ZGODOVINE SE NE PA POZABITI
PARTIZANKA
Malo sem se uredila za letošnjo proslavo, tako kot se spodobi za obletnico ta pravo.
Veste, mnogim Izolanom sem še vedno znanka, čeprav bila sem čisto navadna partizanka.
Potem pa so tej šoli dali moje ime in od takrat brez mene preprosto več ne gre.
Sem v telefonskem imeniku in na vsakem hodniku, na šolskem radijskem kanalu in na vsakem spričevalu.
Vse sem jih spoznala, naj dijak bo ali bruc, vsak od njih vam bo povedal: To je naša Vojka Šmuc.
(Mef) Dva, vsaj navidez povsem nepovezana I dogodka, nas lahko naučita marsičesa, predvsem pa tega, kako je treba živeti v skupnosti, ki se ji reče država, regija, občina, krajevna skupnost, soseska ali ulica.
Medtem ko osnovna šola Vojke Šmuc, prva slovenska osnovna šola v Izoli, praznuje spoštljivo 60 letnico, je kar precejšen del javnosti zaposlen z razpravami o politizaciji neke kulturniške nagrade, ki ji seveda ne manjka niti narodnostnega pridiha. Če bi sledili zgolj časopisnim člankom bi lahko rekli, da so z izolsko zavrnitvijo kandidata za Kocjančičevo nagrado največ pridobili tisti, ki jim sožitje in sobivanje različnih narodov nikoli ni bilo posebej pri srcu. V besedah tega seveda ni moč čutiti, toda v zraku je vendarle cela vrsta vprašanj, med katerimi je najpomembnejše zagotovo tisto, ki se ga vsi izogibajo kot vrele kaše, glasi pa se: Je Slovenska Istra narodnostni ali geografski pojem?.
Seveda je vprašanje ali odgovor na to vprašanje sploh potrebujemo in kaj si bomo z njim
le Banica Koper

24. november 2005
pomagali. Pravzaprav nič, saj je dejstvo, da se prebivalstvo in podoba teh krajev tako spreminja, da je vsakršno iskanje dokončnih odgovorov navaden Sizifov posel. Morda so se tega bolj zavedali udeleženci tistih časov pred šestimi desetletji, ki so gradili temelje slovenskega šolstva v Izoli. Povedali bodo, da je bil italijanski jezik takrat izrazito večinski in da so bili učenci slovenske šole še vedno deležni različnih neprimernih opazk. A so predvsem pedagoški delavci skrbeli, da je znanje postalo pomembnejše od tega, v katerem jeziku ga je kdo sprejemal. In zato so učitelji stare italijanske in nove slovenske osnovne šole hodili na skupne izlete in se verjetno pogovarjali o pametnejših stvareh kot je vprašanje, kdo je bil prej kje doma. Zakaj bi se to spraševali danes?
RS. (z leve proti desni) čepijo: Micheli, Cotič, Bolje, Bergant, stojijo:	Debemardi, Scher,
ravnatelja Buonassisi in Čelhar, Prinčič, Morato, Pavlovčič, Kaligarič in Slekovec
l\/l OTO l\/l AX>C
..-o.. [
tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola
ki k
šifra
OBALA V MALEM
nepremičnine
immobili
BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
080 18 33
www.sifra-nepremicnine-sp.si
SANJE IN STVARNOST ARHITEKTURE
Arhitekturne politike je uradni naslov 23. mednarodnega seminarja, ki bo v Piranu od petka do nedelje. Obalne galerije Piran od leta	1983
organizirajo mednarodno srečanje arhitektov z namenom vrednotenja arhitekturne misli evropskega prostora. Predavanja bodo spremljale številne razstave, trodnevno dogajanje pa se bo zaključilo v nedeljo, ob 14. uri s podelitvijo priznanj in nagrade Piranesi. Zagotovo bodo arhitekti o politiki in arhitekturi lahko marsikaj povedali.
avto c e n t e r
Avto Center Jereb, liola www.a-jereb.*i
Izdelki
za zdra vo življenje
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK
ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30-17.00 sobota: 8.30-12.00
PTTs NOT DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
ODGOVOR NA BRUSOVO IZJAVO ZA JAVNOST
Bogdan Brus predsednik MNK Izola v odstopu se v članku spreneveda in zavaja javnost ter pozornost usmerja od jedra problema to je njegovega samodrštva - in poskusa privatizacije kluba.
Na tako imenovani »skupščini«, kot Občni zbor (ki je najvišji organ društva) imenuje Bogdan Brus je šlo za grobo kršitev statuta s strani predsednika v odstopu saj je bila sklicana v nasprotju z vsemi določili Statuta. Kot je v uvodu »skupščine« dejal predsednik (ki je vodil sejo) je članstvo društva Upravnemu odboru poslalo tretjega oz. drugega septembra zahtevo za sklic seje izrednega občnega zbora. Ob tem se postavlja vprašanje zakaj predsednik v odstopu in njegov podpredsednik nista sklicala seje Upravnega odbora, da bi sprejeli odločitev o sklicu seje izrednega Občnega zbora ? Komu tako stanje koristi ?
Na neveljavnem izrednem občnem zboru je bilo prisotnih 22 članov tako je ugotovil predsednik, 7 jih je pred začetkom glasovanja vstalo in zapustilo prostor. Kam so poniknili vsi ostali člani društva, saj je bilo leta 2004 po podatkih klubske pisarne izdanih 195 članskih izkaznic in nenazadnje na občnem zboru 10.6.2005 je za novo upravo pod vodstvom Brusa glasovalo 44 članov društva. Sklepe, ki jih Bogdan BRUS imenuje kot legitimne je potrdilo 12 članov društva med temi pa so glasovi njegove hčere, zeta, natakarice in njenega fanta, ja kakšna legitimnost pa je to.
V celi zadevi ne gre za različne poglede na vodenje kluba ampak za divjo prisvajanje-privatizacijo kluba, zamegljeno netransparentno poslovanje kluba proti kateremu se borijo štirje članu UO. Bogdan BRUS je predsednik, blagajnik, tajnik, disciplinski razsodnik, trener in še kaj vse v eni osebi. Da gre za privatizacijo-prevzem kluba je Bogdan BRUS potrdil tudi s predlogi za nadomestne člane UO za katere je predlagal komaj 18 letno hči Saro, njenega fanta Matevža GOMIZELJA, prijatelja gradbenika Joca RANGELOVA, Petra JAKOPIČA, ki ga nihče v Izoli ne pozna in nenazadnje, zamenjava za Bojana Marinška bi naj bil Brusov svak (brat od žene) Valter MATKOVIČ. Ob tem je treba zapisati, da je kot podpredsednik društva njegov prijatelj-poslovni partner Miljan DONČIČ, član UO pa je še en prijatelj iz otroških dni Sašo HRIBAR. Same družinske in prijateljske vezi, ja komu naj sedaj odgovarja predsednik za svoje delo, komu naj polaga račune ?
Potek izrednega občnega zbora je v celoti zabeležen na video posnetku in je njegova nelegitimnost in sprenevedanje predsednika z lahkoto dokazljiva.
Da vse ni tako kot pravi BRUS Bogdan potrjuje tudi dejstvo, da zapisnika seje izrednega občnega zbora podpisanega s strani zapisnikarja in overoviteljev ni nihče videl in ga predsednik v odstopu noče izročit nikomur na vpogled kljub temu da je delo društva javno in da ima po statutu pravico vpogleda vsakdo, ki izkaže interes.
Srečko ZEBEC, Član UO MNK Izola
UGOVOR NA IZJAVO g. MARKOČIČA
1.obveznosti po zakonu še ne dajo pravice do pošiljanja računov brez predhodne predstavitve izvajalca in predložitve cenika in sklenitve dogovora o izvedbi del ali pridobitve naročila, (izvajalcev je več)
2.Komunala mora svoje občane obvestiti o spremembi poslovanja.
Trditev, da je deratizacija vključena v kanalščino ( to obračuna Rižanski vodovod) pomeni, da se delo obračunava dvakrat in to enkrat s kanalščino , drugič kot posebna postavka v računu za smeti.
v	A.Slekovec
PA SE O PREVAJANJU
Več kot le obisk...
Skupnost Italijanov Dante Alighieri - ne ustreza slovenskemu pravopisu. Mora biti »Skupnost Italijanov Danteja Alighierija.« Vsaj Mandrač bi lahko upošteval določila slovenskega pravopisa.
A.S.
pojasnilo uredništva: Načlno jih spoštujemo a se ne strinjamo z vsemi. Tako ne sprejemamo niti naziva Izolčani, ki ga vztrajno vsiljujejo lektorji časnika Delo in njihovih edicij. Izolanivemo, kaj smo.
PROTI POLITIZIRANJU-KOCJANCICEVI NAGRADI V BRAN
V naši občini se je Milanu Gregoriču pred 14. dnevi zgodila velika sramota. Kot Kocjančičeva nagrajenka sem dolžna zdaj, ko je bila v občinskem svetu opredelitev za to nagrado podvržena cenzuri, povedati stvari, ki jih pometamo pod prag. Mi podeželani svoje drže ne smemo izražati in ne smemo pokazati na stvari, ki brišejo podobo podeželja, saj smo že pred tem etiketirani za »nacionaliste«. Pa se bom kljub novim posledicam oglasila.
Alojz Kocjančič je bil velik prijatelj kortežanskega Čedermaca Karla Esiha. Še kot študent je prihajal v Korte pomagat župniku Esihu, saj je bil ta telesno in duhovno prizadet zaradi neprestane podvrženosti policijskemu nadzoru. Primorski duhovniki, imenujemo jih Čedennaci, so se med seboj podpirali in obiskovali. Bili so včlanjeni v Društvo Svečenikov Sv. Pavla in organizirali svoje župljane proti kršenju osnovne človekove pravice - pravice do izražanja v materinem jeziku. (Mar ni bila tudi to politika, kot se v občinskem svetu Izole zdaj očita Milanu Gregoriču?). In tako je Kocjančič, 30. novembra 1939, v času še trdega fašizma, imel slovenski govor ob odkritju naših fresk. Predlagam vam, da jih »preberete«! Predlagam vam tudi, da prebirate Kocjančičeve pesmi, saj v njih opeva lepoto in trpljenje slovenskega zapostavljenega podeželja. Pa tudi dela Milana Gregoriča prebirajte in spoznali boste, da ni proti italijanski skupnosti!
Občinskim možem v naših mestih, ne bi škodilo, če bi se seznanjali, ne le s preteklostjo naših mest, ampak tudi podeželja, saj je to dalo svoje tlačanske žulje in svojo kri za narodnostno svobodo.
Pred mesecem dni sem bila, pozvana, da dam pripombe k pravilniku o podeljevanju priznanj in nagrad za posebne dosežke pri oblikovanju kulturne identitete Slovenske Istre. Napisala sem sledeče:
Nagrada mora odražati kulturniško opredelitev nosilca nagrade Alojzija Kocjančiča. Kot vemo, je bil duhovnik in pesnik nacionalno in socialno zapostavljenih ljudi živečih na podeželju, in to podeželje, imenovano Slovenska Istra, je bilo slovensko in ne irmltinacionalno.
Podeželju se vsiljuje multinacionalnost šele v' zadnjem času
-	z Boniverjevem zakonom, italijanskimi pokojninami in z zadevami, ki prihajajo k nam skozi Menijeva usta,
-	s priimki, ki uporabljajo stare oblastne formule zapisovanja priimkov z italijanskim črkopisom ali z, v italijanščino, po fašističnem zakonu, prevedenih priimkov 1 , ljudi, ki se opredeljujejo za Neslovence. (Slovenski priimki so bili »smešni in žaljivi«, zato imajo v kortežanski matični knjigi pripis z rdečilom.)
-	z verbalnimi napadi na tiste, ki ne delajo po takih zdaj »modernih formulah«.
Ob tem seveda ni nenavadno, da ni posluha za vsaj »eno« slovensko občino v Slovenski Istri, niti ni posluha za res dobro krajevno samoupravo, ki bi odražala slovenske korenine.
Naj bo dovolj. Poglejmo si v oči in srce, sezimo si v roke in družno korakajmo naprej, samo tako bomo eni in drugi kos neusmiljenemu potrošništvu, ki nas bo, tako ene kot druge, pa tudi večje od nas, s svojo prostorsko, gospodarsko in duhovno brezdušno globalizacijo v svojem ciklonu zmlela.
Nada Mora to
KOCJANČIČEVA NAGRADA
Glede, na dejstvo, da se v javnosti pojavljajo informacije, da smo v SDS nasprotovali podelitvi Kocjnčičeve nagrade g. Gregoriču, naj povem, da smo na seji občinskega sveta Izola glasovali ZA in ne nasprotujemo podelitvi nagrade omenjenemu gospodu.
Žal se je na seji zgodilo, da je svetnik predstavnik italijanske narodnosti g. Silvano Sav v svoji obrazložitvi nasprotoval mnenju strokovne komisije, kateri predseduje g. Miran Žlogar, katera je podala predlog za podelitev nagrade. G. Gregoriču je očital, da v svojih delih ne zastopa multietničnosti Istre predvsem v delu Ciklon nad Istro. Očitno je njegovo izvajanje prepričalo 6 svetnikov in so glasovali proti, 6 svetnikov nas je prepričal predlog komisije in smo glasovali ZA, 5 svetnikov pa se o predlogu ni opredelilo in tako OS Izola ni podprl sklep o podelitvi nagrade. Po našem mnenju je pač politika prevladala nad strokovno komisijo in se je zgodilo tako kot je, kar je pa z naše strani vsega obžalovanja vredno.
Klub svetnikov SDS Izola, Alojz Padar
Kulturni dom Izola
ZA MILIIARPO VREDEN PROIEKT CRE
Bolj ali manj vemo, da bo Izola dobila nov kulturni dom. O tem smo poslušali na občinskem svetu, ko so sprejemali občinski proračun, kjer je bil v programu investicij zapisan tudi nov kulturni hram, ob predstavitvi zazidalnega načrta za sosednje območje, zasledili smo v kakšnem mediju in še najbolj glasno na tiskovni konferenci, kjer je županja Breda Pečan povedala, da bodo denar od prodaje pacel v območju Kredo namenili za gradnjo novega kulturnega doma.
