Prebivalci občine Mozirje slavijo Francu Leskošku-Luki naziv častnega občana Prebivalci Gornje Savinjske doline slavijo te dni svoj praznik v spomin na 12. september leta 1944, ko je padla zadnja in najmočnejša okupatorjeva postojanka v Mozirju. Tudi letošnji praznik proslavljajo prebivalci mozirske občine z vrsto prireditvami in pomembnimi delovnimi dosežki. Tako bodo v soboto v središču Gornje Savinjske doline odprli novo blagovnico, ki bo seveda pomembna pridobitev tako za delovno organizacijo Savinja kot za vse prebivalce Mozirja in okolice. Novi objekt bodo slovesno izročili namenu ob 8. uri, uro za tem pa bo v kulturnem domu v Mozirju slovesna seja zborov skupščine občine Mozirje, na kateri bodo podelili občinska priznanja in nagrade. Posebno pozornost bodo izkazali tovarišu Francu Leskošku-Luki, saj mu bodo podelili naziv častnega občana mozirske občine. Poleg tega bodo podelili domicil občine Mozirje Odboru Varnostno obveščevalne službe OF za Savinjsko, Šaleško—Mislinjsko in Kozjansko območje. Plaketo občine Mozirje bodo prejeli Edi Herman, Turistično društvo Ljubno ob Savinji in Gorska reševalna služba — postaja Celje. Poleg tega bodo podelili tudi tri denarne nagrade, in to Vladu Matku, Milanu Božiču in Gasilskemu društvu Gorica ob Dreti. Po slavnostni seji bo na prostoru v Savinjskem gaju množično zborovanje. Sekretariat medobčinskega sveta ZK Celje Dosledno uresničevanje nalog Potem, ko so pred dnevi podrobno ocenili polletne gospodarske dosežke v osmih občinah celjskega območja, o čemer smo že poročali, so na razširjeni seji sekretariata medobčinskega sveta ZKS Celje razpravo prejšnji četrtek nadaljevali z analizo sedanjih družbenoekonomskih in družbenopolitičnih razmer v posameznih okoljih. Seja, udeležila sta se jo tudi člana predsedstva CK ZKS Štefan Korošec in Lojze Briški, je bila nekakšen uvod v območne posvete, ki se bodo zvrstili v prihodnjih dneh in na katerih bodo opredeljevali akcijske usmeritve zveze komunistov v jesenskem in celotnem predkongresnem obdobju. Uresničevanje politike ekonomske stabilizacije in usposobljenost komunistov za dosledno uresničevanje nalog v zvezi s tem bo osrednja tema področnih družbenoekonomske posvetovanj, kot tudi razprav, ki jih bodo v občinskih konferencah ZK pripravili še v tem mesecu. Tudi včerajšnje ocene, kot že razprave pred dnevi, so pokazale, da gospodarstvo na celjskem pestijo težave, kakršne ugotavljajo tudi drugod. Vsa sedanja in bodoča prizadevanja morajo zato biti usmerjena v doseganje ugodnejših gospodarskih gibanj. Ob tem so razpravljalci večkrat poudarjali vprašanje odgovornosti kot enega bistvenih pogojev za izpolnjevanje začrtanih nalog. Odgovornost preveč le poudarjamo, je bilo slišati v razpravi, premalo pa jo uveljavljamo tam, kjer bi bilo potrebno. V načrtovanju aktivnosti za uresničevanje stabilizacijske politike in nalog komunistov pri tem, je potrebno temeljito oceniti družbenopolitične razmere v posameznih občinah in z ugotovitvami dopolniti akcijske programe. Naloge komunistov na tem področju so znane, zato gre bolj za vprašanje organiziranosti in zavzetosti za . doseganje ciljev. Za pripravo ocen, ki jih bodo obravnavale občinske konference ZK, je potreben poglobljen idejno političen pristop, analizirajo pa naj tudi odnos osnovnih organizacij ZK do~razreševanja žgočih vprašanj v posameznih okoljih. Pri načrtovanju aktivnosti mora posebna skrb veljati zlasti povečevanju izvoza kot enega najpomembnejših vzvodov ustalitvenih naprezanj. Ocene pa naj ob ugotovljenih težavah posebej podčrtajo tudi vse dobre rezultate, ki jih prav tako ni malo. J. K. Občinska zdravstvena skupnost Velenje Velike finančne težave Občinska zdravstvena skupnost se je v letošnjem letu znašla v dokaj nezavidljivem finančnem položaju, saj ji bo do konca leta zmanjkalo kar 87 milijonov dinarjev. Stroški neposrednega zdravstvenega varstva, pa tudi stroški za denarna nadomestila in povračila so namreč naraščali hitreje od načrtovanih in tudi hitreje kot je bilo dogovorjeno s planskimi dokumenti. Dovoljena stopnja rasti prihodkov skupnosti namreč ne zadošča za pokritje rasti cen zdravstvenih storitev in drugih stroškov. Ta velika problematika je bila vzrok, da so na občinski zdravstveni skupnosti pripravi- Seja predsedstva 0 poimenovanju Velenja Člani predsedstva občinske konference SZDL Velenje so še v sredo sešli na redno sejo. Določili so naloge v zvezi s poimenovanjem mesta Velenje v Titovo Velenje, v nadaljevanju seje so dali tudi soglasje k predlogu za poimenovanje pološčadi pred kulturnim in zdravstvenim domom v Šoštanju v ploščad Jožeta Lampreta ter Glavnega trga v Šoštanju v trg Bratov Mravljak. Poleg tega so spregovorili še o letošnjem vlaku bratstva in enotnosti ter o pripravah na programske konference SZDL. li predlog ukrepov za izboljšanje stanja, ki ga bo obravnavalo združeno delo. Po predlogu naj bi vrednost programa zdravstvene skupnosti za letošnje leto izjemno valorizirali, in sicer tako, da bi se letošnji ugotovljeni viški pri SIS družbenih dejavnosti i prenesli v korist občinske zdravstvene skupnosti. Predvidevajo, da bi tako zagotovili 30 milijonov dinarjev. Ponovno je potrebno oceniti upravičenost obstoja Na tekmovanju se bo zbralo 66 delavcev 5. tekmovanje kovinarjev občine Velenje Spodbuda za nenehno usposabljanje izjemnih pravic, ki jih imajo zavarovanci iz naše občine. V vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela morajo kritično oceniti visoko število izostankov z dela zaradi bolezni in nesreč pri delu ter ukreniti vse, da se odpravi izkoriščanje bolniškega staleža. Številni ukrepi za izboljšanje stanja pa so namenjeni tudi izvajalcem, ki doslej še zdaleč niso naredili vsega, da bi stabilizirali ta del porabe. B. Z. V delavnicah TGO Gorenje, Rudarskega šolskega centra in Elektrostrojne opreme Velenje se bodo jutri spet zbrali kovinarji velenjske občine na 5. proizvodno-de-lovnem tekmovanju. Tudi letošnje tekmovanje organizira občinski odbor sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Velenje pod pokroviteljstvom TGO, ESO in RŠC. Za tekmovanje se je prijavilo 66 tekmovalcev iz 10 to-zdov, in to: 12 kovinostruga-rjev, 9 kovinorezkalcev, 7 strojnih ključavničarjev, 17 orodjarjev, 10 varilcev za ročno in elektro-obločno varjenje, po trije tekmovalci za polavtomatsko varjenje v zaščiti oglikovega dioksida in argona ter pet tekmovalcev za plamensko varjenje. Tekmovalci bodo tudi letos svoje znanje in spretnost preiskusili v teoretičnem in praktičnem delu. V teoretičnem delu bodo morali odgovoriti na 30 vprašanj iz samoupravljanja, varstva pri delu in poklica, ki ga opravljajo, v praktičnem delu pa bo moral vsakdo narediti določen izdelek. Pri tem bodo ocenjevali kvaliteto, količino porabljenega časa izdelave ter količino porabljenega materiala. Tekmovalci se bodo zbrali ob sedmih v Gostinski enoti TGO Gorenje, kjer bo kratka slovesnost ob otvoritvi tekmovanja, nakar se bo začel teoretični del. Nato bodo odšli v delavnice TGO Gorenje, Šolskega centra in Eletro-strojne opreme, kjer bo praktični del tekmovanja. Najboljši v posameznih tekmovalnih panogah se bodo nato udeležili republiškega tekmovanja, ki bo od 18. do 20. septembra v Mariboru. Poleg preverjanja znanja in spretnosti so tekmovanja kovinarjev pomembna tudi za uveljavljanje kovinarstva sploh, obenem pa so pomemben dejavnik tudi pri uveljavitvi delavcev — ustvarjalcev, za potrditev njihovih vrednot in sposobnosti ter spod buda za nj ihovo nenehno usposabljanje. S tem se odpira tudi možnost za njihovo celovito odločanje o delu in rezultatih dela za uresničevanje njihove vodilne vloge v graditvi samoupravnega socialističnega sistema in za potrjevanje pravilnosti začrtane poti, da sta delo in delovni človek nosilca našega družbenega in gospodarskega napredka. Zato zaželimo kovinarjem veliko uspeha pri jutrišnjem tekmovanju in pri nadaljnjem vsakdanjem strokovnem in družbenem delu. Gornje Savinjska dolina Novi telefonski priključki V TGO GORENJE — Iz rok v roke si delavke podajajo najrazličnejše sestavne dele — vse dotlej, dokler ni na zadnjem montažnem traku vse potrebno za končni izdelek (hj) Gornja Savinjska dolina je bogatejša za 640 novih telefonskih priključkov in za številne prednosti, ki jih nudijo novi telekomunikacijski objekti, zgrajeni v lanskem in letošnjem letu. Celotna naložba je veljala 66 milijonov dinarjev, pri čemer velja posebej poudariti, da so prebivalci vseh krajevnih skupnosti samo s prostovoljnim delom in drogovi prispevali več kot 15 milijonov dinarjev. Poleg njih so se s prostovoljnim delom izkazali delavci Podjetja za avtomatizacijo prometa iz Ljubljane, delavci PTT, mladinci, vojaki in drugi. Velja omenitt,i i da so s to naložbo močno okrepili omrežje v manj razvitih kra- jevnih skupnostih, tudi obmejno področje je tesneje povezano z zaledjem, s tem pa je še okrepljena varnost naše državne meje. Prednosti je seveda še veliko več in s tem je pomen teh vlaganj le . še potrjen. Skupščina občine Mozirje, podjetje za ptt promet Celje in temeljna organizacija za ptt promet Velenje bodo nove telekomunikacijske objekte svečano otvorili danes popoldne. Slavje bodo pripravili v Lučah na prostoru ob osnovni šoli. V kulturnem sporedu bodo nastopili domači pevci, folklorna skupina in učenci osnovne šole Blaža Arniča. Po slovesnosti se bodo vsi zbrali na tovariškem srečanju. Leto XVII Številka 36 (598) Velenje 11. septembra 1981 Cena 7 din YU ISSN 0350-5561 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva V mozirski občini slavijo Velika pridobitev za Solčavo Prireditve ob jutrišnjem prazniku občine Mozirje so se pričele že prejšnji petek z otvoritvijo del Janka Dolenca v prostorih kovačije mozirske-ga obrtnega združenja v Savinjskem gaju. Zelo slovesno je bilo v soboto dopoldne v Solčavi. Prebivalci Solčavskega so namreč slavili dolgo pričakovano delovno zmago. Po mnogih letih'čakanja so izročili namenu večnamensko stavbo, ki je za to področje nedvomno izjemnega pomena. Z njo so pridobili 1200 kvadratnih metrov koristnih površin, ki so veljale 33 milijonov dinaijev, sem pa ni všteta notranja oprema za posamezne prostore. Solčava je tako bogatejša za sodobno, trgovino s tremi oddelki, za zdravstveno ambulanto, po* što, 10 stanovanj, pridobila pa je tudi prostore za delo krajevne skupnosti in njenih družbeno-političnih organizacij.' Gradnjo jo spremljalo veliko ovir, takšne ali drugačne vrste, ne glede na vse pa je jasno, da je nova stavba vnovičen dokaz solidarnosti združenega dela širšega območja. Z njo je vsaj delno poravnan tudi moralni dolg do Solčavskega in njegovih prebivalcev, kot je v priložnostnem nagovoru dejal direktor Zgornjesavinjske zadruge. kije bila poleg še štirih soinvestitorjev nosilec te pomembne naložbe. Svečane otvoritve so se udeležili številni domačini in gostje, med njimi borci Koroškega odreda, predstavniki Ljubljanskega armadnega območja ter republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir, kije tudi prerezal simbolični trak. V soboto so slavili tudi obrtniki mozirske občine. Popoldne so namreč razvili prapor svojega združenja, ki ga krasi kar 318 žebljičkov in 13 trakov. Obenem so razglasili rezultate letošnjega tekmovanja za najboljšega športnika in športnico med obrtniki in pri njih zaposlenih delavcih. V tednu dni pred tem so se pomerili v šahu, atletiki, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju, malem, nogometu in odbojki. Letos sta si ta naslov priborila Peter Koren in Irena Remic, za vsako posamezno panogo pa so podelili tudi medalje in priznanja. Na tovariškem srečanju, ki je sledilo slovesnosti so člani obrtnega združenja še okrepili medsebojne vezi. Prav tako v soboto popoldne je bilo