daročnina mesečno S9 Din. ta inozemstvu «0 Din — ne-deljaka izdaja celoletno <*> Din. ta inozemstvo 120 Din U red n iS t v o je v Kopitarjevi al.b/III VENEC ček. račun: Ljab-I lana *L 10.6*) im 10.ta inseratej Sarajevo itv. 756* Zagreb it«. VMM t, P ra ga -Du na j 24.7M9 Telefoni erednlštvai daevaa alniba HW» — nočna 29*. »94 le MM Izhaja veak dan cjntraj, raaea poeedeljka le dneva po praznika Mehanična in organična demokracija Ko je te dni obhajal predsednik češkoslovaške republike Masaryk 85-letnico svojega rojstva, se je na pozdrave predsednika zbornice in senata zahvalil z jako značilnim odgovorom. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da je češkoslovaška sredi vseh sprememb in političhih zmed zadnjih let čvrsto vztrajala pri demokratični uredbi vladavine, ki jo hoče obdržati tudi v bodoče. Masaryk je prepričan, da je demokracija edina oblika, ki odgovarja češkoslovaškemu čustvovanju. Ne bi se hoteli spuščati podrobneje v je, kako češkoslovaška demokracija l praksi funkcionira. Toda dejstvo ostane, da je bratska slovanska država res pravi demokratični otok sredi samih več ali manj izrazitih diktatur. Tudi bo bržkone resnica, da nj v njeni soseščini nobenega naroda, ki ne bi prebivalstva češkoslovaške zavidal za svobodo tiska, govora in zborovanja, kakor tudi za ostale državljanske svoboščine, ki jih marsikak evropski narod več ne pozna. Ob teh ugotovitvah pa se človeka vedno znova loteva vprašanje :Kakšna sila je pravza-rav strla toliko evropskih demokracij? Ali je _ila ideja fašizma res tako mikavna, da je iz svoje sile izpodrinila demokracijo, za katero so se narodi desetletja z navdušenjem borili? Zakaj ni demokracija našla v najbolj usodnih trenutkih bolj vnetih, bolj prepričanih zagovornikov? Kako je bilo mogoče ljudske plasti v Italiji in v Nemčiji tako daleč nastrojiti, da so tru-moma oddajali svoje glasove za stranke, ki so javno izjavljale, da so za odpravo ljudskih državljanskih svoboščin? Vsega tega si ne moremo drugače razložiti, kakor da sprejmemo tezo, da ljudje s takšno demokracijo, kakor je konkretno vladala, niso bili več zadovoljni. Demokracija je v njih očeh postala politično orod-£e, ki ni več brezhibno funkcioniralo. Morda bi jilo treba le nekaj nebistvenih sprememb, le nekaj izboljšav, pa bi bilo zopet za dolgo časa dobro. Toda ljudska masa je včasih podobna otrokom, ki se hitro naveličajo ene stvari in jih izprememba, pa bila kakršnakoli, vedno izredno zajemlje, pri tem pa ne domisli vseh posledic do konca. V čem je liberalna demokracija bila nepopolna? Po Rousseauju, do katerega gre tradicija moderne demokracije, je vsak človek po naravi dober in svoboden, dolžan slediti le samemu sebi. Toda kot državljani so ljudje /družili svoje volje v »skupno voljo«. Ta skupna volja je po Rousseauju izvor vsega prava. Ljudstvo po tem nauku ni le posrednik oblasti, ampak je tudi njen edini izvor. Skupna voljo, kakor jo izraža večina ljudstva, je izvor tudi vsega prava. To pravo je neomejeno, absolutno od nikogar odvisno, razven od naroda. Kar hoče večina, je pravo in pravica. Večini v narodu so torej odprta pota do neomejenega absolutizma. Rousseau sam je postavil vprašanje, ali ne bi bilo mogoče, *da bi se »skupna volja« zmotila. No to odgovarja (Contrat social II. 3), da skupna volja mimo interesov poedincev končno vedno najde to, kar je skupnosti v korist. Rousseau zmotno predpostavlja, da je človek po naravi dober in da ljudje streme le za plemenitimi cilji. Po takšmem pojmovanju človeka in družbe je upostavitev pravičnosti v državi kaj enostavna stvar. Skrbeti je treba pravzaprav le za mehanično enakost vseh državljanov, vse drugo pa se urejuje samo po sebi. »Politično pravo« ali »obče dobro« je mogoče dognati po jako enostavni dinamiki: Skrajnosti se izločijo, trenje zmernejših mnenj pa končno »amoposebi najde pravo politično težišče, ki postane osišče vsakokratne skrbi za javni blagor. Ne dn bi se podrobneje spuščali v idiličnost te zgolj intelektualne zamisli, ki človeka in družbo zmotno pojmuje in veliko premalo upošteva dejansko življenje, kakor se je baš na tej politični bazi v teku zadnjih 150 let razvilo, se nam zdi važnejša nadaljna smer, v katero nujno gre razvoj formalne ali mehanične demokracije. Absolutizem večine, ki ga formalna demokracija omogoča, dobiva posebno zadnje desetletje nov konkreten izraz v vsemogočnosti d r ž p v e. Najvidnejši izraz večine naroda, tako se vzame, je država. In ker ima večina vedno prav in je edini izvor vsega prava, je potemtakem tudi država kot stalen izraz večine naroda izvor vsega prava, je torej vsemogočna. Poedine pokrajine ali posamezni rodovi v državi imajo torej toliko pravice, kolikor jim je odstopi večina, oz. država; Cerkev toliko svoboščin, kolikor jih dovoli država; družina toliko pravic do otroka in njegove vzgoje, kolikor se zdi prav državi; pravica do lastnine obstoja samo v okviru, ki ga zariše država, itd. Tako nas številčna ali formalna demokracija lahko vodi do največjega nasilja nad manjšino in njenimi pravicami in postane posvečeno orodje stalnega nadvladanja nad šibkejšimi. Najslabša stran formalne demokracije je v tem, dn večini daje možnost neoviranega absolutizma, ki se ga večina, ako nima ozira na nravstvene in etične postave, v resnici tudi brezobzirno poslužuje. Formalna demokracija navadno vodi v diktaturo strank in njihovih najslabših elementov. Ko so poznavalci francoskih razmer svoj čas, ko je izbruhnil Staviskyjev škandal, napovedovali, da se nikomur od udeležencev ne bo ničesar zgodilo, češ, da za celo afero stoje radikali in framasoni, torej najmočnejša politična sila v Franciji — tedaj so se takšne trditve zdele enostransko pretiravanje. Sedaj po skoraj 2 letih pa že lahko vsi vidimo: res se nikomur izmed krivcev ni skrivil las. Diktat stranke je tako močan, da je lahko obvaroval vse svoje »najboljše« može pred zasledovanjem zakona. Tako še tudi danes niso mogli dobiti morilcev preiskovalnega sodnika Prince-a. In madame Hanau se bo slejkoprej tudi v bodoče vsako leto pojavljala pred sodiščem, da odgovarja za svoie gorostasne sleparije, pa se bo vsakokrat kot do sedaj čez nekaj mesecev zopet pokazala na borzi, znova ustanavljala banke in naprej, pod katerimkoli imenom že, goljufala vlagatelje... Odločilni dnevi grške revolucije Dve ofenzivi v Macedoniji • • • Vladna poročila pripovedujejo o zmagovitem prodiranju proti Kavali Uporniška poročila pa o zmagovitem pohodu njihove vojske proti Solunu Na macedonskem in tracijskem bojišču so na- | počili odločilni dnevi za usodo grške revolucije. Ve- I sti pa, ki prihajajo tako iz vladnega kakor iz upor- i niskega tabora, so tako raznolike in nasprotuioče, da si danes še t»i mogoče ustvariti pravilne slike o položaju in z gotovostjo reči, kdo zmaguje in kdo . izgublja. Radi tega bomo svojim čitateljem najbolje 1 ustregli, če jim podamo vesti o teh krvavih bratomornih bojih ločeno v dveh poglavjih. V prv;m delu bomo navedli vsa važna uradna poročila, . dru- !;em delu pa poročila iz vrst upornikov, ki priha-ajo iz virov, ki jih list nc more kontrolirati. Za točen položaj bomo izvedeli šele po par dneh. Poročila o Kondilisovi ofenzivi Atene, 11. marca. A A. Grško vrhovno poveljstvo je izdalo tole poročilo: General Kondilis je s svojim štabom in s štabom tretjega armadnega zbora zapustil včeraj ob 5 zjutraj Solun. Uro nato so letalske sib pod poveljstvom Repasa stopile v akcijo. Istočasno je jjehota prekoračila most pri O r 1 i j a k u. Mo3t je bil nepoškodovan in so na njem čete našle samo žične ovire. Naša ofenziva, ki jo leta stvo dobro podpira, naglo napreduje in razpršuje upornike. Drugi oddelek pod poveljstvom brigadnega generala Joani-desa prodira proti mostu pri K u m a r i a n i j u, tretji oddelek pa koraka proti mostu pri N i g r 11 i. Uporniki bežijo povsod brez vsakega odpora. Ofenziva, ki se je včeraj začela, je razblinila vsa tista poročila raznih agencij o položaju na fronti in v notranjosti Grčije. Semkaj spadajo poročila o uporu posadke v Larissi in poročila, da so uporniki to mesto celo zavzeli. Prav tako so brez podlage poročila o bombardiranju Pireja in o odstopu Tsal. darisove vlade. Svetovno javnost vnovič opozarjajo na neosnovanost takih poročil. V Atenah ni ničesar znanega, da bi bil Venizelos proglasil na Kreti neodvisno republiko. Cez Strumo Atene, 11. marca. AA. Atenska agencija poroča: Po poročilu vrhovnega poveljstva je bil včeraj ob 11 pololaj takle: Nasprotniki se umikajo na gričevje 5 km jugovzhodno od Sereza in 15 km zapadno od Opolova. Njihova pehota s topništvom se zbira pri Rezu. Naše čete so prekoračile Kumarjanski most brez odpora s strani vstašev. Na mostu so bile samo žične ovire. 300 bomb na „Heli"... Uspehi prvega dne ofenzive so zelo ugodni. Vladne čete so prodrle do S t r e z a. Snoči so sklenile, da zasedejo m^sto šele danes zjutraj, in sicer z morske strani. Vladna mornarica je zdaj na tem odseku gospodar poožaja. Zato je preprečila vsako protiakcijo upornikov. Zvedelo se je ,da so na vstaško ladjo »Heli« vrgli skupno 300 bomb. Iz tega sklepajo, da ladja ni več sposobna za akcijo. Dozdaj so ujeli kakih sto vstašev in zaplenili velike zaloge tminicije. (Poročilo dopisnika Avale.) ki jo prevzamejo vladni mornarji Pariz, U. marca. AA. Havas poroča iz Aten: Vladne čete so včeraj začele napad na upornike, toda vse kaže, da ni prišlo nikjer do odločilne bitke. Križarko »Heli«, ki jo je včeraj vladno brodovje obstreljevalo, so uporniški častniki zapustili, da so jo vladne čete zasedle. Doznava se, da so se na ladji »Heli«, preden se je predala zakoniti oboroženi sili, odigrali dramat-sKji prizori. Mornarji in podčastniki so nastopili zoper uporniške častnike in jih dolžili, da so zapeljali svoje podrejene k prekršitvi prisege. Zahtevali so, da takoj zapuste ladjo. Uporniški častniki so poska. kali v morje in jih je več med njimi utonilo. Tudi v Kavali ie, kakor se doznava, prebivalstvo odkrito nastopilo zoper upornike, ki zapuščajo mesto in beže proti bolgarski meji. (Poročilo dopisnika Avale.) Seres zavzet Atene, 11. marca. A A. Vest o vkorakanju rednih čet v Seres in o obnovi zakonite vlade v tem mestu je navdušila prebivalstvo v prestolnici. Predsednik vlade Caldaris je izjavil: Če je res, da upor- niki prestrašeni beže v celih trumah iz Kavale in Dra. me, smemo že zdaj reči, da je vlada dokončno dobila bitko. Po najnovejših poiočilih uporniški častniki v vseh enotah zapuščajo s, oje čete in beže proti meji. Dosk se je vdalo okoli 3000 upornikov. \ rhovno poveljstvo vojaških sil v Makedoniji poroi i: Davi ob 7.30 je prišlo v štab vrhovnega po-veljst' a odposlanstvo meščanov mesta Srresa in sporočilo, da so se uporniki razbežali, njihovi častniki so pa na drezinah pobegnili proti vzhodn. Ob 8.40 so vladne čete s konjenico na čelu vkorakale v Stres. Demir-Hisar padel Atene, 11. marca. AA. Vladne čete so zavzele Demir-hisar. Uporniki se v neredu umikajo. Izpraznili so Dramo. Trdijo, da je glavni poveljnik upor. nikov v Macedoniji, general Kamneos, ponudil kapitulacijo. Nevstrašeno naprej Atene, 11. marca. b. Po opoldanskem uradnem poročilu potiskajo vladne čete vstaše v smeri proti vzhodu. Vlada trdi nadalje, da so letala zopet bombardirala mesti Gramo in Megalokastro na otoku Kreti. V Megalokastru ie bilo osem mrtvih in deset ranjenih meščanov. (Kako so mogli to ugotoviti vladni piloti, ni znano.) •i Atene, 11. marca. b. Po zadnjih vladnih uradnih poročilih napredujejo čele generala Kondilisa še vedno in podijo revolucionarje. — Trdijo tudi nadalje, da je general Kondilis ujel 200 vstašev in da so mu padli v roke tudi štirje topovi. Po zavzetju Seresa gredo vladne čete neustrašeno naprej. Uradno * poroča, da so vladne čete pri včerajšnjih in današnjih operacijah imele vsega dva moža mrtva in štiri ranjene. Dalje poudarjajo, da v vzhodni T raciji in v grški Macedoniji še v;dno divjajo viharji, radi česar je zelo ovirana borba vladnih čet proli vstašem General Kamenos na begu London, 11. marca, c. Položaj v Grčiji se sedaj tudi že v Londonu smatra za u|x>rnike kot izgubljen. Vsa poročila grških dopisnikov se strinjajo v tem, da vladne čete zelo napredujejo in da so tudi že zavzele Seres. Samo dopisnik »Daily Telegrapha« še misli, da se uporniki umikajo zaradi tega, da bi »i lahko poiskali lepše položaje za borbo. Toda kasnejše vesti so tudi tc vest demantirale. Po teh vesteh je glavni poveljnik upornikov, general Kamenos, zapustil upornike in je z vsem svojim generalnim štabom na begu. Beži v Dedeagač, kjer se hoče vkrcati na uporniško ladjo, da bi nato zbežal na Kreta Vladne čete v Kavali London, 11. marca. c. Zvečer so prišle iz Grčije nove vesti, ki potrjujejo poraz upornikov. Vladne čete so že zasedle mesti Dramo in Kavalo. General Kamenos se ni mogel več umakniti proti obali, temveč beži sedaj proti bolgarski meji, da bi se tako rešil v inozemstvo. Pariz, 11. marca. c. Tudi semkaj so zvečer prispele vesti, ki potrjujejo, da je moral general Kamenos s svojim štabom zapustiti upornike svoji uso. di. Sedaj beži proti obali, da bi s? tako rešil na Kreto. Po vesteh, ki pa prihajajo iz Aten, pa se sporoča, da je general Kamenos zaprosil za predaja Dedeagač, Sidirokastro ... Atene, 11. marca. A A. Vladne čete so zavzele mesti Dedeagač in Komotini. Uporniške čete so zbežale iz teh dveh mest. Aten;, 11. marca. AA. Davi ob 8 so vladne čete zavzele Sidirokastron. Poročila o uporniški ofenzivi Sofija, 11. marca. b. Dopisnik »United Pressa« poroča, da še vedno ni padla odločitev na bojišču, čeprav so se vstaši iz taktičnih razlogov umaknili s svojih položajev na reki Struini. Vstaši nameravajo namreč sedaj zasesti položaje v gorskih krajih, ki so mnogo važnejši za nje, in bodo od tam predvsem vodili četniško borbo proti vladi zvestim vojakom. Izgube vstašev so sila neznatne, ker so vladne čete pričele korakati če Strnmo šele tedaj, ko so se vstaši poprej sami v redu umaknili v ozadje. Duh revolucionarjev je še vedno zelo močan in nihče ne misli vreči pnške v koruzo. Uporniki obkoljujejo vladne čete Solija, 11. marca. b. Semkaj so prišle z meje vesti, ki so jih inozemski časnikarji poslali tudi svojim listom, ki pa niso prav nič podobne vestem, ki jih vlada pošilja v svet. Po teh vesteh obkoljujejo revolucijonarne čete vedno bolj Solun in se pripravljajo na odločilen napad s kopnega, morja in iz zraka. Ta poteza v Solunu se bo izvršila v najkrajšem času, ker se v ta namen žc koncentrirajo močno vstaške čete, ki bodo kos omahljivim vladnim četam. Križarka »Averovc se šc vedno nahaja v luki Kavali, kjer je natovorila premog in pa pehoto, ki bo z morja vržena proti Solunu, da ga v divjem naskoku zavzame. Vstaši trdijo, da so njihove ladje bombardirale železniško progo Atene—Soldn na kraju, kjer se proga približuje morju, ter da so granate porušile tračnice nekaj sto metrov daleč. Iz drugih virov pa se čuje tudi, da vladno čete zelo težko napredujejo, ker je ljudstvo v teh krajih tako zelo revolucijonarno razpoloženo, da vladnim četam povsod nagaja, kjer jim le more. Prevejana židovka jc namreč toliko prefrigana, da »čisti dobiček« velikodušno deli z vsakokratno vladajočo stranko ... Dalje ne smemo izgubiti izpred oči, da je formalna demokracija, kakor jo je pred 150 leti uzakonilu francoska revolucija, suponirala homogeno družbo, kakor jo velike revolucije, (tako tudi boljševiška) za nekaj časa navadno res ustvarjajo —, a samo za nekaj časa. Ker kmalu se je v idilično meščansko enakost po-revolucionarne družbe zujedel kapitalizem in jo razkrajal v dva kaj heterogena tabora: na eni strani so se zbirali popolni gospodarski ncnia-niči,, na drugi strani pa plutokracija in ljudje kapitala. Popolne in enake politične svoboščine, kakor jih je enim in drugim garantirala demokracija, so v takšnih okolščinah za prve pomenile posmeh in cinizem — kdaj je bil na svetu še revež enakopraven z bogatinom I —, plutokracija pa se nu drugi strani niti najmanj ni zavedla, da so politične svoboščine zdrave le tedaj, ako jim odgovarja tudi zavest politične odgovornosti. In tako je svoje svoboščine navadno izrabljala zu neomejeno tvorbo kartelov in tru-stov in uvedbo diktature kapitala in finančnih konccrnov, ki so ob vseh demokratičnih geslih pritisnili k tlom nc le proletariat. ampak so go-: spodarsko štrli iu zlomili tudi nekdaj socialno najmočnejši ui najbolj zdravi srednji stan. 1 Absolutizem večinskih političnih strank in pa gospodarski razvoj v kapitalizem, kakor ga te omogočal in celo pospeševal politični liberalizem — to dvoje je kompromitiralo mehanično demokracijo v očeh ljudskih množic. Toda, ali ni mogoče najti boljše oblike demokracije, kakor je mehanična? Ali ie radi tega treba demokracijo kot temelj vladavine sploh zavreči in segati po voditeljih in diktaurah, ter izgubiti tako dragoceuo konstruktivno silo državnega življenja, ki je nobena diktatura ne more nadomestiti, namreč demokratično kontrolo državne iu javne uprave? Domovina moderne demokracije je Angliin. Od tam so jo Francozi presadili na evropska tln, toda tako in takšno, kakor je odgovarjalo njihovi naravi. Romani so bili vedno centralisti in pristaši absolutističnih