Seveda smo novega kulturnega doma v Izoli vsi lahko veseli, saj je stavba starega sindikalnega doma že zdavnaj preživela svoja najboljša leta. Seveda ta investicija ni preprosta. Vemo, da so v stavbi kulturnega doma še vedno stanovalci, da bo treba poiskati nadomestna stanovanja, predvsem pa je slišati, da je dokaj ostre pogoje obnove stare stavbe postavil zavod za varstvo kulturne dediščine. Povrhu vsega bo za normalno delovanje kulturnega doma treba urediti promet, posebej mirujoči, saj takšen dom ne more brez zadostnega števila parkirišč, treba bo porušiti sosednjo hišo, da se lahko sploh zagotovi najosnovnejše potrebe kulturnega doma, seveda pa je potrebno predvsem zagotoviti visoko stopnjo strokovnega načrtovanja, kajti gradnja kulturnega doma ni isto kot gradnja stanovanjske hiše. Tudi cena načrtovanja in gradnje take stavbe je drugačna in slišati je, da se je z 800 milijonov že povzpela na predvidenih milijardo in pol tolarjev.
Prav zato preseneča »skrivnostnost« nastajanja tega projekta, ki je, po gradnji zdravstvenega doma zagotovo najpomembnejši v zadnjih letih. V uradu za družbene dejavnosti skrivnostnost sicer odločno zanikajo in pravijo, da je bil razpis za projektiranje uradno objavljen in da so izbrali zares visoko strokovne projektante, vendar se ne moremo znebiti vtisa, da je izolska javnost vendarle premalo vedela za načrtovanje tega pomembnega občinskega objekta. Pojasnili so nam tudi, da so za mnenje in potrebe povprašali Center za kulturo in Sklad za ljubiteljsko dejavnost, tako da so načrtovalci dobili seznam potreb, čeprav je jasno, da kulturni dom ne bo »hiša društvenih prostorov.«
Potem ko je v neformalnem pogovoru tudi član odbora za družbene dejavnosti pritrdil, da na odboru niso videli izdelanega projekta za kulurni dom je prišlo povabilo, naj si ga pridemo ogledati. To je seveda hvalevredno povabilo, vendar se ne moremo znebiti vtisa, da bi takšna investicija vendarle morala biti deležna širše javne razprave. Pojasnilo, da ga je že potrdila »koalicija« pač ne bore biti enakovredno najširši zainteresirani javnosti, ki bi morda lahko tudi povedala, kaj si pravzaprav želi, saj je takšen objekt v prvi vrsti namenjen občinstvu. Tega pa, vsaj doslej, nihče ni nič vprašal čeprav je slišati, da je projektiranje povsem pri koncu. In kaj bo takrat pomenil glas zainteresirane javnosti?
Kot novinar, javni delavec, kulturni delavec in kot organizator v kulturi, ki mu doslej ni bilo dano sodelovati v nobenem pogovoru na to temo ponavljam, da se zavedam stanja našega kulturnega doma in nujnosti gradnje, vendar sem prepričan, da bi morali v tem primeru le iskati čim širši izbor interesov in ustvarjalni konsenz. V nasprotnem se namreč lahko zgodi, da bo takrat, ko bo treba za investicijo odšteti skoraj polovico letnega občinskega proračuna, konsenz davkoplačevalcev bistveno manjši.
Zato ne gre le za to, da se s projektom seznani novinar. Seznaniti se morajo tisti, ki ga bodo plačali.
Mef
‘S/ iIS
KONEC VOZEN) MED LJUBLJANO IN IZOLO
Tistim delavcem Droge Kolinske, ki so se morali kar nekaj mesecev voziti v službo iz Izole v Ljubljano, (medtem ko so nekateri potovali v obratni smeri) je zdaj vsaj malo odleglo, saj je vožnja v teh zimskih mesecih pač nekaj povsem drugega kot druge letne čase.
V	začetku novembra so namreč začele veljati nove pogodbe o zaposlitvi in ker so v Drogi ugotovili, da takšni prevozi ne prinašajo predvidene racionalizacije, se je približno 30 delavcev skupnih služb vrnilo na svoja prejšnja delovna mesta.
V	Drogi Kolinski so povedali, da je večina delavcev že začela delati na svojih starih delovnih mestih 2. novembra, nekateri pa bodo začeli delati v kratkem. Seveda bodo zdaj še preverjali kako uspešna bo vrnitev na stara delovna mesta in če se bo izkazalo, da sistem ne deluje dobro se bodo vrnili na skupne lokacije. Ob morebitni ponovni spremembi naj bi imeli delavci pravico do odpravnine tudi po odpovednem roku in po enakih pogojih, kot to velja zdaj.
Ob tem še povejmo, da so predstavniki sindikata za 15. december napovedali stavko, če zaposleni ne bodo dobili enakih plač, kot so jih prejemali po prejšnjih pogodbah, v upravi pa so zagotovili, da bodo vsaj do 3. maja prihodnje leto vsi obdržali enake plače, kot so jih imeli po stari pogodbi. Zaposleni, ki so dobili nove, v glavnem manj ugodne pogodbe, so jih v večini vendarle podpisali, kljub temu pa nekateri še vedno odhajajo iz Droge Kolinske. Zdaj je v Drogi zaposlenih približno tisoč delavcev, pred nekaj meseci jih je bilo skoraj 1200.
smučarski servis^%T
cii/sBa m« In * (štora« tes ra	KiB&irefc*
liola, Kajuhova 23, Tel.: 05/64012 40, Mvv/.rifosaii, e-maih ritosa@siol.net
smučaBJAI sejem
KJE: Pred kolesarskim centrom "ritoša" v izoii
KDAJ: sobota, 26.11.2005 od 9 do 17 ure
Sprejem opreme v trgovini Ritoša, na Kajuhovi 28 v Izoli od četrtka 24.11.2005 od 8 do 19 ure.
v ■ r
šifra
Izola ■ Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11
OBALA U MALEM	V«™ 080 18 33
nepremičnine
www.sifra-nepremicnine-sp.si
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL
IMAMO LICENCO MOPE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
immobili
S.p. Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon.
Burja proti ribičem
CIPUI ZPAI SO A IZLOV |E PRELOŽEN
Vsaj tako sta povedala organizatorja dobro obiskane tiskovne konference v izolskem hotelu Marina, Zlatko Novogradec in Milenko Buležan.
Vodja izlova in njegov	namestnik sta	potrdila,	da	so	ribiči
pripravljeni na izlov, ki se	bo zgodil nekoliko kasneje	kot	so najprej
predvidevali. Namesto 24.	novembra naj bi bil	ulov	v	prvih
decembrskih dneh, ko	bodo vremenske razmere	in	še	zlasti
temperatura morja /ohladiti se mora na 13 stopinj C/ omogočile prvo preizkušnjo.
In če so ribiči v pripravljenosti to še toliko bolj velja za oba gostitelja tiskovne konference, ki sta prevzela tudi tržni del posla. Poleg Delmarja naj bi pri odkupu sodelovali tudi manjši grosisti. Prvič letos pa se bo zgodilo, da bodo kupci kupovali sveže ali že pripravljene ciplje po enotni ceni 1200 sit za kg.
V Izoli so si bili enotni, da je kmetijsko ministrstvo vsaj tokrat pravilno ravnalo, ko je še ob pravem času izdalo dovoljenje za sodelovanje pri izlovu cipljev.
Povejmo še, da bodo tokrat z mrežami plivaricami lovili tako v strunjanskem kot portoroškem rezervatu.
In kar je najpomembneje, ciplji se v rezervatu že družijo. Vsekakor dobro znamenje, da si bomo v kratkem lahko privoščil belo ribo, kar ciplji seveda so. (Vlado Ostrouška)
ŽIVALI - NAŠE VESELfE IN ODGOVORNOST
Društvo za dobrobit živali Izola, je neprofitna, nevladna, prostovoljna organizacija, ki v taki obliki deluje od 1. 2003 in od ustanovitve si prizadevamo za izboljšanje stanja na področju varovanja živali.
KAJ POČNEMO
Delujemo s sorodnimi društvi pri nas in v tujini, zbiramo obvestila o najdenih, pogrešanih in mučenih živali, skrbimo, da se od ljudi zavržene živali ne nekontrolirano množijo (te posege fmancra lokalna skupnost), najdenčkom skušamo dobiti nove lastnike, bolnim in onemoglim živalim na human način skrajšamo muke, lx dnevno hranimo (hrano kupujemo sami, z lastnimi sredstvi, da ne bo pomote) zapuščene živali KAKO SE FINANSIRAMO
prostovoljni prispevki posameznikov in podjetji, članarine KAKO LAHKO POMAGATE ? lahko se nam pridružite, saj dela nikoli ne zmanjka Pomagate lahko finančno (kot podporni član)
Če imate možnost, lahko občasno nudite zavetje najdeni živali ( do posvojitve)
Podarjena hrana bi nam še kako prišla prav
Možnosti, da se nam pridružite je veliko, začnete lahko kar v bližini: pri sosedih, ki imajo psa na verigi in ga nikoli ne peljejo na sprehod, pri tistih, katerih muca koti večkrat letno, pa mladiči čudežno izginejo..
KJE SE NAHAJAMO
Najemanje pisarne je za nas predrago, saj imamo že tako prevelike stroške s kupovanje hrane in s kupovanjem goriva za prevoze živali na veter, ambulanto.
Dosegljiv smo na GSM 051/ 351 791 od 10.00 do 12.00 in po 20.00 zvečer.
AZILA ZA MUCE NI, zato prosimo, da upoštevate zgornja priporočila.
Naš TRR 05100-8010927527, - prostovoljni prispevki so zelo zaželjeni.
Ni treba, da ste član katerega od društev, da bi pomagali spreminjati svet na bolje. Dovolj je, da se odrečete brezbrižnosti in začnete hoditi po svetu z odprtimi očmi.
Naslednjič: PROSTOŽIVEČE MAČKE
(Kdo so ? Se vam smilijo ali se jih bojite ? Kakšna je rešitev ? Pomen sterilizacije in kastracije, za tiste, ki skrbite za prostoživeče mačke)
Društvo za dobrobit živali Izola
Prejeli smo
VELIKOST ZAZIDALNEGA NAČRTA OB BOLNIŠNICI JE NEZNANA
Javna obravnava glede Zazidalnega načrta Bolnišnica, je zaradi spremenjenega datuma in oddaljene lokacije na vrh bolnišničnega hriba, pritegnila manjše število radovednežev, predvsem pa premalo pravih strokovnjakov.
Spodaj podpisana, sem od odgovornega projektanta g. Gorazda Kobala in predstavnikov Občine Izola želela dobiti odgovor, koliko skupne površine zajema nov Zazidalni načrt okoli bolnišnice? Žalostno je, da odgovora za tako pomemben podatek preprosto ni bilo! Za kakšno sprenevedanje gre kdo bi vedel? Ali se začenja tudi v tem primeru samo majhna šlamparija, tako kot je to v primeru ZN Kredo?
Za tiste, ki jih zanima, seveda brez izdajanja poslovnih skrivnosti lahko povem, da je za 55 individualnih objektov namenjeno cca 80.000 m2 ali 8 ha zemljišč, razkošje oz. pravi Baverlly Hills.
Tiste, ki smo trenutno še zdravi, razen izjem, najbrž sedaj ne moti, da bo zaradi 55 nižje ležečih individualnih objektov, v času gradnje povzročen prekomeren hrup, da bodo ti objekti v zimskih mesecih bolnišnico oskrbovali z onesnaženim dimom iz kurišč, da bo bolj veselo tudi zaradi otroškega živ-žava, kmečkih turizmov, jutranjih odvozov smeti, prometnega hrupa in še česa? Vse to na bolnišnični hrib prilega kot kravi sedlo. V resnici pa vsi ti vrinjeni priveski nižajo pravo vrednost tistega okolja, predvsem pa zapirajo bodoči zdravstveni razvoj. V primerjavi z bolnišnico Valdoltra je lahko tako načrtovanje samo v posmeh. (Zabeležila Viktorija Carli)
MALVAZIJA, REFOŠK IN KULINARIKA
Pravi vinsko kulinarični spektakel so za goste 8. festivala slovenskih vin, sredi slovenske prestolnice, pričarali člani društva vinogradnikov in kletarjev Slovenske Istre v sodelovanjem z Društvom za zdravo življenje . V istrski kleti hotela Slon so pripravili nepozaben Istrski večer pod naslovom »Malvazija, Refošk in kulinarika- avtohtoni okusi Slovenske Istre«.
Istrska klet je bila premajhna za vse, ki so želeli okusiti harmonijo malvazije in refoška ter njuno usklajenost s pripravljenim jedilnikom istrsko sredozemskih dobrot, ki se jih ne bi sramovali niti na najboljših svetovnih dvorih. Izbrana vina malvazija in refošk vinskih kleti Korenika iz Kort, Černe Igor iz Ankarana, Vinska klet Korenika & Moškon iz Kort, Babič Matjaž iz Kopra, Kmetija Bordon - Dekani, Vinska klet Markežič - Sv. Anton, Rodica Marinko - Truške, Klabjan Uroš, Osp in Ingrid in Guido Mahnič iz Dragonje so ob sozvočju istrske kulinarike, ki so jo pripravili pod taktirko vedno bolj uveljavljene kulinarične mojstrice Tatjane Butuf so se udeleženci dobesedno prepustili istrskim čarom. Ob tej priložnosti so premierno predstavili novo pesnitev- »Slavospev Malvaziji, refošku in istrski kulinariki«, Ingrid Mahnič je predstavila Društvo vinogradnikov in kletarjev Slovenske Istre, ki ga vodi Marinko Rodica, mlad istrski kletar Uroš Klabjan iz Ospa pa je poskrbel za strokovni del predstaviteve Refoška in Malvazije.
Posebno priznanje pa so prejeli tudi s strani direktorja festivala in direktorja INFOS-a Rada Stojanoviča. Projekt, ki sta ga društvi skrbno pripravili bodo še nadgradili z gostovanji po Sloveniji in v tujini. Med prvimi bo predstavitev konec meseca v Beogradu, prejeli so ponudbo za gostovanje v Sarajevu, po novem letu pa bodo v enem izmed ljubljanskih hotelov bo istsrko obarvan kar cel teden. (Mitja Butul)
Posvet na Belvederju
MLADI SLOVENSKI DEMOKRATI ZA REFORME S POMISLEKI
Kot vse kaže imajo v SDS Izolo zelo radi, saj v našem mestu vsaj enkrat letno pripravijo kakšno pomembnejše srečanje. Tokrat so se na Belvederju na posvetu zbrali njeni mladi člani, ki so organizirani v Slovensko demokratsko mladino (SDM). Na posvetu so v prvi vrsti ugotovili, da potrebujejo povečan izvršilni odbor, ki bo pripomogel	tudi k
učinkovitejšemu mednarodnemu sodelovanju. In, kot je v soboto zvečer na posvetu podmladka SDS v Izoli v izjavi za javnost dejala njegova predsednica Alenka Jeraj so govorili tudi o spremembah statuta podmladka pred kongresom januarja 2006, kjer bodo člani SDM izvolili novo vodstvo.