slovesno tudi v Gornjem gradu. V tem kraju so se prvič po vojni zbrali borci ter svojci palih in umrlih borcev herojske brigade Toneta Tomšiča iz Gornje Savinjske doline. Na priložnostni slovesnosti so vsem podelili uvodno knjigo o slavni poti te brigade. V nedeljo prav tako ni manjkalo prireditev. Občinska konferenca ZRVS in občinska strelska zveza Mozirje sta pripravili tradicionalni množični pohod, ki je imel manifestativni in tekmovalni značaj. V tekmovalnem delu so rezervni vojaški starešine, mladinci, strelci, borci, osnovnošolci, gasilci, planinci in mladi zadružniki iz vse mozirske občine preverili svoje žnanje iz orientacije, topografije, zgodovine NOB, po-. merili pa so se tudi v metanju bombe v cilj in v streljanju. Dopoldne so slavili tudi v Šmihelu. Na hiši Pavla Go-ličnika, na Jesevnikovi dp: mačiji, so namreč odkrili spominsko ploščo in s tem obeležili obletnico ustanovitve odbora Osvobodilne fronte v tem kraju oktobra 1941. Delovno zmago so slavili še člani lovske družine Dreta iz Nazarij. Na Zgornjih Pobrežjih so izročili namenu novo strelišče in ob tej priložnosti pripravili medobčinsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Vrsta prireditev se je zvrstila tudi med tednom, najbolj slovesno pa bo jutri v Mozirju. Zjutraj bodo najprej odprli novo blagovnico, zatem bo v kulturnem domu svečana seja zborov SO Mozirje, po končani seji pa v Savinjskem gaju množično zborovanje. J. P. Na letošnjih športnih igrah obrtnikov mozirske občine je številnih panogah nastopilo kar 150 tekmovalcev Ena od pomembnih kmetijskih rastlin je .v naši občini tudi silažna koruza, saj si brez nje ne moremo zamisliti uspešne živinoreje. Letos je koruza kar dobro obrodila in v teh dneh kmetovalci že hitijo s pospravljanjem pridelka. Pri tej proizvodnji so najbolj razširjene strojne skupnosti, saj je ročno delo tu zelo težko. Krajevni skupnost je prepletena s sodobnimi cestami Krajevna skupnost Ravne Bogatejši za številne cestne odseke Trak je prerezal republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir, ki si je "»tem z ostalimi gosti stavbo tudi ogledal Krajani Raven so bogatejši za številne cestne odseke, ki so jih posodobili v letošnjem letu. Asfaltirali so 8 cestnih odsekov v skupni dolžini 3.200 metrov. Poleg tega so posodobili še dva cestna odseka. Za to so porabili 5 milijonov 600 tisoč dinarjev. 3 milijone dinarjev je referendumskih sredstev po B programu po prednostnem vrstnem redu, milijon dinarjev je prav tako sredstev samoprispevka po A programu, milijon so prispevale delovne organizacije (sofinanciranje programom KS), 620 tisoč dinarjev pa so zbrali krajani sami. In katere cestne odseke so v krajevni skupnosti Ravne uredili v letošnjem letu? Cesto, obračališče — šola so asfaltirali v skupni površini 2096 kvadratnih metrov. Asfaltirati nameravajo še 900 kv. metrov površine, tako da bi položili asfaltno prevleko do doma družbenopolitičnih organizacij. Pri tem domu bi prav tako še letos radi asfaltirali dvorišče, za kar bodo potrebovali 120 tisoč dinarjev. Razširili so cesto proti krajanu Konovšku, uredili odvodnjavanje ter peščeni tampon v dolžini 500 metrov. Za to so porabili 40 tisoč dinarjev. Asfaltno prevleko je dobila cesta proti Podbregarju, dolga 417 metrov. Nanjo so položili 1208 kv. metrov asfalta, za kar so porabili 800 tisoč dinarjev. Uredili so tudi cesto Avberšek—Pristava dolgo 570 metrov. Položili so 1421 kv. metrov asfalta in zato potrošili 750 tisoč dinarjev. Naslednji odsek, ki so ga v letošnjem letu v krajevni skupnosti Ravne asfaltirali, je cestni odsek Severna cesta—Ivan Tajnik, dolg 70 metrov. Investicijska vrednost te ceste pa znaša 200 tisoč dinarjev. Prav toliko so namenili tudi za asfaltiranje ceste proti Kristanu, dolge 150 metrov. Za 250 metrov dolg odsek ceste Posestvo—Ledinek, na katerega so položili 666 kv. metrov asfalta so porabili 340 tisoč dinarjev. Obnovili so tudi 200 metrov dolg odsek ceste Polda—Druks, za kar so potrošili 50 tisoč dinarjev. 520 tisoč dinarjev so porabili za asfaltiranje cestnega odlika Rumelj proti Slivnskemu grabnu. Ta cesta je dolga 337 metrov, nanjo pa so položili 1016 kv. metrov asfalta. V Skupnost za zaposlovanje 0 delu M prvem polletju Na sejo se bodo sešli danes ob 7. uri delegati skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje. Ocenili bodo delo za prvo polletje ter si zastavili nadlajnje naloge. Na dnevnem redu imajo tudi obravnavo sporazuma o oblikovanju in nalogah organov za štipendiranje na ravni republike ter samoupravnega sporazuma o pobiranju prispevkov obrtnikov za to skupnost. Skupnost socialnega skrbstva Sprememba finančnega načrta Prihodnjo sredo bo 13. redna seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje. Med drugim bodo delegati na seji obravnavali poročilo o prihodkih in odhodkih občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje v letošnjem prvem polletju. Prav tako bodo obravnavali predlog spremembe finančnega načrta za leto 1981 ter spremembo cene oskrbnega dne v domu za varstvo odraslih od 1.. septembra dalje. S prvim septembrom naj bi se povišale tudi rejnine. Tudi o tem bodo sklepali delegati. Na dnevnem redu pa imajo še nekatere druge pomembne točke. letošnjem letu so uredili še cesto proti Strnaku v dolžini 370 metrov, za kar so porabili 600 tisoč dinarjev. Krajevna skupnost Ravne je tako resnično prepletena s sodobnimi krajevnimi cestami, saj jim je uspelo večji del teh cest asfaltirati. Ob tem je potrebno poudariti, da so krajani poleg tega, da so sami prispevali za ceste precejšnja finančna sredstva, zelo veliko dela opravili udarniško. Prostovoljno so s traktorji vozili pesek in drug material, polagali cevi za kanalizacijo itd. Prav 'tako so z udarniškim delom urejali nasipe in bankine. V letošnjem letu je krajanom Raven sicer uspelo urediti kar deset cestnih odsekov v kraju, žal pa se vozijo v ta kraj po dotrajani cesti, na kateri že skorajda ni več videti, da je imela asfaltno prevleko. Ta cesta je bila asfaltirana približno pred desetimi leti iz sredstev prvega samoprispevka, v tem času pa je popolnoma dotrajana. V upravljanju jo ima samoupravna interesna komunalna skupnost, ki si je v načrt za letošnje leto tudi zastavila rekonstrukcijo te ceste. Trenutno pridobivajo projekte, z deli pa bodo verjetno pričeli prihodnjo pomlad. V teh dneh so priključili v Ravnah, v Fortneku, elektriko zadnjemu krajanu. Za to so porabili 180 tisoč dinarjev. 90 tisoč je prispevala DES Slovenj Gradec, 20 tisoč TES Šoštanj, 20 tisoč dinarjev krajevna skupnost Ravne in 50 tisoč dinarjev koordinacijski odbor za programe KS v občini Velenje. M. Zakošek Od letošnjega poletja so naša jezera bogatejša za lep naraščaj. Z se dva nova zaenkrat še puhasta laboda, ki sicer še nista tako lepe bele barve kot njuna starša, pa se vendarle že spretno privajata na vsakdanje življenje. • NAŠ l AS., glasilo SZDL. izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo V elenje, p. o.. Velenje, cesta Kranliška Foita 10. .NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965: do I. januarja 1973 je i/llajal kol štirinajstdnevnik >.ŠA-1.K1SKI RUDAR«, kol lednik pa izhaja .NAŠ ČAS« od I. marca 1973 naprej. L RHDNIŠTVO: Marijan Lipo-všek (direktor in glavni urednik). Slane Vovk (odgovorni urednik). Jane/ Plesnik. Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob petkih. Uredništvo in uprava Velenje, cesta Kranliška Foita 10. telefoni (063) 850-087. 850-316. 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. ( ena posameznega izvoda je 7 dinarjev, leina naročnina pa 300 dinarjev (za tujino 600 dinarjev). 7.iro račun pri SDK. podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, tisk in odpre-ma: ČGP Večer. Maribor. Ncnaročenih rokopisov in folo-uratij ne vračamo. Za .NAŠ CAS« sc po mnenjrfSekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 z dne 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega J,ml prometa proizvodov. foagpiMpggna' E«I n IICIUPII n nB ran ttppacErmpip Sanacija toplovodnega omrežja Z novim šolskim letom je odprla vrata tudi nova šola Bratov Mravljak v Velenju. Ta prepotrebna pridobitev je vsaj delno razbremenila ostale šole, ki so se otepale s težko premostljivimi prostorskimi težavami. Šola je sprejela skoraj 640 otrok iz naselja Gorica in bližnje okolice. Svečana otvoritev šole bo ob občinskem prazniku. Srečanje na delovnem mestu Karel Pintarič Številka 36 1593) — 11. septembra 1981 h delovnih organizacij l\S3 V delovni skupnosti Zavarovanja imamo zaposlenih premalo ljudi. Včasih sem delal celo 12—24 ur na dan in tudi sedaj se večkrat zgodi, da delam več kot 8 ur. Človek pa z leti potrebuje več počitka, da si pridobi moči za naslednji delovni dan. Poleg tega je sodelovanje med izmenovo-dji in vrataiji slabo, saj predlogov vrataijev niti ne poslušajo.« Kaj lahko poveste o nedisciplini delavcev, ki jo s tega mesta opažate? »Imamo dovolilnice za izhod, ki naj bi jo oddal vsak ob odhodu iz stavbe. Žal pa ni tako, saj nekateri hodijo mimo mene brez dovolilnic, celo brez besed. Dovolilnice vračam vodjem sektorjev, da si jih ogledajo, toda ne posvečajo jim dovolj pozornosti. Mislim, da bi lahko zaposlili invalide, ki bi kontroliral dovolilnice. Brez skrbi, imel bi še preveč dela. S tem pa bi dosegli, da bi bilo manj izhodov, ki so velikokrat nepotrebni, saj jih ljudje izkoriščajo tudi za nakupovanje, lepšanje pri frizeiju, skok v zdravstveni dom ... Nekateri koristijo ure, ki jih niso opravili. Koristijo tudi dopust po urah. a tega po samoupravnem sporazumu ne bi smeli. Vratarnica je pač na takšnem mestu, da opazim marsikaj, tudi ljudi, ki malicajo kar celo uro.« Ves čas najinega pogovora je Karel pridno delal, kajti njegovo delo ni takšno, da bi lahko na okno obesil listek: »Pridem takoj!« ali »Malica!« Telefon zvoni neprenehoma. ljudje prihajajo, sprašujejo, marsikdo od daleč zakliče, kam gre. Naš vratar pa vse zapiše, vsakega pozna in vsakemu obiskovalcu odgovori. Ne. dela mu nikoli ne zmanjka. Poslavljala sve se že, ko je pomolil glavo skozi okence mlad, črnolas fant. Ko se je predatavil, ga je takoj prepoznal, kajti v beležki je imel zapisano, da se mora fant oglasiti pri njem. Na Jašku Skale je ozmeijal blagajničarko pri izplačilu denaija, zaradi tega mu zaslužka še niso izplačali. Zdaj pa seje odločil, da bo zapustil rudnik in v rokah je že držal delovno knjižico. Karel mu ni namenil grdih besed, ampak mu je povedal kot oče: »Kjerkoli si boš poiskal zaposlitev, nikoli ne bodi grob do sodelavcev, bodi pošten, pravičen in priden pri delu!