večinskih režimov v eni ali drugi obliki. Nasprotno pa Angleži nikdar niso poznali demokracije golega števila. Demokracija v Angliji ne pojmuje naroda kot mase, zgolj kot neko gotovo število, kakor je slučaj pri mehanični demokraciji, ampak ga pojmuje ..........il a Kot živ organizem, sestavljen iz gotovega števil bistveno važnih organov. Ker sc Angležu — ki ima med vsemi sodobnimi narodi gotovo nuj-boljše razvit čut za državo in za imperij — zde vse sestavni deli države in naroda pomembni in važni, zato v tradiciji njihove demokracije nc opazimo, da bi sc politične večine posluževal zato, da zatira politično manjšina Vlada pa še vedno trdi, da je napredovanje njenih čet lahko, ker so vstaši demoralizirani. Napad na Solun London, 11. marca. b. Današnji jutranji londonski listi prinašajo zelo zanimive vesti svojih posebnih poročevalcev iz Grčije, ki so v odločnem nasprotju s poročili atenske vlade. Ti poročevalci imajo svoje informacije iz zanesljivih virov in trdijo, da ofenziva vladnih čet ni uspela, ker so dali vstaši tako močan odpor, da so se morale vladne čete pri prvem poskusu ustaviti in se kmalu nato umakniti nazaj. V borbi se nahajajo še vladna letala, ki mečejo bombe na vasi, ki pa nimajo nobene strategične vrednosti. Očividno je, da hoče s tem atenska vlada povzročiti oslabitev junaškega duha pri revolueijonarnih četah. Londonski listi dalje poročajo, da je oddelek 27.000 revolucionarjev ponoči prekoračil na severu reko Strumo in odkorakal y smeri proti So-lunu.. Če je to res, potem bo danes ta močan odred izvršil napad r bok vojske, ki jo vodi general Kondilis, ki zna postati usoden. Poročevalec, ki je oddal to vest, je še pristavil, da vojaški strokovnjaki dvomijo, da bi atenska vlada mogla vzdržati še dolgo to borbo. Atenska vlada vodi borbo prav za prav predvsem s pomočjo letal. Toda teh letal je vsak dan manj. ker jih vstaški topovi dobro rušijo, razen tega pa se opaža, ds vsak dan nekaj letal pristane na področju, kjer vladajo revolucijonarji. in pozneje ista letala is vršujejo napade na vladne čete. Govori se tudi, da nameravajo revolucijonarne čete v kratkem časo izvršiti hnd letalski nnpad, ki bo najbrže podpi ral borbo za zavzetje Soluna. Kreta vdana Venizelosu Rim, 11. marca. b. Tukajšnji listi prinašajo vesti iz Kaleje, da jc vsa Kreta pristala na novo Venizclosnvo vlado. Atenska vlada noče- storiti nobene akcije proti Kreti, ker je na morju Venizelos v veliki premoči. Včeraj sta dve vladni letali vrgli v K,indiji nekaj hoinb, ki so padle na mestni muzej in na neko ladjo v luki. Vladna letala so skušala napasti dalje eskadro vojnega brodovja, ki je v rokah Venlzolosa. Z vojnih ladij pa so takoj zagrmeli topovi, ki so prisilili eno letalo, da se spusti na revolurijnnarnem področju Trije piloti so bili takoj ujeti. Kaj vidijo Italijani Rim, 11. marca. b. Dopisnik »Slantpe« Zinga reli poroča ii Soluna, da so čete generala Kn-menosa prešle prve v napad na čete generala Kondilisa. Zingareli se telo pesimistično izraža o položaju grške vlade in pravi, da je za vlado postala zadeva že naravnost tragična. Solija, 11. marca. b. Meja proti Grčiji je po polnoma zaprta. Se vedno se čuje grmenje topov in reglanje strojnic. Bolgarske straže na meji sv tako inočne. da lahko razorožijo vsako četa, ki bi prišla z grškega ozemlja t Bolgarijo. Poveljniki bolgarskih straž poročajo, da so v stalni zvezi s poveljniki vataških straž, ki sc držijo popolnoma korektno napram bolgarskim vojakom ter jim is-javljajo, da s« je pričel vsUški pokret počasi širiti aa vae Grčijo. Pravoslavna cerkev v letu 1934 Razkroj pod boljševlšhimi udarci Po posaarskem plebiscitu V reviji »Oateuropa« poroča Hanu Koch o pravoslavni cerkvi v letu 19M. lx tega članka smo posneli glavno vsebino v prepričanju, da • tem ustreiemo svojim bravcem. Clankar ugotavlja, da j« pravoslavna cerkev tudi po silnih udarcih v Rusiji in Vzhodni Aziji ie vedno tretj« največja krščansko občestvo na svetu. Po številu in tudi po svojih žrtvah j« pravoslavna cerkev vzhodnih Slovanov (Rusov in Ukrajincev) vodeča cerkev. Nekdanjo carisiično državno cerkev, ki se je zdaj spremenila ▼ »patriarhalno« in ki t Rusiji š« vedno združuje največje število pravoslavnih vernikov, vodi novgorodski metropoli! Sergij, ki j« znan po svojem konkordatu, sklenjenim s sovjetsko vlado maja 1927. Po tem sporazumu je odpadlo od osrednjega vodstva mnogo škofov doma in v inozemstvu; boliševiki omogočajo komaj telesni obstoj cerkve. Urejeno cerkveno vodstvo sploh ne obstoji več. Poročila sicer govorijo o sinodu sovjetsko-ruskih škofov, toda ta sinod je brez vpliva in moči. Sergij sam si jc nadel naslov metropolita Moskve in Kolomne, da bi na ta način poudaril svoje hierarhične pravic« na vodstvo vse cerkve. Celo njegov revni listič »Patriarhalna poročila« je moral izginiti. O odnosih med patriarhalno cerkvijo v Rusiji in pravoslavnimi cerkvami izven nje sploh ni mogoč« govoriti, tako šibke so t« zveze. Kanonske zveze išče s patriarhi v Carigradu, Aleksandriji, Antiohiji, Jeruzalemu, nadalje s samostojnimi cerkvami na Cipru, v Grčiji in v Jugoslaviji ter Bolgariji Veri med sedanjo sovjetsko-rusko cerkvipo ln izseljenskimi cerkvami ne obstojijo, te si stoj« nasproti kot na-sprptnioa. Cerkve ▼ Moskvi — pola« V zadnjem času prihajajo poročila, da bodo boliševiki celo sinod v Rusiji razpustili. O notranjem življenju ruske cerkve same so vesti zelo redke. V Moskvi je še 37 cerkva odprtih. Naval na U cerkv« je posebno velik ob praznikih, straže morajo skrbeti za red. Prepovedane so i« vedno Cocesije, a tudi nošnja vseh javnih simbolov ičanatva, tako n. pr. križa, ni dovoljena; prepovedano j« tudi zvonenje. Celo vojaki kaj radi obiskujejo cerkv«. Ko so lansko leto o veliki noči demonstrativno odprli brezbožniške muzeje, so bili ti prazni, s cerkve polne. V Lugansku so delavci med brezbožniško predstavo razgnali m prebičali igralce. Med rarkolniško cerkvijo samo opažajo v zadnjem času precejšnje upadanje in to na koorist patriarhalne cerkve. Katoličani si mnogo obetajo od nove cerkve, ki naj bi jo postavili v Moskvi v •mislu sporazuma med Ameriko in Sovjetsko Runi j o. To bi bila prva cerkev, ki bi jo sezidali po sovjetskem prevratu. V Moskvi se že mudi ameriški duhovnik p. Leopold Brovvn, ki pripravlja rs« potrebno za zgraditev cerkve. Poročilo o pregnanstvu in tudi o smrti pravoslavnih cerkvenih knezov v Sovjetski Rusiji so še vedno zelo pogosta. 0 mučeniški smrti nadškofa Antona iz Arhangelska so lieti že poročali. Nadalje so umrli škof Benjamin (Voskresenski), nadškof Vladimir (Sokolovski) iz Jekaterinoslava in škof Demetrij (Verbijski) iz Kijeva. Proti koncu leta 1933 je umrl tudi stari latinski škof Cer iz Tira-apola. Izseljenska Cerkev — svetovna Izseljenska diaepora je zavzela skoro ves svet. Za časa, ko je vladal v Rusiji šc patriarh Tihon, in tudi za časa vladanja njegoilogk» ni iskal zvez s »Karlovčani«. Ti veljajo za strogo konservativne in so baje carisiično in tudi proti-grško usmerjeni Njihov vodja Antonij uživa silen ugled kot velik teolog in svet mož. Lansko leto metropolit Antonij povabil tvojega pariškega nasprotnika Eulogiosa na razgovor v Belgrad, da bi na ta način prišlo do ožjih stikov in da bi se vpostavila kanonska skupnost z rusko cerkvijo. V resnici je prišlo na škofovskem koncilu v Sremskih Karlovcih septembra 1934 do delne sprav«, Ukinjena je bila prepoved o skupni božji službi, ki je že več let težila metropolita Eulogija ln njegove škofe. Ta sprava je bila bolj uradnega značaja. Eulogios sam ni priišel na koncil. S tem se je položaj metropolita Antonija in izseljenske cerkve utrdil. Najbolj delavna je gotovo karlovska skupina. Učinki njenega dela se čutijo posebno v njenih misijonih in zbiranju vernikov po vseh oglih sveta. V Harbinu je osnovala bogoslovno fakulteto, na Koreji je obnovila misi on in ga podredila novo imenovanemu nadškofu Nestorju (na Kamčatki). Prodaja mandžurske železnic« je položaj pravoslavne cerkve oslabila. K?rlovska skupina ima tudi pod seboj nekatere severnoameriške škofije. Osnovale so se nove škofije, tako v Sao Paolo (Brazilija) in celo v Kuljči v Kitajskem Tnrkestanu. Karlovska skupina predstavlja prav za prav jedro pravoslavne svetovne cerkve. Med avtonomisti in pripadniki karlovske cerkve ni v Ameriki nikake cerkvene skupnosti. V Maroku samem je okoli 800.000 pravoslavnih. Ti so podrejeni patriarhu v Aleksandriji. Precej močna je pravoslavna cerkev tudi na Japonskem, kjer šteje okoli 300.000 duš, med njimi j« tudi mnogo Japoncev. V Tokiu je tudi velika pravoalavna katedrala z bogoslovnio. Jeruzalemskemu .«■! škofu so podrejene tudi občina v Beyrutu in Damasku. Pravoslavna cerkev je svojo posest ob Jordanu lansko leto celo povečala. Tudi v Rimu so pravoslavni sezidali rusko cerkev m v Berlinu odprli ruski pravoslavni otroški vrtec. Krik po kolonijah Odmevi dr. Schachla Berlin, ti. marca. c. Govor, ki ga je imel v Leipzigu diktator nemškega gospodar«tva in predsednik nemške nar. banke driichaoht in v katerem ,je z vso jasnostjo postavil pred svet zahtevo Nemčije po kolonijah in to ob časa, ko je angleška vlada objavila svojo belo knjigo o nemškem oboroževanju, je imel po Nemčiji velikanski odmev, ki še vedno ni popustiL Propagandno ministrstvo je posebno odmev po časopisju sijajno organiziralo, tako da obstoja vtis, da bo zahteva po kolonijah postala bodoči šlager nemškega javnega mnenja. Nemška kolonijalna zveza se je dr. Schachtu za njegove pogumne besede izrecno zahvalila. Tudi razna glasila indu- strijskih zbornic no to vprašanje že načela in ga sistematično obdcluvnjo, čeft da je Sodelovanje med narodi nemogoče, če ni političnega in gospodarskega ravnotežja. Nemčija pa bo dobila gospodarsko ravnotežje le, če ae ji vrnejo njene kolonije. »Voikischer Beobachler« pa objavlja na vidnem mestu ustanovitev posebne »narodnosocialistične pomorske zveze«, ki naj ji pripadajo vsi nekdanji mornariški častniki, podčastniki in mornarji nemškega brodovja, ki so si stavili nalogo ustvariti v Nemčiji volik tok za vrnitev nemške veljave na morju, kar je v tesni zvezi z zahtevo po nekdanjih kolonijah. Nemiri na Kubi Havana, ti. marca. b. Ponoči je bila na vsem otoku proglašena generalna stavka. Vlada je tn-koj sistirala ustavo in proglasila obsedno stanje. V teku noči je že prišlo do krvavih borb na ulicah mesta, v katerih pa sta bila vojaštvo in policija v premoči. Na ulicah je popolnoma ustavljen vea promet. Vozili so le tramvaji in avtobusi pod strogim nadzorstvom vojske in policije, vendar pa so bili zelo slabo zasedeni. Na čelu pokreta so ponovno dijaki. V nekem delu mesta je davi našla policija deset trupel dijakov. Misli se, da so dijaki padli v ogorčeni bitki, ki se je ponoči vo-diia med vstaši in vladnimi četami. Pričeli so stavkati tudi železničarji, v lukah pa luški delavci. Zaradi tega je resno ogrožena preskrba mesta 8 hrano. Vlada je izdala nujne odredbe ter poslala nekaj čet, da zagotovijo dovoz hrane v mesto, ki Je natovorjena na vlakih, ki so bili namenjeni za Havano. Dalje se vojaStvo trudi, da izkrca tudi hrano z ladij, ki so priplule v luko. Položaj je tako napet, da se pričakuje splošna revolucija. Preprečen atentat na sv. očeta Pariz, 11. marca. b. Rimski dopisnik lista »Le jour« poroča o organiziranem atentatu na sv. očeta, ki pa je bil radi velike pozornosti vatikanske straže i/reprečen. Pred kratkim je prišel neki mladenič iz Mehike v Vatikan in prosil vatikanske oblasti, da mu dovolijo avdienco pri sv. očetu. Oblasti so Mehi-čanu obljubile, da je trepotno sv. oče preveč zaposlen. Medtem so vatikanske oblasti storile potrebne varnostne ukrepe in iskale informacije o pobožnem romarju, ki ie hotel biti sprejet v avdienco pri sv. očetu. Iz Mehike je prišel o njem zelo neugoden odgovor. Ko je Mehičan zopet prispel v Vatikan in zaprosil zopet za avdienco pri sv. očetu, ie vatikanska oblast sumljivca zaprla. Ko so ga preiskali, so našli pri njem ostro bodalo. Dopisnik lista dodaja, da vatikanski krogi trdijo, da je ta zloben poskus verjetno v zvezi s sedanjim sporom med mehiško vlado in katoliško Cerkvijo, Abesinshi spor K nemško-angleškema hladu Burna seja angleške zbornice Sir John Simon o politiki zavezništev in obrambi Anglije London, 11. marca. c. Danes popoldne se Je začela v spodnji zbornici zelo važna raz- Eava o bodočem angleškem oboroževanju, ikor je znano, je vlada nedavno objavila belo knjigo, v kateri pravi, da .ie prisiljena zvišati vojne kredite za 3 milijarde. V tej knjigi dolži angleška vlada javno Nemčijo, da ona vzgaja svojo mladino v tekem duhu, ki zahteva od Anglije, da se zaščiti pred vse-md presenečenji. Ministrski predsednik MacDonald je nekoliko bolan in se zato seje parlamenta ni mogel udeležiti. Na čelu ministrov je zato v vladnih klopeh sedel podpred.sedaiik vlade Stanley Baldvvin. V parlament so prišli vsi njegovi odlični člani. Na listo govornikov pa se je vpisalo vse polno vodilnih osebnosti ii vseh treh strank. V večernem delu seje bo govoril tudi sir John Simon, z največjo pozornostjo pa pričakuje javnost govora bivšega zakladnega ministra Winstona Chur-ehllla. Ta je nemško mednarodno politiko v sadn jem času že često ostro napadel in je bil on tisti, kl je prvt za/iel razkrivati tajnosti nemškega oboroževanja v angleškem parlamentu. Če Anglija dane« zvišuje vojni proračun za 3 milijarde, je to prav gotovo zasluga tega velikega angleškega parlamentarca. Anten Chamberlain bo govoril kot zadnji v imenu konservativne stranke in bo tudi predlagal zaupnico angleški vlndl. Razpravo v narlamentu je otvoril vodja delavske opozicije s sledečimi besedami: »Vrnimo se v politiko zavezništev!« V na-dalnjem svojem govoru je podrobno razčlenil trenotni mednarodni položaj in izjavil, da nd Anglija kriva, če se mora sedaj mir j v Evropi ščititi ravno tako, kakor se je prod 1 Kim. 11. marca. b. Vojni minister j« odredil, da se poleg dobrovoljcev starejših letnikov in sicer od 1880—1910 lahko rekrutirajo tudi dohro-voljei, stari od 18—26 let, ki niso bili člani fašistične milice, aH pa bo is kateregakoli razloga bili oproščeni vojaške službe. Vsi ti vojni dobro-voljci bodo poslani v vzhodno Afriko. Rim, 11. marca. b. Pri vseh divizljskih poveljstvih so sc začele vojaške vaje, v katerih nastopata mešano redna vojska in pa fašistična milica eb sodelovanju letal. Vojno ministrstvo isto-Casno proučuje tndi taktično prednost motorisira-! nih enot. Ko bodo vaje končane, se bo vršila ve-| lika zaključna vaja v Rimn, na kateri bo sodelovalo 50 generalov s šefom glavnega generalnega itaba maršalom Badogliem na čelu. 59 ribičev na ledeni plošči Moskva, 11 .marca, b Skoraj vsako leto prihaja na. Kaspiškem morju do istih nesrečnih slučajev. Zaradi silnega mraza, vsled katerega zmrzne morje daleč od obale, gredo ribiči vsako leto po Najboljše obrambno sredstvo proti prenosu nalezljivih obolenj potom ustne dupline in grla so okusne ANACOT-pastili« dr. Wanderja. — Dobe se v vseh lekarnah Cena malega zavitka Din 8'—, velikega zavitka Din 15'—. vojno hotela Evropa zavarov&ti pred izbru- , . - , , . hom vojne. V imenu svote stranke izjavlja, i ledu. n.a ,odPrto ™orle' 1da,..t?m .mreže v . t VI 1. , . . , I i . v , _________J n 1 /m,, kiKa 7« InnlnA ea ia viiaHiIa Ho IA da je načelno proti "olitiki oboroževanja, vendar pa pravi, da mora danes vsakdo prevzeti vso odgovornost nase in ta odgovornost nalaga Angliji, da se zavaruje pred napadi iz Evrope. Zato bo delavska stranka svojim poslancem dala proste roke, da glasujejo za ali proti vojnim kreditom. Z največjo pozornostjo pa se pričakuje govor sira Johna Simona, ker je prav gotovo, da bo ta govoril o trenotnem stanju razgovorov med Berlinom in Londonom. Se- i Pry°8,'° vn?" »••»»■ neK«J nrane ?rzojavn< daj je že gotovo, da bo v teku svojega govora i obvestili, da je potrebna nujna pomoč. Iz Astra Prihod gen. Nedeljkoviča Ljubljana, 11. marca. Nocoj ob pol 9 je prispel z brzovlakom novi poveljnik dravske divizijske oblasti divizijski general g. Peter Nedeljkovič. Na kolodvoru so ga pričakovali general Ivan Jovanovič, adjutant divi-zijskega poveljnika kapetan Žika Stanojevič, načelnik štaba dravske divizijske oblasti polkovnik Orlovič in pa šef vojne delegacije pri žejezniškem ravnateljstvu polkovnik Nedeljkovič. Obenem »o pričakovali novega poveljnika ob njegovem prihodu v Ljubljano vsi načelniki posameznih vojaških edinic. Na kolodvoru je bila zbrana tudi družina Heinrichar iz Škofje Loke, iz katere po rodu izhaja iena novega poveljnika v LJubljani. Gospa soproga je bila že popoldne v Ljubljani z namenom, da pričaka na kolodvoru svojega soproga. Vojaški poveljniki so se predstavili novemu divi-zijskemu poveljniku in so po prisrčnem pozdravu nato odšli vsi skupaj v mesto. Civilne oblasti pri sprejemu niso bile zastopane. Nemški dijaki v Ljubljani Ljubljana, It. marca. Včeraj je prispelo v Ljubljano 11 nemških študentov iz Miincnena, ki so pod okriljem tamkajšnjega Akadem. zunanjega urada (Aussen-amt der Studentenschaft, Miinchen) prišli na študijsko potovanje po Jugoslaviji. V Jugosla- _____ _ _ viji nameravajo ostati tri tedne in iim gre po odprtemu morju. Okoli 100 ribičem se' je