svojega sina Sergija ter vsega ostalega sorodstva, da je moj soprog, oz. oče, sin brat, stric iti svak, gospod
KAKS W&iSCHiffR
banski svetnik v p.
v petek, dne 5. januarja 1940, ob 20. uri po kratki, mučni bolezni umrl.
Pokopali smo ga v nedeljo, 7. t. m. na tukajšnjem frančiškanskem pokopališči}. Sv. maša zadušnica bo v torek, 9.t. m. v frančiškanski cerkvi v Mariboru Za izraženo sožalje, spremstvo in cvetje se vsem najtopleje zahvaljujem.
Maribor, dne 8. januarja 1940.
V globoki žalosti naznanjamo, da je naša nad vse ljubljena mama, uara mama, teta, tašča in soproga, gospa
vdova Rebek
danes dopoldne v 65. letu starosti v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, 9. januarja, ob 15. uri iz hiše žalosti na Mariborski cesti št. 1 na okoliško pokopališče.
Celje, 7. januarja 1940.	ŽALUJOČI	OSTALI.
Stran 6.
 1
bom pomagal
Poznani raziskovalec in pisec okultnih znauu sti e, F. T. Karmah Vam napravi brezplačno življenjsko napoved o Vaši bodočnosti.
Vazen važnih dogodkov iz preteklosti Vam ucane tudi Vaše izRlede v linbeznl. zakonu, loteriji, trgovini In vse važno doeodke sedanjosti. Njezov nasvet Vam bo prinesel zaželenih uspehov v življenju. Zahvale, kateri orelema vsak dan iz vsega (veta. dokazuje! ■ izredno zaupanje njegovi preizkuSenosti. Postavite nekoliko važnih vprašanj, ki Vas naj-vei zanimajo in točne rojstne podatke. Vse /coral navedeno dobite popolnoma brezplačno, ako kupite od pisca njetovo nnjnovejlo kniiso
NAS ŽIVOT 1 OKULTNE TAJNE«. Grandiozno delo ima nad 200 foto-srafil katero lahko natočite na naslov: F. T. Karmah. Žalec, drav. ban. Popularna cena din 30—. Denar lahko pošljete na ček. rač. 17.455.
Jaz Vam
Mladoženje
Neveste
Porodično i rodeno ime Porodično stanje Stalež (zanimanje) Veroispovest Vreme i mesto rodenja Mesto stanovanja Porodično i rodeno ime roditelja
Cobankič
Stjepan
neženjen
bravar rim. kat.
25. XI. 1910 god.
Subotica
Maribor željezn. radionica pok. čobankič
Mihajlo Senci Marija
Krištovac
Julijana
neudata
domačica rim. kat.
12. IX. 1915 god.
Subotica
Subotica Valjevska 45
Krištovac Antun Kopla Margita
Pozivam sve one, koji imaju znanja, da medu imenovanim postoji kakva zakonita smetnja ili okolnost, koja is-ključuje slobodni pristanak, da to meni neposredno ili pu-tem opštinske uprave (matičara) gde je objava istaknuta, prijave.
Subotica, 2. jan. 1940.
Mazič Andrija s. r.
matičar.
Sobo odda
SOBO
oddam boljšemu gospodo. — Vošnjakova 20, vrata 5. _____________13389-7
LEPO SOBO
opremljeno, z dvema postelja ma. kopalnico oddam stalni boljši stranki. WUdenrainerie va 8/15.	13402-7
Službo do bi
SLUŽKINJO
ki zna tudi kuhati, sprejmem. Studenci, Kralja Petra c. 90. 13390-9
Kapital________________
POSOJILO 20.000 din iščem na vknjižbo na prvo mesio s 6 do 7% obrestmi. Naslov v ogl. odd. »Večemika«.	13393-16
SMUK IN SLALOM SSK MARATONA SSK Maraton je xa klubski dan priredil tekmovanje članov in članic pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Smuška proga za člane je vodila nekoliko izpod Klopnega vrha do Sv. Lovrenca. Zmagal je Curk Mirko v 6.40.2. slede mu Sodec Karel 6.45.9, Kertbaumer H-Up 6.58.7, Kralj Alojzij 7.203, Sojč Ivan 7.43.4, Lašič Ivan itd.