« Karel Pintarič je gotovo zelo znan delavec v upravni zgradbi sozda Rek na Prešernovi 5. Vsako jutro nas prvi prijazno pozdravi iz »svoje vratarnice«, izpod njegove kape pa hudomušno.gledajo oči, ki seveda ugledajo marsikaterega zamudnika. Strog je do tistih, ki vedno prisopihajo nekaj minut čez šesto, če pa se komu po naključju »ponesreči«, pa Karel razume. Osem ur sedi za informacijskim okencem, pobira dovolilnice za izhod, dviga telefonsko slušalko, daje informacije obiskovalcem. Ne potrebuje veliko besed, saj pozna vse pisarne, vsakega delavca in celo njegove navade med delovnim časom. Ni mnogo stvari, ki bi se lahko skrile njegovemu pogledu, saj mu pri »gledanju« pomagajo večletne izkušnje. »Rodil sem se ob Sotli, toda še na slovenski strani, v Dobovi. Že spomini na moje otroštvo so grenki«, pove in nadaljuje: »Kot nezakonskega otroka me je morala mati oddali v rejo, kajti tudi sama je bila dekla na kmetiji. Čeprav sem bil še majhen, me je kmet izkoriščal za delo. Na prstih se mi še zdaj poznajo sledovi njegovega tepeža in ob kosu kruha se večkrat spominjam svoje takratne lakote. V mladosti sem zamenjal več zaposlitev, kajti nisem dovolil, da bi me kdo izkoriščal. Ze kot otrok sem na lastni koži spoznal krivico, zato sem iskal pravične ljudi, okolje, v katerem bi lahko tudi jaz sproščeno živel. Leta 1947 me je pot zanesla v Ljubljano k Litostroju, pozneje pa v Celje, v Laško in še bi lahko našteval. V velenjskem rudniku sem prvič delal leta 1948 in 1949 kot brigadir Deset let pozneje pa se je tu moje potepanje po Sloveniji ustavilo. Zaposlil sem se kot kopač premoga in kmalu vzljubil rudarski poklic. Priznam, delo v rudniku me je pritegnilo tudi zato, ker sem takoj dobil stanpvanje za svojo mlado družino. Velikokrat sem zasačil tatove, ki so jih drugi vrataiji spregledali. Nek?ga človeka sem sumil celih sedmenajst let. saj sem vedel, da so njegovi žepi večkrat polni orodja, ki ni bilo njegova last, a vedno je imel i i i i i i i ■ sto I Pri Kmetovalci Zagotovimo več pšenice Ena od pomembnih akcij, ki smo se jih lotili v Sloveniji na področju kmetijstva je zagotovitev novih sevnih površin za pšenico. V prihodnjih letih želimo pridobiti kar največ tržnih viškov pšenice, zato bo storjeno vse, da" bi to proizvodnjo kar se da povečali. Poleg razširitve setvenih površin naj bi v zasebnem sektorju tudi bistveno povečali hektarski donos, tako da bi z ustreznimi agrotehničnimi učinki zagotovili 45 stotov pšenice na hektar. Proizvajalci, ki bi se odločili za sodelovanje, bi oddali vsaj 20 stotov. Seveda je za takšno proizvodnjo potrebna vsakoletna menjava semen, ki morajo biti najboljše kakovosti. Da bi zmanjšali stroške proizvodnje je bilo dogovorjeno, da bodo imeli kmetovalci določene ugodnosti. Tako bodo dobili namensko pšenico že po ceni merkantilne pšenice, ki je približno za polovico cenejša. Ob oddaji pšenice pa bodo proizvajalci lahko dobili denar ali pa bodo pšenico zamenjali za koruzo, in sicer bodo lahko za kilo pšenice dobili 1,3 kilograma koruze. V akcijo za pridobitev novih količin pšenice se seveda vključuje tudi TOK Kmetijstvo Šoštanj, ki bo v lastni proizvodnji s pšenico posejalo 6 hektarov zemljišč. Seveda predvidevajo, da se bodo odzvali tudi drugi kmetovalci v občini. V TOK Kmetijstvo so že zagotovili ustrezne količine kvalitetnih semen, pospeševalci pa bodo svetovali kako s sodobnimi tehnološkimi metodami pridobiti kar največji donos. B 1 I I I I I I I samo pogledal in rekel:»Soba 21«! Takšen je Pintarič; svoje delo opravlja z zadovoljstvom. »Zelo rad imam svoje delQ pri rudniški upravi in ne bi ga zamenjal, a marsikaj bi spremenil. Začel pa bi kar pri vratarnici, ki ni postavljena na pravem mestu, saj je šele v prvem nadstropju stavbe. Morala bi biti takoj pri vhodu, da bi že ob vstopu lahko ustavil nekatere obiskovalce, ki bi se mi zdeli sumljivi. Lahko bi jih legitimiral, včasih tudi pogledal, kaj nosijo v velikih torbah. Tudi pri nas se lahko pojavijo zlikovci. Če pa bi se nekaj takšnega zgodilo, bi vsak s prstom pokazal name, ali si spal v vratarnici. Osnovne šole — . Skoraj tretjina otrok v celodnevni šoli Delo na naših osnovnih šolah tudi med letošnjimi počitnicami ni v celoti zamrlo, saj so potekala razna manjša obnovitvena dela, pripraviti pase je bilo potrebno tudi na novo šolsko leto. Večjih popravil so se tokrat lotili le na podružnični šoli v Skalah, kije bila že v zelo slabem stanju. Najpomembnejša naloga med letošnjimi počitnicami pa je bila dokončanje pete osnovne šole v Velenju. Naloga je bila uspešno opravljena, čeprav vse težave povezane z gradnjo še niso odpravljene. Šola ima le začasno obratovalno dovoljenje, ker ni dokončan priključek za toplotno ogrevanje. Do te zakasnitve je prišlo zaradi zastojev na sosednjem grad- bišču, kjer gradijo Merxovo blagovnico. Ta pomanjkljivost pa bo odpravljena že do konca tega meseca, do takrat mora biti končana tudi zunanja ureditev šole. Svečana otvoritev pa bo za občinski praznik. Pred pričetkom šolskega leta so se pojavile tudi pro-stprske kadrovske in organizacijske težave. Te so bile povezane predvsem z otvoritvijo nove šole. Marsikateri učenec se ni želel prešolati in zapustiti dosedanje okolje. Poseben problem pa so bili tudiletos neprijavljeni učenci, ki so se pojavili s pričetkom pouka. Bilo jih je za tri oddelke, kar je seveda povzročilo obilico težav, saj na celodnevnih šolah med katerimi je tudi nova šola zanje ni bilo prostora. Kadrovske težave so bile tucfi letos pri predmetih matematike, fizike, tehničnega in glasbenega pouka. Tudi te težave so na šolah bolj ali manj uspešno premostili. Na osnovnih šolah v občini Velenje se letos šola nekaj nad 5000 učencev, največjih je na šoli Gustav Šilih in sicer 772. najmanj pa na podružnični šoli v Cirkovcah, kjer se šola le sedem učencev. V celodnevno šolo je zajeto skoraj 1700 otrok, kar je 30 odstotkov vseh učencev. Nova šola je, vsaj za letos, pripomogla k izboljšanju učnih pogojev tudi na drugih šolah v Velenju, saj so lahko organizirali eno in pol izmenski pouk. dovolilnico. Potem pa sem ga ulovil... Ljudje so nosili žeblje domov celo med starim kruhom. Delavec ki je večkrat rad poklepetal z menoj, jo je nekega dne primahal mimo mene z dvajsetimi metri kabla ovitega 'okoli pasu. Ko sem bil kontrolor na Jašku Škale, sem v eni sami kontroli izločil iz žepov delavcev za cel meter visok kup ukradenih predmetov. Delavci so se mi včasih skušali maščevati za natančno pregledovanje. Norčevali so se iz mene, a s poštenimi ljudmi sem se vedno razumel.« Pred okencem se je ustavil človek zdravstveno knjižico v roki in videlo seje, kaj bi rad. Sogovornik pa gaje Uporabljali slab material Nekvalitetno opravljena dela so vzrok za marsikatero težavo pa tudi precejšnje izgube v našem gospodarstvu, ki jih seveda občani kasneje ,na takšen ali drugačen način tudi pokrivamo. V Velenju je v teh dneh potekala zadnja etapa druge sanacije na toplovodnem cevovodu. ki napaja naselje Šalek—Gorica in ki je dokaz malomarnega gospodarjenja. Ta cevovod so pričeli graditi v letih 1974/75. Takrat so se na Toplovodu odločili, da bodo izvedli izolacijo po novem postopku imenovanem Kelit, ki v Jugoslaviji še ni bil tako znan, medtem ko je bil drugje že močno uveljavljen. V sodelovanju z neko avstrijsko tovarno je ta postopek v Sloveniji izvajal Gradbeni Finalist iz Maribora, ki je prevzel tudi dela v naši občini. Že po prevzemu opravljenih del in poskusnih ogrevanjih, so se pojavile prve težave, zaradi katerih je bilo potrebno del izolacije takoj popraviti. Kljub tem popravilom pa so se težave nadaljevale, tako da so se na Toplovodu odločili, daje potrebno to izolacijo v celoti zamenjati. Gradbeni Finalist je prvi del sanacije financiral sam, kasneje pa je menil, da nadaljnjih stroškov ne more pokrivati. Tako je bil Toplovod prisiljen najeti kredit za sanacijo, ki je bila lani opravljena od bencinske črpalke do bazenov, ter za sanacijo, ki jo zaključujejo v teh dneh ob reki Paki. Toplovod je seveda preko sodišča sprožil postopek proti izvajalcu del. Ta postopek pa sodišče razrešuje prav nerazumljivo počasi, saj v petih letih, odkar je bila pritožba vložena, še ni storjeno skoraj ničesar. Očitno bo potrebno poiskati še druge poti, med drugim naj bi naši delegati s tem problemom seznanili tudi republi- škoskupščino. Sslabimdelom Gradbenega Finalista iz Maribora namreč nimamo težav le v Velenju, temveč tudi v Celju, Slovenski Bistrici, Novi Gorici in Novem mestu. Sanacija takšne okvare pa sploh ni poceni, saj je celotno popravilo v Velenju ocenjeno na približno 30 milijonov dinarjev. B. Zakošek Velenjski Toplovod se je pri sanaciji našega toplovodnega omrežja tako izpopolnil, da bo prevzel dela tudi pri popravilu izolacije na toplovodnem omrežju v Ceiju. Ena od nalog, ki smo si jo zastavili že v lanskem letu, je tudi dokončna ureditev Šaleške magistrate. Ta naša sodobna cesta, v katero smo vložili precejšen del v občini zbranih sredstev, še vedno nima uporabnega dovoljenja. Nekatere pomanjkljivosti, med katerimi je največja neustrezno križišče ob vstopu na magistralo pri Pesju, so 2e dolgo predmet razprav. Morda bomo do občinskega praznika od besed pristopili tudi k dejanjem, zagotovili potrebna sredstva in cesto dokončno usposobili. Urediti bo potrebno tudi takšna plazišča, ki smo jih doslej kar puščali vnemar. 4in5 Zanimivosti - nadaljevanka Številka 36 (598) - 11. septembra 1981 Šaleška alpinistična odprava Amatersko gledališče Velenje IPamir-ledeno srce Azijel Premalo razumevanja V boj proti kajenju Šaleški alpinisti praznujemo letos 20-letnico svojega plodnega delovanja. Za nami je na stotine vzponov na gore doma in na tujem, zelo težkih, med najtežjimi na svetu. Plezali smo v gorah Francije, Švice, Italije, Avstrije, Norveške, Nove Zelandije, Nepala in sovjetske zveze. Da dostojno počastimo naš pomembni jubilej, smo se odločili za obisk Pamirja, enega Piše: Peter Ficko izmed treh najvišjih gorstev, ki so takoj za Himalajo.. Pri tem našem cilju smo naleteli na široko razumevanje in družbeno podporo. Pamir nas je še posebej pritegoval, ker za tujce vse do pred nekaj leti ni bil dosegljiv. Tja so lahko zahajali le sovjetski alpinisti. Počasi in previdno pa Sovjetska zveza odpira svoje zanimive azijske gore tudi za tujce. Zato prireja tod vsakoletne mednarodne alpiniade. Naš glavni cilj na letošnji alpiniadi je bil osvojitev najvišjega vrha Sovjetske zveze, zelo zahtevnega Pika Komunizma, visokega 7495 m. Spoznali smo, da je Pamir zelo razsežno gorstvo, kar za tri Slovenije gaje, medtem ko sneg in led prekriva tolikšne površine, kot meri naša ožja domovina. In zanimivo: na tolikšnem prostranstvu ne živi stalno niti en človek. V hladnem delu leta je povsem osamljeno in zapuščeno. V poletnem času pa oživi, ko priženejo pastirji na pašo velike črede ovac, med nje pa se naselijo alpinisti z vsega sveta in sovjetski znanstveniki, ki proučujejo ledenike, kamenine, vremenske pojave, ugotavljajo prilagodljivost živih bitij večjim višinam idr. To gorstvo je bilo vse do uveljavljanja modernih prometnih sredstev, letala in heli-kopteija, redko obiskano. Dokaz za to je osvojitev najvišjega vrha Sovjetske zveze, našega cilja, saj so nanj prvič prišli šele leta 1932. Dostope so do nedavnega ovirale več sto kilometrske hudourniške reke v ozkih soteskah. Prehodi prek slemen do alpinistično zanimivih vrhov pa so trajali več mesecev. Danes v tem ni več nikakršnega problema — v to gorstvo pripotujemo zelo hitro. Poleg omenjenega najvišjega vrha pa se tod ponuja ljubiteljem gora kar 153 vrhov visokih nad 6000 m. Med njimi so štiije sedemtisočaki in 37 snežnikov nad 6500 m. Pri plezanju nas je presenetila kameninska sestava, kije bila _ drugačna, kakršne smo vajeni I doma. Ko bi bilo naše Pohorje ■ za tisoč metrov višje, bi se v I I I I I I I I I I I I i I I I I glavnem prikazale prav takšne kamenine, kot so v Pamitju: vulkanske in metamorfne. Mnogo je bazalta, tonalita, gnajsa in glinastega skrilavca. Med rudami pa predvsem železa (pirita). V teh skalah je zelo težko najti primerne razpoke za klin, ker niso naložene v skladih kot pri nas. Tudi trdne niso, ker se čez dan zaradi izredne pripeke širijo, ponoči pa jih mraz krči, zato razpadajo v drobir, da nastajajo obsežna melišča. V takšnih razmerah je plezanje težavno in nevarno. Posebna naravna značilnost tega gorstva so obsežna sneži-šča in veliki ledeniki, ki jih redijo obilne padavine predvsem v zimskem času. Med vsemi je najbolj znan Fedčen-kov na vzhodni strani Pika Komunizma, najdaljši kontinentalni ledenik sveta, dolg 71,2 km. Sledijo mu Grum-Gružimajlo (36 km), Garmo (27 km) in še mnogi drugi. Zaradi snežišč in ledenikov pravijo tod — da je Pamir ledeno srce Osrednje Azije! Ta snežišča in ledeniki omogočajo življenje milijonom ljudi v podnožju. Na toplem soncu se topijo, Sir-Darja in Amu-Darja pa namakata razsežna bombažna polja ter