posr*ečilo njihovih izjavah v glavnem za to, da spoznajo hitro preskočiti razpoko, medtem ko drugi niso ' '-J- - imeli več časa in jih je jedena plošča odnesla daleč na morje. Poslana so bila letala, da najdejo, kje plava plošča. Ker so bili ribiči brez hrane, so za prvo silo vrgli z letala nekaj hrane in brzojavno morje in lovijo ribe. Že tretjič se je zgodilo, da je večja skupina ribičev, vsega okoli 200 mož, odšla po ledu na odprto morje lovit ribe. Ledena plošča, na kateri so se nahajali ribiči, pa se je naenkrat razklala od celotne plošče ledu ter plavala proti sir John Simon sporočil, da bo odpotoval v i Berlin 24. marca. V zvezi s tem delom govora zunanjega ministra v parlamentu je danes prišel v zunanje ministrstvo sovjetski veleposlanik Majski, ki je v imenu svoje vlade sporočil, da so v Moskvi veseli, da jih bo kmalu obiskal lord Eden. Sporočil je, da je sovjetska vlada proučila že ves materijal razgovorov in bistvo teh razgovorov ni prav nič več nasprotno glavnim zahtevam angleške zunanie politike. Opozorilo pevcem Pevcem Glasbene Matice, Ljubljanskega Zvona in Merkurja! Našega brata Leopolda Jaka spremimo na zadnji poti 13. marca (v sredo) ob 15.45 iz- red mrtvašnice državne bolnišnice na pokofrališče Sv. Križu. Na njegovo lastno željo mu bomo zapeli Prelovčevo »Poljana toži«, Pavčičevo »Spomladi vse se veseli«, »Usliši nas, Gospod« in »Vigred se povrne«. Pridite prav vsi I — Z. P. Od solzne doline trpljenja, žalosti in bridkosti se je mnogo prezgodaj moral posloviti ter avojo blago dušo preseliti nad planinske višave, ki jih jc goreče ljubil, dane« ob 18.30 naš nepozabni soprog, brat, stric in svak, gospod LEOPOLD JAK vodja mestne prodajaln« električnih predmetov star komaj 53 let, po dolgi in težki bolezni, spravljen z Bogom in s svetom. Blagega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v sredo, dne 13. marca ob 16 izpred mrtvaške veže državne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Vsem, ki »o ga poznali, ga priporočamo v blag spomin. Prosimo tihega sožalja Ljubljana, NU, Kočevje, dne 11. marca 1935. Globoko Žalujoča žena P e p c a , družine Jenkove in Vrhuncev i. hana je bilo takoj poslano hidroletalo, ki se je spustilo v bližini ledene plošče in rešilo 20 ribičev. Kmalu nato je priplulo še več močnejših vodnih letal, ki so rešila ribiče iz nevarnega položaja, kajti ledena plošča je medtem že zašla v topli morski tok. Zločin v Podgorici Podgorica, 11. marca. m. Davi ob pol 10 se je na tukajšnjem sejmišču dogodil težek zločin, ki je napravil na vse prebivalstvo na.iglohlji vtis. Na sejmišče je prišel tukajšnji okrajni veterinarski referent dr. Ivan Marušič v spremstvu tukajšnjega mesarja Kapicazoviča. Oba sta o nečem živo razpravljala, nakar ,ie mesar bliskoma potegnil revolver in pričel streljati na veterinarja dr. Marušiča, ki je bil zadet s štirimi streli. Šahovski turnir v Moskvi Moskva, U. marca. Partija Ooglidze-Llsicin iz XI. kola je končala remis. , . V današnjem, pred predzadnjem kolu so bili do prekinitve doseženi sledeči rezultati: Capablanca je premagal Menčikovo in Rabinovič Lbwenfischa. Partiji Pirc-Stahlberg in Lilienthal-Botvinik sta končali remis. Stanje po 17- kolu je naslednje: Botvinik 12, Flohr 11 in pol (1), Lasker 10 in pol (1), Capablanca tukajšnjo mlado generacijo in navežejo stike z njo. Danes dopoldne so si ogledali našo univerzo, popoldne pa so preživeli v družbi nekaterih ljubljanskih študentov. Živahno so se zanimali za naše razmere, zlasti za razmere med akademsko mladino. O Ljubljani so dejali, da je krasno in snažmo mesto, česar o njej niso pričakovali. Zvečer ob 8 so se odpeljali prod Zagrebu odkoder odidejo na Sušak in nato po morjn v Split, Dubrovnik, nato v Sarajevo, Belgrad itd Želimo jim srečno pot in dobre vtise! Proti sleparjem v Belgradu Belgrad. 11. marca, m. Na današnji razpravi proti obtožencem v zadevi tukajšnje pgflružnice »Assicurazione Generali« je prvi govoril državni tožilec Zotovič, ki je v svojerti daljšem govoru znova dokazoval krivdo vseh obtožencev ter je za vse zahteval najstrožjo kazen. Za njim je govoril zastopnik »Assicurazione Generali«, zagrebški odvetnik dr. Hugo Werk, ki je zahteval, da se vse menice, ki nosijo j>ečal podružnice »Assicurazione Generali« v Belgradu s podpisom pokojnega Rajčeviča uničijo. Oslale menice, ki se še niso našle, pa naj se smatrajo za falzifikat. V imenu »Assicurazione Generali« je dr. Werk zahteval na račun oškodovancev pet milijonov Din, za svoje stroške pa 1 milijon Din Osebne vesti Belgrad. 11 .marca. m. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Belgradu je postavljen v 7. pol. skup. kontrolor v splošnem oddelku Anton Vtičar, dosedanji kontrolor iste skupine pri prometno-ko mercialnem oddelku istega železniškega ravnatelj- rionr ii iu ]>ui ^ij, la»kt:i iv »u ^^uianv« iiioir,inuimu uiiuhiku isu-^a ravuuipij- 10 in pol, Lowenfisch 10, Rogoziin in Spielmann 0 ( stva. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljub-(1), Rabinovič in Lilienthal 9, Rotnanovski 8 in pol : Ijanl so postavljeni v 7. pol. skup.: za kontrolorja 1). Kan 8 (2). Lisičin 7 in pol (2). Rjumin, Alatorcev in Goglidze 7 in pol (1). Stahlberg 7, Pire 6 in pol, Bogatirčuk 6 (1), Cehover 5 (1), Menči-kova 1 in pol Jutri igrajo v 18., predzadnjem kohi sledeči pari: Romnnovski-Capablanca, L6wenfisch-Spielmann, Rju. min-Rabinovič, Botvinik Flohr (odločilna partija zs prvo mesto), Alatorcev-Lilienthal, Ooglidze-Cehover, Lisicin.Bogatirčuk, Rogozin-Lasker, Pirc-Kan, Men-čikova-Stanlbcrg. Dunajvka vremenska napoved: Pretežno jasno, nn jugu še oblačno. Podnevi temperatura nad ničlo. na postaji Pragersko Rudolf Soklič, dosedanji kontrolor iste skupine na postaji St. Vid-Vizmarja, po službeni potrebi; za kontrolorja v prometno-komercialnem oddelku b sedežem v Ljubljani Leo Petek, dosedanji kontrolor iste skupine na postaji Celje, po prošnji; za kontrolorja na postaji Maribor gl. kol. Karel Lapajne, dosedanji kontrolor iste skupine na postaji Gornja Radgona, po službeni potrebi; za kontrolorja na postaji Ljubljana gl. kol. Alojzij Crnač, dosedanji kontrolor iste skupine na postaji Trbovlje, ter za kontrolorja na postaji Ljubljana gl. kol. Franc Čokal, dosedanji kontrolor iste skupine na postaji Zagorje. Gosp. ban dr. Dlnko Puc v torek 12. t. m. ne bo sprejemal strank. Novi ljubljanski divizijonar Ljubljani, 11. marca. Dan«s je dospel v Ljubljano divizijski general Peter J. Nedeljkovič, novi poveljnik dravske divizijske oblasti. Novi najvišji vojaški poveljnik v Sloveniji je brat bivšega pomočnika finančnega ministra Stanoja Ne-del jkoviča. Rodil se je 1. 1882 v Zaječaru in tam dovršil 6 razredov gimnazije, L 1900 pa je vstopil v nižjo vojno akademijo ter je 27. avgusta 1903 postal podporočnik. Služboval je kot vodnik v konjenici. L. 1907 je stopil v višjo vojno akademijo in jo dovršil z odličnim uspehom, nakar je postal komandir v konjeniškem polku. Kot tak se je zelo udej-stvoval v obeh balkanskih vojnah 1912 in 1913. nakar je stopil v generalštabno službo. Med svetovno vojno je vzbudil pozornost svojih predpostavljenih ter je naglo napredoval. L. 1916 je postal načelnik štaba II. pehotne brigade, 1. 1917 pa načelnik štaba konjeniške divizije. Po vojni je služboval v raznih činih in krajih. Bil je vojaški delegat pri železniški direkciji v Sarajevu, načelnik štaba vrbaske in bosanske divizije, konjeniške divizije in načelnik štaba dravske di; vizije. Kot generalštabni polkovnik je nekaj časa poveljeval 40. pešpolku. L. 1927 je postal pomočnik načelnika štaba III. armade, nato pa je bil prestavljen kot vojni ataše k poslaništvu v Prago. L. 1929 je postal načelnik štaba II. armade, nato je napredoval v bri- fadnega generala ter je prevzel poveljstvo onjeniške divizije. L. 1933 je postal divizijski general in je prevzel poveljstvo vrbaske divizije. Sedaj pa je prestavljen za poveljnika dravske divizije v Ljubljani. Ko je bil načelnik štaba dravske divizije, si je pridobil mnogo znanja med Slovencu Kot vrl častnik je vzbudil med ljubljanskim firebivalstvom mnogo simpatij zase. Novi jubljajnski divizijonar je poročen s Slovenko, z sro. Angelino iz ugledne Hajnrihar-jeve rodbine iz Škofje Loke. Za hrabrost ln druge vojaške vrline ima novi poveljnik mnogo odlikovanj tako domačih kakor inozemskih, ruskih, francoskih, češkoslovaških, grških in italijanskih. Novega ljubljanskega divizijonarja v svoji sredi pa prav toplo pozdravljamo! v Človekoljubno delo Kolodvorskega misijona Ljubljana, 1L marca. Društvo za varstvo deklet je imelo v nedeljo svoj III. občni zbor, o katerem je obširno poročal »Ponedeljski Slovenec«. Kako neprecenljivo človekoljubno in domoljubno delo vrši društveni Kolodvorski misijon, ki posluje od ranega jutra do pozne ure zvečer, nam dokazujejo številke, ki jih vsebuje tajniško poročilo. Za one, ki nimajo nobenega vpogleda v poslovanje Kolodvorskega misijona, so te številke presenetljiv dokaz plemenitega stremljenja in prizadevanja izpolnjevati Kristusov nauk »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« v besedah in v dejanju. Pisarno Kolodvorskega misijona vodi tajnica društva gdč. Lebarjeva, kolodvorska pomočnica pa vodi dnevnik, v katerega zapisuje vse dnevne dogodke, z vsem delom, ki ga opravlja od jutra do večera. Iz te^a dnevnika je razvidno vse ogromno delo na kolodvoru in tudi ono, ki je s tem v zvezi. Pisarna Kolodvorskega misijona je nekakšna prehodna postaja za vse, ki iščejo pomoči ali nasveta pri Društvu za varstvo deklet, odkoder največkrat odhajajo v spremstvu kolodvorskih pomočnic v kraje, kamor eo namenjeni. Kratkih informacij glede vlakov, zvez, prestopov in odhodov je kolodvorska pomočnica dala na kolodvoru 1704 krat in sicer 1565 ženskam in 139 moškim. Službenih posredovanj je bilo deležnih 235 žensk. Informacije za razne železniške urade in pisarne je dala 371-krat in sicer 339 ženskam in 32 moškim. Z opisi raznih potov v mesto je postregla 115-krat in sicer 109 ženskam in 6 moškim. Male pomoči na kolodvoru (dodelitev^ sedeža in prostora na peronu) je bilo deležnih 43 oseb: 34 žensk, 5 moških. Z navodili za razne urade je postregla 27 ženskam. Pri vstopu na vlak je pomagala 73-krat: 46 ženska^m, 7 moškim, 9 družinam, 11 otrokom. Pomoč pri slabosti in omedlevici (s kapljicami, konjakom itd.) je nudila 10-krat: 2 ženam, 2 dekletoma, 2 gospodičnama, 4 moškim. Ranjence je bilo treba obvezati 3-krat. Pomoč in vodstvo slepim na peronu in na vlak je nudila 12-krat: 4 deklicam, 2 dečkoma, 4 ženam, 2 moškima. Enako vodstvo gluhonemim je nudila 2-krat: enemu dečku in eni deklici. Pri prenosu hromih je pomagala 4-krat: 3 ženskam in enemu moškemu. Pomoč pri prihodu z vlakom v Ljubljano je nudila tudi 7 živčno bolnim ženam. S pomočjo in nasveti pri zamujenem vlaku je postregla 18 ženam. Tujcem je svetovala glede prenočišč 13:krat. Z navodili za potovanje po Jugoslaviji je po- ^DekanFMerih Horvat | V Veliki nedelji je umrl v nedeljo ob 5 popoldne po kratki težki bolezni previden s sv. zakramenti župniik-vikar, dekan, duh. in konz. svčt-nik g. Friderik Horvat. Rajni je bil rojen 14. julija 1873 pri Sv. Lenartu pri Vel. nedelji kot sin veleposestnika Antona Horvata. Po maturi mu Je oče nudil vso pomoč za visokošolski študij, a nadarjeni mladenič je rajši stopil v bogoslovje in je l. 1896 pel svojo novo sv. mašo. Bil je nekaj let kaplan na Hajdini pri Ptuju, nato vikar v proštijski župniji v Ptuju. L. 1904 je nastopil župnijo Sv. Lovrenca na Pohorju, kjer je ustanovil posojilnico in krepko in odločno držal zastavo slovenstva v tedaj nemšku-tarskem trgu. V njegovem župnišču je nastal roman »Der Waldk5nig«, v katerem pisatelj Acb-leitner slika slovenske Pohorce in tako vsemu nemstvu oznanja, da je Pohorje slovensko. L. 1920 se je preselil k Veliki nedelji, kjer je iskal za svoje grlo milejšega zraka. Tukaj je postal 1. 1925 duhovni in 1. 1930 konzistorialni svčtnik in 1. 1926 dekan dekanije Velika nedelja. — Rajnega je di-čila velika gostoljubnost, ljubezen do revežev, ki jih je vsak dan gostila njegova sestra Matilda, in ljubezen do mladine. Sam je ostal do zadnjega duševno popolnoma mlad. Pred vsem pa sta ga odlikovali dve lastnosti, ki ju Je rajni škof Andrej podčrtal v dekretu, s katerim ga je imenoval za konziatorialnega svetnika, namreč dušnopastirska gorečnost in njegovo vzorno duhovniško življenje, ki je bilo vseh 39 let res vzorno in brezmadežno. Velikonedeljska župnija stoji danes žalostno pri mrtvaškem odru svojega telesnega in duhov - stregla 19 ženskam, z naslovi za sorodne organizacije v raznih mestih Jugoslavije pa 19-krat. Potujoče je izročila v varstvo sopotnikov 15-krat. Varstvo dijakinjam je nu dila v šestih primerih, 2-krat pa jim je priskrbela prenočišče. Odpuščene kaznjenke je sprejela v 11 primerih. Dalje je Kolodvorski misijon sprejel v svoje varstvo: 2 dečka, 3 deklice, 1 gospodično in 1 ženo, skupaj 7 oseb. Za izgubljeno ali zw-ostalo prtljago je 'posredovala v 12 primerih. Po informacije so se zatekli h Kolodvorskemu misijonu: 1 Francoz, 1 Madjar, 1 Poljakinja, 1 Grkinja, 3 Čehinje, 5 Nemeov, 11 Avstrijcev, skupaj 23 inozemcev. Pomoč iz tujine vračajočim se je Kolodvorski misijon nudil 12 ženskam, 3 moškim in 7 družinam z 32 otroki. Potovanje ozir. pomoč za potovanje je nudil 28-krat, spremstvo na razne konzulate, v menjalnico in k »Putniku« 16-krat, spremstvo k uradnemu zdravniku 2-krat. Bolne in slabotne je kolodvorska pomočnica spremljala na tramvaj 89-krat, 79 ženskam in 10 moškim, v razna zavetišča pa je odvedla 106 žensk. Z zdravnikom je spremljala 11 žensk, v bolnišnico 8 žensk, iz bolnišnice 4 ženske, obiskala pa je v bolnišnicah 4 ženske. Spremstvo na Izseljenski urad je nudila 14-krat: 12 ženskam in 2 moškima, na bansko upravo 8 ženskam, na policijo 9 osebam, na razne zavode 18 ženskam, na Borzo dela 10 osebam: 8 ženskpm ln 2 moškima, na Okrožni urad 7 osebam, na avtobus pa je. pomagala 4 ženskam. Spremstvo in posredovanje za pomoč na mestnem socialnem uradu pa je nudila 19 ženskam. Razen tega je Kolodvorski misijon pomagal z nasveti i. dr. tudi nezakonskim materam in sicer v petih primerih ter iskal pogrešane deklice 3-krat. Pravno zaščito je poiskal 14 ženskam, moralno pa 15 dekletom. Iz teh suhoparnih številk, ki pa niti ne zgoščujejo celotne slike ogromnega dela, ki spada pod delokrog Kolodvorskega misijona, se zrcali vsa požrtvovalnost in plemenitost, s katero vršijo kolodvorske pomočnice svoje človekoljubno delo med bolnimi, trpečimi in pomoči potrebnimi. So v pravem pomenu besede samarijanke, ki izpolnjujejo Kristusov nauk: »Kar ste storili enemu izmed mojih najmlajših, ste storili meni«. Izza vsake suhe, mrtve številke, ki smo jih navedli, strmi majhna tragedija na dan. In v vsako takšno drobno tragedijo so samarijanke posegle s svojim vse razumevajočim, blažilnim poslanstvom. Zato Kolodvorski misijon pač zasluži vso pozornost in podporo javnosti, da bo mogel nemoteno in še intenzivnejše nadaljevati svoje delo človeštvu v prid. Koncert pevskega društva Celjski zvon V nedeljo, 10. marca nam je Celjski zvon priredil pod vodstvom g. Mirka Močana vokalno instrumentalni koncert. Kot prvi je nastopil ženski zbor z dvema skladbama Gre-čaninov »Noč« in »Pomlad je tu«. Zbor je bil enoten. »Noč« je bila nekoliko nesigurna, medtem ko je bila »Pomlad je tu« prav dobro izvajana. Mešani zbor je Santelovo »Pri zibeli« lepo dinamično izvajal. Jerebovo »Pričakovanje« je zape) veselo in živahno. Jerebove skladbe so prijetne in žive. To je glasba, ki nas razveseli in razvedri. Tudi Ocvirkovi »Zvončki« so zelo lepo izzveneli. Mogočno so doneli »Barbari« (Gotovac). Krona častnega večera v umetniško glasbenem oziru so pa bile zadnje tri točke: Wihtol »Beverinski bard«, Čerepnin »Noč«, isti »Stara pesem«. Žal, da je bilo pri teh skladbah premalo enotnosti med zborom in orkestrom. Ugajala je posebno Čerepninova »Noč«. Da je koncert tako dobro izpndel, je bilo potrebno precej časa in truda in zbor zasluzi vso pozornost in priznanje. G. pevovodju pa k uspehu čestitamo!_M-č. — Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščanju na koži, tvorih uravnava »Frani Joselova« voda izbor no toli važno delovanje črevesa. nega dobrotnika, dekanija in njena duhovščina pa žaluje za svojim modrim in blagim voditeljem. Pogreb bo v sredo, 13. L m. na pokopališče pri Veliki nedelji. Otroško perilo je najbolj občutljivo--- ... ne morda zato, ker so plenice občutljiva tkanina, temveč zato, ker morajo biti posebno čisto oprane, tako da ne za-ostanejo v njih bolezenske kali. Šele pri kuhanju takega perila v raztopini Schichtovega R a d i o n a, ko prehaja na milijone kisikovih mehurčkov s čistilno peno mila vred skozi perilo, se uničijo vse bolezenske kali ter je perilo temeljito oprano in razkuženo * Kar je dobro za malo otroiko perilo, velja seveda še v večji meri tudi za vse drugo perilo v gospodinjstvu in družinL Domači izdelek ■SCHICHTOV-i RADIOM pere vse tiigijenično čisto R.J.2- Iz domače politike Minjster Auer o opoziciji V nedeljo je imel minister za telesno vzgojo d.r. Auer shod v Sisku. Med drugim jc dejal: »Volitve 1. 