Alenka Jeraj je poudarila, da si s spremembo programa podmladka želijo doseči boljše sodelovanje z institucijami Evropske unije, predvsem pa navezati tesnejše stike s poslancema stranke v Evropskem parlamentu. Jerajeva ocenjuje, da je med mladimi v Sloveniji na splošno potrebno povečati informiranost o delu evropskih institucij ter zavedanje o njihovem pomenu.
Na posvetu so po besedah Jerajeve govorili tudi o predlaganih vladnih reformah. Po njenih ocenah so predlogi reform na področju šolstva dobri. Posebej pa je izpostavila realen pogled na problematiko študentskega dela, saj delodajalci povečini izkoriščajo študentsko delovno silo. Ob tem, da študentom ne zagotavljajo nikakršnih socialnih pravic, je po mnenju Jerajeve pomembno tudi dejstvo, da večina delodajalcev študentu, ki je pri njih zaposlen večino svojega študija, po diplomi ne ponudi zaposlitve, ampak raje najame novega študenta.
Izolanka Sandra Letica, članica 10 SDM pa je po končanem srečanju na Belvederju povedala še: Zavedamo se, da Slovenija in slovenska mladina potrebujeta reforme, zato se bomo aktivno vključili v razprave in s svojimi predlogi še izboljšali predlagane ukrepe. Sicer pa smo delovni posvet v soboto zaključili s slavnostno 16. obletnico, na kateri nas je pozdravil minister za šolstvo in šport in podpredsednik Slovenske demokratske stranke dr. Milan Zver. Slovenska demokratska mladina je bodoči potencial naroda in eden izmed najpomembnejših delov mlade civilne družbe, ki ponuja resno in dobro izbiro v življenju mladega človeka.
Zadihajte sproščeno!
V hladnih dneh, ko zaprte prostore ogrevamo, postane zrak zelo suh in izsušuje nosne sluznice in dihalne poti. Zato je pomembno zrak dodatno vlažiti.
Najučinkoviteje in najbolj enostavno to dosežemo z ultrazvočnim vlažilnikom. Visokofrekvenčno valovanje spremeni	vodo	v fino	meglico, ki se
enakomerno sprošča v zrak. Aparat je majhen in ga lahko postavimo kar na nočno omarico, kjer nam bo služil še kot prijetna nočna lučka.
Odlična ideja za darilo!
Razmišljanje o članku
KULTURNE IN TURISTIlNE ZANIMIVOSTI
Pod tem naslovom se je v pretekli številki Mandrača pisec (DM) obregnil ob nekatere izolske zanimivosti. Blagor mu, da se je tega spomnil.
Privlačnosti ima mesto kar nekaj, takih »avtohtonih« in tudi tistih, ki so bile kot nova turistična infrastruktura dodane kasneje, najpogosteje iz občinskih sredstev, zadnje čase nekaj tudi iz državnih, evropskih in celo zasebnih. »Tako je prav, saj smo turistični kraj« bo kdo rekel. Pa smo res? In do kakšne mere? Spomnil sem se TV reklame za neko zdravilo proti pozabljivosti, na kateri je zgoraj lepo oblečen moški s srajco in čudovito kravato čakal na avtobus - v samih gatah. To je to.
Ni dovolj, če imaš kip Nagaseja, cerkev Marije Alietske, vrhunske glasbene prireditve in lokomotivo P3 na vhodu v mesto, če si drugače neopremljen. Tudi ne pomaga Muzej modelov ladij in Muzej Parenzane, če pol izolanov (vključno s taksisti) ne ve kje se nahajajo in kako se tja pride. Kaj pomaga baročna notranjost palače Besenghi, če so vhodna vrata zaklenjena. Tako kot renesančne slike in zlati kelihi v stolnici. Pa četudi bi bila vrata odprta, še ni dovolj. Nekdo bi te znamenitosti moral obiskovalcem mesta tudi ponujati, jih motivirati za ogled - proti plačilu, seveda. Ne samo v mestu, tudi na podeželju.
Morda nekdo od trenutno »manj zaposlenih«? Morda bi moral tudi kdo od predstavnikov trgovcev oz. podjetnikov ali kdo od političnih strank ugotoviti in opozoriti, da pri Uličnem muzeju stvari morda ne tečejo tako kot je bilo predvideno ali kot je bilo želeno in predlagati spremembe. Pa jih ni.
Nekemu pomembnemu izolskemu turističnemu delavcu je bilo omenjeno, da njegovim gostom morda ni dovolj znana ponudba mesta kot celote. Odgovor je bil: "Jaz nc vlagam v promocijo zato, da bodo drugi imeli koristi od tega". Toliko. Ni dovolj imeti znamenitosti, če ni pravega odnosa do njih, ni dovolj imeti turizem, če ni turistične kulture, ne pomaga imeti na razpolago široka obzorja, če si kratkoviden.
Se pa ne strinjam z avtorjevim zaključkom o teh znamenitostih češ, da je njihov čas potekel. Po moje se še niti ni začel. Nam gre še vedno predobro. (Srečko Gombač)
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite vas.
Izdelki za zdravo življenje
Tel.: 64 - 040 - 64
DELAVNICA ADVENTNIH VENČKOV
Delavnica izdelovanja dveh adventnih venčkov za okrasitev naših miz in vrat bo v soboto 26.11.2005 s pričetkom ob 16h. Participacija za vsakega udeleženca delavnice je 2.000,00 sit. Ves potrebni material dobite na delavnici, tako da seboj prinesete samo dobro voljo. Zaradi nabave potrebnega materiala vas naprošamo, da nam potrdite vašo prisotnost na priloženi prijavnici. Prijavite se lahko do IS.novembra na naslov : DRUŠTVO ZA KULTURO, ŠPORT IN RAZVOJ VASI CETORE, CETORE 17/A, 6310 IZOLA
NEKOČ IE BILA NAIVECIA
Izolska osnovna šola Vojke Šmuc praznuje častitljiv jubilej. Pred šestimi desetletji je namreč sprejela prve učence, ki so znanje
nabirali v slovenskem jeziku. Pravzaprav je učence, katerih materin jezik je bil slovenski najprej sprejela stavba v kateri je že delovala	.--jb
italijanska osnovna šola, toda v začetku novembra 1945, ko je v zraku še bilo čutiti vojno vihro, je uradno začela z delom tudi slovenska osnovna šola, ki je šele27. novembra 1965 dobila ime po Vojki Šmuc, ki je na isti dan leta 1944 padla v bojih za Knin.
Seveda vedo o zgodovini te šole veliko povedati skorajda vsi Izolani, starejši od dvajset	let,	saj je skozi njene	učilnice šlo ničkoliko
generacij.	Takrat je	bila	največja šola v Sloveniji in nekateri so ji
rekli kar tovarna, saj jo je naenkrat obiskovalo skoraj 1.300 učencev.
Vsi, ki so jo obiskovali in dokončali ter na njej poučevali ali drugače delali, so seveda del tega praznovanja, treba pa je povedati, da je šola bila izredno pomemben dejavnik javnega življenja in prava talilnica bodočih kadrov, od umetnikov in športnikov do politikov in vodilnih delavcev.
S šolo so danes še vedno povezani vsi, ki so jo kdaj obiskovali ali tam delali in kot je v pogovoru povedala ravnateljica Lučka Prelovšek	je bila	kar	malo presenečena,	ko je na srečanju z
nekdanjimi učitelji ugotovila, kako so še vedno tesno povezani s šolo
in kako blizu jim	je, čeprav so nekateri
upokojeni več kot desetletje.
Veliko so o svoji šoli zapisali v knjigi, ki so jo (delno tudi dvojezično) izdali ob 60 -letnici, marsikaj pa so že in še bodo povedali na prireditvah, ki se ta teden kar vrstijo. Začelo se je z odprtjem razstave učnih pripomočkov pri predmetu fizika, ki jo je pripravil dolgoletni učitelj in letošnji občinski nagrajenec Miro Bornšek, nadaljevalo s serijo zanimivih predavanj, ki so se končala z izpeljavo verižnega eksperimenta. Prav danes pa imajo Dan šole na katerem bodo, od 16.00 do 19.00 ure vsem, ki jih to zanima, pokazali številne svoje dejavnosti. Program je naslednji:
Učilnica 13: ISTRSKE KROŠTULE Učilnica 14: GLASBENA DELAVNICA:
od 16.00-17.00 učenci Orffove skupine vadijo ljudsko pesem Moja mati čuha kafe
od 17.00-19.00 razstava starih otroških glasbil, na katera zaigrajo Učilnica 16: RAZSTAVA aktiva družboslovcev - OBUJAMO SPOMINE
Učilnica 17: TEHNIČNA DELAVNICA
Prostor pred učilnico 16 in 17: RAZSTAVA in prodaja ekoizdelkov: novoletnih voščilnic in koledarja
Učilnica 18: RAZSTAVA, učenci se pomerijo v lepopisu, novinarji predstavijo anketo o šolanju in izvedejo intervjuje Učilnica 20: LIKOVNA DELAVNICA VELIKA TELOVADNICA:
ob 16.15 in ob 17.30 prikaz vaje TELOVADBA NEKOČ, ŠPORTNA VZGOJA DANES
Učilnice: 23, 25 in 25: RAZSTAVA - FIZIKALNA UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI SKOZI ČAS
Učilnica 31: RAZSTAVA in intervju z upokojenim učiteljem italijanščine
VEČNAMENSKI PROSTOR RAZREDNE STOPNJE:
-	od 16.00 do 17.00 in od 18.00 do 19.00 učenci 5. razreda prikažejo stare otroške igre:
Med odmori smo se igrali
-	od 17.00 do 17.45 učenci 4. razreda intervjuvajo povabljene učitelje v pokoju
-	RAZSTAVA: Podružnična šola Korte se predstavi
Še pred tem, natančneje, danes ob 11.00 uri bo spominska slovesnost pri spomeniku Vojke Šmuc, jutri, v petek, 25. novembra ob 19. uri pa bo osrednja prireditev v izolskem Kulturnem domu.
Iz knjige, ki so jo izdali ob 60 letnici šole objavljamo uvodni zapis ravnateljice Lučke Prelovšek o prehojeni poti te naj večje izolske osnovne šole. Slovenska beseda se je v naših učilnicah oglasila 5. novembra 1945. leta v prostorih izolske stare italijanske šole v Bescnghijevi ulici V skromnih povojnih razmerah je postajala želja po znanju vse večja in slovenska beseda vse glasnejša. Njeni glasniki so bili prvi učitelji, ki so kljub zelo skromnim delovnim in življenjskim razmeram opravljali svoje delo z veliko odgovornostjo in zagnanostjo. Mnogi so morali zapustiti svoj
OSNOVNA iOUVOlUiMUC 1201* SCU01A EliMiNTAAS VOJKA ŠHUCIS01A
Gradnja prve slovenske šole v Izoli leta 194H ob Prešernovi cesti
domači kraj in zaorali ledino drugem okolju, kjer so se pogosto soočali z veliko težavami. A zagledanost v pedagoški poklic je bila močnejša. Kljub oviram so na svojih delovnih mestih vztrajali in se trudili dosegati zastavljene cilje.
Vloga učitelja je bila v tistem času zelo pomembna, saj jc bil pogosto	v^
tudi središčna osebnost družbenega — 4 dogajanja svojega kraja.
V Izoli, tedanjem mestecu ribičev in delavcev, je začela dobivati šola vse večji pomen. V času povojnih narodnostnih trenj so se morali učitelji potegovati za vsakega slovenskega učenca. Kmete in delavce je bilo treba pogosto prepričevati, da bi poslali svoje otroke v šolo, ter jih ozaveščati o pomenu izobraževanja. A trud se je ponavadi obrestoval. Predanost učiteljskemu poklicu je rodila plodove. Vrste slovenskih učencev so se daljšale, razredi so se večali. In tako je najprej iz dveh šol v Izoli nastala ena sama, večja osnovna šola. Nekateri nadobudni Istrani, ki so še pred kratkim gulili osnovnošolske klopi, so začeli spoznavati pomen izobrazbe ter so svoje izobraževanje nadaljevali. Tako so nekateri ostajali zvesti svojemu kraju ter so s pridobljenim znanjem začeli graditi novo podobo svojega kraja: takrat kraja ribištva in industrije, danes pa bolj turističnega kraja, privlačnega mnogim gostom, ki jih vabita lepota obmorskega mesteca in seveda naša pripravljenost ponuditi jim ustrezne usluge ter jih sprejeti medse.
Z družbenim razvojem so sc delovne razmere v šoli izboljšale. Učilnice so bile bolje opremljene, učencem so bili dostopnejši učbeniki in drugi pripomočki. V pedagoški proces smo uvajali vse več novosti: kabinetni pouk, dopolnilni in dodatni pouk, podaljšano bivanje, številne nove obšolske dejavnosti...
Zaživeli so številni krožki, pri katerih so mnogi mentorji z neutrudnim delom usmerjali in vodili generacije učencev ter želi vidne uspehe v
šolskem in širšem merilu. Iz tega časa so nepozabne številne proslave, na katerih so se izkazali učenci in njihovi mentorji. Ker so prostorske težave na naši šoli dosegle kritično točko, so se pričele	intenzivne
dejavnosti za gradnjo nove stavbe. Po večletnih prizadevanjih se je naša, takrat največja osnovna šola v Sloveniji končno razdelila. V šolskem letu 1994/95 je zaživela osnovna šola Livade in uveden je bil enoizmenski pouk._____________________
OSNOVNA SOLA V SLOVENIM
V naslednjih letih smo na šoli izvedli veliko novih projektov in dejavnosti tako ob dnevih odprtih vrat kot ob drugih priložnostih in se vključili v mednarodno sodelovanje.
Da bi učenje postalo čimbolj življenjsko in aktivno, smo izvajali zanimive in uspešne dneve s posebno vsebino in se vključevali v razne projekte z namenom dvigovati kvaliteto pouka. Tako smo se tudi med prvimi vključili v 9-letno šolanje. Izkušnje, ki smo jih pridobili, prenašamo na ostale osnovne šole na Obali.
Novosti, ki nam jib prinaša čas, uvajamo v naše klopi postopoma in z željo, da bi se učenci počutili čim prijetneje in bi od nas odšli s čim	bogatejšimi	izkušnjami.	To pa nam uspeva v prenovljenih
učilnicah z novejšo opremo dosegati z uvajanjem sodobnejših oblik
in metod dela, z ekološko ozaveščenostjo v projektu EKO šol, z mednarodnim sodelovanjem in s številnimi drugimi dejavnostmi. Prizadevamo si oblikovati vizijo šole ob teh vrednotah: pridobivanju znanja, graditvi medsebojnih odnosov in pozitivni komunikaciji.