plantaže tropskih sadežev. Brez njiju bi bila tod puščava. Tako pa je tod eno najbolj rodovitnih kmetijskih področij. Pomembnosti Pamirja so se ljudje zavedali že v sivi davnini. Tako omenjajo to gorstvo zapiski že pred našim štetjem. Govore o visokih gorah in reki Ardvi-Sura, .današnji Amu-Darji. Po tadžikijski ljudski pripovedki je tod pradomovina vsega človeštva. Ardvi-Sura Ankita, tadžikijska boginja rodovitnosti, je poosebljena v omenjeni reki, ki daje blagostanje ljudem. Seveda je ljudska zavest to ljudsko pripovedko pozabila. Danes tečejo svobodno s teh gora le reke in prinašajo življenje. Nekoč pa se je po dolinah pretakal živahen promet. Med cvetočimi civilizacijami Kitajske, Indije in Perzije, sedanjega Irana. Tedaj, v srednjem veku, je tam mimo potoval Marko Polo, po široki Alajski dolini in se čudil bohotnemu življenju. Tam smo hodili tudi mi. Toda življenje na tem območju je zastalo. Meje med Sovjetsko zvezo, Iranom, Kitajsko in Indijo, so povsem zaprte. Zato je to danes odmaknjen svet, kamor sme le redkokdo. Med srečneži, ki jim je bilo dano, da ga vidijo, smo bili tudi mi. Pamir je glede koristi za življenje — le ledeno srce Osrednje Azije! (se nadaljuje) I za gledališko dejavnost I I | Ob razstavi Jožeta Člani velenjskega Amaterskega gledališča so nadvse zadovoljni z delom v zadnji sezoni. Decembra lani so imeli premiero Bulgakova dela ,,Pasje srce", ki so jo gledalci zelo dobro sprejeli. Samo v Velenju so imeli 10 predstav. S tem delom pa so gostovali tudi na področnem srečanju gledaliških skupin Slovenije v Gornjem gradu in na republiškem srečanju v Idriji. Te dni se velenjski gledališčniki pripravljajo že na novo sezono. Lotili se bodo dramskega dela ,,Sekira" člana celjskega gledališča Janeza Zmavca. Delo je priredil Bogomir Veras, ki bo tudi režiser. Delovni naslov te predstave bo ,,Musical za vojaški boben in človeško glavo". Z vajami bodo začeli že konec septembra in upajo da bodo imeli v začetku decembra premiero. Amatersko gledališče združuje skupaj z lutkarsko sekcijo 25 čla- nov. Nenehno vabijo v gledališče tudi nove člane, predvsem mlade. Začeli so široko akcijo privabljanja novih članov in če bodo v tem uspeli, bodo v novi sezoni z njimi skušali pripraviti še eno predstavo. Vabijo vse, od 7. leta starosti do najstarejših, če le čutijo ljubitelj-stvo do lutkarstva. Skupina ima vseskozi težave s prostori, kaže da tudi letos ne bo bolje. Nove glasbene šole še ni, tako da bodo morali še naprej životariti v domu kulture, čeprav so nezadovoljni z razmerami v domu. • „Ne moremo se sprijazniti, da so del študijske sobe v domu pregradi-li in da jo bodo menda preuredili v pisarne. Tako bodo prostori za osnovno delovanje doma še bolj skrčeni. Če bo šlo tako naprej, da rečem nekoliko zlobno, se bojim, da bodo tudi na odru začeli prav kmalu kaj krčiti," je dejal predsednik gledališča Karel Čretnik. Topolšica I I I I I I I I Kremžarja Med prvimi v letošnji sezoni je pričelo z delom kulturno društvo iz Topolšice, ki nosi ime po šoštanjčanu, dr. Dušanu Mravlja-ku, vodi pa ga Jana Fenko. 4. septembra so v hotelu Toplice odprli razstavo del Jožeta Kremžarja. Otvoritve so se poleg krajanov Topolšice, bilo je je še posebej veliko mladih, udeležili člani kluba Šaleških likovnih ustvarjalcev ter predstavniki zveze kulturnih organizacij občine Velenje. Uvodni govor je imel predsednik krajevne konference SZDL Topolšica. Predstavil je razstav-ljalca, amaterskega slikarja iz Slovenj Gradca Jožeta Kremžarja. Mladi iz Topolšice so ob tej priložnosti pripravili prisrčen kulturni program. V Topolšici so se v skupnih hotenjih ujeli in združili mladinska Prireditve kulturnega centra „lvan Napotnik" Velenje Drevi ob 19. uri bo v razstavnih prostorih Kulturnega centra »Ivan Napotnik« Velenje kulturni večer na katerem bodo odprli razstavo fotografij fotosekcije Planinskega društva Velenje in razstavo planinske literature, ki sta jo pripravili Knjižnica Edvarda Kardelja iz Celja in knjižnica Velenje. Cigareta! Tako privlačna in občudovana med mladoletniki. Le zakaj? Le zakaj si izbiramo to obliko množične narkomanije današnjega časa za vzor? Le zakaj posnemamo kadilce in mislimo, da bomo tako videti bolj odrasli, bolj pomembni. Ob tem pozabljamo, da se bomo kasneje tej obliki razvade tako zelo težko uprli, ali pa sploh nikoli več ne bomo imeli toliko moči, da bi živeli brez te za naše zdravje tako škodljive omame Zelo žalosten je podatek, da v današnjem času, ko posvečamo skrbi za zdravje veliko pozornosti, ko vlagamo ogromna sredstva za različne raziskave za ohranite/ zdravja človeštva, število kadilcev naglo narašča. Jugoslavija je po številu pokajenih cigaret na odraslega prebivalca med prvimi na svetu. Zaskrbljujoče je tudi, da narašča število kadilcev med mladoletniki in med ženami, katere se tudi v nosečnosti pogosto ne odpovedo kajenju in tako ogrožajo življenje še nerojenemu bitju. Pa še nekaj je potrebno poudariti! Kadilci neposredo s svojim neodgovornim kajenjem v zaprtih prostorih ogrožajo zdravje drugih. Že dolgo je znano, da mora nekadilec, ki je v sobi s kadilcem, tako vdihavati nevarne strupe cigarete. Le kdo mu daje pravico, da s svojim ravnanjem ogroža tudi zdravje drugih. Prav gotovo bi bilo bolj humano do vseh tistih, ki so se uspeli tej obliki razvade upreti, da bi kajenje prav na vseh javnih mestih prepovedali. Le zakaj bi ogrožali zdravje otrok in drugih, ki se slučajno zadržujejo v teh prostorih. Je cigareta res tako zelo nevarna kot govorimo? Modrikasti dim vsebuje kar okoli 100 različnih sestavin, od tega je okoli 20 strupov, med katerimi so najbolj nevarni nikotin, tobačni katran in ogljikov monoksid. O nevarnosti zadnjega vedo dovolj že osnovnošolci. Nikotin je bolj strupen kot alkohol, arzenik, kokain. Dve kaplji čistega nikotina usmrtijo v 30 sekundah psa, človek bi umrl, če bi zavžil 50 miligramov čistega nikotina. Samo z eno cigareto pa ga dobi, če inhalira že do 3 mg. Njegov organizem pa se na ta strup privaja. Prav toliko nevaren je tudi cigaretni katran, ki kot je dokazano, povzroča raka. Dokazano je tudi, da se nabere v telesu pri človeku, ki je kadil 20 let po 20 cigaret na dan, šest kilogramov prahu. Vse, kar smo zapisali, ni čisto nič novega. To in še mnogo več ve o škodljivosti kajenja skorajda vsak kadilec. Mnogo vedo tudi mladoletniki, pa vseeno podlegajo tej nevarni skušnjavi. Na to nedvodno škodljivo vpliva tudi propaganda. Torej nas čaka na tem področju še veliko dela. M. Z. organizacija, vodstvo SZDL, kulturno društvo Dušan Mravljak ter vodstvo zdravilišča. V prostorih hotela so tako pripravili razstavo, ki bo prav gotovo ugodno vplivala tudi na goste v hotelu. Trenutno pa v Topolšici urejajo kulturni dom, da bi bil ta do začetka jesenske sezone pripravljen. Ker prvi vtis z otvoritve nikakor ni dovolj za oceno neke razstave, je ob razgledovanju številnih oljnatih podob, ki ponazarjajo domačo pokrajino, vendarle jasno, da je mladi slikar, ki je doslej razstavljal že v Radencih, Rudarskem šolskem centru in Šmartnem pri Slovenj Gradcu, štirikrat pa je sodeloval tudi 2e na piranskem ex — temporu na pravi poti in če bo tako nadaljeval, bomo o njegovem delu verjetno slišali še kaj več. V. Kojc Jezikovno razsodišče 37 Zakaj proti dogovorjenemu? V roke- mi je prišel Leksikon Cankarjeve založbe, Literatura, CZ 1979. Pri prelistavanju sem hitro opazil čudno posebnost pri zapisovanju naglasa in kar je z njim v zvezi. Namesto običajnih treh slovenskih znamenj, ostriv-ca, strešice in krativca, zapisanih nad samoglasnikom, Leksikon uporablja samo ostrivec, piše pa ga pred naglašenim samoglasnikom, npr. ag'on, akc'ent, alfab'et, b'eseda, eks'empel, ek-sot'eričen, t'ermin ipd. Tudi izgovor ima zapisan po svoje, npr. enjambement (fr. ažabma). Ali ni to proti duhu slovenskega jezika? Žal je. Zapis akc'ent, ferroin, alfab'et nam namreč razodeva samo mesto naglasa, ne pa tudi kakovosti in kolikosti naglašene-ga samoglasnika. Zato je akcent mogoče brati na tri načine: kot akcčnt, akcent ali akcčnt. Da bi bralec zvedel, kako se na-glašeni samoglasnik res izgovarja, mora poseči po drugem priročniku, pravopisu, ali slovarju ali pravorečju (ki niso vsakemu pri roki). Zakaj pa je potem Leksikonu sploh potrebno zapisovati (predpisovati) mesto naglasa? Ali pa, kako se enjambement izgovarja v francoščini! Saj to spet najdeš v francoskem slovarju! In tako po vrsti za druge jezike: Saj nima vsak uporabnik Leksikona teh priročnikov lepo razvrščenih na polici nad pisalno mizo! Tako zapisovanje naglasnega mesta iz tujega izvora tujk v Leksikonu je čisto odveč. Ne bi pa bilo odveč, ampak nasprotno zelo dobrodošlo, če bi Slovencu Leksikon dal polno obvestilo, tj. mu povedal, da gre dejansko za agdn, akcčnt, alfabet, besedo, eksempel,(pal), termin ipd., pa seveda tudi za anažambmi. Na to pomanjkljivost zapisovanja v slovenščino prevzetih besed v leksikonskih delih Cankarjeve založbe je bilo uredništvo menda že opozorjeno; vendar mu je očitno več do navidezne preprostosti kot pa do vsega tistega, kar je pri nas že zdavnaj usklajeno in dogovorjeno. Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. 16. Odšla sta k reki, sedla k obrežju! Trgala sta popke z jelše in lih metala v vodo. Anesta ni bila več Anesta, knežnja z Gradbišča. Bila je deklica pri devetnajstih. Deklica, ki se ogleduje v gladini in klepeče o vsem mogočem. In Ken ni bil več Ken, kovač, vnuk ilirskega kneza. Bil je fant pri triindvajsetih. Zaljubljenec — tak kot vsi zaljubljenci, povsod in v vseh časih. Kramljala sta o svojem detinstvu. Anesta je. govorila o Gradišču, o očetu in o ljudeh v dolini. Ken ji je slikal svoje planine, kočo na jasi in brezmejna kraljestva zveri in škratov okrog nje. Motrila ga je zamaknjeno. Zares njegov glas je bil glas hrasta v vetru in njegova pleča so bila skala, od koder je Ken tolikokrat zrl v dolino .. . Utihnila sta. Sedela sta tesno drug ob drugem, slišala drug drugega dihanje. „Lačna sem!" je pretrgala omamno tišino Anesta in vedro vrgla vznak svetle kodre. ,,Ribo mi ujemi!" Ken je spustil srajco s sebe in se smeje zapodil v hladno vodo. Roj mehurčkov je kazal sled za njegovo krepko postavo, ki se je vila po dnu in z roko segala pod obraslo kamenje. Ta hip pa seje za Anestin hrbet ustopil visok neznanec. Dvignil je roko in bliskovito zagnal v vodo kopje. Prav tja, odkoder so vreli beli mehurčki . . . Prepozno je skočila na noge Anesta, prepozno kliknila: „Udurik! Kaj počneš?" Mož pred njo se je delal nevednega: „Ribo sem lovil . . . Je narobe?" ' Priznanja ' i občine I | Mozirje 1981 | I Na slavnostni seji zborov skupščine občine ■ Mozirje, ki bo v soboto, 12. septembra v kul-l turnem domu Mozirje, bodo podelili tudi le-| tošnja priznanja občine Mozitje. I naziv Častnega obCana obči-i ne mozirje bodo podelili I Francu Leskošku-Luki. ■ domicil občine mozirje bodo podelili I odboru Varnostno obveščevalne službe OF za ■ Savinjsko, Šaleško-Mislinjsko in Kozjansko I območje. ■ I plaketo občine mozirje prejmejo Edi Herman, ■ Turistično društvo Ljubno ob Savinji in I gorska reševalna služba — postaja Celje. denarne nagrade občine mo-" ZIRJE | I pa bodo izročene: I Vladu Matku, ■ Milanu Božiču in » g^Otsilskemu društvu Gorica ob Dreti. Častni občan občine Mozirje Franc Leskošek-Luka Za občinski praznik - 12. september čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje in jim želimo tudi v prihodnje novih delovnih zmag. Skupščina občine Mozirje Občinska konferenca ZKS Mozirje Izvršni svet skupščine občine Mozirje Občinski odbor ZZB NOV Mozirje Občinska konferenca SZDL Mozirje Občinska konferenca ZSMS Mozirje Občinski svet ZSS Mozirje Občinska konferenca ZRVS Mozirje fl!?. septembra bodo podeljen!