1931 so bile plebiscit politike blago-pokojnega viteškega kralja Aleksandra, a te volitve so plebiscit jugoslovanskega naroda, da se izvede jugoslovanska politika pokojnega kralja.« G. minister se je dotaknil tudi opozicije in dejal: »Naša želja je, da gre opozicija Da volitve in da se na volišču pogledamo v oči. Za državno politiko ni dovolj, da jc kdo nezadovoljen, on mora postaviti tudi svoj program. Najboljša volja kraljevske vlade jc, da da možnost opoziciji, da stopi prod narod s svojim programom.« Dobrodelnost bi radi monopolizirali Dr. Josip Carevič, škof v Dubrovniku, je nedavno započel akcijo za pomoč siromašnim, nezaposlenim in bolnim v Dubrovniku. Svojo akcijo je naslonil naravno na katoliška društva. Radi tega so se sestali odposlanci Narodne odbrane, Kola srbskih sester, Jadranske straže in drugih nacionalnih društev. Na sestanku so kritizirali ravnanje škofa Careviča in nato izdali o sestanku proglas, ki je bil nabit |>o mestu. V proglasu je rečeno, da sc v zadn jem času v Dubrovniku pojavljajo akcije, »ki nosijo kulturne in humane naslove, a katerih namen je v opreki z odlikami nacionalne in kulturne prošlosti mesta Dubrovnika.« Njihov namen je, da se ustvari prepričanje, da samo stranka z verskim, plemenskim in političnim obeležjem predstavlja kulturne in duhovne napore mesta samega. Ob zaključku poziva proglas, naj nacionalni elementi odgovorijo z lastno akcijo za nezaposlene.. V soboto i( teljstvom škofa dr. Careviča koncert za siro- soboto je bil v Dubrovniku pod pokrovi- Kakor poroča »Izseljenski Vestnik — Rafael«, je francoska vlada na intervencijo ministra za socialno politiko dr. D. Marušiča dala dovoljenje, da se sme Stanko Grims naseliti v Merlebachu kot izseljenski duhovnik. Tam bo užival vse ugodnosti ,ki jih jc imel njegov prednik g. Skebe. Za spomenik kralju Aleksandru bo občina Novi Sad na predlog finančnega odbora nakazala znesek 1,500.000! Darovi za spomenik v Ljubljani se gotovo ne stekajo tako hitro in r takšni množini. Drugi kandidat v Kastvu. Na prvem sestanku so izbrali za okrajnega kandidata v Kastvu, in to na listi g. B. Jevtiča, Josipa Siro-niča, bivšepa urednika ustavljenega »Glasnika JNS«. /.daj se je sestal del članov JNS in postavil za kandidata Josipa Javornika, indu-strijca iz Zameta. O tem so brzojavno obvestili predsednika vlade. — Na sestanku so predstavniki gospodarskih krogov v Subotici sklenili, da bodo glasovali za Jevtičevo listo. — V Kra-pini eo kar trije kandidati, in sicer gostilničar Milan Bauer, ing. Maksimilijan Dominič in dr. Mirko Crkvenae. — Dr. Oskar Tartaglia bo kandidiral v splitskem okraju, a ne v mostu Split. Dva ztatoporočna para Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Dokaj izreden dogodek je gotovo, da sta to zimo tukaj kar dva zakonska para mogla obhajati svojo zlato poroko. Prva sta bila Kozoderc Janez in Marija v Zupič vasi, oba še prav čila. Za njima pa brat prejšnje zlate neveste, J a - mašne, nezajposlene iin bolne Dubrovničane. Po koncertu je spregovoril saim škof in dejal, da bo odbor nabrani denar razdelil med vse reveže in nezaposlene, neglede na njihovo versko pripadnost. Poudaril je, da je katoliška Cerkev najmočnejša zaslomba države, branite-ljica reda, miru in socialnc pravičnosti. >Ko sem svojčas imel čast, da sem se razgovarjal i viteškim kraljem Al . mik, je nadaljeval škof, »« dotaknili vprašanja konkordata. Tedaj je bla-gopokojni kralj Jzjavil: »To je, prevzvišeni, rudi mo' z blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom Zediniteljem«, je nadaljeval škof, »smo se .........k< " ' udi moja želja. Dobro vem, da polovico države tvori jo katoličani.« Škof jc s tem očividno odgovoril na zgornji proglas nacionalnih društev. Plemenito delo za naše izseljence Skupni list za naše izseljence. Družba sv. Rafaela, ki si ie nadela res narodno nalogo, da skrbi za moralno in gmotno oporo naših izseljencev, je izdajala »Izseljenski vestnik«, da bi i. njim vzbudila več zanimanja za izseljence. Družba je tudi vsako leto organizirala praznovanje izseljenske nedelje. Toda radi nenadnega udarca, ki jo je tako hudo zadel, je nastala nevarnost za vse delo Družbe sv. Rafaela, je urednik odložil uredništvo »Izseljenskega Vestnika« in obstoj lista je bil v nevarnosti. Požrtvovalni izseljenski duhovniki v se-verozaipadnih državah Evrope so žc prej izpre-videli, da morajo imeti list, ki bi jim pomagal pri velikem misijonskem, kulturnem in gos|>o-darskem delu za svoje roiake-izseljenee. Zato so začeli izdajati list »Rafael«. Ko so nastale težave s tiskanjem lista, so ga prenesli v Maribor. Nastale s težave tudi glede urednika. Končno je list prevzela Družba sv. Rafaela in ga združila z »Izseljenskim Vestnikom« v »kupen Ust, .ki se I k) poslej imenoval »Izseljenski Vestnik — Rafael«. Uredništvo je prevzel požrtvovalni delavec na tem področju p. Kazimir Zaikrajšek. Želimo mu pri tem plemenitem delu božjega blagoslova. Prva skupna številka lista je že iz&la. Sedita zlatoporočenca Peršuhova, stojita pa Kozoderceva kob Peršuh in Marija iz Zgornjih Pleter ki ju je pri slovesnosti obdajal lep venec dobro vzgojenih otrok in številnih vnukov, dočim so že pred njima odšli v večnost trije sinovi, med njimi en duhovnik, rnjni g. kaplan Anton Peršuh. Pač mnogo križev ju je že obisknlo, katere jimt poleg božje pomoči skuša lajšati ljubezen in vdanost otrok ini spoštovanje vseh znancev. Naj S<> nadalje Bog zlatoporočencem naklanja svoj edo-brotno varstvo! Ltublianshe vesli: Salezijanska družma evh. KraVm Velika dvorana hotela »Uniona« v Ljubljani že dolgo ni videla tako ogromnih množic, kakor v nedeljo zvečer pri evharistični akademiji, katero so priredili neutrudni salezijunci z Rakovnika. Že dolgo pred začetkom so bile vse vstopnice razprodane, a prihajale so še množice, ki jih ni bilo mogoče več pustiti v že itak natlačeno dvorano. Zato bo prav, da se akademija ponovi. Akademije se je udeležil tudi ljubljanski vla-dika prevzv. g. dr. Gregorij Koiimui, ki ga je ob prihodu vsa dvorana navdušeno pozdravila. Dalje so prisostvovali prireditvi mostni župan g. dr. Vladimir Kavnihar s soprogo, soproga podbana ga. dr. Pirkmajerjeva, okrajni načelnik dr. Žnidaršič s soprogo, univ. profesorja dr. Ujfif in dr. Fabjan, stolni kanoniki gg. Slišnik, dr. Opeka in dr. Ki-movec, msgr. Stanko Premrl, ravnatelj opere g. Poli? z gospo, številni ravnatelji in profesorji ljubljanskih srednješolskih in strokovnih Zavodov, za-s lopni ki vseh ljubljanskih redovnih hiš, inšpektor salezijanske družbe v Jugoslaviji dr. Frančišek Walland z ravnatelji vseh salezi janskih zavodov v Jugoslaviji ter številni drugi odličniki in predstavniki. Spored akademije so izvajali bogoslovci, gojenci in oratorijanci sal. zavoda na Rakovniku pod vodstvom sal. duhovnikov gg. Farkaša in Gržinčiča. Godbeni del je oskrbel polnoštovilni orkester dravske vojaške godbe, ki je pod taktirko svojega kapelnika za uvod odigral mogočno Mozartovo »Svečeniško koračnico« iz >Čarobne pi-ščali«, zaključil pa prireditev s Cajkovskega slavnostno koračnico. Akademija, ki je nosila naslov »Steze Gospodove«, je hotela v glasbi, dramatični sliki in besedi ponazoriti dopolnitev starozaveznih evhari-utičnih obljub v postavitvi presv. Zakramenta v Novi zavezi. To osnovno misel je povdarjnl zlasti koralni spev »Neki človek je napravil svatbo«, svetopisemska slika »Abraham daruje Izaka«, simbolična slika »Velikonočno Jagnje« in končno Pot k prehladu vodi največkrat skosi usta. Zato si pogosto desin-ficirajte usta in grlo z Mr. Bahovčevimi „Smrekcr bonboni iz smrekovega ekslrakta in mentola, ki ublažijo kašelj in hripavost Zavitki Din3-— in Din 5"— v lekarnah in drogerijah. Apoteka Mr. L. Bahovec Ljubljana, Kongresni trg 12. O brezžični telefoniji Včeraj zvečer je v Ljudski univerzi v Ljubljani predaval g. dekan prof. ing. M. Osanaj oče naše radiopostaje, o brezžični telefoniji in o osnovnih vprašanjih radiotebnike. Z mnogoštevilnimi originalnimi diapozitivi nam je v prav popularni obliki pokazal, kaj so radio valovi, kako se širijo, kako prenašajo govor in godbo. Z nazornimi primerjavami iz vodnih valov, ki jih vsakdo pozna iz vsakdanjih opazovanj, nam je bilo prav hitro jasno, kako valujejo radijski nihaji skozi p ms to r. Težavna vprašanja o modula-ciji valov, o usmerjanju in audionskem sprejemu so na.m pred očmi postala sama po sebi razumljiva. Nikoli si nismo predstavljali, da je radio tako enostavna zadeva. Za lajika je na primer vedno težavno razumeti, kaj pomeni označba, ta radio aparat na primer ima tri kroge, oni pa le en vglašeni krog. Na silno enostaven način nam je gospod dekan pokazal nihajni krog iz mehaničnega sveta, s pomočjo nihajoče uteži na prožni vzmeti. Poleg ene take nihajne uteži je pokazal drugo, ki je prav tako hitro nihala, obe ste bili v resonanci, ali uglašeni ena na drugo. Prav isti pojav nam pa predstavljajo uglašeni krogi v radio aparatih. Pri sprejemu zazveni le tista postaja v zvočniku, ki ima enako uglašene nihaje, kot oddajna postaja. Da bi nam bil še bolj jasen pojem uglasitve, nam je g. predavatelj pokazal oddajno radio postajo v obratu, ki je bila uglašena na nekako 50 milijonev nihajev na sekundo. Pred njo je postavil sprejemni krog, obstoječ iz bakrenega obroča z žarnico in uglaševalnim kondenzatorjem. Ko je sukal kondenzator v eno »Zadnja večerja Gospodova«. Vmesni prizori, kakor melodramatična idila »Pastirček Pashal«, kramljanje Jezusove dece pred tabcrnakljem in aklamacije »Kristus kraljuj« niso bile le uspela poživitev prireditve, temveč so hotele predvsem podčrtati radost in srečo, ki nam sije iz presve-tega Zakramenta. — O uprizoritvi zadnje večerjo bi bilo treba posebej govoriti. Gotovo je posrečena misel, da se osebi Kristusa prepušča saino akcija, besedo pa položi v usta recitatorju. V predzadnji sliki jo zbor aklamiral Kristusa Kralja in ljubko ter skoraj neopaženo vstavil čestitke za današnji škofov god. Glavna teža prireditve je bila na glasbeni strani in bi o njej moral govoriti strokovnjak. Pa tudi nestrokovnjaki vemo, da je dr. Gržinčičeva glasba izredno bogata, krepka, korajžna, a se vendar nikdar ne oddalji od religioznega. To je res salezijanska muzika: nič strahu pred novim, iz sodobnosti vzrastlim ,a vse 8 povdarkom na božje in versko. — Mogočni pevski zbor je donel polno, deški glasovi dosti bolj disciplinirano kot moški. So pa seveda velike težave s takim zborom, ker je sedanje vreme za mladostna grla najmanj primerno. Kratko: evharistična akademija je bila mladostni vrisk salezijanske mlndoži evharističnemu Kralju, ki se mu je brez pridržka pridružila tisočera množica udeležencev. Treba je omeniti, da je široka javnost misel akademije sprejela z vso naklonjenostjo. Tako je n. pr. mojster Emil Navinšek brezplačno stavil na razpolago lasulje ler svojo veščo roko. Tudi operno ravnateljstvo in mestna občina sta podprla prireditelje z vsem razumevanjem. In tako je prav. II. evharistični kongres naj pripravljajo vsi katoličani. Vsak naj po svojem položaju, po svojih sredstvih in svojih zmožnostih doprinese najboljše, da bo evharistični praznik uspel veličastno, naši zemlji v ponos in blagoslovi smer, je naenkrat žarnica svetlo zasvetila, čeprav ni imela nobene žične zveze s kakim virom elektrike. Tn obroč je bil uglašen tudi na 50 milijonov nihajev in oddajna postaja je s svojimi nevidnimi valovi spravila ta sprejemni krog v sozvočje, tako da je kar žarnica v sprejemnem krogu močno zasijala! Ta nazorni poizkus nam je ostal vsem živo v spominu in vsi vemo. kaj je resonanca in krog. Pa tudi druge pojme iz radiotebnike nam je tn naš največji strokovnjak tako nazorno pokazal, da smo se v enem samem večeru poelobili v ta pestri svet visokih frekvenc. Pa to .ie bilo prav nu.ino potrebno, ker z vsakim dnem postaja radio važnejša živ-l.ienska pridobitev, kot svojca« na primer električna luč. Želeli bi, da bi kmalu gospod dekan nam zonet kaj predaval, in to kar v celem ciklu! Pri tej priliki moramo še omeniti. da izhaja v Ljubljani edina strokovna radio revija v državi,' Hadiotehnik. kjer se lahko vsakdo pouči o osnovnih problemih iz radiotebnike in izve vse najmodernejše. Vsaki številki je priložen popolni gradbeni p^n za najnovejše aparate, rla si lahko vsakdo sam tudi zgradi radio aparat. Ker te revija ne zaostaja za inozemskimi, je naša dolžnost, da to revijo podpiramo, ker stane mesečno le 12 Din. ★ 0 Pevci ljubljanskih cerkvenih zborov imajo prvo pevsko vajo za petje Missa de Angelis drevi ob 8 v dvorani Rokodelskega doma (Komenskega ulica 12). Vsi pevci naj se vaje gotovo udeleže in prinesejo s seboj note. Pri maši bo dovoljeno peti le tistim pevcem, ki bodo redno hodili k vajam. O Salezfjanski zavod Rakovnik se iskreno zahvaljuje vsem, ki so z umevanjem dobrohotno pripomogli k nedeljski evharistični prireditvi v Unionu, imenoma gosp. županu dr. Ravniharju, gosp. frizerju Navinšku za brezplačno posojilo vseh lasulj in požrtvovalno šminkanje igravcev, ter gosp. Predavanie Karitativne zveze naznanjeno za drevi v Unionu, zaradi nenadne nepričakovane težkoče ravnatelju Poliču za gledališka oblek«. Prav tako se zahvaljuje za oznanila v cerkvah in »Slovencu«, kakor sploh za vso ljubeznivost pri reklami in raz- {»rodaji vstopnic. Iskrena zahvala pa tudi vsem ude-ežencem z visokimi cerkvenimi in civilnimi dostojanstveniki na čelul 0 Seja občinskega sveta. V sredo, 13, marca bo redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu so poročila odsekov. Važna je točka o najetju posojila 2,500.000 Din za prestavitev municijskih skladišč. Javni seji sledi tajna seja. 0 Samarjanskl tečaj Pododbora Rdečega križa v Ljubljani. Izpit bo v četrtek, 14. t. m.; začetek po 17 v dvorani OUZD. 0 Slepsr s hranilnimi knfiiicamL Orožniki v Kutini na Hrvatskem so prijeli nekega Lojzeta Maj-heniča, čevljarja, doma iz Domžal. Majheniča so preganjale oblasti, ker je na Ježici izvabil dve hra- Mariborske vesti: nilni knjižici In sicer eoo za 13.000 Din in eno za 10.000 Din ter obe prodal, denar pa obdržal. Nato je pribežal na Hrvatsko, kjer jc živel pod krivim imenom in se tam prikupil celo nekemu dekletu, katerega je zasnubil, dasi je že oženjen. V nedeljo je bil prepeljan v Ljubljano in izrecen policiji, ki ga je zaslišala, nato pa izročila sodišču. © Krogla v prsi. Včeraj je bil v ljubljansko bolnišnico prepeljan 28 letni mesarski pomočnik Franc Mulej iz Gaberja pri Celju. Mulej se je v samomorilnem namenu v Gaberju hotel ustreliti v srce, vendar pa se ni dobro zadel ter si prestrelil le levo stran prsi. Vzrok — nesrečna ljubezen. S kolodvora ga je v bolnišnico prepeljal reševalno avto. © Kino Kodeljevo igra danes in jutri ruski špijonski film »Ko žena ljubi« z Brigito Heim, Cen« znižane. Naš iemetj se ruši odpade! Ze večkrat je bilo rečeno, da je kmetijstvo, ki ob naši severni meji od Dravograda pa do Radgrone in še naprej ob madžarski meji, varuje našo nacijonalno mejo, v krizi, kakor jo zgodovina našega kmetskega stanu komaj pozma. Je tudi v mnogočem stanje kmetijstva v teh okrajih, ki gravitirajo na Maribor, še težje, kakor pa v ostalih delih Slovenije. Les so iz teh krajev (Dravska dolina s Pohorjem) izvažali na Madžarsko; za Ttalijo so '-revozni stroški previsoki, na Madžarsko pa je skoraj vsak izvoz prenehal. Živina je že po svoji kvaliteti v teh okrajih večinoma slabša, kakor v okrajih, ki gravitirajo k Italijanski meji, razen tega še visoke prevozne tarife znižujejo cene, tako da so cene živini na mariborskem in ptujskem trgu danes naravnost sramotno nizke. Z žitom pač ni mogoče konkurirati ceuam žita iz banat.skih ravnin. Pri sadju je lanska^ izvozna sezona, na katero so stavljali tisoči in tisoči toliko upanja, prinesla samo bridko razočaranje in izgubo, pa tudi zavest, da se je mogoče zanašati samo na sebe. In vino, ki naj bi v vseh teh težavah prineslo vsaj nekaj dohodkov? Danes izgublja ceno. dan za dnem ima manjšo vrednost, v vseli gostilnah po Mariboru pa se toči banačan. Ni čudno torej, da vse to vpliva na malodušnost in obup. Da pa je tudi vse to prav dobro tlo za vsakovrstno demagogijo, je razumljivo. Razumljivo pa je tudi, da ne more verjeti in ne veruje danes kmet v teh okrajih niti kmetijskim strokovnjakom pri javni upravi, ko se kljub vednim obljubam njegovo gospo- darsko stanje le ne zboljša. Zraven pa vidi še to, da se ne ukrene pVav ničesar proti uvozu banačana v naše kraje, pa je skoraj gotovo v vsakem banačanu nekaj samorodnice, torej zadosten razlog, da se uvoz prepove. Prebivalstvo Maribora ter okolice pije in se zastruplja z bamačanom. Da se bo s tem povečalo število pretepov, da bode bolezni več, je jasno. Spet, bo treba povečati javne proračune za socialne dajatve in tako bomo plačali banačana še drugič. Pri malo dobre volje bi se dala najti pot, da se onemogoči ali pa vsaj obdavči uvoz banačana k nam. Banska uprava naj uvede na vsak liter vina, ki se proda pri nas, še 1 Din trošarine. Naši vinogradniki naj dobijo nato ta 1 Din povrnjen. Treba je samo malo več dobre volje. Zato je tudi popolnoma razumljivo, pa je tudi pravilno, da prihaja kmet vedno bolj do prepričanja, da si nvore in mora pomagati sam. To pa je mogoče samo, ako ima močno stanovsko organizacijo, ki naj mu nadomesti