V slalomu je dosegel klubsko prvenstvo Erman Franc v 1.56.8, 2. Keršbaum« Filip 2.00.9, 3. Sodec Karel 2.27.9, 4. Sadek Emil
V damskem prvenstvu so startale 4 dame, klubska prvakinja je postala Lizika Kreiner-jeva, na ostala mesta so se plasirale Ela Pogačnikova, žebotova in Polda Lovšetova.
SK ŽELEZNIČAR V VARAŽDINU Slavlja—železničar 4 : 3 (2 : 1) Precej oslabljeno prvo moštvo SK Železničarja je gostovalo včeraj v Varaždinu proti ligaškemu tcamu Slavije ter igro izgubilo s
f
V globoki žalost! sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naŽ nad vse ljubljeni soprog in oče, gospod
Dr. Fran Mayer
ODVETNIK V ŠOŠTANJU
dne 6. januarja 1940 ob 23.30 po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspai.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 9. januarja 1940, ob 3. popoldne izpred hiše žalosti na farno pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 10. januarja 1940, ob S. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Mihaela poleg Šoštanja.
Šoštanj, dne 7. januarja 1940.
Narae®t« p ošabnega obvtetila.
RICI MAYER, roj. PRUS, soproga MAJKA In kapetan DUŠAN, otroka In ostalo sorodstvo.
tesnim rezultatom 4 : 3 (2 : 1). Ker so Ma- s. Talentirani junior ISSK Maribora Via
riborčani nastopili brez Antoličiča, Turka, Ro-njaka in Lešnika, je treba doseženi rezultat proti renomiranemu nasprotniku, ki je vse doslej stalno igral, smatrati za uspeh gostov.
o. I uiviuii tuu JUIIIUI	*----_	-_
dimir Legvart je sprejet v smuški tečaj MFVN, ki bo v Bohinju od 8. do 24. jan. pod vodstvom olimpijca Smoleja, s V prvi finalni lekmi za zimski cup
1939 med beograjsko Jugoslavijo, in sa-
rajevsko Slavijo so zmagali Beograjčani s 5 :1 (3:1).
s Zagrebški Gradjjnski je v nedeljo premagal na Sušaku SK Orient s 3:0.
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku - Rokopisi se 1» r«UJo. - UrodnUtro In uprava. Maribor, Kopališka ulica 6. - Teleton uredništva štev. 25-67 lp uprave štev. 28-67, - Poštni čekovni račun štev. 11. 409,
Br. 773/ 11—1939
Oblava
Objavljujem, da niže navedeni žele brak sklopiti:
Razno
GOSTILNA TRIGLAV
Prvovrstna, samo sortiran^ vina iz Slovenskih in Ljutomerskih goric, izvrš na meščanska kuhinja. Se priporoča A. E. Lisjak, gostilna »Triglav«, Glavni tre 3.	13350-1
Posest
NOVA HIŠA
tik banovinske ceste blizu Dobrne (toplice) s pripadajočo majhno njivo naorodaj. — Josip Čander. Nova cerkev pri Celju-	13396-3
POSESTVO za 250.000 din in več stavbe nih parcel naprodai, Ponud be na »Večernik«. Ptuj.
13401-2
Prodam
ČISTOKRVNI PSI
Bernhardinci, naprodaj. Maribor - Pobrežje.	gostilna
»Gozdni Tonček«.	13388-4
POHIŠTVO
v staronemškem slogu zelo dobro ohranjeno naprodai. — Zrinjskega trg 3, pritličje levo od 14.—16. ure. 13406-4
2 KRASNI SPALNICI
šperani. prodam še po stari ceni. Mizarstvo. Frankopano va 23.	13399-4
Kupim
MOTORNO KOLO
200 ccm, v dobrem stanju ku pim. Ivan Fridauer. Popovičeva 1.	13397-3
Stanovanje
TRISOBNO STANOVANJE
takoj oddam. Frankopanova št 11.	13403-5
DVOSOBNO STANOVANJE
s kopalnico oddam s 1. februarjem v najem. Meljska cesta 63	13405-5
Sobo Išla
GARSONIERO ALI PRAZNO SOBO
eventualno z oskrbo iščem s 1. februarjem v centru. Ponudbe na ogl. odd. »Večerni-ka« pod »Miren*. 13398-8
 lokal
LOKAL
na glavni cesti v bližini postaje oddam. Denk. Tezno-Maribor.	13391-14