^ Smelo v prihodnost Pisalo se je leto 1941. Fašistična zver je divjala po Evropi. Prizanesla ni tudi Jugoslaviji. Naši narodi in narodnosti so vse strahote okupatorske strahovlade občutili že prve dni po zlomu stare Jugoslavije. Svobodoljubne in napredne sile pod vodstvom Komunistične partije pa niso klonile in so krenile v neis-prosen boj za svobodne in srečnejše dni. Upor se je hitro širil in kmalu po ustanovitvi Osvobodilne fronte slovenskega naroda smo tudi v naši dolini ustanovili odbore OF. Njihovo delo je bilo neprecenljive vrednosti in predstavlja sestavni del veličastne epopeje našega osvobodilnega boja. K priborjeni svobodi so veliko pripomogli tudi prebivalci Gornje Savinjske doline. Veliko žrtev je padlo v neenakem boju. Svobodoljubnih teženj in neomajne volje naših ljudi pa tudi visok krvni davek ni omajal, kakor jih niso omajali težki časi obnove porušene domovine. Dosledno smo hodili po Titovi poti in z nje ne bomo nikoli skrenili. Velike uspehe smo dosegli v povojni izgradnji naše domovine, v razvoju sistema socialističnega samoupravljanja, v uveljavljanju vloge in pomena neuvrščenosti. Ponosni smo lahko, da živimo v Titovi Jugoslaviji. Občani in delovni ljudje Gornje Savinjske doline slavijo svoj praznik 12. septembra, na dan, ko je leta 1944 padla zadnja okupatorska postojanka v Mozirju. Osvoboditev celotnega področja je imela velik politični, strateški in gospodarski pomen. V bojih za Gornjo Savinjsko in Zadrečko dolino so borci zasegli ogromen vojaški plen. Sovražnik je imel okrog 200 mrtvih, 27 ranjenih,333 pa so jih partizani ujeli. Enote 4. operativne So že pred tem zavrnile vrsto sovražnikovih vdorov na osvobojeno ozemlje in celo potisnile sovražnika v obrambo, 11. septembra pa so partizani napadli še Mozirje in ga naslednjega dne popoldne po zagrizenih bojih osvobodili. S tem je bilo osvobojeno celotno področje obeh dolin in oblastni komite KPS, pokrajinski odbor OF za Štajersko, (»krožni in okrajni komite ter odbori so temeljito izkoristili ugodne pogoje za nemoteno delovanje političnih, zalednih in vojaških ustanov. Še posebej so se trudili pri političnem in organizacijskem delu ter pri ustanavljanju organov ljudske oblasti — narodnoosvobodilnih odborov. ~ ^ ' I 'V ^ . r . ^ Sodobni svet pretresajo huda gospodarska in politična nasprotja, ki vplivajo tudi na po-litično-ekonomske razmere pri nas. Zaostritve na kriznih žariščih se stopnjujejo, nedolžni prelivajo kri zaradi nasprotij med velesilami, svetovni mir je resno ogrožen. In prav v tem skrajno nevarnem času tovariša Tita najbolj pogrešamo. Vedno v službi miruje nenehno opozarjal na nevarnosti, nakazoval je rešitve posameznih sporov, njegova beseda je svetu veliko pomenila. Pogrešamo njegovih napotkov v zapletenem položaju doma, v boju za urejanje političnih razmer, v boj u za ustalitev gospodarskih tokov. Vemo, da bomo težave zmogli samo, če bomo še naprej utrjevali bratstvo in enotnost, izbojevano v skupnem boju, če bomo zaupali v lastne moči in sposobnosti, bolj kot kdajkoli doslej. Vse naše sile in hotenja moramo usmeriti v nadaljnjo izgradnjo naše samoupravne socialistične domovine. Občani in delovni ljudje mozirske občine smo v dosedanjem razvoju izbojevali prene-katero pomembno delovno zmago in z željo, da bi še naprej plodno sodelovali, želim vsem prebivalcem Gornje Savinjske doline še več uspehov in jim čestitam ob našem skupnem prazniku. Hinko Čop, predsednik skupščine občine Mozirje Tovariš Franc Leskošek-Luka se je rodil 9. decembra 1897 v Celju. Po končani osnovni šoli seje izučil ključavničarske obrti. Kot mlad kovinar je delal po raznih podjetjih, povsod pa je prebujal in organiziral delavstvo ter ga vodil v njegovih bojih proti izkoriščanju in političnem zatiranju. Kot zaveden narodnjak se je vključil med borce za severno mejo 1. 1918-1919. Leta 1926 je postal član KPJ, še posebej aktiven pa je bil v sindikalnih organizacijah. Leta 1933 je postal tajnik pokrajinskega odbora Zveze kovinarskih delavcev. Organiziral je številne stavke in druge akcije ter bil glavni pobudnik za oblikovanje delavske enotnosti. Član politbiroja CK KPJ je bil od leta 1936, v najvišjem partijskem vodstvu je bil ves čas po Titovem prihodu na čelo KPJ, ter bil njegov najožji sodelavec. V narodnoosvobodilni boj se je vključil takoj po okupaciji, bil organizator številnih akcij v okupirani Ljubljani. Opravljal je številne vodilne funkcije, bil pa je tudi prvi komandant glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Leta 1944 je bil tudi v občini Mozirje, kjer je oktobra istega leta organiziral v Homu veliko ljudsko zborovanje, ki se ga je udeležilo okoli 3.000 ljudi. S svojim aktivnim delom je bil pionir izgradnje ljudske oblasti. Zato so bile že oktobra 1944 izvedene volitve za prve narodnoosvobodilne odbore. Organiziral je številne partijske tečaje po dolini, vojaške šole in krepil bojne enote, brigade in odrede s svojim neizmernim optimizmom za zmago pravičnega boja NOB. Po osvoboditvi je opravljal vrsto odgovornih nalog v SR Sloveniji in SFRJ in to v oblastnih organih in v družbenopolitičnih organizacijah. Bil je minister za težko industrijo v Sloveniji, pozneje pa v SFJJJ. Za svoje bogato predvojno revolucionarno delo, za velik prispevek NOB in socialistični graditvi je bil Franc Leškošek odlikovan z najvišjimi odlikovanji. Je nosilec Partizanske spomenice, narodni heroj, junak socialističnega dela in član Sveta federacije. Odboru VOS 0F za Savinjsko, Šaleško-Mislinjsko in Kozjansko okrožje Varnostno obveščevalna služba OF je bila po nalogu Partije ustanovljena avgusta 1941 leta. Letos slavi 40 letnico ustanovitve kot posebna bojna enota za borbo proti kontrarevoluciji, sovražni obveščevalni službi in za' zavarovanje ljudske oblasti Iz centrov se je širila širom po Sloveniji in od leta. 1943 naprej že tudi na območjih Savinjske, Šaleške in Mislinjske doline ter na Kozjanskem. Zraslaje iz najboljših borcev NOV, političnih aktivistov Partije in OF, obveščevalcev II .Grupe odredov in IV operativne cone, načrtno organizirana v posebne terenske enote in organe VOS v vojaških enotah. Enote VOS OF so odkrivale in uničevale narodne izdajalce, odkrivale in odstranjevale vrinjence iz partizanskih enot. organizirale zbiranje in obdelavo podatkov o delovanju sovražnikovih enot in služb in vršile diverzantske akcije ter sabotaže na pomembnih sovražnikovih objektih, nedostopnih za večje partizanske enote. Tako je VOS OF že po štirih mesecih od ustanovitve, pozneje pa vse do osvoboditve, odkrivala in uničevala narodne izdajalce, gestapovske agente, vrinjene raztr-gance in bedela nad vsem, karbi lahko koristilo ali škodilo narodnoosvobodilnemu gibanju in ljudski oblasti. Vzbujala je strah in trepet izdajalcev. med ljudmi pa pridobivala čedalje večje zaupanje in pomoč, posebej še zato, ker je preprečevala nacistični teror nad prebivalci in jih sprotno obveščala o zločinskih namenih sovražnika. Ljudstvo in VOS OF sta postala eno, se medsebojno obveščevala in sodelovala. VOS OF je bila tista organizacija v NOB. katere podpornik, obveščevalec in somišlje-nikje bil vsak politični delavec in poštenjak. Tako pomembne akcije in naloge je lahko opravljala zato, ker je v njeni-sestavi deloval partizan, varnostnik — obveščevalec, ki je vstopil v njene vrste z globokim prepričanjem in vero v pravičnost osvobodilnega boja, predhodno preverjen v spopadih in nalogah v partizanskih enotah, kot komunist ali član SKOJ. Iz njenih vrst so vzniknili kadri, ki so v revoluciji in v izgradnji našega samoupravnega socialističnega sistema zavzeli najvišja družbena mesta in dolžnosti, kot najbolj predani in preizkušeni kadri ZK. Organi VOS OF na Savinjskem, Šaleško-Mislinjskem in Kozjanskem območju so v enotini organizaciji VOS OF Slovenije prispevali odločujoč delež v borbi proti vsem sovražnikom ljudstva in kontrarevoluciji. Kot predhodniki organov za notranje zadeve za vzpostavitev pogojev socialistične ljudske oblasti. Dali so bogat prispevek h priznanju, ki gaje VOS OF Slovenije dobil od tovariša Tita. ko gaje za zasluge in junaštvo njegovih pripadnikov odlikoval z redom narodnega heroja. Moziije, septembra 1981 6l\5 12. september-praznik občine Mozirje Številka 36 (598) — 11. septembra 1981 b GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE K Gozdno gospodarstvo Nazarje l*Ar> ■» <**> rfV Olflnfl f> I II ■ ■IIIIIM'~*MI lOa II ■IIM—fl ll<*"l—ll i Tozd M GA Nazarje Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje ma z letošnjimi novimi 25 km skupaj že 606 km, se pravi, da pride na hektar gozdov 13,2 km ceste. V novem srednjeročnem obdobju 1981—1985 bodo pospešili gradnjo novih gozdnih cest; na leto najbi jih predvidoma zgradili v poprečju po 25 km tako, da bi leta 1985 že prišlo na hektar gozda 15,9 m ceste. Željeno gostoto gozdnih cest v Gornji Savinjski, Zadrečki in Šaleški dolini, to je 25 metrov gozdnih cest na hektar, pa bodo ob takšnem tempu, kot ga načrtujejo za naslednja leta, dosegli čez dve desetletji. v Skrb tudi vzdrževanju gozdov Razumljivo je, da hkrati z gradnjo gozdnih cest namenjajo v nazarskem Gozdnem gospodarstvu vso pozornost tudi gojitvenim delom, vzdrževanju nasadov in obnovi gozdov. Prevladujejo predvsem dela pri vzdrževanju nasadov. V zadnjih petih letih so opravili gojitvena dela na 1.035 ha, približno takšen obseg pa nameravajo zadržati tudi do leta 1985. Sicer so po letu 1945 na območju nazarskega Gozdnega gospodarstva obnovili okrog 1.400 ha opuščenih grmišč — zapuščenih kmetijskih površin in jih spremenili v gozdove. V obdobju 1896—1979 pa je na območju občin Mozirje in Velenje gozd prerasel skupaj 8.360 ha oz. 23,9 % kmetijskih površin. Letno prerašča v 10 letih gozd v poprečju od 20 do 30 ha že opuščenih kmetijskih površin. Olajšati težko fizično delo gozdaijev Delo v gozdovih je izredno naporno, saj je treba v gozd ob vsakem vremenu, pa tudi strokovno zahtevo. Zato je razumljivo, da se spričo možnosti za zaposlovanje drugje (lažje delo, osemurni delavnik itd.) vse manj mladih odloča za gozdarski poklic. V Gozdnem gospodarstvu Nazaije zato že nekaj časa razrešujejo gozdarske kadrovske težave z zaposlovanjem delavcev iz drugih republik, redvsem iz Bosne. To pa razumljivo ni in ne more iti dolgoročna rešitev, posebej tudi spričo ugotovitve, da ie kar 40 % vseh gozdaijev, zaposlenih v Delavci Gozdnega gospodarstva Nazarje iskreno čestitajo delovnim ljudem in občanom Mozirje za 12. september — praznik občine Mozirje. Medtem, ko so v gozdovih v družbeni lasti posekali načrtovane količine lesa, pa lani v zasebnem sek-toiju prvič niso dosegli načrtovanega poseka. Zato bodo morali storiti vse, da se poveča posek lesa v zasebnih gozdovih (kjer je zdaj dosegal odrejeni' posek v porečju samo okrog 80 % letnega porasta etata. v družbenem sektoiju pa posekajo skorajda celotni letni porast etata). Sicer pa ugotavljajo, da je letni posek v zasebnih gozdovih večji, in to zaradi nedovoljene sečnje. Pretežni del blagovne proizvodnje odpremijo nazarski Lesni industriji Gorenje Glin, in sicer 105.000 m3 hlodovine, preostale količine hlodp: vine pa Montažni gradnji Smreka Gornji grad (9.000 m3). Lesni Šoštanj GIP Vegrad Velenje (8.000 m3), velenjski ERI (5.000 m3). Rudniku lignita Velenje (4.000 m3), tozdu Gradbenik Ljubno ob Savinji GIP Vegrad Velenje (3.000 m3) itd. Več kot 90 % vse blagovne proizvodnje pride iz godzov v planinskih predelih, kjer sta posek in spravilo lesa v zimskih mesecih otežena, če ne celo povsem onemogočena (družbeni gozdovi ležijo pretežno v planinskih predelih z več kot 800 metri nadmorske višine). Zato se na Gozdnem gospodarstvu Nazaije srečujejo iz leta v leto s precejšnjimi težavami v prizadevanjih, da bi v zimskih in spomladanskih mesecih zagotovili