tudi vsaj začasno kmetijsko zbornico. Da se pogrovorijo kmetje o vseli perečih stanovskih zadevah, je sklican in že dovoljen za 24. t. m. dopoldne v Mariboru sestanek vseh kmetov ml Prekmurja pa do Pohorja in koroških gora. Dovoljena naj nam bo pa že v naprej pripomba, naj bi se ta sestanek ne Izrabljal v nikake demag?oške namene, naj bi bil re« popolnoma na stanovski in stvarni podlagi, ker more samo na ta način upati na uspeh in kmetje bodo res enkrat mogli reči, da obstoja resna volja, dn se jim pomaga brez ozira na desno in levo. □ K skakalnim tekmam v Planico je že defi-nitivno določen in naročen vlak za nedeljo, dne 17. t. m. Vlak odhaja iz Maribora ob 4 zjutraj in pripelje v Planico pred rednimi osebnimi vlaki, torej še pravočasno za začetek tekem. Cena za vožnjo tja in nazaj je določena na 100 Din, ter je v tej vsoti že vsebovana tudi cena za vstopnico, ki znaša posebej 20 Din. Vlak odhaja s Planice tako, da pride v Maribor okrog polnoči. Prijave sprejema pisarna Putnika. Ker obetajo biti nedeljske tekme v Planici nekaj prav posebnega, priporočamo vsem, da ne zamudijo te izredno ugodne prilike. □ Še kandidati. V nedeljo so bili še nadaljni sestanki, na katerih so spet določali nove kandidate. Za Maribor desni breg se niso mogli navzoči volivci zediniti in so določili za eno poslansko mesto kar 4 kandidate, ki naj prosijo sprejema na vladno kandidatno listo. Ti so bivši poslanec in ravnatelj tovarne dušika v Rušah Krejči, posestnik na Dravskem polju Kirbiš, ki je že večkrat kandidiral na listi bivše samostojne kmetske stranke. Nova pa sta šolski upravitelj liren in hotelir, posestnik ter član banskega sveta Vinko Gorniak iz Slovenske Bistrice. □ Koliko bo volivcev v Mariboru, to vprašanje še vedno ni rešeno. Reklamacijski odbor mestne občine mariborske je sicer svoje delo še zaključil, vendar pa še ni končne rešitve za vse reklamacije od sodišča. Zanimivo je, da je sklenil reklamacijski odbor mestne občine sprejeti v volivni imenik samo one delavce, ki so stalni, medtem ko stoji sodišče na stališču, da je treba sprejeti v volivni imenik vse delavce, brez razlike in brez ozira na to. ali so stalni ali ne. Ker moramo računati, da bo končno veljavno stališče sodišča, bo v Mariboru okrog 2000 novih volivcev iz sosednjih občin. □ Smrt kosi. V nedeljo so umrli v Mariboru sledeči: Smodiš Matilda, zasebna uradnica, stara 19 let. — Kaufmann Rozalija, hišna posestnica in vrtnarica v Melju, stara 67 let. — Babič Jela, zasebnica iz Počehove, stara 79 let. — Kuhar Frančiška, soproga tapetniškega mojstra iz Gosposke ulice, stara 34 let. — O nenadni smrti Marije Stei- netz, ki je umrla v Alojzijevi cerkvi, smo poročali že v »Ponedeljskem Slovencu«. Pokojnim večni mir! Žalujočim iskreno sožalje! □ Mlini pod zemljo je naslov verski igri, ki so jo priredili fantje člani fantovske Katoliške akcije v Mariboru, v nedeljo popoldne, na odru Zadružne gospodarske banke. Dvorana jc bila popolnoma razprodana, /.lasti mnogo je bilo mladine. Igra je bila dobra, zlasti so igrali dobro Prob. Numida. Metran in Saturnij. □ Zaradi odpusta iz službe — hotel ustreliti mojstra. V Prešernovi ulici ima delavnico in popravljalnico za čevlje Ivan ,Horvat. Ta je radi pomanjkanja dela odpustil v soboto iz službe 53-letncga pomočnika Antona Petraka-Ko je prišel v nedeljo zjutraj s pomočnikom Mesaričem v delavnico, mu je prišel že na dvorišču nenadoma nasproti Petrak. ki jc v hipu naperil revolver na Horvata in sprožil. Strel je pa zgrešil cilj. Petrak je nato nameril na Mesariča. ki mu je pa v naglici zatrdil, da ni prav nič kriv njegovega odpusta. Petrak se je ves razburjen obrnil in stekel na ulico. Dve uri pozneje se je sam javil na policijski stražnici in opisal ves dogodek. Petrak pravi, da je invalid in da je bil brez vzroka odpuščen. Svoje dejanje jc storil v skrbi za obstoj. Ko je policija preiskala stanovanje Petraka, je našla v revolverju še en naboj. 257. popusta 25*/„ od ccrhvenlh govorov dr. M. Opeha dobi kdor kupi celo zbirko do 15. III 1935 Cela zbirka obsega 24 /.vezkov ter stane nevezana Din 406'— s popustom pa samo Din 349*50. n. Nltman, Llubljana, Kopltorfeva 2 Kulturni obzornik Ob 25 letnici smrti pesnika Medveda Petindvajset let je že minulo, kar je 12. mar-ra 1910. leta nanagloma umrl pesnik Anton Medved na svoji župniji na Turjaku, prav v času, ko se je njegov duh najbolj razmaknil in kazal, da bo našel pot iz naplavine svoje dobe k sebi, pred katerim se je sicer tako umikal. Ta »najlepši slovenski fant«, kot ga je imenoval Ivan Cankar, je doživljal veliko tragiko kot človek, pa tudi nič manjšo kot pesnik. Stal je med dvema dobama, pa tudi sredi dveh sprtih struj, ter je bil tako deležen svoj čas prevelikega precenjevanja kakor tudi prevelikega podcenjevanja. Danes po 25. letih njegove smrti so se duhovi že toliko pomirili, da moremo gledati brezstrastno na njegov pesniški lik. Po Pregljevi analizi njegove lirike in dramatike, po odlični Koblarjevi študiji v Biografskem leksikonu ln po njej povzeti Slodnjakovi oznaki je slov. lit. zgodovina že našla mesto, kamor ga je uvrstila in ga tudi po pravi vrednosti ocenila. Medved je pripadal tistim pesnikom, ki so začeli tik pred naturalizmom, pa niso hoteli r njim v moderno, temveč so se pred njim zaprli v svoj racionalistični svet objektivne lepote, v zavest, da je njihova človeška in pesniška dolžnost pesniško govoriti o vzorih in s tem premagovati svoje slabosti. To so bili pripadniki klasicistiične estetike, racionalističnoga idealizma, prav tako pa tudi objektivnosti forme, v katero so se reševali pred slogovno revolucijo modernih. To hotenje je res da vladalo tedaj po vseh večjih književnostili, kjer so pesnili realistični idealisti: tako je pesni! istočasni mflnchenskl krog, tako francoski gauti-r-rovci. ki so zatirali vsako subjektivnost in svoje nazore odevali v parabolo orientalnih legend in romanc. Toda vsebolj kot plod splošne prednatura-listične klasicistične umetnosti je Medved plod slovenskih razmer: Ob Levstikovem epigonu Cim-permanu se je učil pesništva in padel bi v epi-gonstvo v drugem kolenu, da ni bila njegova najbolj notranja narava tako močna in samobitna. Kljub vsemu skrivanju v epiko in netvarno refleksijo, v patos brezosebne šilerjanske dramo in tragedije, v ostro bodičje epigramov in satir, je vendar očito njegovo življenjsko razglasje, njegova borba med razumom in čuvstvenostjo, ki se vedno čuti kot topla pesniška usedlina v marmorno-mrtvih in otrplo-lepih verzih. Njegova bol ob materi, njegovo rahlo pesimistično glodanje na življenje, njegov kes in borba s samim seboj dajo slutiti njegovo tragiko prav po besedah: nesrečnik velik je na svetu on, ki sili ga neprestani nagon, da misli in tuhta in sklepa in dvomi ... peroti duha tako si polomi... To svoje najintimnejše duševno razglasje je znal obvladati z veliko voljo, z iskrenim kosanjem po vsakem padcu, z veiiko vero v propovedovani idealizem: vsa njegova pesem je eno veliko hrepenenje, kako bi se »iz te druhnli nizke rnd dvignil do vzorov lepih«. Zdi se mi narobe — Aškerc, s katerim sta imela marsikaj skupnega: če je Aškerc po svojem razkolu povdarjal z vedno večjim sovraštvom negativno v sebi (z ozirom na idealistični nazor in se ni nikdar nrnvnovesil), je Medved prnv zato, dn se ubrani Aškerčeve poti, povdarjal drugi del in se ohranil. Prav tako kot v svojem življenju se je nnšel tudi sredi dveh dob »viseč« in se čutil »pusčavnika v moderni dobi: tu sam do smrti v sknlnnti sobi, oh, živ pokopan v temnem grobi«. Toda, čimbolj je rasel v trpljenju, tembolj je njegova poezija dobivala na osebn! moči. Prav v trenutku, ko se je Imel v njegovi okolici premagati estetski nazor, pod katerim umetnostno neplodnim principom je Medved pesnil, kar bi razmahnilo Medvedu pesniške peroti kot njegovim drugom, je pesnik umrl. Dve zbirki njegovih poezij pa sta še danes zaklad razmišljajoč™ duhovom. Toda Medved je med našim ljudstvom še vedno živ kot dramatik. Naj sodi lit. kritika o Medvedovih dramah kot brezdušnih, meglenih kopijah iz Schillerja, patetičnih in neodrskih, vendar je skoraj ni priljubljenejše ljudske tragedije kot je »Za pravdo in srce«. Kako lepo se čitajo fragmenti iz Kacijanarjal Prav tako sta našli med narod pot njegovi ljudski igri »Crnošolec« in'»Sta-ri in mladi«, ki sta že neštetokrat šli čez naše odre. Medved ob svojem koncu ni bil kot dramat-ski pisatelj v »padanju«, kot meni Slodnjak, ampak je samo z visokega šllerskega patosa šel v »malo življenje« in v realistični, malo romantično pobarvani prozi skušal dati res odrska dela. Iskal je v dramatsko napetost, v slrnjenost, ki je bila v prejšnjih velikih dramah Se precej razdrta. In to je napredek in rast! Modved ni danes več lit. problem, čeprav se mi zdi, da je v primeri z Aškercem le še podcenjevan. Zo pred dvanajstimi leti Je Pregelj priporočal, naj se izhero njegova dela. pesmi in odlomki iz pesniških dram. Tako bi nam postal bližji in mogli bi biti pravičnejši temu »mislečemu« duhu v naši književnosti, predstavitelju ohjek-tivne poezije idealističnega preporoda na prelomu stoletij, ki se je prod subjektivno anarhijo zaprl v skalnat in hladen grob ostre pesniške dialektike. V njej je bil res živ pokopan. Ob 25 letnici smrti ponavljamo potrebo po venčku Medvedovega nnj-boljSega. Snj je še polne src. odprtih, ki bf radi sprejeli njegove lepe In klene misli, povedane v jeziku, ki je tnko Izbrušen In tako naš. td Oder v Rokodelskem domu Na tem odru so igrali že dvakrat veseloigro »Vražja misel (»Konec stanovanjske krize«) v 5 dejanjih. Spisai je igro K. Laufs. Letošnjo zimo je uprizoril igralski zbor omenjenega odra več lepih komedij, med njimi tudi »Vražjo misel«. Igra je zelo zabavna po vsebini, a je bila tudi dobro podana v vsakem pogledu. Gospod Slana je odšel z ženo in hčerko na potovanje, pred odhodom pa je izročil stanovanje v varstvo nečaku Ernstu. Prav tedaj se je ponudil temu »varhu« v službo kot sluga prebrisani Vrana. Ker sta trenutno brez denarja, prideta na vražjo misel, da bi oddala sobe v najem in da bi si tako opomogla denarno. Med najemniki se sedaj razvije vrsta zapletljajev, ki izvirajo iz komičnih značajev oseb in iz položajne komike. Središče jim je g. Ljubin. Vloge so rešili vsi igralci in igralke v občno zadovoljstvo. Glavni igralec Ljubin (g. Novak) je vzbujal s svojo osebnostjo mnogo smeha. Njegova igra je izvrstna, saj je izrazit komik, in to v glasu, osebi in kretnjah. Režija je bila vobče dobra, prav tako tudi oprema sobe in slično. Čeprav oder ni prevelik, je vendar predstavljal sobo, oziroma salon, zelo lično, in to z vso — poleg tega prav lepo — moderno opremo. Orkester, ki je spremljal pevske točke v igri in igra) v odmorih, je poživil celotno razpoloženje med gledalci. Dvorana je bila polna, kar dokazuje, da je oder Rokodelskega doma priljubljen. Gr. Poljsko državno nagrado za mlade je dobit letos Jaln Kurek za svojo povest »Grypa«. Nagrada (3000 ft.) je del nekdanje državn* nagrade, S katero so dobivali včasih ljudje kot n. pr. Štefan !eromski Marja Dombrowska, Kaden-Bandrowski Itd.), ki se je z ustanovitvijo Poljske literarne akademije (Polska Akademja Literatury) prenesla na njo in se obenem tudi razdelila (10000 fl., okrog 100 000 Din) na dva dela: nagrado (7000 fl.) za najboljše delo pisatelja, ki je že prekoračil 30 let in v nagrado (3000 (I.) za mlade. Jaln Kurek je v ostri konkurenci odnesel prvo mesto. Piše pesmi in povesti. Znane so njegove pesmi »Spevi o republiki« (dva dela), »Mohigangas«. Povesti pa »SOs«, »Mount Everest«, »Kdo je bil Andrej Panika s> zadnja delo »G r v p a« , ki je bilo nagrajena s Pustolovščina Miroslava Rijavca Pred kratkim je avstrijska policija izdala tiralico za Miroslavom Rijavcom, ki je dama iz Slovenije- Rijavec je izvršil v Avstriji več goljufij. Izdajal se je za trgovca s sadjem m Rogaške Slatine. Lani je bil na počitnicah v Aleksandrovem na Krku. Tam se je seznanil z Elzo Huberjevo, hčerko bogatega hotelirja iz Spitalu ob Dravi, ki se je mudila z neko skupino turistov v Aleksandrovem. Med obema mladima človekoma se je vnela ljubezen in Rijavec je Elzo obiskal tudi v Spitalu. Prišlo bi do poroke, da niso Elzini starši opazili, da je Rijavec ali kaikor ee je Izdajal sam, Siedler, navaden slepar. Rijavec je ostal ▼ Spitalu okoli 4 mesece ter je izvabil od starega lluberia okoli 10.000 šilingov. Končno je ukradel Huberju luksuzen avto ter pobegnil z Elzo. Elzini starši so obljubljali nagrado vsakomur, kdor bi izsledil pobogli par. Končno so se obrnili na avtstrijsiko policijo, ta pa na jugoslovansko. Jugoslovanske oblasti so zvedele, da ee Rijavec in Elza nahajata v Splitu. Ko je Rijavec zaslu- til, da mu je policija za petami, je pobegnil, Elza pa je ostala v Splitu. V kratkem času. ko se je mudil v Splitu, je Rijavec od raznih trgovcev izvabi okoli 10.000 Din. Splitska policija je Elzo zaslišala in Elza je irpovedala vos svoj roman. V Split je prišla njena mati, ki jo bo odvedla domov. Rijavec je bil na begu prav spreten ter se je znal izmikati vsem zasledovanjem.. Prišel je do Sušaika ter v neki bUžnji vasi najel sobo. Hotel je po nekem dečku poslati tudi neko pitamo na Reko. Toda to pistno ie padlo v roke policiji, ki je Rijavca aretirala. Ko so Rijavca vedli mimo reškega mostu, sc je ta iztrgal in stekel na most, da bi zbežal na Roko. Toda orožniki na mostu so se zm a šli in ga sredi mostu prijeli. Na policiji je Rijavec vse svoje goljufije priznal. Trije orožniki, ki so Rijavca prijeli, bodo prejeli nagrado 3000 šilingov, katere »o razpisali starši Elze Huber-jeve za onega, ki aretira Rijavca. Na ta način se je zaključila pustolovska kairijera Miroslava Rijavca. Kaj pravile? Londonski vrtnarji so priredili te dni imenitno večerjo, na katero so povabili tudi angleškega prestolonaslednika. Pri večerji je govoril tudi prestolonaslednik. Govoril je med drugim tudi o samem sebi približno tako: »Tudi jaz sem vrtnar, sem pa v vrtnarstvu ie neizkuien vajenec. Sem ludi član ribiške zadruge, zadruge krojače v in londonske »Glasbene Matice nedavno sem namreč zložil počasno koračnico »Afa-joru* za škotsko »dudlo*. Mislim pa, da ta koračnica ni nič posebnega. Sem tudi admiral naše volne mornarice, toda kljub temu, da zavzemam tako visoko mesto, ne svetujem nikomur, da se pelje z ladjo, ki bi ji jaz poveljeval kot kapitanU To prestolonaslednikovo skromnost iskreno hvalijo vsi angleški časopisi in jtrinc je ravno s svojo skromnostjo na svojem že itak velikem ugledu samo še pridobil. Sedaj pa primerjajte to skromnost s >skromnost jck raznih naših veličin! Kaj pravile, g. urednik, kako bi bila govorila na tisti pojedini kakšna naša »luč*? Recimo, kakšen naš ' kandidat! To bi bilo samohvale tn slavospevov na lastno neznatnost... Koledar Torek. 12. marca: Gregorij Veliki, papež; Bernard, škof. — Zadnji krajec ob 1.30. uri. — Herschel napoveduje spremenljivo vreme. Novi grobovi -f- V Ložu je umrl g. Jože L a u r i 6. posestnik in mizar. Pokopali ga bodo danes. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje! + V Pleterjah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je po dolgi in hudi bolezni umrla 84 letna Terezija Planinšek, p. d. Grmekova, blaga mati m. dr. dveh partov trapistov Stanislava in Tomaža v Rajhenburgu in teta daleč znanega in priljubljenega frančiškana patra Gabriela v Mariboru. — N. v m. p.! + Na Rudnem pri Selcih n. 8k. Loko je dne 11. t. m. umrla Markcova mama Antonija Šolar. Bila je izmed tistih velikih žen, ki so skrite ,pred svetom, a ustvarjajo čuda žrtve, dela in ljubezni. Živela je družini in Bogu tako zgledno in popolno, da se je použila v tej dvojni službi. Pogrešali je ne bodo le domači, marveč nešteti reveži, ki so občutili njeno dobrotno roko. Uživaj plačilo in moli za nas! Žalujočim naše iskreno sožalje! -f V Savljali pri Ljubljani je v ponedeljek umrl v 81. letu starosti mizarski mojster g. Jakob Merhar. V torek, 5. marca dopoldne je še delal, proti večeru je pa legel in ni več vstal. Pokojni je bil zgleden krščanski mož, dober mojster, vesel v družbi. Rad je tudi zapel kako narodno. Njegov bas je zalegel za dva druga. Počivaj v miru prijatelj. Pogreb bo v torek ob 4 popoldne iz Savelj na pokopališče k Sv. Jurju v Stozicah. Ostale vesti — Gostilničarski kongres ▼ Zagrebu. Dne 16. t. m. se prične v Zagrebu v prostorih zagrebškega velesejma kongres gostilničar ev iz vse države. Kongresa se udeleži več tisoč hotelirjev, restav-raterjev, gostilničarjev, lastnikov penzijonov, bu-fetov, ljudskih kuhenj itd. Istočasno priredi zagrebški velesejem razstavo gostilniške obrti, na kateri bodo razstavljena domača vina, slatinske vode, brezalkoholne pijače, žganja, konzerve, pre-kajevalski izdelki, mlečni izdelki, dišave in začimbe, vzorci kave in čaja, razni aparati, opreme in potrebno za gostilničarje. _ Združenje trgovcev za okraj Ljubljana-oko- llca sporoča vsem gg. članom, da se vrši v četrtek, dne 21. marca t. 1. ob pol 9 dopoldne V veliki dvorani Trgovskega doma, redna letna skupščina z običajnim dnevnim redom. Računski zaključek ter proračun je članom v pisarni na vpogled. — Uprava Združenja trgovcev. — Banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestn priredi v soboto, dne 16. marca enodnevni sadjarski tečaj o pomlajevanju, preceplje-vanju in škropljenju sadnega drevja. Tečaj bo teoretičen in praktičen ter se prične ob 8 zjutraj. — Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, plučnih boleznih, škrofulozi in rahitisu. povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Kliniki svetovnega slo-* vesa so opazili pri jetičnih, da so s Franz-Josef« vodo izginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareia. — Smrtna nesreča v Železnikih. Na pepelnico je popravljal na Škovinah streho okrog 60 let stari Andrej Logar, po dom. Šoška. Pri delu mu je spodrsnila lestva. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil tilnik in obležal mrtev na tleh. Rajnki, ki je bil v Selški dolini splošno znan krovec, zapušča 6 otrok. Naj v miru počiva! — Cerkvenim zborom sporočamo, da je izšla himna »Povsod Boga« z novim besedilom, obsegajoč 5 kitic v originalnem francoskem napevu in pa stara blagoslovna pesem »Nlrko se kristjani priklonimo«. Oba napeva je priredil za meSani zbor stolni dekan dr. Fr. Kimovec in veljata 2 Din. Dobita se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Oba napevn sn bosta pela na evharističnem kongresu. — Žalostna smrt. Iz Sevnice ob Savi nam poročalo: Pretekii oetek je ueka Vresk, stara 23 let, Vrtne stole si nabavite iz tovarne REMEC & CO. Duplica p. Kamniku Novost: Angleški stoli izredna udobnost skočila v Savo in utonila. Vresk je prišla na pustni torek v Sevnico, da se v neki hiši obleče za ma-škerado. V tej hiši je izginila ženska ura in prstan, kar je okradenka naznanila orožnikom. Orožnik J, je šel na dom Vreskove in se pogovarjal z njo o raznih stvareh, konči.o jo je vprašal, če ima kakšno uro in prstan. Vreskova je uro in prstan sama od sebe izročila orožniku. Rekla je, da gre z njim v Sevnico, da ne bo okradenka mislila, da ne mara vrniti ure. Drugi dan se mora pa odpeljati v Laško. Vreskova je šla prostovoljno z orožnikom. Ko sta bila že blizu Sevnice, je slekla plašč in si ga samo ogrnila. Naenkrat pa je vrgla proč plašč in ročno torbico in se pognala v Savo. Orožnik ji jc takoj nudil pomoč, ki je pa Vreskova ni marala. Doslej njenega trupla še niso našli, — Pozor) Ker se v zadnjem času pojavlja med ljudmi na deželi, posebno na Gorenjskem, neki moški z izjavo, da fotografira za tvrdko Grabjec- j Mavec, sprejema na račun razne zneske ter se tudi na drug način okorišča na ta račun, izjavi am, da nisem plačnik zanj v nobenem slučaju ter da nima nobene pravice sprejemati naročila in predplačila. Izročite ga najbližnji orožniški postaji. — Foto Grabjec-Mavec, Ljubljana. — Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu, i Kraljice Marije ulica št. 3 prirejuje v sredo, dne ' 13. t. m. društveni sestanek s predavanjem univ. ! pTof. gosp. dr. F. Zavrnika »Uho in sluh« (s pro-i jekcijami). Začetek ob pol 21. Gosti dobro došli. | — Drzen vlom v Karlovcu. V Karlovcu so neznanci vlomili v stanovanje gospe Dragice Šifter in sicer na prav predrzen način. Okoli 11 dopoldne so ljudje videli, kako je prišel v stanovanje Šifter-jeve elegantno oblečen mladenič. Mladenič je delal v stanovanju, kar je hotel. Iz omare je ukradel zlato ovratnico s 15 briljanti, vredno 20.000 Din ter še več drugih dragocenosti ter zlatnine v skupni vrednosti okoli 50.000 Din. Zanimivo je, da je bila v stanovanju mati okradenke, ki pa ni nič slišala. Za vlomilcem ni nobene sledi. — Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexenschuee) se* uporablja naravna »Frana Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Celie iavec idč. Anice je |llir«31 Ut.AI fiiifij.-,, nekoliko vinjen, v trgovino modistke niče Karba v Gosposki ulici beračit © t Josip Ratajc. V nedeljo popoldne je umrl na Krožni poti 10, črkostavee Mohorjeve tiskarne g. Josip Kntaje, v starosti 35 let. Pogreb bo danes ob 5 popoldne iz inrtvnsni-ce na okoliškem pokopnlišču. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše sožalje. — V celjski bolnišnici so umrli: Pratnemer Valentin, 77 let brezposelni delavec iz Nove vasi pri Celju; Golčer Gnbrijel, 32 let brezj>oselni pekovski pomočnik iz Zgornjih Zreč: LaneKer Franc, 57 let steklar, Lava 2. N. v m. p.! & Masarykova proslava. V nedeljo dopoldne je priredila .Tugoslov. češko-slov. liga v Celju v veliki dvorani Nnrodnegn doma proslavo 85-letnice predsednika bratske češkoslovaške republike dr. Manorvka. Pri proslavi, ki so se je udeležili zastopniki oblasti, društev in občinstvo, je sodelovnlo CPD in jtodbeno društvo. Predsednik JCI. dr. J. llra-sovee je govoril o Mnsaryku kot državniku, profesor Janko Orožen pa o Ma-saryku kot filozofu. # Marijina proslava na praznik sv. Jožefa Na praznik sv. Jožefa popoldne bodo priredili celjski fantje-kongreganisti v veliki dvorani Ljudske posojilnice Marijino proslavo z lepim in izbranim sporedom. ■& Celjski brivci naznanjajo, da bodo celjske brivnice od 1. maja dalje ob ponedeljkih dopoldne zaprte in se bo začelo obratovanje sele ob 2 popoldne. ■©" Ženska — detektiv. Včeraj okrog 11 dopoldne je prišel neki brezposelni mlajši dela' ?<_-. _______ _______ . ____ menovana mu je dala 1 Din. nato pa stopila v drugo sobo po plašč, ker je bila namenjena k zobozdravniku. Neznani fant je medtem vzel z mize njeno denarnico, v kateri je imela 287.50 Din, in zginil. Karbova je kmalu nato opazila tatvino, jo prijavita policiji in osumila omenjenega brezposelnega delavca Takoj se je policijo podala na lov za neznanim uzmovičem, prav tako pa tudi gdč. Karbova sama. Pred kolodvorom ga je opazila, videla, da je vstopil v mariborski avtobus in ker ni bilo v bližini nobenega stražnika, vstopila v avtobus tudi sama in se peljala proti Gaber-ju. Ko je v Onberju opazila na cesti stražnika, je dala ustaviti avtobus, poklicala stražnika, ki je neznanega mladeniča aretiral. Pri aretirancu so res našli njeno denar-nico in še 200 Din denarja. Ugotovilo se je, da io to 21 letni brezposelni delavec Kari P. iz Štor. Sava pri Litiji Poročil se je na Vačah g. Smuk Matija iz Spodnjega Loga z gdč. Elo Skubic z Boltije, župnija Vače. Poročil ju je nevesten bratranec g. Anton Skubic, župnik iz Gornjega Logatca. Obilo sreče! Nov most so začeli graditi čez Savo. Snega je padlo pri nas v noči od preteklega petka na soboto deset centimetrov. Naše dijaštvo Akademska ojccija za univerzitetno knjiinico Javlja, da ho odborova seja v sredo ob U v avli iin nniverfci. Cerkveni vestnih Poziv na duhovne vaje. TovariSi! Bratje! V duhovni poglobitvi jo reSitev družbe! Duhovna prenovitev bo vstajenj« slovenakega naroda! Duhovne vaje mi pot, evharistični kongres jo cilj podnhovljenju naših mladih duS! Vabimo v dnevih 14., 15. in 16. marca 1939 (četrtek, petek ia sobota) zvočer ob pol o«mih v turistovBko kapelo v Vzajemni zavarovalnini (Mikln-3l£eia oesta — vogali na duhovne večere pod vodstvom univ. prof. dr. L. Ehrllclia. Vabimo nn dan 17. m Hren (nedelja) zjutraj ob sedmih v SiSnnsko farno cerkev k skupnemu sv. obhajilu. Prižgimo luč, da preženmno temo! Bdoočnost bo nnSa, ako hočemo! — Draitvo združenih zasebnih in trgov. nremeS-oneev Slovenije. — Ljnbljan^ko fantovsko okrožje KA. iT Dame imajo nežnejii čut. Zato znajo pravilno cen t plemeniti naravni aroma fine a kakava v zve t z neposnelim goiskim mlekom s primesjo diiave po kavi: Kavi>0. Kavita ne pomeni snmo viSek i a-slade za mlado in staro, tenivei je tudi izredno krepilna in lahka prehrana, ki ne vpliva kvarno n« na srce in ne na žive«. ^m a ■ ■ "/V : m mm jmm m m * fe Mfe ari - V'V "K ■•f>-:V .1 t ar- M* Mr m a z ......., A.f M 'EZNC ■i''.. '* mm ML U IA jana je še stara, po besedilu nenavadno preprosta, po vsebini na vso moč globoka pesem: »Nizko se, kristjani, priklonimo«, ki je zaradi svojega čudno nežnega, kakor v tiho pobožno premišljevanje zatopljenega napeva prav posebno primerna za ljudsko petje pred sv. Rešniini Telesom, po povzdigovanju, pri sv. obhajilu. Pesem »Povsod BogaU naj bi organisti in pevovodje dobro pregledali, da jim zlasti v drugem delu ne uidejo važne spremembe v ritmu (meri). Zbori, dobro pripravljeni, naj jo pogosto pojo, vsaj vsako nedeljo konec tistih opravil, pri katerih le zbranih največ ljudi. Pesem bo gotovo vse navdušila, hkrnti pa se bodo napeva in nekaterih sprememb ljudje kar mimogrede privadili. — Naučiti se je morajo pa povsod. — Tako Je rekel odličen gospod, kt.jo je v čertrtek slišal — In mislim, že tudi pel: >Če je bila že danes tako mogočna, kakšen učinek bo napravila, če jo na Stadijonu zaj>oJe stotisoč ljudi!« Prav posebno naj se je uče moški; saj je ni pesmi, ki bi se ji moški glasovi lepše pedali, ko tei. — K. Za Evh. kongres so nadalje prispevali: mezniki; I. N. Ljubljana Din 1000.—, N. N. II. Evharistični kongres za Jugoslavijo »Povsod Boga!« v prenovljeni obliki vzbuja navdušenje. Besedilo je jasno, enotno, zelo krepko, vsaka beseda ima svoj tehten pomen. Napev je točno povzet po francoskem izvirniku, da bomo tudi Slovenci tako peli, kakor pojo to pesem vsi narodi. Je pa bojna pesem in kliče v boj za Boga. ki naj zavlada povsod: nad našo mladino, nad našimi družinami, nad zemljo slovensko: njegova je — tako pravi — za večni časi — nad Jugom našim slovanskim; in v boj za Cerkev, ki naj v svobodi narode uči. V ljubljanski stolnici so jo zadnje tri pustne dni vsak dan peli sami moški. Pa je pevce in poslušavce vžigala. Prav tako je vžgala v četrtek — ko so imeli odborniki Glavnega pripravljalnega odbora in raznih odborov svojo pobožnost — v Križankah in so udeleženci s koroni vred njeno odločnost občudovali. Napev s preprostim spremljanjem se dobiva v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani po Din 2___ Pride- Posa-I.jub- ljana Din 500.—, N. N. Ljubljana Din 100.—, Marija Kessler v Ljubljani Din 100.—, Uslužbenci Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani Din 1156.—, I.eopoldina Kersnik-Rott v Konjicah Din 50.—, Jerica Zemljanova v Ljubljani Din 100.—, Šolske sestre v zdravilišču na Golniku Din 100.—, Osobje Mohorjeve tiskarne v Celju za marec Din 525.—, Notr. šole pri Uršulinkah v Ljubljani Din 130.—, Jakopič Ivan v Ljubljani Din 1(10.—, Dežman Frančiška v Ljubljani Din 50.—, Savenc Ivana v Ljubljani Din i!0.—, Anton Lanišek v Kamniku Din 50.—, Turk Raiko v Mariboru Din 50.—, in neimenovani Din 10.—. Družinske zbirke: Kure-šček Din 53.—, Bresnice Din 400.—, Čatež pod Za-plazom Din 350.—, Sv. Križ ob Krki Din 000.—, Sv. Križ pri Litiji Din 676.—. Soteska pri Straži Din 200.—, Metlika Din 660,—, Brusnice Din 350___ Raka Din 400.—, Draga pri Cabru Din 100.— Dole pri Litiji Din 555.— in Sv. Jošt nad Kranjem Din 129.—. Žtipni uradi (brez posebne označbe): Bloke Din 300.—, Vače Din 00.—, Cerklje ob Krki Din 375.-, Podbrezje (farani) Din 391,— Dob pri Domžalah Din 1000.—, Trslenik (fnrani) Din 440.50, Grahovo pri Cerknici Din 430.—, Gorje Din 470___ Jarenlna Din 250.—, Sv. Itok na Selah Din 20.—, Polje pri Podčetrtku Din 150 Cadrain Din 64.—, Sv. Trojica v Halozah Din 100, Smihel nad Mozirjem Din 80.—, Sv. Lenart v Šoštanju Din 175.—, Toplice (II. pošiljka) Din 236.— Zagrodec Din 250.—, Zagorje ob Savi Din 1206.—, Preddvor Din 8(10.—, žice Dtn 56.—, Mat-ole Din 40.—, Roh. Bistrica (farna zbirka) Din 50.— — Nadaljevanje sledi. Vsem darovalcem Bog plačaj I Popravek. Dne 0. t. m. v »Slovencu« objavljeni prispevek jio Din 150.— ni poslalo Prosvetno društvo v Tuhinju, temveč Prosvetno društvo v Smar-tinu v Tuhinju. DRAMA — Začetek ob 20 Torek, 12. marca: Zai»rto Sroda, 13. marca: Sluga dveh gotpodov. Rod B. OPERA - Začetek ob 20 Torek, 13. marca: Zaprto. Sreda, li. marca: Z daj vem eno zaigram. Red Sreda. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 13. marc*: Profesor tU. Bed D. Sreda, 13. marca: Zaprlo. CELJSKO GLEDALIŠČE Torek. 12. marca: Blodni ognji. Gostovanje ljubljanske drame. PTUJSKO GLEDALIŠČE Petek, U.-marca ob 20: Slambulska roJta. Gostovanje Narodnega gledallA6a lz Maribora. N cizzncmilci Liubliana 1 Klub Društva «.Jeglič. eo Ljubljano la oko/it» takrono iu nujno vabi vse bivie gojence zavoda ia (gimnazije v St. Vidu na prvi klubov sestanek r torek, dne 12. marca MS!) ob S zvečer v lovski sobi bolela Milk Ud (sn teren). Predaval bo tov. dr. Tine Meriiil o zanimivi temi ln vrSili se bodo i.n vse važni prijateljski razgovori. To obvestilo izvolite tudi sprejeti namesto slmajno l7Astale«a osehnoira vabila. — Odbor Druatva ..legli«.. 1 Kulturni odsek K.4 ta frančiškansko tupnljo vahi vise Mane Ln prijatelje nn redni sestanek drevi ob 20. Predava g. dr. Valter Hohiuec o Fritjof Nansenn. Pridite v«it 1 «Srr svojih ne zatrdite . . .« Pridite v«i t sredo. 1». t. m. ob 8 zvečer na predavanje v dvorano Rokodel skesa doma. Kom«n«koKa ulica 12. Navduftevall se bo mo 7J» veliiko dolžnost, ki je lahka ln potrebna, toda tako obupno -zanemarjena. Vstopnine ni. t Pogrebno drvttvo sv. Joi-fa Ima svOJ redn* letni občni 7.lior dne 19. marca 1935 oh 5 popoldne v hifti na Konjrresnom tnru fit. 2. — Odl*«r. i Podzemski svet Je naslov skloptičnemn predava nju, ki tra bo imel nn X. prosvetnem vezeni SalezllHn-skega mladinskega doma v četrtek g. prof. Fr. MiholAi?, 1 Kino Kodeljevo Drevi ob 2n ruski Snljonski film: ro.'lJlv. Radio Programi Radio Liubliana t Torek, 12. marca. 11.00 Šolska ura: Ob A letnici smrti pašnika Antona Medveda (dr. Kudolf KVarič) 12.00 0 morju In od morja (ploAče) 15..VI .''uročila IP.flt) Cas, Grleg: Peer Gynt I„ 1. (ploSče) 18.00 Otroikl ko tiflek (kii. Gabrijel, ičeva) 18 2(1 Dr. Mnrijn Montesori in njena metoda (Mlin Melihar) 18.#1 \omS< inn (dr Ko. lanč) 19.10 Pravna ura (dr. Koiarič) 19JSU Nae. nrn: DanaS. nac. vzgoja mladine (dr. A. Trtnik, Belgrad) 20 00 Ca«, Jedilnd list, program za sredo 20.10 III. st lni večer slovenske glasbe: Uvodno besedo govori Ir Ani Dollnar 21.00 Pevski koncert Draga BiirgerJ«. vmn Radijski orkester 22.80 AngloSke ploš, e. Drugi programi i TOKEK, 12. marca. Uclarad: lll.ftfl Koncert, večei članov nar. gledalca 22.20 Jaz/, — Zagreb: 20.111 Vok. koncert 21.00 Dramske scene 21 .SO Kone. na klarinetu 22.15 N"ar. pesmi — Dunaj: 17.:i(i Violin, gln-lui 19.80 Chansoni 20..Ml Klav. glasba 21 ,V> Uverturo dunnj«, lil operet 23.0(1 Ork. koncert Pond. rad. ork. v Bruslju 11.15 Jazz - Ihiitimpelta: 19.50 Igru 21 mi Pelje 22.00 Ork. koncert 23.20 Jn/z — Milan Trst: 17 (15 Lahka glas ba -20.45 Siinfon koncert, nato ploS e — Rim-Barl: 17.15 Zabav glasim 20.4« Kom. glasbo In petje 22.00 Zabav, glasba - Prag:i. 19.10 Ja/.r. .0.25 Zabav glu.l.n 21.lir, Iz (likUma pesmi Zimsko potovanje- (Schulierl) 21.35 Godalni kvarlct v ii molu (Bee:hoten) 22 »o Sodobna klav glasbil - Bratislava: 19.10 Franc, glasim 21 On Scene in 1'etje iz vzhodne Evrope - I arlava: 20 00 Poljski plesi Iu petje 2100 Opera 22.(10 Plo* e - Berlin: 18.10 Plo«-« po željah 20.10 Igra o Andreeln 31.00 VnPkt — K o-nigsberg: 19.00 Kabaret na pl<>« nh 50 15 Sni koncert 21.15 Koračnice — Hamburg: 0.'0 Gro loa plesa opereta, Stolz — i ratislara: 18.20 SIHtkl vok kvar'ei 19 00 Nova dola Slesklh skladatoljev 21.00 Igra — I iimho 19.50 Ploftče - 21.15 Operni večer - K/lin: 19 Sfl PbS°e 20.10 Plesna glasba — FrankturV. 1!) 00 Rudlj orkester 20.15 Znhav. orkester glasbe 21 20 Variacije o IfOndlovi temi — Monakovo: 18.30 Komor, trlo 20.10 Iz opuret ln ton filmov Burski zlati zaklad Pred 35 leti je bila v južni Afriki velika voj. ska. Angleži so tedaj napadli dve svobodni južnoafriški kmečki republiki, kateri so branili Buri, to je, nekdanji kmečki izseljenci iz Holandije. Ho-landski kmetji (Buri) so se v južni Afriki naselili in si ustanovili lepe kmetije. Sčasom so se tudi politično organizirali in ustanovili dve republiki, kateri sta bili Angležem trn v peti, ker bi se jih bili radi polastili. Ozemlje teh dveh republik je namreč bogato zlata in demantov. Nastala je torej vojska. Buri so se junaško branili in Angležem prizadejali marsikak poraz. Nazadnje so se pa morali začeti umikati in končno so se vdali. Predsednik burske republike je bil star kmečki očanec »stric« Pavel Kriiger. Ko so angleške čete 1. 