Pri razvoju našega kraja ima šola pomembno in odgovorno vlogo, saj mlade rodove vzgaja in izobražuje na začetku poklicne in življenjske poti. Pri tern se delavci šole trudimo, da bi se učenci proti novim ciljem napotili	čimbolj	zadovoljni,	obogateni z znanjem in predvsem
vedoželjni. Pri tem pa naj nas vse učitelje in učence spremlja misel: Pri svojih učiteljih se naučiš veliko, pri svojih prijateljih še več, pri svojih učencih pa največ.
Seveda takšna knjiga ni in ne more biti zgodovinski almanah,vseeno pa je v njej cela kopica zanimivih zapisov, izstopata pa seveda prispevka Nade Morato in Vesne Radkovič ter Debore Umer, ki so predstavile slovenskoosnovno šolstvo v Izoli, od leta 1819 do danes.Objavljeni pa so tudi različni zapisi učencev šole, ki jim dodajamo zapis tistih, ki so bili prva generacija slovenske osnovne šole v Izoli. Sami pravijo, da so jih na šoli malo spregledali, a so v šoli povedali, da evidence tistih prvih let enostavno nimajo v svojem arhivu. Zato naj objava njihovih spominov na prva leta slovenskega osnovnošolskega pouka, ki jo objavljamo v Mandraču, dopolni naše skupno vedenje o tem delu zgodovine našega mesta.
Ml IZ PRVE GENERACIJE
ŠOLSKO LETO 1945/46
Se še spomnite generacije, ki smo ji rekli »otroci sonca« in »otroci cvetja«. Mi nismo bili ta generacija, Luciana, Tonček, Aldo, Fabio, Armida in še mnogi smo bili »otroci vojne«, ki smo rastli ob zvoku pušk, bomb, min in tišini lakote. Bili smo otroci, ki smo rastli ob zaskrbljenih materah in preklinjajočih očetov, če so bili doma. Vendar večina je bila v vojski. Prej v italijanski, potem v partizanih. Nekateri se niso vrnili.
Naše matere so vseskozi delale. Na poljih, doma in v »štali«. Tiho in brez pritoževanja. Otroci smo pomagali kolikor smo zmogli, včasih še več. Časa za igranje je bilo vedno premalo. V glavnem smo imeli zelo »kreativno« igranje; igrače so nam bile palice, orodja, koruzni storži, kamenčki,	»kanele«,
gumbi, divji kostanj, blato. Polja in drevesne krošnje so	bila	naša
telovadnica.	Včasih	tudi
morje.
Maja 1945 se je vojna končala. V Izolo je prišla slovenska učiteljica.
Samska ženska, visoka, močna in zelo avtoritativnega nastopa.
Ime ji je	bilo	Elka
Kemperle.	Bila	je
neumorna in požrtvovalna.
Peti razred //. osnovne Sole v Izoli (Ulica Besenglti) v šolskem letu 1958/59
(last Nade Morato)
Hodila je po podeželju od hiše do hiše, vsem, ki so imeli slovensko priimek in prepričevala starše na pošljejo svoje otroke v slovensko šolo. Tako nas je zbrala precej, in nas dala v skupen razred ne glede na leto rojstva ali končanih razredov v dotedanji italijanski šoli.
Prvi slovenski razred je bil v Besenghijevi (sedanji Gregorčičevi) ulici v pritličju na dvoriščni strani italijanski osnovne šole. Iz Baredov, Viližana in cele izolske okolice so otroci prihajali peš v šolo nekateri obuti s čevlji, drugi s »cavatami«. S slovenščino je bilo hudo. Večina je govorila po »domače». To se pravi mešanica italijanskega, hrvaškega in šavrinskega narečja. Posebno sklanjatve so nam delale veliko preglavic, pa tudi pravilen izgovor ni bil od muh.
Kljub temu smo bili zelo živahni in razigrani, včasih celo preveč, tako, da nas je morala učiteljica pripraviti k poslušnosti kar po stari metodi z leseno peresnico po prstih ali je močno potegnila za kite. Vsak od nas ima svoje spomine, čeprav je minilo že 60 let. Tonček Juriševič se zelo dobro spominja, kako je »tovarišica« nazorno razločila lunine mene, Luciana Ivančič kako je Dora rekla «da gre kupit zvezke na Marjeto« in da se je ves razred smejal. Aldo Poropat pa kako je Tonček pripravil uro in repe za šolsko recitacijo.
Veliko se spominja Fabio Ivančič-Primo. Med drugim, kako njegova brata - dvojčka nista mogla v šolo, ker nista imela zašitih »brageš«, kako smo morali pokazati če imamo čevlje in kako je Marijan Flego, ko je prišel na vrsto, pokazal svoje »gojzarje», okrog in okrog okovane z žeblji. Spominja se tudi, da je bila Dora velika klepetulja v razredu.
Brata Bolčič, Amalijo Pribac, Eldo Simonovič, Ražmanovo, Adelino Kozlovič, nisem mogla nič vprašati. Odšli so širom po svetu.
V Izoli smo ostali: Dora Beržan, Roman Blaževič, Emil Božič, Fabio Ivančič, Luciana Ivančič, Tone Juriševič, Armida Čerin in Aldo Poropat. Pina Kleva je v Ljubljani in Marjan Flego v Kopru.
Spominjam se z otožnostjo in ljubeznijo na vse nas uboge »otroke vojne« in povojne, kjer je bila hrana dar, obvutev in plašč pa veliko darilo.
Ta prvi slovenski razred je postal temeljni kamen na katerem smo pozneje gradili, dogradili in zgradili naša kulturno in našo bodočnost. Nekateri več, drugi manj, kakor se pač v življenju dogaja.
Prispevek je pripravila Dora Beržan.
KAPUČINO
Nogomet
KONEC JESENSKEGA DELA
Dober teden dni po končanem prvenstvu v 3. nogometni ligi zahod je čas za prve ocene nastopov obeh izolskih enajsteric. Njuna skupna značilnost je, da sta že po nekaj krogih doživeli menjavo trenerjev: v Kortah je Patariča zamenjal Danilo Sergaš, v Izoli pa je vodenje ekipe po odhodu Albina Radovca ob pomoči Mraka prevzel Oliver Bogatinov.
Pri obeh se je menjava obnesla, saj sta moštvi začeli z zmagovalnim ritmom. Po 14. krogih je šlo bolje Izoli Argeti, ki se je s šestimi zmagami,	dvema	neodločenima
izidoma in štirimi	porazi	s 26
točkami uvrstila na odlično drugo mesto, z le tremi točkami zaostanka za Bonifiko. Slabše je šlo Kortežanom, ki so kljub seriji zmag spričo dveh porazov ob koncu prvenstva pristali na sedmem mestu z bilanco: šest zmag, trije remiji in pet porazov, kar je navrglo 21 točk.
Upoštevaje uvrstitev dajemo pri analizi nastopov	prednost	Izoli	Argeti,
pogovor s trenerjem Kort pa bomo objavili naslednjič.
IZ POTOPA NA VRH
Izola Argeta je v začetku junija odigrala svoje zadnje drugoligaško srečanje in pričakovala start v tretji ligi pod taktirko Igorja Benedejčiča Bene je	tik pred	zdajci	preklical
kandidaturo in na klop je sedel Albin Radovac. Uvodna srečanja niso bila ravno uspešna in v 5. krogu je pred tekmo v Dekanih med ultimatom po zmagi in odhodom Radovac izbral zadnjo varianto. Takrat je tudi prvič oblekel modri dres Oliver Bogatinov, sicer tudi tajnik kluba. Sčasoma je njegova prisotnost v prvi ekipi postala stalna in točke so začele prihajati - vse do konca jesenskega dela, ko so jih nabrali dovolj za drugo mesto. Skok z devetega mesta na pozicijo jesenskega podprvaka je sicer zasluga vse ekipe, v veliki meri pa zagotovo Bogatinova. Ta je uveljavil koncept kolektivne igre, ki se je odrazila v številnih dobrih nastopih Izole Argete. Je bil tak razplet pričakovan?
"Seveda smo optimistično računali na dvig na lestvici, vendar na drugo mesto nismo računali. Pošteno smo se borili in mislim, da smo si tako uvrstitev tudi zaslužili. Škoda, da je bilo tudi nekaj spodrsljajev, sicer bi bili še bliže Bonifiki, a to sodi k nogometu," ocenjuje dosedanje nastope Oliver.
- Kaj je bilo tisto, kar je obrnilo krivuljo uspehov navzgor?
»Morda je največ pripomogla večja odgovornost in zavzetost igralcev, ki se je odrazila v boljši igri. Ta je bila ne le prijetnejša za gledalce, pač pa je tudi omogočila našo večjo učinkovitost, pri
čemer imamo še nekaj rezerve.«
-	Sodeč po zmagah odhod Čauševiča ni imel negativnih posledic.
"Menim, da odhod Čauša za nas ni bila dobra zadeva. Analiza tekem je pokazala, da zatem nismo niti enega gola dali iz prekinitev, za kar je on mojster, pa tudi v igri bi bila njegova prisotnost zelo dobrodošla."
-	Ekipa je bila bolj ali manj kompletna. Nekaj igralcev je odšlo. Bodo v klub prišla nova imena? "Zaenkrat je še prezgodaj govoriti o tem, saj je sezona komaj končana. Zdaj je čas za analize in počitek. Verjetno bomo pri sestavi ekipe za pomladanski del najprej iskali imena v lastnih vrstah, seveda pa ni izključeno, da bi se okrepili tudi z imeni od drugod."
-	Drugo mesto ob ponovitvi dosedanjih nastopov obeta mesto pri vrhu tudi po koncu prvenstva. Ali to pomeni naskok na drugo ligo?
"Osebno bi rad videl, da bi znova zaigrali v drugi ligi in verjamem, da imajo tudi fantje enake poglede. A za kaj takega zdaj vsekakor še ni smiselno govoriti. Mi bomo vsekakor naredili vse, da pridemo na vrh, potem pa bo čas pokazal, v katero smer bo zaplula barka izolskih nogometnih ribičev.«
BRANKO VUGA
Odbojka-1. SOL-ženske VIŠJE [SKORAJ) NE GRE!!!
Sloving Vital - CPK Hitachi 0:3 (-23,-23,-19)
Ljubljana - Dvorana OŠ Kolezija, gledalcev 40.
CPK Hitachi: N. Stanič, J. Pešič, A. Fajič, M. Pešič, T. Dobrinja, M. Geršak, L. Zavrtanik, U. Bandelj, U. Čeklič. Trener: Tihomir Pešič.
Z gotovostjo lahko zapišemo, da je našim dekletom uspel nepričakovan uspeh, saj so s tretjo zaporedno zmago trenutno na drugem mestu. Glede na to, da je prvo uvrščeni Branik vendarle precej kakovostna ekipa, je vodilno mesto nedosegljivo. Nenazadnje je bil pred startom cilj obstanek v prvi ligi, kar glede na videno, ne bi smel biti problem.
Sicer so se v soboto izolske odbojkarice na najboljši način maščevale Ljubljančankam za poraz na domačem parketu. Odsotnost obolele Kolarjeve so nadomestile z večjo zavzetostjo, ki se jim je obrestovala z zanesljivim vodstvom v vseh treh nizih. V prvih dveh so se domačinke vztrajno nižale vodstvo Izolank, katere pa z zanesljivo igro niso dovolile preobrata.
Mali nogomet-Futsal
KMN Izola: TOMI PRESS BORK 5:3 (1:1)
V	soboto 19.11.2005 so izolski malonogometaši odigrali prijateljsko tekmo s prvoligaško ekipo iz Škofij - Tomi press Bronx. Igralo se je 2 x 25 min čiste igre, zadnjih pet min polčasa vsak prekršek strel iz 10-m. Rezultat se je gobal tako-le:
1.	polčas- 19 min - Martinelli 1:0, 24 min -Šarkanj 1:1 (10 m)
Streli iz 10-m: Izola 4 x - brez zadetka, Bronx - 3 x - en zadetek
2.	polčas- 33 min - Treskavica 2:1, 40 min -Štampfer 3:1, 42 min - Šarkanj 3:2 (10 m), 44 min - Šarkanj 3:3 (10 m), 44 min - Franetič 4:3 (10 m), 50 min - Lakoseljac 5:3
Štreli iz 10-m: Izola 2 x - en zadetek, Bronx -5 x - 2 zadetka
V	S0R0T0Z AJDOVCI
Vabljeni na malonogometni spektakel 2. slovenske futsal lige med domačo ekipo IZOLA in prvo uvrščeno ekipo KIX AJDOVŠČINA, v soboto 26. novembra ob 16 uri v športni dvorani O.Š. Livade.
"j	POGLED
S STRANI
//T x	P‘še	ŽARKO
za Kapučino Šporrt
Čeprav, se ve, kdo je najboljši v Sloveniji, smo od Velenjčanov pričakovali večji odpor in bolj napet derbi. Morda sama razlika v golih ni pomembna, Celjani so nasprotnike, v njihovi dvorani zmleli. Nihanja med igro so tista, ki "grenijo" in prav ta so jih stala boljšega
izhodišča, v ligi prvakov. Tokratno domače prvenstvo je bilo v znamenju domačinov. Zadnje jesensko kolo, še ne bo razdelilo ekip, boji bodo šele sedaj napeti, pravzaprav se šele začenjajo. Naši sosedje, Cimos, neplaniran poraz je razburkal odnose in že so se pojavile nove opcije o kadrovanju in rotacijah. Veliko boljše vzdušje je pri Hrpeljcih, drugo mesto na lestvici že ponuja več manevrskega prostora.
Izolani so po remiju v derbiju z Gorico v Revirjih ostali brez točk. Rezultat skoraj zadovoljiv (29:31), bili pa so tudi blizu zmage. Kevič je dobro branil, toda v napadu se je preveč grešilo, tudi v "čistih" situacijah. Verjetno pa je vse to posledica klubskih razmišljanj, brez ambicij za napredovanje tudi igralci ne najdejo navdiha. Ženski rokomet počiva, razen reprezentance. Čaka jih svetovno prvenstvo, skoraj nova ekipa pa bo imela težko delo za napredovanje. Žal pa je, predvsem ženski rokomet, ostal odprtih ust ob
zadnjih dogodkih v našem gospodarstvu. Najboljšega soseda ni več, bodočnost vsaj polovice ekip v prvi ligi bo postala vprašljiva. Morda bo to prvenstvo še "regularno", v naslednjem pa bo kvaliteta zagotovo padla. Hudi časi se obetajo »klubom satelitom« in tudi kakšen mrk bo prisoten. Klubi se bodo, vsaj upam, posvetili bolj domačim igralkam. Ob tem bomo Evropo verjetno samo opazovali, vsaka uvrstitev na katero koli prvenstvo pa bo hvale vredna.