nemoteno oskrbo lesne industrije in drugih porabnikov s hlodovino in tako preprečili neprijetne zastope v proizvodnji. Odslej letno po 25 km gozdnih cest Za izkoriščanje gozdov so pomembne ceste. Gradnja gozdnih cest oziroma »odpiranje gozdov« seje posebej razmahnilo po letu 1965. Ob gradnji cest na hribovskih višinskih področjih so si vseskozi prizadevali, da bi istočasno, ko »odpirajo« gozdove, povezali s svetom tudi kmetije in tudi na ta način zagotovili obstanek višinskih kmetij. V zadnjem srednjeročnem obdobju 1976—1980 so na leto v poprečju zgradili po 17 km novih gozdnih cest. Trenutno je na območju Gozdnega gospodarstva Nazaije 581 km gozdnih cest oziro- Z osrednjim skladiščem in strojem za lupljenje lesa bi znatno olajšali delo nazarskem Gozdnem gospodarstvu, starejših od 40 let. Že nekaj let naraščajo osebni dohodki gozdarjev hitreje kot osebni dohodki drugih zaposlenih, vendar se zategadelj, kot vse kaže, nič več mladih kot prej ne odloča za gozdarski poklic. Čimprej do potrebnih strojev in opreme Gotovo je, da bo treba — mimo drugega — še bolj mehanizirati posek in spravilo lesa, posebej še, ker bo treba poslej dosledno, to je 100 odstotnb, izpolnjevati načrt letne blagovne proizvodnje. Poglavitna težava pri tem pa je, kako zagotoviti potrebne stroje in opremo, ker jih tovarne pri nas ne izdelujejo. Že zdaj imajo velike težave, zaradi uvoznih omejitev, pri zagotavljanju rezervnih delov. Ker jih ni, mnogi stroji stojijo že dalj časa, kar zadnje mesece samo še otežuje težko fizično delov gozdovih in tudi otežuje izpolnjevanje načrta blagovne proizvodnje. Gotovo je, da bo treba v prihodnje — tudi s sporazumevanjem s kupci hlodovine, zagotoviti potrebna delvizna sredstva za uvoz gozdarskih strojev in mehanizacije, da bi čimprej odpravili najtežja fizična dela v gozdovih in zagotovili načrtovani posek lesa in njegovo kar najhitrejše spravilo do porabnikov. Gozdno gospodarstvo Nazarje obsega 45.400 ha gozdov, od tega 61,5 % oz. 27.970 ha godzov v zasebni lasti in 38,5 % oz. 17.470 ha gozdov v družbeni lasti. Na območju občine Mozirje pa je kar 75 % vseh gozdov nazarskega gozdnogospodarskega območja. Nazarsko Gozdno gospodarstvo, ki gospodari z gozdovi v Gornji Savinjski, Zadrečki in Šaleški dolini, je doseglo v zadnjih petih letih v poprečju na leto po 144.00 m3 blagovne proizvodnje. Takšen letni obseg blagovne proizvodnje naj bi zadržali tudi v novem srednjeročnem obdobj u 1981 — 1985. Vetiko lesa pripeljejo tovornjaki do lesne industrije Poslej zahtevnejši izdelki gorenje« Uspehi so plod zavzetega dela celotnega kolektiva sledica investicijskih posegov, ampak predvsem boljšega izbora proizvodnje. ^ Pri uvajanju novih izdelkov velja omeniti, da so poleg vseh ostalih malih gospodinjskih aparatov C veliko pozornosti namenili izdelovanju stenskih ur. Skupno izdelajo letno preko 100.000 ur, v zadnjem < času pa so predvsem obogatili izbor stenskih ur, ki obsega več kot 50 različnih vrst. Med njimi vzbujata največ pozornosti leseni stensla uri s čudovito obliko in nadvse prijetnim glasom. Grenak okus gledanju in poslušanju njenega bitja pa daje podatek, da je ta ura uvrščena med luksuzne predmete in je treba zanjo odšteti 88 odstotkov prometnega davka, od tega 75 zveznegaa. Nič krivi in dolžni ' imajo vendarle slabo vest pred kupci. i V polletju so resnično dobro gospodarili prečno višino 8.330 dinarjev, prigospodarili pa so tudi 84 odstotkov letnega načrta akumulacije, kar ' je izjemen uspeh glede na lansko šestmesečno obdobje, ko je skorajda ni bilo. Za tako uspešno poslovanje si je prizadevalo vseh 340 zaposlenih, ki so se resnično potrudili in dali znaten prispevek k prizadevanjem za ekonomsko stabilizacijo svoje temeljne organizacije in širše skupnosti. Vse napore so vložili v zamenjavo uvoženih reprodukcijskih materialov z domačimi. Zmanjšali so uvoz in bili uspešni tudi na izvoznem področju. Kar dve tretjini svojih izdelkov, ki jih izvažajo, pošljejo na zahodno tržišče. Njihove izdelke uporabljajo skorajda po vsej Evropi in tudi izven nje. Za posamezne izdelke so izvozne možnosti izredne, saj bi lahko, glede na njihovo kakovost in zanesljivost, kar podvojili proizvodnjo. Prav zato si prizadevajo, da bi v tem srednjeročnem obdobju prestrukturirali proizvodnjo in se usmerili v izdelavo zahtevnejših izdelkov, manj zahtevne pa bi ponudili drugim proizvajalcem, najraje na manj razvitih območjih. Pesti jih tudi prostorska stiska, saj imajo na borih 5000 kvadratnih metrih proizvodnih površin precejšnje težave. Pri izdelavi motorčkov za svoje izdelke nenehno spremljajo sodobno tehnologijo in se ji prilagajajo, pa tudi-sicer je v njihovih načrtih v ospredju spremljanje razvojnih in tehnoloških dosežkov in njihovo prilagajanje lastnim razmeram in možnostim. 1 V zadnjem obdobju so resnično varčni in si v kar največji možni meri prizadevajo za čim manjšo porabo materialov in za zmanjšanje izmeta. Poleg tega vse odvečne zmogljivosti v posameznih oddelkih temeljne organizacije namenjajo za usluge ostalim temeljnim organizacijam Tovarne gospodinjske opreme Gorenje. Poudarjajo pa, da je dokajšen del opreme že iztrošen in da se zaradi tega naložbam ne bodo mogli izogniti. Polovico sredstev, namenjenih za vlaganja, bodo zato porabili za osnovna sredstva, pri čemer bodo težili za tem, da bo nova oprema produktivnejša od sedanje. Takšna usmeritev bo nujna, če želijo doseči osnovne cilje razsti proizvodnje in družbenega proizvoda. Kljub temu se novim delavcem ne bodo mogli izogniti, jasno pa je, da bodo z zaposlovanjem predvsem kadrovsko okrepili strokovne službe. Znatna stopnja rasti v prihodnjem srednjeročnem obdobju torej ne bo po- Ure so lepe, a kaj ko je treba plačati davek za luksuz gospodinjski aparati iz Nazarij pridružujejo čestitkam delovnim ljudem in občanom Gornje Sa- I vinjske doline ob prazniku občine J Mozirje. j V temeljni organizaciji združenega dela TGO Gorenje — Mali gospodinjski aparati Nazarje poudarjajo, da so v prvem letošnjem polletju dobro gospodarili. Znatno so presegli polletni načrt in ustvarili za 60 odstotkov več prihodka, kot v enakem lanskem obdobju. Dohodek na delavca je večji za preko 60 odstotkov, čisti dohodek za 71, osebni dohodki so višji za 33 odstotkov in so dosegli po- Medsebojni odnosi v temeljni organizaciji so na visoki ravni, ob nenehnih skupnih naporih za boljše ' gospodarjenje pa se še krepijo. Znaten prispevek k temu je neposredna menjava izkušenj na sestankih samoupravnih delovnih skupin. Delavci tudi na ta i način aktivno soodločajo in sodelujejo pri razreševanju zadev življenskega pomena. Zelo aktivne so I družbeno-politične organizacije, vestni in pridni so delegati, v temeljni organizaciji stalno skrbijo za večjo varnost pri delu, pa za krepitev sistema družbene samozaščite, za šport in rekreacijo in še bi lahko naštevali. Trdno odločeni, da bodo tudi v ' prihodnje dobro gospodarili se de- \ lave i temeljne organizacije zdru- C žene ga dela TGO Gorenje — Mali --——-- Številka 36 (598) - 11. septembra 1981 12. september - praznik občine Mozirje l\57 ...------—---— L Praznik občine Mozirje 1981 Nove pridobitve in slavja Petek, 4. septembra Četrtek, 10. septepibra Popoldan so v :Savinjskem gaju odprli razstavo del Janka Dolenca Sobota, 5. septembra Ob 10. uri so slavili prebivalci Solčavskega. V Solčavi so namreč izročili namenu težko pričakovano večnamensko stavbo. Z njo so pridobili sodobne trgovske prostore z živilsko-samopo-strežnim delom, z oddelkom za galanterijo in tekstil ter oddelkom za reprodukcijski in tehnični material. Poleg tega bo v stavbi Se zdravstvena ambulanta. poŠta, prostori za krajevno skupnost Solčava in krajevne družbeno-politične organizacije ter 10 stanovanj. Dopoldne so obrtniki mozirske občine zaključili enotedenska Športna tekmovanja, zatem pa so podelili odličja in razvili prapor svojega združenja. Popoldne ob 16. uri so se v Gornjem gradu srečali borci ter svojci padlih in umrlih borcev 1. SNOUB Toneta Tomšiča. V Spodnji Rečici so ob 13. uri otvorili kmetijski strojni center. Novi prostori Zgornjesavinjske kmetijske zadruge imajo 600 kvadratnih metrov skupne površine. V njih je mehanična delavnica za popravilo vseh vrst kmetijske mehanizacije, za redno vzdrževanje in manjša popravila ostalih motornih vozil. Poleg novega objekta je mogoče kupiti vso kmetijsko mehanizacijo, zato bodo v novem centru poskrbeli tudi za strokovno usposabljanje glede upravljanja s stroji, nove lastnike bodo poučili o varni vožnji in delu, obenem pa bodo seveda opravljali tehnične preglede. Nedelja, 6. septembra Ob 7. uri so v Mozirju pripravili tradicionalni manifestativni pohod s strelskim tekmovanjem. Na Zgornjih Pobrežjih so člani lovske družine Dreta iz Nazarij, Otvorili so strelišče in pripravili medobčinsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Ob 16. uri so v Mozirju izročili namenu nov vrtec. Nov osertioddelčni vrtec v Mozirju so zgradili s sredstvi samoprispevka občanov in delovnih ljudi Gornje Savinjske doline in bodo z njim v veliki meri rešili problem otroškega varstva v Mozirju in okolici. Petek, 11. septembra 1 %WTEJHIS! JE Bil ONE 20. 10 1941 II USTANOVLJr r> D t OF SMIHEl Ob 10. uri so v Smihelu na hiši Pavla Goličnika odkrili spominsko ploščo in s tem počastili spomin na ustanovitev odbora OF oktobra leta 1941. Torek, 8. septembra Ob 15. uri bodo v Lučah pripravili slovesnost ob otvoritvi telefonskega omrežja v mozirski občini. V občini so tako pridobili 640 novih priključkov, se vključili v mednarodni avtomatski promet in omogočili prenos podatkov za elektronsko obdelavo. Krajani so pri tem opravili za 15,5 milijona dinarjev prostovoljnih delovnih ur. Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje je v Ljubiji pripravila regijsko živinorejsko razstavo. Souota, 12. septembra Popoldne so v Mozirju odprli razstavo , .Gornja Savinjska dolina v boju" in obenem izročili namenu prenovljeni kulturni dom Prosvetno društvo Mozirje je svoj kulturni dom sedaj v celoti obnovilo. V njem je dobilo svoje prostore več občinskih organizacij, med njimi zveza kulturnih organizacij, kulturna skupnost, občinska konferenca ZRVS, matična, občinska knjižnica, stalna zbirka o kulturni dediščini in narodnoosvobodilni borbi, v njem je še likovni razstavni prostor, tiskarna delavske uijiverze, pa kinodvorana in prostori krajevne skupnosti Mozirje. Ob 8. uri otvoritev nove blagovnice v Mozirju Za trgovsko delovno organizacijo Savinja in predvsem seveda za prebivalce Mozirja in okolice je nova blagovnica velika pridobitev. Blagovnica ima 1200 kvadratnih metrov neto prodajnih površin. V pritličju je sodobna samopostrežna trgovina, v prvem nadstropju so na voljo tekstil, papirnica in spominki, v drugem pa salon pohištva s posebnim oddelkom za notranji dekor in manjši športni oddelek. Ob 9. uri bo v kulturnem domu v Mozirju slavnostna seja zborov skupščine občine Mozirje, na kateri bodo podelili letošnja priznanja in nagrade občine Mozirje. Ob 10.30 bo na prostoru-ob Savinjskem gaju množično zborovanje. Mozirska občina v obdobju 1981 -1985 Usklajene želje in potrebe Nedvomno je načrtovanje družbenega razvoja pomembna naloga vseh nas. Nenehno se namreč soočamo z željami in možnostmi, zato smo v srednjeročnem načrtu razvoja mozirske občine za obdobje 1981—1985 resnično uskladili želje in potrebe z razvojnimi možnostmi na gospodarskem, socialnem in prostorskem področju. Pri tem smo v celoti upoštevali dejstvo, da je dohodek družbena kategorija, neodtujljiva od tistih, ki so jo ustvarili. Bolj kot kdajkoli doslej zato v tem načrtu prihajata do izraza povezanost in soodvisnost združenega dela. Naš dosedanji razvoj ni bil enakomeren, ne v prostorskem in ne v časovnem