1900 zasedle bursko glavno mesto Johannesburg, je predsednik Kriiger moral bežati in je s seboj vzel burski zlati zaklad, ki je štel menda kakih 35 milijonov dolarjev. To je bilo samo čisto zlato. Ker pa je Kriigerja ta zaklad pri naglem umikanju oviral, ga je dal zakopati blizu kraja Pietersberg. Za. kopal ga je burski rojak Johannes Minnik. Ko je Kriiger odšel, se je Minnik zaželel do-biti ta zaklad. S pomočjo nekaterih zamorskih domačinov je izkopal zlato in ga zakopal nekje drugje. Da bi ga pa Zamorci, ki so mu pomagali, ne izdali, je vse postrelil. Tako je on edini vedel, kje je skrit burski zlati zaklad. Kmalu potem pa so Angleži Minnika ujeli. Z nekaterimi drugimi odpadniki vred je potem Minnik stopil v angleško službo in se v angleških vrstah boril proti svojim rojakom. Prideljen je bil konjeniškemu eskadronu, kateremu je poveljeval angleški kapitan Lewis. Kmalu nato je Minnik v boju bil smrtno ranjen. Preden je umrl, je kapitanu Lewisu razkril svojo skrivnost in mu povedal, kje ja zaklad skrit. Kapitan Lewis pa ni hotel takoj iti po zlato, ker je zvedel, da je burska republika velik del tega zlata zaplenila angleškim zlatokopnim družbam. Ker se je bal, da bi ga te angleške družbe sedaj zahtevale nazaj, je molčal. Ker je sedaj minilo 35 let in so angleške zlato-kopne družbe izgubile pravico zahtevati zlato nazaj, se je kapitan Lewis, ki je medtem postal že starček, oglasil s svojo skrivnostjo. On edini ve, kje v južni Afriki je zakopan ta ogromen zaklad. Angleški oblasti v južni Afriki je sporočil, da je pripravljen povedati in sodelovati pri kopanju, če mu angleška oblast prizna zahtevane odstotke. Takole lokomotivo so zgradili na Nemškem. Dolga je 26 m, težka 212.000 kg ter prevozi 175 km na uro Pater spreobrača po radiu Apostol Amerike Viktor Dillard v pariški reviji »Etudes« po. ipisuje ameriškega apostola p. Coughlina, o kate. rem takole pravi: Nikakor ne bo pretirano reči, da izvira sedanje javno mnenje Amerike, Rcroseveltova politika, poštena in krščanska vsebina njegovih reform po večini iz 50 milijonskega poslušalstva, katero v radiu vsako nedeljo posluša pridige p. Coughlina. Coughlinov oče je bil mornar, pozneje pa grobar pri stolni cerkvi v Hamiltonu, kjer je mladi Coughlin ministriral. V župni šoli se je dobro učil in bil pobožen dečko. Preden je bil sprejet v škofijo Detroit. je 8 let v semenišču poučeval filozofijo in angleško. Leta 1926 ga je njegov škof naprosil, naj v delavskem predmestju Detroita zgradi novo cerkev in ustanovi novo župnijo, kar je tudi storil. P. Coughlin je velik govornik. Vkljub svojim govorniškim zmožnostim pa ne bi bil zaslovel, ko bi bil ostal le pri pridigah v svoji žuipni cerkvi. Tu je pridigal le pobožnim, že spreobrnjenim dušam. P. Coughlina pa je vleklo, da bi govoril ameriškim množicam. Teh pa ni bilo v cerkev. Zato je 15. avgusta 1926 že oznanil na priž-nici, da bo poslej govoril tudi po radiu. V Ameriki pa je tako, da mora plačati, kdor hoče po radiu govoriti. Tretjo nedeljo v oktobru je na prižnici že bil mikrofon, skozi katerega je pater govoril ne le poslušalcem v cerkvi, ampak tudi poslušalcem po svetu. Najprej je pridigal o evangeliju tiste nedelje. Razlagal je evangelij množicam ameriškega ljudstva, katere žive v po|X>Inem poganstvu. Kmalu so se začeli oglašati poslušaloi s pismi in zahva- lami. Preden je minilo leto dni, je p. Coughlin dobival že toliko pisem od svojih poslušalcev iz vseh delov Amerike, da je moral nastaviti 20 tajnikov. Na ta način je ta misijonar dobil stik z ameriškim ljudstvom, katerega tlači kriza, brezposelnost in majhen zaslužek. To množico trpečih Američanov je p. Coughlin hotel osvojiti in jo zopet pridobiti za Kristusa. V tej bedi svojih ameriških rojakov jim je hotel biti Samarijan. Poljudno je razlagal vzroke krize ter začel razlagati tudi gospodarska vprašanja, pri čemer je močno žigosal tiste, ki so tega krivi. Napadel je komunizem, pro-bibicijo ter se zavzemal tudi za vojne žrtve. Ni trajalo dolgo, že so se začele oglašati tudi druge ameriške oddajne postaje, katere bi bile rade prenašale Coughlinove govore. Neka mala oddajna postaja je vprašala svoje odjemalce, ali naj še nadalje oddaja katoliške pridige. Takoj se je oglasilo 137 tisoč 400 naročnikov, ki so vsi zahtevali, naj se stvar nadaljuje. Danes Coughlinove govore oddaja 27 ameriških oddajnih postaj 50 milijonom poslušalcem. P. Coughlin je postal ljubljenec ameriških množic. Čudovito jasno zna govoriti in se nikogar ne boji. Prerok Jezaija, pravi p. Coughlin, se ni bal kralja Manaseja označiti z besedo, kakor je zaslužil, in Janez Krstnik ni imel teoretičnih pridig o zakonolomstvu, ampak je kralju Herodu v brk povedal: »Nimaš pravice do žene svojega brata!« Ce so nam tako dobro znani krivoverski nauki prvih stoletij, je to zasluga cerkvenih očetov, kater se niso plašili krivoverskih ustanoviteljev tako jih nazivati, kakor so zaslužili. — Tako torej tudi p. Coughlin brez strahu nastopa. Oe govori o ev-geniki, napada njenega prvoboritelja dr. Clarenca Littlea. Ce prijemlje mednarodno financo, imenuje krivce po imenih: Morgana in druge. Vedno in povsod pa razlaga in se sklicuje na socialne okrožnice papežev Leona XIII. in Pija XI. tako, da so znane že vsej Ameriki. Kakor na eni strani p. Coughlin napada kapitalizem, se na drugi strani ne pomišlja napadati tudi socializma. Marksizem in kapitalizem imenuje siamska dvojčka, kakor je naglasil v svoji pridigi 18. februarja 1934, ker oba slonita na isti materialistični podlagi. Na koncu pridige izjavlja govornik, da je pripravljen poslušalcem, ki bi to želeli, poslati za spomin križec ali svetinjico Srca Jezusovega ali kak spomin na malo Tereziko, samo pišejo naj mu, pa bodo dobili zastonj. Kajpada p. Coughlina nasprotniki tudi napadajo. Celo med katoličani jih je nekaj, kateri mu očitajo, da njegovi nastopi niso vedno primerni. Viktor Dillard v svoji pariški reviji »Etudes« pa z ozirom na vse to ugotavlja: »Vendar je resnica, da je storil mnogo dobrega. Ameriško ljudstvo sedaj ve, da ima katoliška Cerkev svoj socialni nauk. Imena Leona XIII. in Pija XI. Američani sedaj poznajo. Zato tamkaj v Ameriki ni mogoče, da bi kdo Cerkvi očital »ban. kirsko krščanstvo«, kakor Cerkev sramote pri nas na Francoskem. Ta uspeh je velikega pomena. Se večjega pomena pa je, če pomislimo, da je zasluga p. Coughlina, da se v Ameriki boj proti silam teme bojuje v znamenju katoličanstva.« Smrt 8000 m visoko O možu, ki se s padali spušča iz letečih letal iz najvišje višine, smo že poročali. John Tranum se piše in je nameraval skočiti 8000 m visoko. Mož je po rodu Danec. Pretekli teden se je tedaj spustil z letalom 8000 m visoko. Ker pa je v tej višini bil strašen mraz, je moral polet prekiniti in se spustiti na tla. Pretekli četrtek, dne 7. marca je drugič poskusil. Letalo je zletelo v zrak pri Kopenhagenu ob 3 popoldne. Ob 3.20 pa se je letalo že vrnilo na letališče. Pilot, ki je vozil letalo, je bil čil in zdrav, a Tranum je nezavesten slonel na svojem sedežu. Kakor je pripovedoval pilot, sta prišla že 8000 m visoko, ko ga je Tranum potapljal po rami, veleč mu, naj se vrneta. Pilot je naglo obrnil in se spustil navzdol. Kmalu sta bila v gostejših zračnih plasteh. Toda Tranum je medtem omedlel in se ni več zavedel. Prepeljali so ga v bolnišnico, a je takoj umrl Vzrok nesreče je najbrž ta, da je v redkih zračnih plasteh morah dihati s pomočjo kisika, ki ga j* imel s seboj v dveh steklenicah. Ker je prvo steklenico kisika prenaglo porabil, ni imel več časa, da bi bil odprl drugo, ampak je zaradi pomanjkanja zraka poprej omedlel. Tako se je tudi ta po skus za rekord nesrečno končaL Češki pubticist preiat dr. Hajčl profesor bogoslovne fakultete v Olomucu, je umrl prav v trenotku, ko je hotel stopiti v dvorano, da bi predaval. Njegovo glavno delo je prevod Sv. pisma stare zaveze v češčino. Prevajal je tudi NZ., ki pa še ni dovršena. V letih 1904 in 1905 je dopolnjeval svoje študije na dominikanskem bibl. zavodu v Jeruzalemu, dalje v Monakovem in Berlinu. Od leta 1909 je bil nastavljen na bogoslovni fakulteti v Olomucu. Grške vladne čete stražijo Atene. Vojaško taborišče ob razvalinah starogrškega Zevsovega templa. Cestni pločniki segrevani Pred kratkim je bilo poročano, da Angleži de-lajo poskuse, kako bi iz bombaža napravili tako ce. stišče, ki bi lahko prenašalo moderni avtomobilski promet. Istočasno je prišla druga novica, da japonski izdelovalci čevljev hočejo delati čevlje, ki bi imeli namesto usnjenih podplatov trdne svilene podplate. Sedaj pa p»oročajo iz Amerike, da je neka elektrotehniška tovarna letošnjo zimo poskušala, da bi segrevala pločnike po mestnih ulicah, da bi se na ta način preprečila poledica in po njej razne nesreče. Poskusi so se menda zelo posrečili, vendar letošnja zima najbrž ne bo dala več prilike, da bi se iznajdba preizkusila. Naprava je tako narejena, da bi dva in pol centimetra pod pločnikovo površino položili izolirane svinčene kable, katere bi segrevala elektrika. Tako bi ti kabli segrevali tudi pločnik in preprečevali, da bi se na pločniku delal led. R-oman za mlade in stare 21 I EMIL IN DETEKTIVI Spisal E. Kfistner, poslovenil M. Kunčič. >Dobro si povedal,« ga je pohvalil profesor. On in Emil sta dobila vsak dve marki. Tomažek je dobil marko in sedemdeset pfenigov. »Fantje, lepo se vam zahvaljujem,« je dejal Emil. »Kadar razbojnika ujamemo, vam denar povrnem. Kaj naj zdaj storimo? Najprej bi rad svoj kovčeg in šopek spravil na varno. Na lovu za potepuhom mi bo ta brkljarija napotu.« »Človek božji, daj to brkljarijo meni,« se je ponudil Tomažek. »Oddal jo bom v bifetu kavarne in si ob tej priliki tudi dodobra ovohal gospoda razbojnika.« »A ravnaj previdno,« ga je posvaril profesor. »Nepridipravu se ne sme niti sanjati o tem, da so mu za petami detektivi. To bi nam zasledovanje moono otežkočilo.« »Ali misliš, da me luna trka?« je zarenčal Tomažek in odhitel... »Krasen obraz za fotografiranje ima ta gospod,« je dejal, ko je prišel nazaj. »Kovčeg in šopek sem dobro spravil. Vse skupaj dobiš nazaj kadar hočeš.« »Zdaj bi bilo dobro,« je predlagal Emil, »da bi imeli še vojno posvetovanje. Ampak ae tukajle. To bi preveč vzbujalo pozornost.« »Pojdimo na Grajski trg,« j« dejal profasor. >Dva izmed nas pa naj ostaneta pri kiosku in parita, aa jo capin ne odkuri. Petorico ali šcstoricc pa določimo za glasnike, ki nam bodo takoj pritekli povedat, kadar bo treba naše pomoči. Potlej se vrnemo v vztrajnostnem teku.« »To pa kar meni prepusti!« je vzkliknil Tomažek in začel organizirati poročevalsko službo. »Jaz seveda ostanem pri prednji straži,« je dejal Emilu, »bodi brez skrbi! Ne bo nam ušel. Zdaj pa se podvizajte. Ura je že sedem proč. Tako, in zdaj se prosim poberite!« Določil je glasnike. Drugi pa so se pod Emilovim in profesorjevim vodstvom odšli na Nikolajev trg. Deveto poglavje Detektivi se zbirajo Sedli so na dve beli klopi, ki sta stali v nasadih, in na nizko železno ograjo, ki je obkrožala zeleno trato. Obrazi so jim postali silno resni. Deček, katerega so imenovali profesor, si je — kakor je bilo videti — že zdavnaj želel dočakati takšen dan. Važno si je popravil, kakor njegov oče, sodni svetnik, naočnike in začel učeno razvijati svoj načrt: »Prav lahko se zgodi, da se bomo morali iz praktičnih razlogov ločiti. Zaradi tega potrebujemo telefonsko centralo. Kdo ima telefon?« Priglasilo se je dvanajst dečkov. »A kdo izmed vas, ki imate telefon, ima najpametnejše starše?« »Najbrž jaz!« je vzkliknil mali Torek. »Vaša telefonska številka?« »Bavarija 0579.« »Krivogled, na, tukaj imaš svinčnike in papir. Razreži ga na dvanajst kosov in napiši na vsak listek Torkovo telefonsko številko. Ampak čitljivo. prosim! Potem pa daj vsakemu izmed nas tak listek. Telefonska centrala bo tako vsak hip vedela, kje se zadržujejo detektivi in kaj se godi. In če bo kdo izmed nas hotel to vedeti, bo kratko-malo poklical malega Torka in dobil bo od njega vse potrebne podatke.« »To je vse lepo,« je odvrnil Torek, »ampak saj jaz nisem doma!« »Ce še nisi, pa še boš,« je dejal profesor. »Kakor hitro bo naše posvetovanje končano, moraš oditi domov in prevzeti telefonsko službo.« »Oh, jaz bi bil raje zraven, kadar ujamete razbojnika.« «Domov pojdeš in ostaneš pri telefonu. To je zelo odgovorna in zaupljiva služba.« »No, dobro, pa naj bo tako, če že mora biti.« Krivogled je razdelil listke. Dečki so jih previdno spravili v žepe. Najvestnejši izmed njih so se telefonsko številko celo naučili na pamet. »Imeti moramo tudi nekaj ljudi, ki bodo vsak hip pripravljeni za napad,« je predlaga! EmiL »To se razume! Kogar pri zasledovanju ne bomo prav nujno potrebovali, ostane tukajle na Nikolajevem trgu. Zdaj pa pojdite izmenoma domov in povejte staršem, da se boste nocoj najbrž pozno vrnili. Ta ali oni tudi lahko reče, da bo nocoj prenočeval pri prijatelju. Tako bomo imeli nadomestilo in okrepitev, če bo lov za tatom trajal do jutra. Tomažek, Krivogled, Jožek, njegov brat ln jaz bomo kar spotoma povedali, da nas nocoj n« bo... Ti, Janezek, pa pojdi k Torku kot zveza in prlteči na Nikolajev trg, če bomo koga potrebovali. Zdaj imamo torej detektive, stražo v pri-1 pravljenosti, telefonsko centralo in zveznega moža. I To ao za zdaj najpotrebnejši oddelki.« CIGANSKA SVATBA V St. Miklavžu pri Bratislavi so imeli te dni svatbo. Teden dni so kuhali in pekli za goste. Pospravili so 1 h! vina, 1 hI žganja, dva konja in tri prašiče. Ker pa so bili potem, ko so vse to pojedli, še vedno lačni, so šli v sosedno vas in ukradli še enega prašiča in večje število kokoši. Sele potem so se razšli. Za slovo so praznovali še krst dvaindvajsetega otroka 64 letnega cigana, ki je zelo ponosen na svoje potomce v tej starosti. ŠKOTSKA Škot je v zadnjem hipu poklical k bolni ženi zdravnika. »Zdaj me kličete?« je dejal zdravnik, ko je pregledal bolnico. »Saj je že napol mrtva. Dati ji moramo ledene obklad-ke. Hitro skočite po ledi« Ko se je Škot vrnil, je bila njegova žena mrtva. »Oh, oh,« je zajavkal, »ka( naj storim z ledom?« čE IMA ČLOVEK POSLUH.. Renau je bil na obisku pri neki odlični dami. Nenadoma je planil s svojega stola, zgrabi' psa, ki ga je imela v naročju in ga vrgel skozi okno. »Ali ste zblazneli?« je prestrašeno zakričala dama. »Ne. ampak nes napačno laja!« aa i* odražal slavni tflaabanik. Gospodarstvo mmmm^mm^mmmmmmm Insolvence v februarju Po podatkih DruStva indiretrijoer in valetr-govcev ▼ Ljubljani je bilo februarja leto« razglašenih v vsej državi 15 konkurzov (januarja letoe 10 in februarja lani 27), od tega v Sloveniji 6 (j®* nuarja 1935 4, februarja 1934 7). Nadalje je bilo razglašenih 20 poravnav ( Ja- ! nnuarju letos 27, februarja lani 38), od tega v Sloveniji lebruarja leto* 4, januarja letoe 6 in februarja 1884 8. Razvoj konkurzov in. poravnav v prvih dveh mesecih zadnjih let nam kažejo ti-le podatki; konkurzi poravnave januar 1033 30 47 februar 19!« 86 44 18 28 27 36 10 27 15 20 januar 1984 februar 1934 januar 1935 februar 1935 Razvoj števila konkurzov in poravnav v prvih dveh mesecih v Sloveniji je bil zanja leta ta-le: konkurzi 12 12 10 2 meseca 1938 2 meseca 19(34 2 meseca 19% poravnave 14 18 10 Tudi i* tega pregleda je razvidno, da se je zaradi razvoja konjunkture v tekočem letu položaj nekoliko izboljšal. Srbska trgovina V mejah nekdanje kralj. Srbije se niso mogle Osnovati trgovine, kjerkoli bo kdo hotel, v katerikoli vasi, ampak so se smele osnovati na vasi samo tedaj, če so izpolnjevale zakonite pogoje po obrtnem zakonu iz leta 1910, Ta zakon je določal, da so se smele trgovine osnovati samo na gotovi razdalji med seboj, ki je bila izražena v kilometrih med posameznimi vaškimi občinami in med najbližjim mestom, mestecem itd. Nadalje je bil predpogoj za ustanavljanje prej pridobljena pravica dotičnib občin po nekdanjem zakonu o kmečkih trgovinah, po katerem so se v dotičnih vaseh mogle odpirati takoivane eelske trgovine. V smislu novega obrtnega zakona so dne 9. t. m. prenehale vse omejitve glede trgovine v Srbiji in se lahko sedaj ustanavljajo v Srbiji trgovine kjerkoli, v mestu ali na deželi, in tudi ne bo več razlike med mestom in deželo. Tržaški promet L 1934 Po podatkih, objavljenih v gospodarskem pregledu konzularno gospodarskega oddelka zunanjega ministrstva je znašal lani tržaški promet (v oklepajih podatki za 1938): Prispelo blago po železnici 6,150.038 (5.386.712) met. stotov, po morju 18,131.486 (18,225.805) met. stotov, skupno 24,281.486 (18.612.517) met. stotov; odpravljeno blago: po železnici 9,616.305 (6 milj. 787.735) stotov, po morju 5,871.503 (4.792.979) met. stotov, skupno 15,487.808 (11,580.714) stotov. Skupno je znašal ves promet Trsta lani 39.77 milj. met. stotov, leta 1983 pa samo 30.19 milj. met. stotov. Promet se je torej lani povečal za 81.7%, posebno se je povečal dovoz po morju ter ekspedicija po železnici v notranjost in v inozemstvo. Seveda pa tržaški promet še daleč ni prišel na nivo pred krizo. Leta 1930 je znašal tržaški promet 43.3 milj. met. stotov. Ce pogledamo uvoz po morju, je bil Trst med italijanskimi pristanišči na drugem mestu takoj za Genovo, dočim je bil v izvozu po morju na četrtem mestu. Najvažnejša uvozna postavka je premog, katerega je Trst uvozil lani 451.219 ton, nadalje je Trst uvozil 170.236 ton železne rude, 14.41)8 ton kave, 104.222 ton oljnatih semen, 4.554 ton lesa (samo po morju) ln 56.128 ton bombaža. * Rotacije naših državnih papirjev r Parizu so bile dne 9. t. m. sledeče (v oklepajih navajamo podatke z dne 2. marca 1935) 5% monop. iz leta 1002 210 (224), 4.5% monop. iz leta 1906 180 blago (214), 4.5% monop. iz leta 1909 185 (186), 5% iz leta 1918 192 (198), 4.5% uprava fondov iz leta 1910 183 (192), 4.5% iz leta 1911 190 (197), 7% stabilizacijsko iz leta 1931 264.50 (275) in 5% funding obligacije iz leta 1933 111 (115). Nezaposlenost. Po podatkih osrednjega odbora borz dela je v teku meseca februarja naraslo število brezposelnih v naši državi za 2.611 na 30.654 (od lega je bilo 26.290 moških in 4.364 žensk). V primeri z koncem februarja lanskega leta je naraslo število brezposelnih za 1.658. Po borzah dela so se razdelili brezposelni: Zagreb 9.541, Belgrad 5.974, Ljubljana 5.974, Novi Sad 5.568, Sarajevo 2.284 in Split 759 oseb. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani ima redni občni zbor dne 16. marca v veliki Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je poklical Vsemogočni k sebi našo ljubljeno mamo, sestro in teto, gospo Marijo Frank roj. Chrisfof ki Je dane« ob 1. zjutraj, po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, umrla. Pogreb nepozabne pokojnice se vrli v sredo, dne 13. marca L 1. ob 10 dop. na larno pokopališče v Radečah. Radeče pri Zid. mosta, 11. marca 1935. Globoko žalujoči otroci in sorodstvo. dvorani Trgovskega doma ob 10 dopoldne. Na dnevnem redu je poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in nadzorstva, nadalje volitve društvenega odbora in nadzorstva, Zadruga sa zavarovanje živine v savski banovini. Osrednja zadruga za zavarovanje živine v savska banovini je imela konec leta 1984 včlanjenih 43 zadrug z 928 člani, ki so zavarovali 2178 glav živine v vrednosti 2.7 milj. Din. Umrljivost je znašala 1.018%, poginilo je namreč 18 glav v vrednosti 23.350 Din. Presežek zadruge za 1934 znaša 0.13 milj. Din. Jugoslovanski Lloyd t Splitn sklicuje za dne 25. marca izredni občni zbor, na katerem bodo delničarji sklepali o pretvoritvi delniške glavnice v dinarsko valuto ter o ugotovitvi imenske vrednosti delnic v dinarjih. To je v zvezi z izpremembo pravil. — Družba je kot znano nastalo iz fuzije družb: Atlantska plovidba Ivo Račič d. d. i Jugosiovansko-amerikanska plovidba d. d. Glavnica znaša 15 milj. zlatih dinarjev ter je razdeljena na 600.000 delnic po 25 zlatih Din ( kar je odgovarjalo svoječasni pariteti 7. Londonom: 25 zlatih Din za 1 funt šterling). Praksa glavnico izražati v zlatih je v veljavi še pri naši drugi veliki paroplovni družbi: Jadranslki plovbi. Banca dTtalia. Najnovejši izkaz Bance d'Italia kaže za 28. februar v primeri i 20. februarjem neznatno povečanje zlate podlage od 5823.06 na 5823.8 milj. lir, jstotako se je malo povečal tudi devizni zaklad, in sicer od 49.56 na 49.8 milj. lir. Obtok bankovcev se je povečal radi potreb ultima od 12 tisoč 265.54 na 12.623.6 milj. lire. Borza Dne 11. marca 1985. Dennr Neizpreinenjeni so ostali tečaji Berlina in Cu-riha. narasla sta Trst in Praga, dočim so popustili tečaji Amsterdama, Bruslja, Londona, Newyorka in Pariza. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling popustil na ljubljanski in belgrajski borzi na 8.65— 8.75, na zagrebški pa celo na 8.62—8.72. Grški boni so notirali v Zagrebu 30 blago, v Belgradu pa 29.85 blago. Angleški funt je popustil v Zagrebu na 219.07—221.27, v Belgradu p« na 221.07 —222.67. Ljubljana. Amsterdam 2974.58—3989.17, Berlin 1760.05—1773.92, Bruselj 1023.30—1028.37, Curih 1424.22—1431.29. London 205.98-208.04, Newyork 4295.75—4332.06, Pariz 289.47—290.91, Praga 188.33 —184.43, Trst 865.88—368.47. Ves promet na zagrebški borzi 787.656 Din. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.325, London 14.465, Newyork 304.75, Bruselj 71.90, Milan 25.65, Ma-' drid 42.10. Amsterdam 208.86, Berlin 123.90, Dunaj 56.90, Stockholm 74.60, Oslo 72.60. Kopenhagen 64.60, Praga 12.88, Varšava 58,05, Atene 2.90, Ca- j rigrad 2.45, Bukarešta 3.05, Helsingfors 6.40, Bue-nos-Aires 0.77. Vrednostni papirji V splošnem je bila tendenca skoro neizpre-menjena, le dolarski papirji so nekoliko popustili. Promet je bil srednji. Ljubljana. 7% invest, pos. 75—76, agrarji 47 —48, vojna škoda 376—879, 6% begi. obv. 64—66, 8% Bler. pos. 75—77, 7% Bler. pos. 66—67, 7% pos. DHB 69-71. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 75—76, agrarji 47—48, vojna škoda 376—376.50 (372, 379), 3l 377 den. 4. 376.50 bi., 5. 377 bl„ 6., 7. 376 bi., 6% begi. obv. 65—66.50, 8% Bler. pos. 75 den. 7% Bler. pos. 65.50—66.50, 7% pos. DHB 70—72.50, — Delnice: Priv. agr. bnnka 250 260 (261), Osj. slad. tov. 165 bl„ Isis 30 bl„ Trboveljska 122— 125 (123). Belgrad. Dri. papirji: 7% invest. pos. 76—77, agrarji 46.50—47.50 (47), vojna škoda 374—475 . (376, 374.50), 6% begi. obv. 65.75-66.25 (66.25), 8% Bler. pos. 74.50—75. 7% Bler. pos. 64.50— i 65.50 (65.50). — Delnice: Narodna banka 5100— ! 5200 (6130), Priv. agr. banka 267—258 (258, 257). Žitni trg Novi Sad. — Vse je neizprem. Tendenca neizprem. Promet srednji.. Budimpešta. Tendenca slaba. Promet slab. — i Pšenica: marec 16.50—45, zaklj. 16.45— 48, maj 16.90—78 84—81, zaklj. 16.80—81; rž: marec 12.65 —60, maj 18.00, 12.95, zaklj. 12.97—98; koruza: maj 11.68—70—66, zaklj. 11.65—68, julij 11.90-85. s. 4\MM*A» k 4 0«~e M Ojm »M MfletU « W» =$1usti. Navodila posetnikom Planice Ker dobiva JZSZ So volno vprašanja, kako »• J« treba zn 1'lunioo odločiti, pojasnjuje .sledeče: Popotniki morajo ločiti posebne vlake, kt Jih Je vpeljala zveea, in redne vlake. Redni vlaki lf»io rudi velikega prometa v nevarnosti, da ne pridejo do začetka tokem v Planico, zato pri|ioročumo, ila se vsi po-služijo izrednih vlakov, to Je posebnih vlakov, ki bodo vozili v Planioo in bodo le ti priill zanesljivo ob pr« VHU1 času do skakanja v Planioo. Ponetnikd, ki sa postuiijo posebnih vlakov v Pla-uieo v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju, Škofji Loki ™ Kranju, morejo vstopiti v iHisebui vi al; samo z iz kar.nicu JZSZ, ki jo morajo kupiti v ta uiuiiou »rt uradih iPutnika« ali v te objavljenih trgovinah. Potniki, ki vstopijo nu ostalih postajah ln se J,»le poslužiU posebnega vlaka, kupijo navadni železniški v »/.nt liMek do Planice ter IhkIo vse ostalo uredili v vlakih, kjer bodo funkcionarji zvezo uredili vse pol robno Posebni vlaki vozijo po sledečih defin.iUvntih vneli ih redih: 1. Prvi vlak odhaja iz Ljubljane ob t.40 z glavnega kolodvoru tur je namenjen predvsem /.a prevoz imi1.hI. kov iz Ljubljane, Škofje loke, Kranja ter nudi priliko potnikom, da po kratki vožnji porabijo nekaj čusa za smučanje. Vlak bo postal: v Škofji Loki ob 5.1,1, v Kranj« ob 5.28, v Lescah 5.5S, v Jesenicah ob «.24, v Kranj, skn gori ob 6.58, v PLauioi ob 7.06 i. Drugi i »osebni vlak odide iz IJublJane ob 5.111 iu postane lia sledečih postajah: Ljubljana gor. kol. 5.1*4, St. Vil 5.22, Medvode 5.:il, Skofja Loka 5.44, Kranj 5.56, Pod n »rt 6.19, Otoče 6.19, Radovljica 6..Ti. Loscc 6 44. Zinovnioa 6.56, Slov. Javornik 7,q vračal iz Planice poseben vagon, tako, da hodo v Ljubljano dospeli pred odhodom dolenjskega vlaka. Ta VW.11 i red je dokončen. A.ko bo potreba, da vozi i'< Ljubljane Se en poseben vlak, iioteni lio moral ta od I'«L|ati pre«! prvini vlakom. Radi gladkega razvoja železniškega prometa po je potrebno, da se prijavijo po-sotnlki za Planico pravočasno, ila ne ho na dan tekme pritožb, ker mora žoleznloa imeti čas, da spravi vse te iaredn« vlake v sklad z voznim redom rednih vlakov. ZagrcMki in helgrajski vlak v LJubljani nimata postanka in v«,ita naravnost v Planico, laJ;o, da v t« vlak potniki ne bodo mogli vstopati. JZSZ. Ali bodo startni i Norvežani? Inozemski listi prinašajo poročila, dn je Norveška smuška zveza Norvežanom zabrnnila tekmovanje na plnniški skakalnici. Znbrano utemeljujejo s tem, da hoče Norveška smuška zveza z dobrim vzgledom naprej v akciji norveških smuških organizacij proti skokom na večje daljave. Zveza do tega trenutka o takem sklepu ni bila obveščena, ni pn še rešena njena vloga, da se odobri start norveškim skakačem v Planici. Zveza je vprašala brzojnvno norveško Zvezo, koliko je na tem resnice. V slučaju, da norveškim skakačem tekmovanje ne bo dovoljeno, bodo nastopili v prostih skokih po končanem tekmovanju izven konkurence. O ureditvi prometu v Planici sami, bomo poročali jutri. Razpis Razpis mediuarodn« skakalne tekme na veliki »kak alniot v Planici, dne 17. marca 1985 ob 11 dopoldne pod ilovična vožnja od 14. d« JO marca. Vsakdo, ki potuj« r rednimi vlaki, kupfl vozni listek In Ir.kaznleo pri JelorzniSki postaliH hla »tajni ter se i istim voznim .listkom ln legithnacijo vrača. — Jngoslov. KiiiMko-sportna »vera. SmK Ljubljana. Drevi ob U) nestanek ki n bo v iti tek. movaleov v kluihskem lokalu v Zvezdi. — Ob 30 prav tam seja tehničnega odbora. Pol n.številno! Alpinskl smučarski letaj SK Ilirije. Smuč. nek cija Ilirije priredi v času <«d 24. do SI. inarca pod vodstvom /.voznega smuč, učitelja Zupana Krvina alpinskl tečaj za začetnike in izve?,bane na Krvaiou, Prijave sprejema smuč. sekcija Ilkrije na niutlov: Ilirija, lonuč. sekcija, kavarna Kvmpa. — Celodnevna prvovrstna oskrba in prenočiš e stane 35—45 Din. TočnJ podatki /.a skupen odhod liodo pravočasno objavljeni Snežne prilike so na Krvavcu idealne LZSP (službeno). Sklopi 30. redne ««v|e. Verificirata se /ji Slalom 34 gg. Hulik Mirko in Stojan Julij. — Slodoči klubi se pozivajo, iia poravnajo svojp ob-ve/.nosLi, to je članarino, niijkn.sneie do 21. maroa, in sicer: Sni. klub Itloke, Sin. klub Ko>'«vJe in Sin. klub Pristava. Opozarjamo vse zvezne siuuAke n-MtelJ« na tečaj, ki ga 1» priredil JZSZ v /4tč«tku iiiimdi aprila v Triglavskem mgorju. Te. a J bo predvidoma trajal 8 dni ui njegov naiuen Je, sikiihiIiiRI znanje smuAk.ih učiteljev v praktičnem |>oučevaiiJa s p»tagoslati n« Zvtrao najkasnejs do marca t.l. Istočasno se bo vrAil po možnosti tudj tečaj /.a kandidate za zvezne smtiAke učitelje, »ko bo z.Klostno število prijavljenih. Predpogoj za ta t«'aj J« popolno obvladanje smučanja. Prijaviti se morajo pra* tako najkasneje o predidsih in ker je za to sledečem vrstnem reilu: Ljubljansko okrožje: 14. aprila: Ilirija Korotim, (.orenjc Atena: 28 aprila: KoroUn O.irenjc, Atems-Illnlja: dne 5. innin: Korotan-Atena, Ilirija Ciorenjc: 12. maja: Ko rotan-Ildrija, Atona^lorenjc; 19. mala: Ooren.le Koro-taii. Ilirija Atena: 36. maja: Atcns-Korotan. Ooronje-Ilirija. — Ptujsko okrožje: 18. atirlla: Slnvija Ptnl: dne 11. maja: PtnJ-Slnvija. Termini sa finalni tekmi med prvakoma okrožij bosta i^Arehana naknadno. VREMENSKO POROČILO JZSZ Kofee, II. marca. Temperatura —8 C, podlag« »8 cm. suhega snegu 10 cm. Smuka idealna. Koča Slalom kluba 34 na Oorjuiah. II. marca SO om trxln« podlage, 10 cm pržiča. Smuka idealna. Schmeling porazil Hamasa V nedeljo se je vršila v Hamburgu izločilne borba jj\ svetovno prvenstvo v boksu, v kateri ! je Nemec Maks Schmelitig sigurno premagal Amerikatica Ilamusa s tehničnim knock-outom v 9. kolu. Po dolgem, velikem trpljenju je danes popoldne umri gospod - IGNACU MEDVED oficijal drž. žeL v pokoju Svojemu zvestemu služabniku, živečemu po božji volji m postavi, je vsemogočni Gospod življenja in smrti naklonil blaženo ločitev s tega sveta v svoji milosti Ubogo, izmučeno truplo bo pokopano v sredo, dne 13. marca ob pol 3 popoldne na Smihelskem pokopališču Noto mesto, Ljubljana, St Vid na DoL, dne 11. marca 1935 Marija, žena — in sorodniki Ra tsrečao M)o pokojnik« se cvetje odklanja dobrodelnim namenom v korist On, ki gospoduje nad Bvrmi in mrtvimi, je poklical k Sebi v nedeljo, dne 10. marca svojega zvestega služabnika, gospoda FRIDERIKA HORVATA župnika-vikarja in dekana velikonedeljskega Začetek pogrebnih obredov bo v sredo ob 9. uri dopoldne pri Veliki nedelji S pokojnikom leže v grob eden najzglednejših duhovnikov lavantinske škofije Križanski prioriat v Ljubljani MALI OGLASI V malih oglasih velja >sake beseda Dla |wf ianitovanfskl oglasi Di« f-—. Nalmenjil uiesek sa mali oglas Din tO*—. Mali oglasi s« plačujejo tako| prt •aro0 ortiem 'Hnvrnfr* natmnn/f insfrai Jajca sveža, debela, zajamčena, 400 kom. 165 Din, 720 kom 295 Din — franko vsaka železniška postaja razpošilja G. Drechaler, Tuzla. (1) Gostilniška oprava dobro ohranjena — ceno naprodaj. Vprašanja na: Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska 8. (|) šivalni stroj pogreznjen, nov — zelo poceni prodam. Dvorako-va 3-1. nadstr., levo. (1) Semenski oves, grahoro, domačo črno deteljo, banaško lucerno, travna in druga semena za polfe FRAN POGAČNIK dobite pri tvrdki d. z o. z. v Ljubljani, Javna skladiiča (Balkan) TyrSeva (Dunajska) c. 33 Glasba R. Warbln€k najatarejša ivormea klavirjev Llobllona Gregorčičeva ul. 3 i. Prodaja inozemskih In lastmb izdelkov Stroiiovniaška popravila in uglaševunje Naicenejia i'pod 28. vn. im FITONIN Bjčrnstjerne Bj8rnson: 39 Deklica s Prisoi >In ti tudi,< je rekla ter mu skrila svoj obraz. >Seveda,< je odgovoril in bi jo rad prijel za roko, ona pa je še bolj vneto nabirala jagode na bilko. »Nerodno mi je,< je rekel, »da sem zaradi tebe tako brez poguma. »Ni mogel videti, ali se je temu smejala, zato ni vedel, kako naj nadaljuje. »Kratko malo,« je jasno, dasi nekam tresoče za-klical, »kaj si počela z listkom?« Molče se je obrnila v stran. On je stopil za njo, ji položil roko na ramo ter se sklonil k njej. »Odgovori mi!« je zašepetal... »Sežgala sem ga.< Naglo jo je prijel ter njen obraz zasukal k sebi. Ko pa je videl, da bo zdaj pa zdaj zajokala, je izgubil pogum in jo je izpustil . »Čudno pa je res, da tako rada joka,« je mislil. Ko sta si stala nasproti, je naenkrat tiho vprašala: »Zakaj si pisal tisti listek?« »Saj ti je Ingrida povedala zakaj...« »Mi je, ampak kruto si ravnal.« »Oče je želel.« #Zakaj neki?« »Mislil je, da bom vse življenje ostal pohabljen; poslej bom jaz skrbel zate, je rekel.« V tem sla zagledala Ingrido in sta začela zopet hoditi. »Nikdar te nisem imel tako rad, kakor takrat, ko sem mislil, da te nikoli ne bom dobil,« je rekel. »Svoje želje človek najlažje spozna, če je sam,« je dejala. »Da, takrat najlažje spoznamo, kdo nas ima najbolj v oblasti,« je jasno odgovoril Thorbjorn in resno stopal poleg nje. Ona ni več trgala jagod. »Ali hočeš te-le?« je vprašala in mu ponudila venec jagod. »Hvala.« je rekel in prijel za roko, ki je ponujala jagode. »Torej bo najbolje, če ostane vse pri starem,« je rekel s trepetajočim glasom. »Da,« je komaj slišno zašepetaia in se obrnila v stran. Zopet sta hodila vštric. In dokler je molčala, se jo ni upal niti dotakniti niti z njo govoriti, vendar se je čutil za čuda lahkega in v glavi se mu je kar vrtelo. Vse mu je migljalo pred očmi. Ko sta pravkar prišla na grič, odkoder se je lepo videlo na Prisoje, se mu je zdelo, da je že vse življenje prebival tam gori, in vleklo ga je tja, kakor domov. »Kar sedajle pojdent z njo,« je premišljeval ter postajal čim bolj pogumen, čim dlje je gledal gori. Njegov sklep je bil pri vsakem koraku trdnejši. »Oče naj mi pomaga,« je mislil; »tega ne vzdržim več. Moram tja gor, morami« In vedno krepkeje je stopal, kar naravnost. Okoli in okoli njega pa je bila sama svetloba in soince... Da, danes naj se zgodi! Niti ene ure ne bom več čakal!« In čutil se je močnega, da ni vedel, kam bi s svojo močjo. »Saj mi boš še ušel,« je zaklical za njim prijazen glas. Seneva je zaklicala za njim, ker je zaostala; ni ga namreč mogla dohajali. Postalo ga je sram, obrnil se je in z razprostrtima rokama šel nasproti premišljajoč: »Kar v zrak jo bom dvignil.« Ko pa je bil pri njej, tega ni storil. »Saj res prehitro hodim,« je dejal. »Hitro hodiš,« je odgovorila. Prišla sta na cesto. Ingrida, katere ves ta čas ni bilo na spregled, je naenkrat stala za njima. »Sedaj pa ne smeta več sama hoditi,« je rekla. Thorbjorn se je zdrznil, zakaj ločitev mu je prišla prenaglo. Tudi Senevi je postalo tesno pri srcu. »Še toliko ti moram povedati,« ji je zašepetal Thorbjorn. Ni se mogla ubraniti nasmeha. »No,« je dejal, »pa drugič,« in jo prijel za roko. Pogledala mu je naravnost v obraz s svojimi jasnimi in iskrenimi očmi, da ga je kar pogrelo okrog srca. Prešinila ga je misel: »Kar z njo pojdem.« Ona pa mu je rahlo odmaknila roko, se mirno obrnila k Ingridi, ji rekla zbogom in se počasi napotila proti domu. Thorbjorn si ni upal za njo. Brat in sestra sta krenila skozi gozd. »Ali sta se domenila?« je vprašala Ingrida. »Ne, je bilo premalo časa,« je odgovoril in naglo stopal, kakor bi se hotel izogniti njenemu spraševanju ... »No,« je rekel SSmund, ki je sedel za mizo in kosil, ko sta obadva stopila v hišo. Thorbjorn ni nič odgovoril, ampak je stopil h klopi na drugi strani izbe, menda da bi slekel nedeljski suknjič. Smehljaje se je stopala za njim Ingrida. SHmund je zopet začel jesti, ter se zdaj pa zdaj malo namuznil ThorbjOrnu, ki je imel očividno čez glavo opravkov. »Pridita no jest,« je rekel, »juha bo mrzla.« »Hvala, ne morem,« je rekel ThorbjOrn in sedel. »Tako?« — Sfimund je mirno jedel. Cez čas pa je omenil: s-Danes se vama je pa res mudilo iz cerkve.« Papiga in bogataš Bogataš z dragocenimi briljanti na prstih je taval po paviljonih berlinskega velesejma. Krasna papiga je vzbudila njegovo pozornost. Bogataš je vprašal za ceno. Prodajalec je zahteval 10.000 mark. Toda bogataš odvrne: »Cena je previsoka.« Prodajalec pa je zatrjeval, da je cena radi tega tako visoka, ker je papiga izredno modra. »Ali je to res?« vpraša bogataš. Na njegovo veliko začudenje odgovori papiga: »O tem sploh ni dvoma!« Bogataš je takoj izplačal prodajalcu 10.000 mark. Toda bogataš se ni dolgo veselil papige. Na vsa njegova vprašanja mu je odgovarjala: »O tem soloh ni dvoma!« Bogataš se dolgo ni več bavil s papigo. Nekega dne pa pride v sobo in zagleda papigo. Razjezil se je in rekel: »Velik osel sem bil. da sem dal za tebe 10.000 marki« Papiga pa mu odgovori: »O tem sploh ni dvomal« Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubliani: Karei Cen. Iz-dajatelj; ivan Itako v ea Urednik: Viktor Cenčič