Nekaj "soseda" še ostaja, predsednik RZS. Upamo lahko le, da nisem vsega uganil in ne bo vse tako Črno. Morda pa sc kdo drugi ogreje za stvar.
www.goldenindex.com
POKROVITELJ	A W	Tnprp. TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI!
AliA, AVI	-L	AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00
Dvojec Stanič Dobrinja je bil tokrat še posebej uspešen. Precej točk sta z učinkovitimi napadi nabrali tudi Jelena in Maja Pešič.
Sicer pa so tokrat dekleta dominirala tudi v drugih elementih igre. Priborjena zmaga jim je poleg točk navrgla še dodatno mero samozavesti, kar je pred dvobojem s treteuvrščenim Benediktom	zelo
dobrodošlo. Tekma ne bo lahka, saj ima Benedikt enako število točk kot Izola, zato bo vzpodbuda s tribun še posebej zaželjena (ob tem hvala košarkarjem Izole za bučno navijanje in dobrodošli spet). Tekma bo v soboto ob 19.00 uri v Livadah. V primeru zmage bi se Izolanke okrepile na sedanji poziciji in morda ob takem nadaljevanju ostale na drugem mestu tudi po koncu jesenskega dela prvenstva. BV
Namizni tenis
I.SNTL-članice
Iskra Avtoelektrika Jtrgeta 6:2
V 6.krogu so naše članice igrale v Vrtojbi. Čeprav je bil tokrat zmagovalec znan vnaprej so Izolanke vzele dvoboj zelo resno. Tako sta Kristina Rahotin in Kristin Fatorič zmagale po eno tekmo, to je bilo tudi vse kar se je dalo glede na trenutno kvaliteto narediti. Pri Iskri Avtoelektriki je tri tekme zmagala Kitajka Jang Ting, dve Škafar Petra ter par Jang-Škafar.
V nedeljo je v Mengšu potekal ekipni kvalifikacijski turnir RS za kadete in kadetinje.
Kadeti so osvojili drugo mesto, ki Še pelje v ekipni finale med osem najboljših ekip v državi. Za prvo mesto so tesno 3:4 izgubili proti Muti. V ekipi Arrigonija so nastopili Luka Argcnti, Blaž Petrina in David Škerjanc. Rezultati posameznih dvobojev:
ArrigonkOlimpija Ljubljana 4:1, ArrigonkMuta 3:4, ArrigonkEdigs Mengeš 4:2, ArrigonkKriže 4:1
Tudi za kadetinje je bila usodna Muta. Za prvo mesto so tako Izolanke izgubile 2:4. Kljub temu pa so odigrale boljše kot pove rezultat. Za Muto namreč letos nastopajo najboljše igralke Radelj, Ptuja in Mute. Tako je ekipa Mute s tremi državnimi reprezentantkami nedvomno prvi favorit za osvojitev državnega naslova. Za ekipo Arrigonija so nastopile Kristin Fatorič, Maja Grizelj in Urška Bemetič. Rezultati posameznih dvobojev: ArrigonkFužinar Interdiskont ravne na Koroškem 4:2
ArrigonkEdigs Mengeš 4:0, Arrigoni : Kajuh Slovan Ljubljana 4:1 in Arrigoni: Muta 2:4.
Rokomet 1BSRL-moški
Dol Hrastnik: Istrabenz plinilzola 31:29 [15:121
HRASTNIK, Športna dvorana, gledalcev 400, sodnika Gregorc, Kos.
Istrabenz plini Izola: KeviČ, Škrbič 3, Cetin 2, Lukežič 3, Gpmezelj, Stepančič 6, Vidali 1, A. Klcva 2, Gregorič, Rokvič 3, Čebular 4, Žegcr 5. Trener: Vlado Hrvatin.
Izolani so gostovanje pri vodilni ekipi zaceli s strahom in pretirano zadržanostjo, kar je izkoristila izkušena domača ekipa. Izolski rokometaši, pri katerih je bil najboljši vratar Kevič, so v drugem polčasu zaigrali bolje in s tesnim pokrivanjem najboljših domačih napadalcev sredi polčasa celo povedli. V končnici pa so si z neučinkovitostjo zapravili priložnost za nove točke. BV
Rokoinet- KADETINJE
IRK SEŽANA: ŽRKIZ01A 2827114:13)
Izolanke so tokrat doživele prvi poraz v letošnji sezoni, in sicer proti ekipi iz Sežane, katero so doma premagale s kar 25-mi goli razlike. Tekmo so odigrale med tednom, morda je tudi to razlog za poraz, vendar si ga Izolanke vseeno ne bi smele privoščiti. Sedaj je kadetsko tekmovanje prekinjeno, na sporedu pa so mladinski turnirji. Prvi turnir organizira Izola v soboto, 26. 11. 05 ob 14.00 uri v športni dvorani na Kraški.
Za Izolo so igrale:Lugarov Teja, Maslo Špela, Hiršel Rebeka 5, Jačimovič Dejana 2, poropat Sabrina 1, Derdaj Aleksandra 2, Perič Ana 5, Barič Anja 9, Tomič Mateja 1, Udovič Asja 2, Marjanovič Maja.
STAREJŠE DEKLICE CDSNDINE:lKK IZOLA 11:25 (4:14)
Starejše deklice so gostovale pri italijanski ekipi iz Vidma, ki nastopa v našem prvenstvu in jih visoko premagale.Poleg Marjanovič in Udovič, sta bili tokrat strelsko razpoloženi Sušelj in Smodiš.
Za Izolo so igrale: Maslo Špela, Gajzer Maja, Čebulj Sabina, Hrvatin Karin, Sušelj Sara 5, Udovič Asja 8, Smodiš Lili 4, Marjanovič Maja 8, Viler Mersedes, Žerjal Valentina.
MLAJŠE DEKLICE D
RKDDRJAD : ŽKK IZOLA 7:31(123)
Izolanke so že ob polčasu odločile zmagovalca, tako da je trenerka Mara Šolaja dala priložnost še mlajšim v ekipi, ki so jo prav tako izkoristile. Prvič seje med strelke vpisala Barbara Čebulj.
Za Izolo so igrale: Štefanec Doris 5, Kričej Pia, Kovačevič Ema, Stojičič Nikolina, Lozar Barbara 3, Simič Samanta, Mattica Anja 1, Boljat Donna, Perič Mateja 9, Čauševič Sabina 8, Jagurdžija Amina 3, Čebulj Barbara 2.
Jadranje TEKAŠ PRED IZOLO
Z izbuljenimi očmi in cmokom v grlu so se jadralci razredov Open v soboto podali na razburkano polje zadnje v seriji osmih regat Pokala Slovenije.
Zmerna burja je namreč regatno prizorišče med Izolo, Mesečevim zalivom in Debelim rtičem spremenila v pravi rodeo ring in 36 posadk je prve valove zajahalo nekaj minut po 12. uri, ko so organizatorji zaradi okvare štoparice štart uspešno izpeljali šele v drugo. Adrenalina žal niso uspeli okusiti jadralci, ki imajo svoja plovila »parkirana« v portoroški marini, nastop pa je odpovedalo tudi nekaj hrvaških posadk, ki jim prav tako zaradi visokih valov ni uspelo objadrati Piranske punte in se prebiti do Izole. Kasneje je 16 regatnikom in 20 potovalnim jadrnicam mrzla burja nekoliko prizanesla in postopoma pojenjala, a ravno prav da so zadnji v cilj prišli tik pred sončnim zahodom.
S skrajšanimi jadri in brez težav so polje v obliki črke V najhitreje prejadrali štajerski veseljaki na jadrnici Amis, sicer absolutni zmagovalci letošnjega Pokala Slovenije, medtem ko so pomorščaki na Katarini najbolje krotili valove v kategoriji potovalnih jadrnic.
Kljub zahtevnim razmeram pa je bila sobotna zmaga zanje le premalo tudi za zmago v absolutnem seštevku potovalne kategorije, kjer si je krono na glavo ponovno nadel krmar Artemisa Andrej Janežič. Prezeble a zadovoljne jadralce je ob koncu divjega popoldneva k sebi spravilo kuhano vino, gorivo ki ga je regatni odbor jadralnega kluba Veter natočil prav vsem nastopajočim, in če to za koga še ni bilo dovolj, si je moški del tekmovalcev dušo zvečer dokončno pogrel ob pogledu na voditeljico slavnostnega dela prireditve Lorello Flego. Dobitnikom nagrad sta pokale podelila Jure Orel, ki je v nagovoru poudaril da si bo kot predsednik Sveta za potovalno jadranje v bodoče prizadeval za postopno uvajanje bolj pravične formule kot jo uporabljajo tudi naši zahodni in južni sosedje, ter predsednik JZS Stanislav Žbogar, ki je ponosen na to, da imamo v Sloveniji letno preko 40 regat za potovalno-regatne razrede. (Jana Pines)
DOŽlCORODIVZADDD
Jadralci v razredu Optimist ne poznajo več zimske sezone. Tudi ta vikend, ki je pregnal Številne jadralec z regatnih polj po Jadranu so vozili na močni kriterijski regati v Zadru. Pravzaprav so odvozili le tri regate v soboto, v nedeljo pa so ob spremenljivem vetru organizatorji odpovedali regate, kar jim je ustrezalo, saj so imeli do takrat vodilnega, ki je na koncu tako slavil pred Jakobom Božičem iz izolske Burje, zelo dobro pa je nastopila tudi njegova klubska sotekmovalka Urška Košir, ki je zasedla skupno 5. mesto in drugo med dekleti. Klas Kaligarič iz Olimpica je bil med 84 optimisti 8-mi, Domen Stepančič 9-i, Ren Kaligarič 21-ti in Katja Bačko 23-ta (oba Olimpic). Drugi izolski jadralci so se uvrstili nad tridesetim mestom.
Mestna knjižnica
ROKOVE NENAVADNE PRAVLJIČNE RISBE
V Mestni knjižnica Izola ta mesec svoje risbe in slike razstavlja mladi Rok Kleva Ivančič. Rok je tudi violinist glasbene skupine Vruja, ki se ukvarja z raziskovanjem, oživljanjem in poustvarjanjem istrske etnične glasbe. Risbe in slike na papirju A4 formata, narisane s svinčnikom in barvicami, predstavljajo nenavadna, napol domišljijska, a natančno in realistično narisana bitja, pravljične junake in junake iz risank.
Tu si sledijo strah na pokopališču in Obuti Maček, zmaji, Vikingi, krilati konji in angeli, jelen, drevo z očali, hudički,	mumije in vojaki, menih,
sneženi mož in njegovi mali snežaki, Eskimčki, nagrobniki, mož brez glave na ;; letečem konju, igluji in roboti, zobate renčeče živali, trdnjave in grajski stolpi, ,i nenavadni stroji, matice in vijaki, tovarne s tovarniškimi stolpi, mlin na veter, Roža Čudotvorna, smrt s koso, ljudje - gobani, psi in starčki, avioni in zombiji, Pločevinko iz pravljice Čarovnik iz Oza, opica, v postelji speči volk iz Rdeče kapice, hudiček z violino iz Vražjega trilčka, mož s pol obraza, velikanske gole lobanje, krvave bitke, kri, mož z mačjo ' glavo, strahovi, škodoželjne čarovnice,	>*■
strašilo s koso, pol mož in pol bik...
Tak je Rokov imaginativni svet, ki ga s spretno roko vešče prenaša na papir.
I

v-



KNJIŽNICE IN TURIZEM
Razstava je bila odprta v času pred Dnevom slovenskih splošnih knjižnic, ko je Mestna knjižnica Izola gostila tudi vseslovenski simpozij Knjižnice in turizem.
Nedeljskega simpozija so se udeležili številni predstavniki različnih slovenskih knjižnic, predstavniki ministrstev in nekateri muzejski delavci. Na simpoziju je direktorica Mestne knjižnica Izola Marina Hrs zbranim poslušalcem predstavila zgledno sodelovanje med našo knjižnico in hotelom Marina ter spregovorila o projektu izposoje knjig in drugega knjižničnega gradiva hotelskim gostom. Udeleženci simpozija so si poleg knjižnice in omenjene razstave risb in slik Roka Kleve Ivančiča pod strokovnim vodstvom ogledali tudi mesto Izola in domov odšli s prijetnimi vtisi in spomini na knjižnico in naš obmorski kraj. (Špela Pahor)
EVELVN - SE ENA IZOLANKA V GIRU
Na Radiu Capris je že v navadi redno iskanje talentov slovenske glasbene scene, če so ti iz lokalne pa še toliko boljše. Vse to občasno zapakirajo v "Hit X", kjer je X določen letni čas. Tako je vsem jasno katera pesem oz. izvajalec je bil "IN" v tistem času ali pa še namerava postati.
Od konca septembra je potekalo glasovanje za "Hit jeseni" po ustaljeni formuli - dvakrat tedensko. V košari glasbene ponudbe je nastopilo 10 slovenskih in 10 tujih predlogov, med njimi je bilo kar nekaj predstavnikov mlade Obalne glasbene scene (SONS, nodus, Pudding Fields, Maja Misson, Jan Plestenjak, Lara-B...). Poslušalci in oboževalci tekmujočih so poslali več kot 500 sporočil in s tem pokazali koliko jim pomenijo lokalni izvajalci. Hit jeseni slovenskega izbora so tokrat postali Nodus s pesmijo "Glej me", med tujimi izvajalci pa jc največ glasov dobila Madonna s "Hung up".
In zakaj piše Mandrač o tem? Zato, ker je pevka Evelyn Rijavec F Izolanka, ki seje prvič predstavila kot ' pevka na novi sceni MMS in ker zdaj koncertira s skupino Nodus. Nekateri jo primerjajo z Laro B., drugi s ,
Tinkaro, sama pa pravi, da poje tako kot čuti. Vsekakor je še ena Izolanka jjj/ več v slovenskem glasbenem Giru.
Mimogrede: Skupina je nastala na pogorišču izvrstne eksperimentalne skupineSuisound pri kateri je pel še en Izolan, Sebastjan Morato.
j
v
RES SO BILI RES NULLIUS
Na sobotni večer so v izolskem Shoto klubu razgrajale velenjske	rockVroll	legende
Res Nullius. Koncert, ki je privabil	povečini	zrelejšo
koncertno	publiko,	si je
ogledalo kar spodobno, ne pa ogromno	število ljudi,	kot bi
lahko pričakovali za skupino takšnega kova. V skoraj uro in pol dolgem koncertu so Velenjčani odigrali velik del svojega 15-letnega repertoarja, od anglosaksonskih začetkov pa do sodobnih balad.