pogledu. Dejstvo je sicer, da je nujno združevanje industrije in stanovanjske izgradnje na določenih področjih, če želimo ohraniti Gornjo Savinjsko dolino turistično privlačno in naravno neokrnjeno. Res pa je tudi, da moramo vso pozornost nameniti kakovosti in razširjenosti cest, daljnovodov, vodovodov, kanalizacije in drugih komunalnih objektov in naprav. Ker so krajevne skupnosti svoje napore usmerile predvsem na ta področja, lahko računamo, da bodo ob koncu novega srednjeročnega obdobja te dobrine vsem prebivalcem približno enako dostopne. Za dosedanji razvoj mozirske občine v več srednjeročnih obdobjih je značilna pospešena gospodarska rast, kar še posebej velja za zadnje desetletje. Posebej za zadnje srednjeročno obdobje je značilna visoka stopnja gospodarske rasli, umirjeno zaposlovanje in usmeritev v višjo raven predelave v lesni, kovinsko-predelovalni in konfekcijski industriji. Najmanj do leta 2000 smo rešili tudi problem distribucijske energetske osnove. Seveda je tak razvoj posledica pravilno usmerjenih naložb v preteklosti, njihovi učinki pa se bodo izražali v razmeroma visokih stopnjah rasti, kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja. Srednjeročni načrt za obdobje 1976—1980 smo uresničili, čeprav z dokajšnjim časovnim zamikom. Naložbena dejavnost je bila zlasti izrazita v letih 1979 in 1980 ker so bili v prejšnjih letih razvojni programi premalo tehtno pripravljeni. Ne glede na to se je naša občina razvijala hitreje od republiškega povprečja. Jasno pa je, da nismo uspeli prestrukturirati gospodarstva. Naša prva naloga je torej pospešen razvoj turizma, visoko produktivno kmetijstvo in še višja raven predelave lesa. V kmetijstvu bomo z nadaljnjo odbiro živali, z umno uporabo travnikov in z usposobitvijo planinskih pašnikov znatno povečali proizvodnjo mleka. S tem bi si zagotovili možnosti za predelavo mleka v visoko kakovostne mlečne izdelke. Dopolnilne dejavnosti bodo perutninarstvo, pridelovanje jagodičevja, kmečki turizem in še kaj. Gozdarstvo bo moralo v tem obdobju posvetiti vso skrb Izboljšanju tehnologije sečnje in spravila lesa ter za strojno lupljenje lesa pripraviti osrednje skladišče. Skupaj z lastniki gozdov in kmetijsko organizacijo bo tudi gozdarstvo omogočilo hitrejši razvoj na vasi. Za industrijo še vnaprej ostajata dve osnovni razvojni usmeritvi. Prva je seveda višja stopnja predelave lesa in lesnih izdelkov. Gorenje—Glin, Smreka in Gradbenik morajo izoblikovati enoten program in se skupaj z gozdarstvom povezati na dohodkovnih osnovah. Razviti bo treba tehnologijo izdelave montažnih hiš in sedanje polizdelke oplemeniti v končne. V ostali industriji bomo morali na podlagi novih tehnoloških spoznanj predvsem izboljšati sedanjo proizvodnjo in uvesti nove ter bolj donosne izdelke, ki bodo konkurečni tudi na svetovnem tržišču. Hitreje kot ostala področja se bo razvijali turizem. Uresničitev izdelanih in ovrednotenih programov bo moralo s sovlaganji podpreti celotno združeno delo v občini, nosilci razvoja te dejavnos- ti pa se bodo morali organizacijsko in kadrovsko bolj poenotiti in okrepiti turistično ponudbo Gornje Savinjske doline. Tudi trgovino čakajo pomembne naloge. Ne glede na to, da so trgovine povezane v različne sestavljene organizacije, bodo morale zagotoviti delitev dela in se tesneje poslovno povezati. Če v tem ne bomo uspeli, bomo morali trgovino v občini združiti, ker nesmotrnega trošenja družbenih sredstev ne smemo več podpirati. Tudi obrt je pomemben sestavni del gospodarstva. Z načrtnim spodbujanjem storitvene obrti in s povezovanjem proizvodne obrti z združenim delom moramo dopolnjevati proizvodne programe industrije, poživiti turizem .in opraviti še druge pomembne naloge. Nadaljnje tekme za ceneno surovino, ki je slabo oplemenitimo, ne smemo več dovoliti. Poleg razvite materialne osnove je pogoj za hitrejši razvoj strokovna usposobljenost delovnih ljudi in njihov odnos do dela. Izobraževanju bomo torej prav tako namenili večjo pozornost, z znatno večjim deležem dohodka pa bomo spodbudili Inovacijsko dejavnost. Ne glede na velike potrebe na področju družbenih dejavnosti bo imelo prednost v razvoju gospodarstvo. Zagotoviti moramo vsaj 1 odstotno letno gospodarsko rast in izvoz živega dela in surovin nadomestili s končnimi izde*}. V prizadevanja za okrepljen gospodarski položaj moramo vključiti vse materialne in človeške sile. Uresničitev tega načrta in stabilizacijskih ukrepov seveda ne bo lahka naloga. Zagotoviti moramo mobilnost in enovitost vseh naprednih sil in premagati ozko, zasebno ali lokalno miselnost. Pri premagovanju težav ter pri usklajevanju želja in hotenj z razvojnimi možnostmi, bodo morala priti kar najbolj do izraza skupna prizadevanja in osebna odgovornost. Anton VRHOVNIK, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Mozirje - Vsem delovnim ljudem in občanom I občine Mozirje iskreno čestitamo za 112. september - praznik občine Mozirje! I Občinska izobraže v al na skupnost Mozirje Občinska skupnost otroškega varstva Mozirje a Občinska skupnost socialnega varstva Mozirje I Občinska skupnost socialnega skrbstva Mozirje Občinska kulturna skupnost Mozirje Občinska zdravstvena skupnost Mozirje Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari IiObčinska telesno kulturna skupnost Mozirje nhnmelfa jriravfttvena clrirnnnct Mn-riria I občine Mozirje > Temeljna vodna skupnost Mozirje I Zemljiška skupnost Mozirje Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Mozirje | Samoupravna interesna komunalna skupnost Mozirje Samoupravna interesna stanovanjska skupnost občine | Mozirje I I I I I SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MO- Samoupravna stanovanjska skupnost občine Moziije pokriva celotno področje stanovanjskega gospodarstva družbenega sektorja, od izgradnje novih stanovanj pa do gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami. Trenutno je v izgradnji 10 stanovanj v večnamenskem objektu v Solčavi in v pripravi za gradnjo 13-stanovanjski objekt v Mozirju, kar še zdaleč ne pokriva potreb po stanovanjih v mozirski občini. Po srednjeročnem planu bi letos morali zgraditi še 56 stanovanj v Nazarjih, vendar to zaradi novega zakona in splošnega gospodarskega stanja v letošnjem letu ne bo mogoče izvesti. SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST OBČINE MOZIRJE Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Mozirje skrbi za komunalno urejanje stavbnih zemljišč, investicij in letno ter zimsko vzdrževanje' cest ter za vzdrževanje in obnavljanje kolektivnih komunalnih naprav. Edina večja investicija, kije v teku.je urejanje stavbnih zemljišč na Podvrhu v Mozirju, kjer bo še letos na razpolago okoli 20 parcel za individualno gradnjo. Polejjvje^ pa- urejajq .j manjše število parcel »/ostalih krajevnih skupnostih. Zaradi omejevanja kreditov bo let6s odpadla investicija prenove Za-drečke ceste. Vzdrževanje cest in cestno prometnih objektov ter komunalnih naprav skupne rabe, kjer sodelujejo tudi krajevne skupnosti, pa v glavnem poteka po planu, čeprav je to področje prav tako povezano s težavami izvajalskih delovnih organizacij. KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST OBČINE MOZIRJE Kmetijska zemljiška skupnost občine Mozirje želi ob 12. septembru, prazniku občine Mozirje, vsem delovnim ljudem in občanom, posebej pa še vsem kmetovalcem združenim v temeljno zadružno organizacijo, še veliko vedrih dni ter delovnih uspehov in zmag. 1 I J I I I I I I I I I I I J 12. september - praznik občine Mozirje Številka 36 (598) - 11. septembra 1981 r. Modna konfekcqa ELKROJ Mozirje Že od vsega začetka, to je od leta 1947 naprej, je Modna konfekcija Elkroj Mozirje (oziroma njeni predhodniki) specializirana proizvajalka hlač. To proizvodno usmeritev bodo zadržali tudi v novem srednjeročnem obdobju 1981—1985. Vodilo za takšno odločitev je bila ugotovitev, da prodajo na dveh njihovih prodajnih območjih v Jugoslaviji, kjer živi 12 % vseh naših prebivalcev, kar 52 % vseh hlač, izdelanih v Elkroju. Torej so, kljub drugim proizvajalcem, vendarle možnosti, da se še bolj uveljavijo in utrdijo tudi na drugih prodajnih področjih. Trenutno zadovoljuje Modna konfekcija Elkroj 6 % vseh jugoslovanskih potreb po hlačah. Ta delež pa želijo v prihodnje še povečati, s čimer bodo zagotovili nadaljnje povečanje obsega : najmanj m m le nenehno posodabljanje tehnologije in modernizacija proizvodnje zagotavljala nemoten nadaljnji razvoj. Sicer želijo za tozd Šoštanj čimprej zagotoviti z novogradnjo oziroma rekonstrukcijo obstoječih prostorov primernejše pogoje za delo zaposlenim v šoštanjskem tozdu ter ga tehnološko usposobiti za proizvodnjo za izvoz. V Lučah, kjer so kupili prostore osnovne šole, pa bodo, ko bodo polno izkoriščene zmogljivosti, zaposlovalo 80 delavcev. Polovico proizvodnje tega obrata bodo poslali na tuja tržišča. V Nazaijah pa morajo urediti notranji transport. Torej bodo v naslednjih letih prevladovale naložbe v tehnologijo in opremo, ne pa v objekte! 1 I I I I I i i i Njihovi izdelki so priznani Sirom po domovini in v svetu proizvodnje in večje serije, kar bo — razumljivo — hkrati pogojilo tudi višjo produktivnost deta in višji dohodek. Leta 1985 iz Elkroja nad 2 milijona hlač S tekočih trakov Modne konfekcije Elkroj Mozirje pride zdaj letno prek 1 milijona hlač. Do leta 1985 želijo obseg proizvodnje več kot podvojiti. Sicer pa naj bi, kot načrtujejo, čez pet let prodali na tuje najmanj 550.000 hlač. Uresniči- Uspešni tudi v izvoznih naporih tev tega cilja pa, kot poudarjajo, ne bi smela biti prezahtevna naloga tega delovnega kolektiva, kjer je med zaposlenimi kar 90 % žensk. Obseg proizvodnje bodo v prihodnje povečali v Elkroju predvsem na račun povečevanja prodaje na tuje. Se vedno v vrhu slovenske tekstilne industrije kroj Mozirje iztržila z izvozom več kot 1 milijon dolarjev. V prvem polletju 1981 so, v primerjavi z istim obdobjem lan-.skega leta, prodajo na tuje kar pOtrojili. Obseg vključevanja v mednarodno delitev dela pa bi bil letos še večji, če bi uspeli uvoziti prepotrebne nove stroje za tekoče trakove, ki so namenjeni proizvodnji za izvoz. S stroji bi opremili še en tekoči trak, na tuje pa bi prodali še za okrog 10 milijonov dinarjev. Sicer letos izkoriščajo za izvoz kar 35 % vseh zmogljivosti v tozdu Nazarje, na katerih je mogoče organizirati pro- Elkroju zatrjujejo, da bi bil obseg klasičnega izvoza že zdaj občutno večji, če ne bi bilo občutnih neskladij med cenami jugoslovanskega blaga in cenami hlač na tujih tržiščih. V tovarni pravijo, da postaja izbira domačega blaga pestrejša, vprašljiva tudi ni več kvaliteta, le cene naraščajo preskokovito. Se pravi, daje konkurenčnost resnično omejena. Zato si bodo v Elkroju prizadevali, da se v prihodnje usmerijo na takšna zahodnoevropska tržišča, kjer segajo kupci z relativno visokimi osebnimi dohodki po zahtevnejših izdelkih. Elkroj Vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje iskreno čestita za 12. september — praznik občine Mozirje delovni kolektiv Modne kon-fenkcije Elkroj Mozirje. izvodnjo za izvoz. Prizadevajo pa si, da bi čimprej usposobili za proizvodnjo za izvoz tudi tekoče trakove v tozdu Šoštanj. Modna konfekcija Elkroj Mozirje izvaža hlače v Češkoslovaško socialistično republiko, za partnerje v Zvezni republiki Nemčiji pa opravljajo storitve. V Posodabljanje tehnologije za zanesljivejši prihodnji razvoj Načrtovano podvojitev proizvodnje v novem srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 želijo zagotoviti, med drugim, tudi s sovlaganjem tujega partnerja (od 20 do 30 milijonov dinarjev) v posodobitev strojne opreme. V Elkroju se dobro zavedajo, dajim bosta v prihodnje Vedno novi kroji prihajajo na tržišče Sposobni uresničiti