Začetek koncerta je bil sicer nekoliko neprepričljiv, toda kaj kmalu so se fantje ogreli in nam postregli s tem, kar najbolj obvladajo: z melodičnimi rockVroll skladbami, kjer vokal in kitara prevzemata večji del odgovornosti, ritem sekcija pa jima mora le premeteno slediti. Obiskovalci so skupino zelo dobro sprejeli, marsikateri je tudi malo zaplesal, nekateri pa so pokazali, da znajo odpeti večino komadov kar na pamet. Sicer po pričakovanjih nismo doživeli nič novega, pretresljivega ali ekscentričnega. Le lep, prijeten večer, prepoln nostalgije po stari jugoslovanski rockVroll sceni. Sceni, ki je nekoč znala na svoje koncerte privabiti veliko število ljudi, neodvisno od izvajalca ali njegovega porekla. Pa še za zelo našo smo jo imeli. Vsekakor, nostalgija je bila zelo upravičena.
petek 25. november ob 22.00
CRJLStH* (Radlje ob Dravi) MOMCI (Lucija) - hardeore
- nu-metal
Koroški fantje se po nekaj letih vračajo v Shoto klub z namenom, da kar se da primemo promovirajo svoj prvi celovečerni plošček MSQ Do Konca In Naprej. V teh nekaj letih so svoj zvok še dodatno izpilili in seveda pridno nabrali predragocene koncertne izkušnje po domačih (in tudi ne) klubih. Definitivno ena med najbolj konkretnimi nu-metal zasedbami pri nas. Koncert bodo odprli lucijski Momci s svojim nabritim, obritim in nažagano telenovelastim hardeorom. Prispevek: 600 sit
torek 29.11.2005 ob 21.00
BARBEZ (usa)
ŠANSONA 21. STOLETJA Barbez so zvarek med seboj popolnoma različnih si alegorij.
Predstavljajte si svet, v kateremu vidite Kurta Weilla, ki plava vzdolž močvirja, medtem ko pod njegovo gladino Residentsi prenavljajo in opremljajo svoj dom. V tistem se Erič Satie spusti z neba in uleže na travo, srebajoč alka seltzer.
In Barbez, ki so jih sprovocirali žanri, kot so francoska šansona, argentinski tango, povojna klasika in pre-MTV punk zmečka ta svet in ustvari novega, sebi še bolj podobnega. Skupina je nastala leta 1997. Njeni člani izvirajo iz vseh glasbenih žanrov: klasika, jazz in rock. Postava tega brooklinskega nabritega komornega ansambla je: Dan Coates - bas/dlančni pilot, Shahzad Ismailv - bobni/melodika, Dan Kaufman - kitara, Pamelia	Kurstin - teremin, Danny Tunick -
marimba/vibracije in Ksenia Vidyaykina - glas/ples.
Barbez so nedavno izdali svoj tretji album. Zmiksal in sproduciral ga je legendami Martin Bisi (Dresden Dolls, Aliče Donut, Ciccone Vouth, John Zorn.). Namen te evropske turneje je seveda ta, da ga karseda dobro promovirajo. Glasbo, ki skupina ustvarja, je res težko opisati v nekaj besedah. Zvoki se gibljejo od šansonastih do punkersko eksperimentalnih, ruska pevka, sicer avantgardna baletna plesalka, pa popevkam doda tisti nam dobro znani slovanski melos, ki ga še zdaleč nismo vajeni ob poslušanju ameriških skupin. Koncert primeren za glasbene sladokusce. In tiste, ki so že obupali nad glasbenim dogajanjem in mislijo, da jih ne more več nič presenetiti.
Prispevek: 1000 sit. /
Na spletni strani Shoto kluba (www.shotoklub.org) lahko prisluhnete popevkam skupin, ki bodo v klubu nastopile v naslednjih mesecih. (Chupa)
Četrtek, 24. novembra ob 19.00 - Kulturni dom Izola
Z nami bo SREČKO MOŽINA, astrolog
Večer bo povezovala Karin Sabadin. Vstopnine ni!
Petek, 25 november ob 20 uri - Manziolijeva palača Izola
jubilejni koncert mešanega pevskega zbora
HALMETUM
ob 30 letnici delovanja
v okviru društva Italijanske skupnosti “ Pasquale Besenghi degli Ughi” iz Izole
Vstop prost.
Društvo "Primorski Ijiljan"
vas vljudno vabi na literarni v^čer s pisateljem in novinarjem
SENADOM HADZIFEJZOVICEM
in njegovo knjigo RAT UŽIVO,
obenem pa se bo predvajal tudi 20 min. dokumentarni film RAT UŽIVO.
Literarni večer bo v nedeljo, 27. novembra 2005, ob 18. uri v KULTURNEM DOMU V IZOLI.
Vstop prost
Glasbena šola Koper
UsEtov večer
Nelfi Paliska
klavir
ponedeljek 28. november 2005 ob 20. uri Glasbena šola - Koper, Gallusova 2
Prijetno vabljeni v deželo knjig v izolsko knjigarno,
Repa
[velikanka
v knjigarni Libris v Izoli na Manziolijevem trgu 6 nadaljujemo s pravljičnimi uricami, ki smo jih pripravljali že spomladi. Vsak četrtek ob 17. uri, bodo otroci lahko prisluhnili novi pravljici in po njej tudi ustvarjali z različnimi materiali.
V četrtek, 24. novembra 2005 ob 17. uri,
bo na sporedu lepa pravljica, Alekseja Tolstoja
Repa velikanka
Po pravljici se bodo otroci ob ustvarjanju prijetno zabavali.
^ Pravljične urice vodi Elka Sabadin.
URNIK: od 10.00 do 17.00 sobota od 9.00 do 13.00 Izola / Manziolijev trg 6, Izola, tel.: (05) 64 00 135 |
Novi ateljeji v
Tilen Zbona
Hybrid Subjccts slike in interaktivna video instalacija Galerija Meduza Koper in Palača Gravisi Koper
VO
BLAK WALL PAINTING MARCO JURATOVEC
v galeriji INSULA in v Manziolijev! palači v Izoli.
Prireditelji: Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola in Galerija Insula Izola.
7-r
- -
Ar
&£ ■' ".1.
PIRANSKI DNEVI ARHITEKTURE 2005
ARHITEKTURNE
POLITIKE
23..mednarodni seminar Piran, Gledališče Tartini, 25.,26.,27. november 2005
ZBOR POD NOVO TAKTIRKO
Mešani pevski zbor upokojencev "Sinji galeb" Izola vabi pevce in pevke, ki želijo petji v mešanem ali ženskem pevskem zboru, da se nam pridružijo. Zbor bosta vodili zborovodkinji Mirjana Bonin in Eneja Baloh.
Veseli bomo vsakega novega pevca ali pevke. Leta niso pomembna. Vse informacije dobite v Društvu upokojencev Izola, Plenčičeva 3 ob ponedeljkih od 9.00 ure do 11.00 ure in ob sredah od 15.00 do 17.00 ure, na telefonski številki 641 97 37.
Pevke in pevci mešanega pevskega zbora upokojencev "Sinji galeb" in društvo upokojencev Izola.____________________________
»ZVEZDICE«
■ PROGRAM ZA NOVEMBER Sobota 26.11.Turnir med dvema ognjema
•	Delavnica je odprta vsak delovni dan od 15. do 19. ure, v času šolskih počitnic pa od 8. do 15. ure.
•	Poleg tega pa bo v času jesenskih počitnic na tržnici v Izoli predstavitvena stojnica z otroškimi izdelki. Na obisk bomo povabili folklorno skupino, ki nam bo predstavila istrsko nošo in plese.
•	Cel november bomo zbirali odpadni material za delavnice, in sicer: STAR PAPIR, TETRAPAKE OD MLEKA IN JOGURTA, OVITKE OD ZOBNE PASTE, PRAZNE PLASTENKE IN JOGURTOVE LONČKE. Če vam karkoli od tega ostaja doma, nam je zelo dobrodošlo!
Fotografska
razstava
MIDI
»Iz subjektive v objektive«
KTl- Multimedijski prostor, v Izoli.
galerija ALGA
RAZSTAVA SLIK avtorja
Andrea Verdelaga
■■■■■■■
I ■ R ■ ■ ■ I
I ■ IH ■ SI I ■ B ■ ■ ■ I
KINO ODEON Ari kino
24.-25.1tlll1B.30 in 2e.11.lll203ll tet 21.-28.tl.lBH.31 ODKLENJENA SKRIVNOST ležiiii:lainSiftlev 24.-25.11. ili 2030 tet 26.11.IIHI30 KAVA IN CIGARETE ležim in scenarij: limlarmn 27.-28.11.1112030 in 29.-30.H.ali 1830 NOČNI LET ležija:WesCiaiien
29.11. ob 20.30 FILM V ŽIVO - VEČER Z USTVARJALCI!
Premiera slovenskega filma	-
SLEPILO	' !L<>
Gost večera iio režiser filma lAN BILODIERIČ!
ležija inseenariilanlililjerie GL vleie: Dejan lenival, Kala Bililjerie, Sama lumež. Inlrej Hrček

Ponovitve: 30.11.-2.12.oli 20.30
t-2.12.et 1830 40 LETNI DEVIČNIK ležim in scenarij:luilUpate«
Ahi, ahi, ahi, Silvano! Chi te Pha fatto fare?
CAN Isola: programmi culturali 2006 approvati!
Ahi, ahi, ahi Silvam! Chi mai te l ’hafattofare? Perche mai sei venuto a trovarti tra coloro che “con altisonanti dichiarazioni sull 'Istria multiculturale e plurilingue hanno dimostrato di diffondere menzogne devianti, poiche per alcuni di essisi trattadi interessipersonali, per glialtri, invece, sitrattasoltantodirivendicare un 'Istria - Istria Italianissima! ” (Marjan Tomšič, Delo, 16.11.2005 — guarda un po’ cjuantaprofonditd intellettuale in questo breve messaggiol).
Ecco chi, tra gli altri, me l 'ha fatto fare! A dimostrazione, sece nefossestatomai bisogno, che dalle parti nostre 1’intolleranza e ancor sempre di časa e che i suoi addetti non ci pensano su due volte per offendere chi sta dalValtra parte. E a dimostrazione pure, per chi non voleva crederci, che Videa della convivenzaasenso unico, come viene intesa e come e stata diffusa negli ultimi dieci-quindici anni dali 'ormai non piu candidato al premio Kocjančič, ha fatto tanti proseliti e discepoli che ora stanno lanciando anatemi contro chi ha osato mettere in forse la loro verita!
A proposito, Marjan Tomšič, che vuol far intendere di saperne molto sulplurilinguismo esuivalorimulticulturali, quand "estatal 'ultima volta che haparlato (se mai ce ne sia stata una) nell 'altra lingua del territorio che egli stesso definisce essere tale?
Ciononostante, proprio il voto del Consiglio Comunale di Isola, proprio quei cingue voti oltre a quello delsottoscritto che hanno votato contro e gli altri cinque - pure presenti - che nonhannovotato,echeassiemerappresentano la maggioranza del Consiglio, mi infondono tanta speranza e - oserei dir e - anche qualche certezza: le intolleranze nazionali ormai hanno le or e con tat e. Edeforseper questo che chi con l 'intolleranzasi e costruito il motivodelproprio impegnopolitico e sociale ora sivedecostretto a strillare. Mezzi d 'informazione compresi. Compresi quelli che rispondendo ad unfasullo dovere deontologico stanno pubblicando a puntate lettere alquanto confuse e sconclusionate che pretendono risposte impossibili e non dovute sulla minoranza italiana.
Čredo l 'abbiascrittoil bravo Magris (imparate pubblicistiescrittori)qucmdoribadi chealcune dichiarazioni e domande, a volte, non dovrebbero nemmeno esser preše in considerazione, perche gid leggerle (immaginarsi pubblicarle) darebbe loro una consistenza ed una legittimazione che, invece, non hanno e non meritano.
A proposito, l'unico articolo serio sulla faccenda e stato pubblicato sabato dal Primorski Dnevnik di Trieste. Come dir e, che tra minoranze riusciamo ancora a capirci, nonostante le maggioranze!
Dopo lunga e a volte accesa e puntigliosa discussione il Consiglio della Comunita Autogestita della nazionalitš Italiana di Isola ha approvato alFunanimita la proposta dei programmi culturali per il 2006 presentata dal coordinatore culturale Agnese Babič, adeguando le richieste ai mezzi messi a disposizione dal Ministero della cultura della Slovenia e dal bilancio del Comune di Isola, per un totale di 28.400.000 Talleri. I consiglieri, che hanno avuto modo di esaminare e valutare tutte le richieste prevenute ammontanti ad un totale di quasi 55 milioni di Talleri, si sono soffermati soprattutto sui criteri in base ai guali e stata preparata una prima proposta di suddivisione dei mezzi. Tenendo conto sia della gualita e delle finalita dei singoli programmi, indipendentemente dal proponente, che delle necessita associative e aggregative di cui la comunita nazionale abbisogna, e stato ribadito che sarebbe opportuno - laddove possibile - riunire le forze e le potenzialita per conseguire risultati ancora migliori, soprattutto nel settore della ricerca, della mušica e del canto nonche deirinformazione. II piano cosi approvato verrd ora inviato alla Comunita Autogestita Costiera per 1’inoltro definitivo al Ministero per la cultura della Slovenia. Da sottolineare, che per 1’anno prossimo i mezzi stanziati dal bilancio dello Stato e da guello comunale hanno subito un incremento del 2,4 per cento, a guanto si ritiene ammonterš anche il tasso d’inflazione.
Seminario laboratorio su gioco, apprendimento e creativita
Nella scuola deli 'infanzia le esperienze dei bambini vengonofatte in diversi campi di attivitd, tra i quali un pošto particolare occupa d movimento. E attraverso il gioco (che e legato essenzialmente al movimento) il bambino acquisisce nuove esperienze motorie, sviluppa capacitd di vivere il sociale e tutta una serie di competenze.