zahtevne razvojne načrte Medtem ko bo letos okrog 600 zaposlenih doseglo okrog 600 milijonov dinarjev celotnega prihodka (v primetjavi z letom 1980 bodo obseg proizvodnje povečali za okrog 10 % in to izklj učno na račun povečanja izvoza), na tuje pa prodali za najmanj 1 milijon dolarjev izdelkov, pa naj bi Modna konfekcija Elkroj Mozirje čez pet let (po cenah iz leta 1980) pri največ 700 zaposlenih dosegla prek 1 milijarde dinarjev celo- Letos bodo z izvozom iztržili najmanj 1 milijon dolarjev V tem letu bo Modna konfekcija JI- Zahtevno delo terja veliko volje in spretnosti Tudi delo v skladišču bo s transportom veliko lažje tnega prihodka, z izvozom pa iztržila najmanj 5 milijonov dolarjev. Nadaljnje povečanje proizvodnje bo torej pogojeno z rastjo izvoza! In čeprav so razvojni načrti za novo srednjeročno obdobje 1981 — 1985 dokaj zahtevni, pa so vendarle takšni, da so jih sposobni uresničiti, zatrjujejo v Modni konfekciji Elkroj Mozirje. Lesna industrija Lesna industrija GORENJE GLIN Nazarje I i I I I I I Iz Nazarij v prihodnje tudi novi izdelki ■ HHHMH V Lesni industriji Gorenje Glin Nazarje, ki bo letos ustvarila 1,37 milijarde dinaijev celotnega prihodka, na tuje pa mora prodati za 110 milijonov dinarjev izdelkov, so v zadnjem srednjeročnem obdobju uresničili predvideni program naložb. Izjema je le novogradnja vzdrževalnih delavnic. Vso pozornost so namenili oplemenitenju ivernih plošč in ureditvi žagalnice za predelavo tanke oblovine. Največ denarja so torej porabili za naložbe v predelavo ivernih plošč; tovrstna poskusna proizvodnja je stekla letos. Proizvodnja stavbnega pohištva se je razvijala skladno s predvidevanji in z nujnim prilagajanjem surovinskim možnostim. Nasploh pa so v nazarski Lesni industriji Gorenje Glin v zadnjem času, kolikor je bilo le mogoče, skrbeli za dopolnitev in posodobitev obstoječe tehnologije ter strojne opreme. Polovico ivernih plošč želijo predelati v Nazarjah Lesna industrija Gorenje Glin sodi med I štiri največje proizvajalce ivernih plošč v Sloveniji. V tovarni, ki so jo zgradili pred desetimi leti, izdelajo na leto 70.000 m3 ivernih plošč. N aprave v tovarni so iztrošene, I zato bodo oktobra letos za mesec dni zaustavili stroje ter opravili večja remontna dela, da bi normalizirali proizvodnjo in bi- Istveno izboljšali kakovost ivernih plošč. Obnova in posodobitev naprav in strojev za pripravo iverja ter sistema natresanja iverja bo veljala, po predvidevanjih, okrog 30 mi- Vsi napori veljajo gospodarski ustalitvi Ilijonov dinarjev. Polovico opreme bodo morali uvoziti. Redna proizvodnja v »iverki« naj bi znova stekla v novembru, ko naj bi bilo (naposled tudi konec proizvodnih zastojev in težav zaradi kvalitete, ki so jo pogojevali pogosti zastoji. Sicer delajo v nazarski tovarni ivernih ■ plošč že od vsega začetka v štirih izmenah, da I bi zagotovili kar največjo izkoriščenost naprav ter zmanjšanje stalnih stroškov. Kljub temu pa posluje »iverka« v Nazarjah z izgubo. Izguba, ki že nekaj let spremlja to- I varno, se zdi zaposlenim v lesni industriji Gorenje Glin nerazumljiva, posebej tudi zavoljo tega, ker predstavljajo iverne plošče osnovo za pohištveno industrijo. Ta se je I zadnja leta posodabljala in razmahnila. Dohodkovni odnosi pa v letih, ko si je pohištvena industrija rezala zajetnejši kos skupnega kolača, niso in niso zaživeli. I Vprašanje pa je, kako bodo na tak odnos vplivali zaostreni pogoji gospodarjenja danes. Tudi izguba, ki spremlja gospodarjenje v tovarni ivernih plošč, je gotovo vplivala na usmeritev, da bi Lesna industrija Gorenje Glin Nazarje v prihodnje polovico vse proizvodnje ivernih plošč predelala sama. Letos je že stekla proizvodnja korpusov za elemente za tovarne pohištva. Ponudbo izdelkov iz oplemenitenih ivernih plošč pa bodo, razumljivo, v prihodnje še širili. Je pa uvajanje tovrstne nove proizvodnje povezano tudi z nekaterimi spremembami v proizvodnem procesu proizvajalcev pohištva. I I Še večja avtomatizacija proizvodnje stavbnega pohištva Na leto izdelajo v Lesni industriji Gorenj e-G lin Nazarje 220.000 oken in vrat. Proizvodnja stavbnega pohištva je pred začetkom nadaljnje modernizacije proizvodnje, skladno z opredeljenimi razvojnimi usmeritvami za novo srednjeročno obdobje 1981 — 1985. S še večjo finalizacijo želijo kar najbolj izboljšati kvaliteto izdelkov. Večjo avtomatizacijo proizvodnje pa terjajo tudi hotenja za izboljšanje delovnih pogojev ter, ne nazadnje, pomanjkanje ustrezne delovne sile. Zato bodo več strojev povezali v linije in uredili tako imenovana integrirana delovna mesta. Tudi žagarsko proizvodnjo bodo posodobili V Nazarjih razrežejo letno okrog 90.000 m3 hlodovine. Planske naloge so resda zastavljene vsako leto višje, vendar zaradi pomanjkanja hlodovine načrtov, kljub najboljši volji in prizadevanjem, ne uspejo uresničiti. Podobno kot proizvodnjo stavbnega pohištva želijo v Lesni industriji Gorenje Glin Nazarje posodobiti in avtomatizirati tudi žagarsko proizvodnjo. Načrte so že začeli uresničevati. Z znatnejšimi naložbenimi posegi in namestitvijo nove, pretežno domače opreme, bodo žagarsko proizvodnjo tako posodobili, da bo za isti obseg razreza hlodovine v prihodnje potrebno samo 100 delavcev (zdaj jih je 260). Občutno pa se bodo izboljšali delovni pogoji zaposlenih in odpravljena najtežja fizična dela. Na tuje še več oplemenitenih ivernih plošč Letos mora Lesna industrija Gorenje Glin Nazarje prodati na tuje za 110 milijonov dinarjev izdelkov. Dosežena polletna prodaja na tuje zaostaja za načrti, storili pa bodo v Nazaijah vse, da izpolnijo letni izvozni Naložba v oplemenitenje ivernih plošč se bo kmalu obrestovala gorenje Iz Nazarij v prihodnje tudi novi izdelki Med številnimi nalogami, ki so jih zapisali v srednjeročni načrt razvoja za obdobje 1981 — 1985, opozarjajo v Lesni industriji glin nazarje načrt. To je potrebno, da bi si zagotovili, ob nemoteni proizvodnji, tudi uvoz potrebne strojne opreme. V nazarski Lesni industriji Gorenje Glin se trudijo, da bi nasploh povečali izvoz, saj z dosedanjim obsegom prodaje na tuje ne krijejo vseh lastnih potreb po devizah za uvoz reprodukcijskih materialov in opreme, zlasti tudi ne zato, ker želijo biti udeleženi na ustvarjenih deviznih pravicah tudi domači proizvajalci lepil in melaminskih papirjev, pa tudi nekaterih drugih materialov. Največ možnosti za povečanje izvoza vidijo predvsem v povečanju izvoza izdelkov iz oplemenitenih ivernih plošč, s kvaliteto katerih so že osvojili zahteve zahodnoevropskih tržišč. Iščejo pa tudi možnosti za izvoz stavbno mizarskih izdelkov, čeprav so, kot ugotavljajo, tovrstne možnosti omejene. Iz Nazarij prodajajo zdaj na tuje oplemenitene iverne plošče v korpusih in drugih elementih za pohištveno industrijo v Zvezno republiko Nemčijo, Belgijo, Francijo in Avstrijo. Žagan les, iz katerega pa je že izločena domača predelava, pa prodajajo v Italijo in na Bližnji Vzhod. Pomembno pa je, da se v strukturi izvoza manjša udeležba žaganega lesa in veča udeležba finalnih izdelkov. Gorenje Glin Nazarje zlasti še na naslednje: Skupno z gozdaiji bodo prispevali denar za nadaljnjo mehanizacijo izkoriščanja gozdov in to z namenom, da bi posekan les čimprej spravili iz gozdov v predelavo, istočasno pa bi bilo potrebno za dela v gozdovih manj delavcev, ki jih itak že občutno primanjkuje. Novih naložb v objekte v prihodnjih letih ne bo; izjema bodo le prostori za vzdrževanje, ki so bili vključeni v program že za obdobje 1976—1980. Razpoložljivi denar za naložbe bodo v glavnem namenili za izpopolnjevanje tehnologije z nameščanjem nove opreme, čeprav se zavedajo težav, ker morajo večino strojev in opreme uvoziti, saj je pri nas ne delajo. S posodabljanjem in avtomatizacijo proizvodnje ter novimi tehnološkimi postopki bodo zagotovili, da se bo število zaposlenih — kljub povečevanju obsega proizvodnje, zlasti finalizacije oplemenitenih ivernih plošč — letno povečevalo le za 1,4 %. V primarni predelavi pa bodo odpravili najtežja fizična dela ter nasploh izboljšali pogoje za delo. Poslej naj bi tesneje sodelovali pri predelavi lesa tudi z drobnim gospodarstvom. Lesna industrija Gorenje Glin Nazarje čestita vsem delo vnim ljudem in občanom občine Mozirje ob 12. septembru —prazniku občine Mozirje in jim želi tudi v prihodnje veliko novih delovnih zmag in pridobitev. ■■■■■■Mi V hotenjih, da bi kar najbolj povečali izvoz, pa bodo kvaliteto proizvodnje stalno prilagajali zahtevam inozemskih tržišč. Napovedujejo tudi, da se bodo v hotenjih, da bi zagotovili še višjo stopnjo predelave in v proizvodnjo vložili še več živega dela, pojavili na tržišču z novimi izdelki iz ivernih plošč in masivnega lesa, pa zagotovo s še kako drugo proizvodno novostjo. Sicer želijo leta 1985, po zdajšnjih cenah, ustvariti 1 milijardo 810 milijonov dinaijev celotnega prihodka, na tuje pa naj bi prodali za najmanj 133 milijonov dinarjev izdelkov. Skupni izdelek vseh predelovalcev lesa Zaradi omejenih zalog hlodovine in velikih potreb po žaganem lesu si bodo v Lesni industriji Gorenje Glin v Nazaijah tudi v Z najnovejšimi izdelki bodo sodelovali < grebškem velesejmu V stavbnem pohištvu se prilagajajo tržnim potrebam Čim višja stopnja predelave lesa postaja nujnost prihodnje prizadevali, da bi kar največ tega naravnega bogastva oplemenitili in finalizi-rali. Zlasti si bodo prizadevali, da bi naposled Gornja Savinjska dolina oziroma širše območje, nastopala na domačem in tujih tržiščih s skupnim izdelkom. Povezali naj bi obstoječe proizvodne programe lesne industrije območja in jih po potrebi dopolnili, v uresničitev zamisli pa vključili še drobno gospodarstvo. Ta skupni izdelek naj bi predstavljal skupni program vseh predelovalcev lesa oziroma se naj bi vključevali v ta skupni program lesne industrije z elementi vsi predelovalci lesa. Načrtujejo pa tudi, da se bodo v prihodnje v še večji meri vključevali v programe znotraj sozda Gorenje, posebej v program elementov za kuhinje. 1ozarja, da sodelujejo na akciji na lastno odgovornost. Akcija se bo začela ob 10. uri, organizator pa bo sprejemal prijave do devete ure. Vsakdo bo moral plačati tudi simbolično štartnino deset dinarjev. Balinanje Zgradili igrišče Velenjski balinarji so si uredili v parku pri kopališču novo balinišče, na katerem so preteklo soboto že izvedli prvo prvenstvo. Balinarji so še pred dvema letoma, kot je dejal predsednik Boris Knavs, delovali pri Društvu upokojencev Velenje kot tako imenovani gostilniški športniki. Ljubiteljev tega športa je bilo vse več, zato so tedaj ustanovili prvi balinarski klub v Šaleški dolini, danes pa so na območju občine že trije BK — Velenje, GIP Vegrad in sozd REK. V njih je 55 članov, ki se bodo povezali v območno balinarsko zvezo, takšnih zvez pa je v Sloveniji že osem. Velenjski balinarji so vadili najprej na igrišču pri velenjskem domu upokojencev, lani pa so si zgradili novo balinališče na Trebliškem s pomočjo avto-moto društva Velenje. Ker se balinarji zbirajo na igrišču praktično vsak dan in jim je bilo to nekoliko od rok, so začeli razmišljati o novem. Dobili so lokacijo v športnem centru ob Šaleški cesti v Velenju, zavihali rokave in začeli graditi igrišče. V glavnem so ga delali sami. Začeli so približno pred tremi meseci in doslej opravili približno 5.000 udarniških ur. Pomagali so jim tudi nekateri kolektivi v občini, zlasti HPH, in Era-Prevoz-ništvo. Od občinske zveze za telesno kulturo so dobili 100 tisoč dinarjev ter za ta denar kupili potreben material za ograjo oziroma vse tisto, kar se ne da narediti z udarniškim delom, krogle pa so si kupili Novo balinišče bodo uradno odprli za letošnji praznik občine Velenje. VELEBLAGOVNICA nama VEL ENJE Ugoden nakup ozimnice "Potrošniško MsbMa mam mxim