Perapprofondire gnesti argomenti si e svolto lo scorso sabato a Palazzo Manzioli un interessante seminario-laboratorio destinato alle educatrici e alle insegnanti della scuola per 1’infanzia e alle insegnanti della prima classe. L’iniziativa, che portava il titolo Apprendimento e creativita attraverso il gioco, ha avuto come promotori e organizzatori la Scuola materna 1’Aguilone che opera in seno alla Scuolaelementare Dante Alighieri e la facoltadi studi umanistici delPUniversita del LitoralediCapodistria. Perleguestioni logistichedelPaggiornamento le due istituzioni hanno avuto la collaborazione della CAN di Isola. Una guarantina di partecipanti, provenienti da tutte le istituzioni prescolastiche e scolastiche delPetnia del Capodistriano, ha seguito il corso che ha avuto principalmente carattere pratico e ha visto la presenza di esperti del settore. Dopo la prolusione del Dr. Luciano Monica, preside della scuola elementare di Isola, che si e trattenuto sui campi di esperienza nel nuovo curricolo della scuola delPinfanzia, con particolare riferimento al movimento, e intervenuto il prof. Claudio De Maglio delPUniversita di Udine con il tema Conoscersi attraverso il movimento. II prof. Fabio Caon di Venezia ha spiegato invece come si pub apprendere la lingua attraverso il gioco. Alla fine le insegnanti hanno avuto modo di partecipare negli spazi di Palazzo Manzioli ai laboratori artistici prescolari e scolari animati dalla professoressa Liha Batel di Pola. Si trattavadi esercitazioni sulPuso nellescuole delPinfanzia di pupazzi, storie, scenografe e fotografe artistiche.
Silvano Sau
Marino Maurel
AHa presenza di un folto pubblico e di numerose aulorild si e svolto sabata 12 novembre, a Časa Manzioli, il pri mo incontro culturale tra I 'Associazione Pro Loco di Enemonzo e la Comunitd degli Italiani “Dante AUghieri” di Isola. Questa nuova collahorazione e stata suggellata con la serata letteraria “Parole dal Cuore Si sono presentati duepoeti carnici, Valentina Martinis e Michele Caliigaro, introdotti, dal prof. Gianfranco Peressi; da part e de! sodalizio ospitante, invece, sono stale proposte le poesie di Tura Bevitori e Mutea Kocjančič. Nei vari interventi di saluto e stata sottolineata 1’importanza di tali incontri eh e aprono prospettive di ulteriore collahorazione e amicizia in ipteste zone, veicolando la cultura gnale momenta di legame tra i popoli e superamento dei conjini, nei la proiezione di un 'Europa sempre piu allargata.
Nella foto (ED) il saluto di benvenuto del presidente detla “Dante AUghieri”, assieme a una simpatica rappresentanza di signore di Enemonzo nei toro costumi nazionali.
Chiude stasera la mostra delgiovane artista capodistriano Marco Juratovec aperta la scorsa settimana contemporaneamente alla Galleria Insula e nei vani di Palazzo Manzioli di Isola. L 'importanza delta stessa e stata sottolineata, in occasione delta vernice, dai critici d'arte Dejan Mehmedovič ed Enzo Santese. I due sono stati unanimi nei dichiarare che scoperti tptalche anno fa i lavori di Marco Juratovec poggiavano, tecnicamente parlando, sulla figura umana, sul ritratto cioe, e che successivamente l'artista e riuscito a raggiungere la scomposizione delPimmagine figurale con un intervento spontaneo per dure forma a segmenti visuali figurativi. Ne risulta una pittura astratta nella gnale la particolaritd delte figure rappresentate sta nella singolaritd deli 'esecuzione tecnica che e guellu de! collage. Insomma, i due critici sono stati d’accordo nei dire che Marco Juratovec, anche se ancor fresco di laurea alPAccademia di Venezia, dimostra dipadroneggiare le tecniche det classico guadro da cavalletto e che nei contempo e capace di controllare pratiche figur at iv e differenti e alternative. La gual cosa fa ben sperare per un suo futuro d'artista.
G.S.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT
Esorcizzati i timori del settimo anno, tradizionalmente fatidico in particolar modo in ambitofamiliare, la Cl Besenghi ha condotto in porto senza venir attanagliata da crisi di alcun genere il torneo di basket, uno degli appuntamenti classici inseriti nei piano organizzativo annuale detla sezione ricreativo-sportiva delsuddetto sodalizio. La settima edizione, sotto ilprofdo competitivo, ha avuto un epiloga analoga a guelli registrati nelle precedenti. Il Circolo, sguadra di časa, ha consolidato la propria leadership. Man tenu ta intatta 1’egemonia degli isolani capaci di imporsi in tutte le manifestazionifm gui disputate. Sette su sette i’ un bottino decisamente invidiabile. Stavolta il torneo ha visto lapartecipazione di tre sguadre. Accanto alte tradizionali Circolo Besenghi e ACLI Trieste, la navita assoluta e stata rappresentata dalla sguadra veterani di Cerknica alla guale la dea bendata ha voltato le spalle neimatch clou con il Circolo in guanto su! 50pari a tempo scaduto ilsuo uomo migliore Miha Pakiž, ex Postojna vice campione di Slovenia una dedna di anni fa, ha sbagliato ambedue i tiri liheri a disposizione per chiudere a suo favore la partita poi vinta dai padroni di časa al supplementare. Demoralizzati e spossati dallafutica i “vecchietti ” di Cerknica hannoperso pure lo scontro diretto con PACLI che a guelpunto valeva la secondaposizione. I risultati del triangolare: CB-ACLI62-37, CB-Cerknica 62 -53, ACLI - Cerknica 51-28. La durata delle partite era di due tempi da 15 minuti ciascuno.
_______________________________________________________Roberto Siljan
Non c'e piu religione
A Isola veramente non c’š piu religione. Almeno per guanto concerne il tranguillo paritetico uso delle due lingue ufficiali: lo sloveno e Titaliano. AlTultima seduta del Consiglio comunale, infatti, abbiamo dovuto ascoltare un Interpellanza di un consigliere in merito alla mancata traduzione daintaliano allo sloveno di un documento che guasisi trovava nascosto tra tanti altri documenti riguardanti lo stesso punto alTordine del giorno delta seduta stessa, che erano tutti rigorosamente presentati in lingua slovena. Si trattava del pacchetto di proposte di piani di sviluppo degli enti pubblici (scuole e asili) operanti nei Comune di Isola. II documento "intrigante" era il piano 2006 della Scuola e delfasilo di lingua italiana "Dante AUghieri”di Isola. Ma se veramente viviamo in una comunitš bilingue, saranno tutti liberi di presentare i propri materiali nella lom lingua materna, cosa che dš il timbro di Comune bilingue alla nostra čara Isola? Pergualche consigliere comunale pare proprio di no. Consigliere che interpreta il bilinguismo come tutto deve essere alla sua portata mentale, fregandosene completamente dicoloro che a Isola (partendo dai dirittisanciti dalla Costituzione slovena) cercano di farcapire che anche 1’italiano e una lingua ufficiale nei nostro comune, e non solamente in guesto.
Gianfranco Siljan
Si (lice e non si dice...
Qualche parolina in merito al verbo “manifestare”. Anzitutto vi diciamo che questo verbo significa esprimere, far conoscere; manifestare le proprie idee, manifestare un dissenso. Oggi si usa in senso assoluto per: fare un corteo, una dimostrazione di piazza. E uso da evitare o per lo meno da limitare.
G.S.
attivitA comunitarie
BIBLIOTECA
La biblioteca e la sala di lettura di Palazzo Manzioli sono aperte a tutta la cittadinanza dal lunedi al venerdi dalle ore 16.30 alle 19.30.
La Biblioteca civica di Isola -reparto bambini (Via Fronte di liberazione, 15) invita i bambini dai quattro anni in poi alle ore della favola in lingua italiana, che hanno luogo ogni mercoledi alle ore 17 nella Sala cristallina delle fiabe.
MANIFESTAZIONI
CULTURALI
Giovedi 24 novembre, ore 17, Palazzo Manzioli
DISENDOLA ALA NOSTRA Incontro letterario dedicato alla creativitš dialettale nei Capodistriano. Una serata tutta al femminile, durante la guale saranno messe in evidenza le varie fioriture locali e le diverse musicalita della nostra parlata. Organizzazione: Comunita degli Italiani “Dante AUghieri" di Isola. Ingresso libero.
Venerdi 25 novembre, ore 20, Palazzo Manzioli
XXX ANNIVERSARIO DEL GORO HALIAETUM
Concerto solenne del gruppo corale della Comunita degli Italiani “P. Besenghi degli Ughi” diretto dal Maestro Giuliano Goruppi.
Organizzazione: Cl P. Besenghi degli Ughi. Ingresso libero.
Mercoledi 30 novembre, ore 17, Palazzo Manzioli
LA SCUOLA ITALIANA DAL 1947 AD OGGI
Conferenza del prof. Guido Rumici. Organizzazione: Cl Dante AUghieri. Ingresso libero.
Sabato 3 dicembre, ore 18, Časa della Cultura
IN GIRO PER GALISAN Spettacolo con i Minicantanti, i Giovani cantanti, il Gruppo ritmico e la Flodrammatica della Comunitš degli Italiani di Gallesano. Organizzazione: Cl Dante AUghieri. Ingresso libero.
ŠPORT
Sabato 26 novembre, ore 9, Palasportdi Kanal (Nova Gorica)
La sguadra di pallavolo maschile della Comunitš degli Italiani "Pasguale Besenghi degli Ughi" parteciperš al torneo organizzato dalla sguadra locale.
II Mamlracchio, foglio della Comunita italiana di Isola Redattore responsabile:
Andrea Šumenjak
Redazione: C. Chicco. M. Maurcl,
S. Sau, O. Siljan, R. Siljan, A. Šumenjak Sede: Palazzo Manzioli Isola, Slovenia
tel., fax: (+386 5) 616 21 30, 616 21 32
wwvv.can-is.si
can.isola@can-is.si
Nova galerija v mestu
GALERIJA, VINOTEKA IN DOBRODELNOST
V	začetku tega tedna je v uredništvo prišlo nekoliko nepričakovano in hkrati nenavadno vabilo z naslednjo vsebino:
Spoštovani gospod, spoštovana gospa,
otroci so kot mlade sadike. Potrebujejo nego, našo pozornost in ljubezen ter mesto, kjer se lahko ustalijo, oblečejo in segrejejo. Na žalost še vedno veliko otrok živi v revščini. Da bi obogatili svet z otroškim smehom,	organizira	umetniška družba »ART SOCIETV«
(Nemško/Slovensko podjetje) v sodelovanju z občino Izola, pod pokroviteljstvom županje gospe Brede Pečan, dobrodelno prireditev z naslovom : »Otroci tega sveta«.
Namen naše dobrodelne prireditve je omogočiti boljšo prihodnost otrokom in mladim. Izkupiček dobrodelne akcije prejmeta organizaciji: »Društvo prijateljev mladine Slovenije« in »Društvo Drevo življenja« v Izoli. Prireditev zajema še svečano otvoritev družbe Art Society, umetniško razstavo nemške akad. slikarke »MARA« in slovenskega kiparja Staše, ter družabni večer v znamenju internacionalne umetnosti in odlične hrane ob spremljavi izbrane vinske kapljice v Restavraciji Hotela Marine v Izoli.
Pripravljen bo izbrani menu, izvrstne jedi pa bodo spremljala vrhunska vina iz Slovenskih in internacionalnih kleti.
Cena družabnega večera bo 8.000,00 SIT na osebo. Vljudno prosimo, da rezervacije sporočite po telefonu: 031 83 72 40 oz. 040 62 68 72
V	želji, da se skupaj prepustimo čarobnim slikam in okusu dobrega vina Vas torej skupaj z županjo občine Izola, gospo Bredo Pečan vljudno vabimo da se nam pridružite.
Sobota, 3.decembra 2005 ob IS.uri, galerija ART SOCIETV Smareglieva 1, Izola
Seveda nas je zanimalo, kdo pripravlja to prireditev in kako jo bo umestil v ta prostor, zato smo na pogovor povabili Franza Horvata iz podjetja Horvat group, ki skupaj z Gisele Hermes in Kostjo Klabjanom pripravlja ta nekoliko neobičajen dogodek, kjer se bodo združili umetnost, vrhunska vina in pomoči potrebni otroci.
-	Začelo se je z idejo o odprtju prodajne galerije v prostorih, kjer smo do letošnjega leta imeli nepremičninsko energijo in spremljevalno galerijo, zdaj pa je galerijska dejavnost na prvem mestu, saj nameravamoletno pripraviti vsaj 6 velikih razstav priznanih umetnikov. Glede na to, da smo doslej sodelovali predvsem z domačimi umetniki bomo na začetku predstavljali predvsem nekatere umetnike iz tujine, seveda pa bo naša galerija vedno odprta tudi za slovenske slikarje in posebej te iz našega okolja.
-	Vino na prvi pogled sodi zraven.
-	Res je, vino danes ni več pitje. Vinska kultura se že postavlja ob bok drugim kulturam in vrhunska vina so danes cenjena tako kot vrhunske umetniške storitve. Zato bomo v naši vinoteki imeli zgolj takšna vina, ki jih ni mogoče kupitiv trgovinah ali dobiti v vsaki gostilni. Tudi v tem primeru bomo domačim vinom, med njimi bo tudi domača polnitev Iztoka Klenarja, dodali vina iz tujine, od nemških in avstrijskih in francoskih, do ameriških in avstralskih.
-	Kako pa ste si zamislili dobrodelnost prireditve ob odprtju galerije?
-	Povabili smo več kot 200 uglednih ljudi s cele obale in tudi iz notranjosti Slovenije. Verjamemo, da bodo ob prireditvi, ki se bo dogajala v hotelu Marina in v galeriji, znali odvezati mošnjo in bodo prispevali za izolsko Društvo prijateljev mladineoziroma skupino Zvezdice, ter za društvo Drevo življenja, ki gradi center za odvisnike pod Šaredom.
-	Le nekaj dni kasneje bo tradicionalna dobrodelna prireditev z licitacijo del izolskih umetnikov, katere izkupiček je namenjen isti organizaciji.
-	Mislim, da ne bo nihče jezen, če bomo za tak namen zbrali nekaj več denarja. (DM)
V spomin
Toni Kodelja
+ 3. december 2004
Petek bil je črn dan,
V krsti bil si odpeljan,
Na grobu lučka ti gori,
Meni pa oko solzi v tihi žalosti.
Žena Neža
V delavnicah Varstveno delovnega centra Koper, enota Izola, so prejšnji teden pripravili Dan odprtih vrat in pokazali vso svojo ustvarjalnost, od likovne do literarne. Seveda pa brez pesmi tudi tokrat ni šlo.
TA TEDEN IŠČEMO POMOČ ZA
V Mandrač velikokrat pridejo ljudje, ki preprosto ne vedo več kako in kam. Včasih pomagamo z informacijo, včasih pa tudi mi ne vemo kako in kaj. Zato bomo odslej redno objavljali rubriko v kateri bomo objavili poziv za pomoč v sili.
Tokrat iščemo dobre ljudi, ki so pripravljeni materi s hčerko oddati v najem vsaj enoinpolsobno stanovanje v Izoli ali okolici. Mati je zaposlena, vendar ji po ločitvi zaradi zapletov z lastnino s prejšnjim možem velik del plače pobere banka za upnike. Hčerka je odlična učenka v srednji šoli, vendar mati 1 preprosto ne more plačevati najemnine za stanovanje višje od 45 tisočakov na mesec. Ali bi oddali stanovanje za to ceno?
Če bi želeli pomagati naši someščanki rešiti to težavo pokličite na uredništvo (tel. 64 00 010) vsak delovni dan od 11.00 - 15.00 ure. Vsi vam bomo hvaležni.
(Uredništvo)
KIVI RASTE POVSOD IN TUDI NA NAŠEM VRTU. KIVI IMA RAD SPOMLADANSKO SONCE, ČE NE DEŽUJE, ZALIVANJE TRIKRAT PO MALO	ZJUTRAJ,
POPOLDNE IN ZVEČER.
KO SO KIVIJI ŠE MAJHNI, SO SIVORJAVI IN KOSMATI. KO ZRASTEJO, PA SO ENAKE BARVE. KO SO KIVIJI VELIKI KOT JAJCE, JIH MALO POTIPAMO, ČE SO ZRELI.
PONAVADI DOZORIJO DO KONCA SEPTEMBRA. ZAČETEK OKTOBRA PA JIH NABEREM. NABRANE KIVIJE DAMO V TRI ČRNE PLASTIČNE KIŠTE IN JIH NESEMO V ENO MRZLO,, SOBO. JEMO JIH OLUPLJENE DOKLER JIH NE ZMANJKA.
JADRAN
Žlico Brodeta urejajo varovanci Varstveno delovnega centra Koper.
KRIMINALNE
AUF BIX
Zvečer so na intervencijo poslali izolske policiste. V gostinskem lokalu sta se sprla 21- letni mladenič in 47- letni možakar. Starejši je bil bolj ognjevit, spravil se je na mlajšega, ko mu je že dobro kazalo, pa je zaradi pijanosti omagal. Padel je na tla in se udaril. Do resnih poškodb ni prišlo. Oba bo kaznoval prekrškovni organ.
Z NOŽEM SE JE IGRAL
Ob 18.44 so policisti sprejeli nujen klic iz okolice Izole. Gospa nam je povedala, da se je nečak igral z nožem, imenovanim »metuljček«, in se močno porezal v predelu dimelj. Reševalci PHE so ga odpeljali na šivanje v izolsko bolnišnico. Po strokovni oceni zdravstvenih delavcev seje neprevidni mladenič huje telesno poškodoval.
VIDELI SO JIH
Minutko pred 01.00 je možakar iz Izole policiste opozoril na skupino mladeničev, ki so nekaj počeli pri parkiranih osebnih avtomobilih na enem od tamkajšnjih parkirišč. Patrulja je pri pregledu širše okolice opazila, da na osebnem avtomobilu Audi A3, zagrebške registracije manjkata dve platišči. Kasneje so mladeniče izsledili, z njimi opravili razgovor ter jim zasegli ukradeni platišči.
KREGANJE NA JAVNEM MESTU
Nekaj pred 15.00 uro so policiste obvestili, da je nekdo razbijal inventar v eni od slaščičarn v Izoli, nakar je zbežal s kraja. V bližini so policisti izsledili 23-letnega Novogoričana in ugotovili, da se je skregal s punco in pri tem po nesreči po tleh lokala zmetal nekaj inventarja. Zoper njega in njegovo punco so policisti spisali obdolžilna predloga.
ALFA BREZ OMEGE
Nekateri so prepričani, da so alfa in omega avtomobilske vožnje, a vsakega čaka spoznanje, da nihče ni popoln. K sreči jo je brez praske a v popolnoma uničeni Alfi odnesel 24 letni Izolan, ki se je ob 4. uri prevrnil na streho na Dantejevi cesti pred dvorano Arrigoni. Po sledovih gum je imel pred tem kar nekaj dela z obvladovanjem avtomobila a olitno neuspešno. Rezultata oziroma koncentracije alkohola pa tokrat nimajo, ker je mladenič preizkus odklonil, kar pa ga ne bo rešilo odgovornosti.
POKOPALIŠKI DELAVCI
Okoli 16.00 ure je policiste Izolanka obvestila, da so na parkirišču nad pokopališčem v Škocjanu vlomili v njen in sosednji avto. Policisti so na kraju ugotovili, da je storilec iz avtomobila Izolanke ukradel žensko torbico z denarnico, dokumenti, bančnimi karticami in gotovino. Iz drugega vozila, last Koprčanke pa je ukradel vrečko s hrano.
MOPEDIST IN ROLARKA
Ob 17.00 uri je na kolesarski stezi pri Rexu prišlo do prometne nesreče. Trčila sta 52- letni mopedist in 16-letno dekle na rolerjih. Pri tem se je mopedist lažje poškodoval, rolerka pa se je hudo telesno poškodovala, tako da so jo morali odpeljati v bolnišnico na zdravljenje. Za prometno nesrečo sta kriva oba, saj se nista držala leve strani steze.
KAZEN ZA POZABLJIVOST?
Policista sta med patruljiranjem na plaži slepih opazila parkirano kolo z motorjem s ključi v kontaktni ključavnici. Razgledala sta se naokrog in ker nikjer nista našla lastnika sta motor zaklenila in ključe prinesla na policijsko postajo. Kasneje se je na postaji le pojavil lastnik in po pogovoru z njim so mu napisali obdolžilni predlog.
PALETE SO PALETELE
VSe mogoče zanima ljudi, še posebej nepridiptave. Tako je neznanec iz podjetja Geaprodukt ukradel kar 40 palet in tako podjetje oškodoval za približno 50 tisočakov.
VLOMIL KAR TAKO
MERCEDES JE DRAG
Neznanec je na parkirnem prostoru razbil prednje vetrobransko steklo na tam parkiranem osebnem avtomobilu in zvil mercedesov znak. Mimogrede je tako naredil za 50 tisočakov škode.
NEVARNA GARDEROBA
Obiskovalec Gaviolija je policistom povedal, da mu je neznanec iz garderobe v Gavioliju ukradel jakno v kateri je imel tudi dokumente. Plen je bil vreden približno 180.000 tolarjev.
NEZNANI POSTALI ZNANI
Izolski policisti so prejšnji teden uspeli pojasniti dva vloma v bencinske črpalke, tri vlome v osebne avtomobile in tatvino iz stanovanja. Vse se je pripetilo na obrobju Izole, storilca pa so prijeli.
ALKO LESTVICA Tokrat je bil boj dokaj hud, premočno pa je zmagal voznik z napihanimi 1,17 mg/l (starih 2.3), drugouvrščeni je napihal še vedno dragih 0,73, tretji pa 0,66 mg alkohola na liter krvi. Za 2 voznika so odredili strokovni pregled._
MALI IZOLSKI OGLASI
ŠTUDENTSKE SOBE Stanovanja, poslovni prostori
-	Najamem stanovanje, eno in pol ali dvosobno v Izoli za daljše obdobje, tel 040888623
-	Kupim kmetijsko zemljišče v Izoli ali okolici tel: 041 608 765
-	V Ljubljani kupim stanovanje- dvoinpol ali trisobno, z garažo tel: 041 345 826
-	V Izoli kupim dvo ali trisobno stanovanjc pritličje ali 1. nadstropje te: 031 667 492
-	Prodam gozd in 5 pašnikov v bližini Ilirske Bistrice tel. 041 233 451
-	V centru Izole, prodam 3 sobno stanovanje (65m2) v 3. nad. meščanske hiše. Klima, KTV, telefon, priključek za mestni plin, delno opremljeno, pogled na marino... Cena 26.000.000,00 SIT oz. po dogovora. Telefon: 040 264-195, Robi.
-Oddamo študentske sobe in apartmaje v Izoli (tel. 041 - 392175) in v Kopru (tel. 041 - 734622)
-	Oddam štirisobno stanovanje v Jagodju in sicer 4 študentom. Tel. 031 439-738.
Motorna vozila
-	Prodam Alfo 156-1800, letnik 1998 zvso opremo, tel 041 321 627
-	Prodam kolo s pomožnim motorjem,!. 2002, solex S 3800, vožen 2 sezoni tel 031 201908
-	Prodam skuter Honda 50 X8RF, aluminijasti okvir, letnik 2000, prevoženih 8000 km, izvrstno ohranjen kot nov te.: 040 752 708
Delo
-	Inštruiram ITALIJANŠČINO in ANGLEŠČINO za osnovno in srednjo šolo. Mob 031 656 553 (info. med 10.00 in 20.00 uro ) Maruška
-	Barvam okna in vrata, belim in postavljam luminat... tel.031 406 739
-	Iščem frizerko z večletnimi izkušnjami za delo v frizerskem salonu v Izoli tel: 041 807 279
-	Sem upokojena negovalka starejših oseb z opravljenim izobraževanjem za programe negovanja starejših. Imam lastni prevoz in sem pripravljena vsaj dvakrat tedensko (ali drugače po dogovoru) pomagati starejšim, ki potrebujejo takšno nego. Tel.: 641 88 10 ali 040 527 105
-	Bife Sonček v Ljubljanski ulici išče natakarico.Tel.:040 888-515 -Gostilna Istra v središču Izole išče natakarico. Tel.:041 345605
-	Iščem kakršnokoli delo na domu (gospodinsko, varstvo,...), info 031 862 579
-	Takojzaposlimo delavko v avtopralnici (Izola) in v čistilnem servisu tel. 041 951 035
-	Inštruiram angleški in italijanski jezik za vse stopnje in pomagam osnovnošolcem pri učenju vseh predmetov, pridem tudi na dom tel 031 815 626
Razno
Ni čisto jasno, kaj je iskal neznanec, ki je v Baredih vlomil v pomožni objekt vendar od tam ni odnesel ničesar.
PITTONIJEVA JE DOLGA
Za nekatere je lahko tudi izolska ulica predolga. Tako je na Pittonijevi od utrujenosti, ki pa je imela svoj tekoči alkoholni razlog, obležal moški. Tam kjer je obležal ga je pregledala zdravnica in za vsak slučaj napisala napotnico, tako da je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico na hribu.
NAJDENI TABLICI
Izolan je dečkom naznanil, da so mu v Leninovi ulici ukradli obe registrski tablici z avtomobila. Kasneje so jih našli v Kopru in ju vrnili lastniku, začasnega uporabnika pa bodo kazensko ovadili.
AVTODESTRUKTORJI
Nekdo se je spravil na avtomobile. Tako je na avtobusnem postajališču pri avtokampu Jadranka v celoti popisal in podrsal tam parkiran avto. Isti ali mora drugi avtodestruktor je pri Gavioliju razbil steklo na osebne avtomobilu in iz njega ukradel avtoradio znamke Sony, zvočnike in subvvoofer Revac ter 30 zgoščenk. Lastnik vozila je oškodovan za približno 400.000 tolarjev.
DOBER POSEL
Morda isti, morda drugi ali pa kar tretji neznanec pa je vlomil v parkiran avtomobil na Industrijski cesti in iz njega ukradel obleke z vsem, kar je bilo po žepih. Lastnike je oškodoval za celih 640.000 tolarjev.
-	Oddam termoakumulacijsko peč. Za prevoz poskrbite sami tel: 05 64 13 072
-	Opremo (police in prodajni pult) za manjšo trgovino prodam Oprema sestoji iz prašno barvane kovinske konstrukcije ter polic in prodajnega pulta iz naravnega bukovega lesa. Na voljo je tudi blagajniški predal. Pojasnila preko telefona št.: 031 235 319
-	Odlično ohranjen izvenkrmni motor Tomos 4 z vgrajenim rezervarjem goriva prodam. Pojasnila na telefonu št.: 041 651 906
■ Zelo ugodnoprodam Termoakomulacijsko peč Tel. 031 882 090
-	Prodam ekstra deviško oljčno olje, mob.: 041818 675
-	Iščemo rabljen Pianino, ki ga ne potrebujete več. Shotoklub, telefon 040 211 434
-	Kupim agregat električni, z okvaro na pogonskem motorju tel: 041 608 765
-	Prodamo zelo dobro ohranjeno kuhinjo s štedilnikom (plin, elektrika), napo, dvojnim neijavečim koritom za 120.000 sit ali po dogovoru. Tel: 041 67 67 02
-	Prodam nov, bencinski agregat (5 KW), tel: 041 624 321
-	Prodam domače olivno olje /201/ cena 2000 sit./l, tel; 040 615 085
m/'
je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marce-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 230 SIT. Založnik elektronski prelom: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Slovenska demokratska mladina je v soboto na Belvederju končala priprave na januarski 10. kongres, delovni posvet pa so zaključili s slavnostno 16. obletnico, na kateri jih je pozdravil minister za šolstvo in šport in podpredsednik Slovenske demokratske stranke dr. Milan Zver. Tudi on se je strinjal, da Slovenija in slovenska mladina potrebujeta reforme, zato se bo podmladek SDS aktivno vključil v razprave, da bi s svojimi predlogi še izboljšali predlagane ukrepe
MOTOHOV KOT

NEPREDVIDLJIVA A NEPOZABNA SEZONA
Za nogometaši obeh izolskih moštev je razburljiva polovica tekmovalne sezone 2005 - 2006. Tako Izolani kot Kortežani so v tretjeligaško prvenstvo vstopili z različnimi načrti, pa tudi izšlo se jim je v nasprotju s pričakovanji. Kortežani so bili prepričani, da bodo spet krojili vrh tretje lige, čeprav jim je jasno, da drugoligaško prvenstvo ne pride v poštev. Pa se je vse skupaj končalo s predčasnim odhodom trenerja Patariča in z velikim uspehom v pokalnem tekmovajnu, kjer so padli šele v Ljudskem vrtu. Zato pa jim, tudi pod vodstvom novega trenerja, Danila Sergaša, v prvenstvu ne gre najbolje in celo zaostajajo za ekipo iz mesta.
Nogometaši MNK Izola Argeta so v tretjeligaško prvenstvo štartali s prepričanjem, da so po krivici izpadli iz drugiligaškega tekmovanja oziroma, da tja preprosto sodijo. Pa se je kmalu pokazalo, da je tretja liga kar dobra zanje, še posebej za tako mlado ekipo, ki je povrhu vsega še zamenjala dva trenerja, nekaj vodij ekipe in celo predsednik je neuradno v odstopanju, čeprav sam pravi, da to ni res. Toda, glej ga vraga: Bolj ko so se zapletale stvari v samem klubu oziroma društvu, bolje so igrali v prvenstvu in na koncu pristali celo na drugem mestu, pred glavnimi tekmeci z malijskega hriba.
Obeta se nam lepa in zanimiva nogometna tretjeligaška pomlad. Bodo do takrat vendarle uredili vrste in vse kar sodi zraven.
•*	9i

m *&*%&*$%
• f)9 ‘-v h I' „ ^ N*'. ^