Leto 1X1. JI«. 136. V Llubllonl, v petek IS. junija 19Z8. Ceno Din r Izhaja vsak dap popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. aSIovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Stara slika na seji Narodne skupščine Zopet dveurna debata o zapisniku. — Skupščinski predsednik mora klicati k redu tudi ministra. — Pristransko postopanje vlade tudi v zunanjepolitičnih zadevah — Beograd, 15. junija. Današnja seja Narodne skupščine je bila zopet precej burna in viharna. Ves dopoldne se je vršila zgolj debata o zapisniku, glede katerega zahteva opozicija razne popravke. Vladna večina je napram ob-strukciji opozicije brez moči in večinoma tudi ne more ugovarjati zahtevanim popravkom zapisnika. Opažati je, da se vlade in njene večine polašča vedno Aečja nervoznost, ker ne vidi iz sedanjega položaja nikakega izhoda. Seja je bila sklicana ob 9., pričela pa je Šele ob 10.25, ker prihajajo poslan« ci vladne večine na seje tako neredno, da ob 9. uri še ni bilo kvoruma. 2e med čitanjem zapisnika je prišlo do ostrega konflikta, ker je skupščinski tilnik StevOič čital zapisnik tako tiho, da ga sploh ni bilo razumeti. Posl. Pribićević je proti temu odločno protestiral ter zahteval, naj tajnik Stevčič odloži tajniško mesto, če nima toliko glasu, da hi čital zapisnik tako glasno in razločno, da za morejo slišati po vsej dvorani. V splošnem prerekanju je nato za* hteval besedo posl. Tvan Fucelj, ki je zahteval, naj se zabeleži v zapisniku, da je predsednik Narodne skupščine z včerajšnje dopoldanske seje pobeg* nil. Imela se je namreč vršiti prozivka, tod i ker je bilo v dvorani jedva pet do šest psolancev vladne večine, se je predsednik izognil temu na ta način, da je sejo še med govorom Stcpana Radiea kratkomalo prekinil in t.^koj pobegni! iz dvorane. Tajnik je to za* Ptt vo odklonil, nakar je predsednik ta* koi odredil glasovanje. V dvorani je nactal znova hud prepir, ker je opo* zicija ogorčeno protestirala proti temu, da glasujejo o tej zadevi poslanci vlad= ne večine, ki sploh niso bili navzoči in niti ne vedo, za kaj gre. V splošnem prerekanju je bilo slišati posl. Dragi* eevič-^: (»lejte glasovalno mašino, kako do* bro funkciionira! To je balkanska sla* saeka m a rva! Ko se je nemir nekoliko polegel, je dobil besedo zemljoradnik Voja La* zič. ki je ostro grajal potopanje pred* sednika. Seje sklicuje za 9. uro, sam pa pride na sejo šele ob pol 11. Prav tako tudi poslanci vladne večine ne prihajajo k sejam in pridejo samo h glasovanju, kadar gre za prozivko, da ne izgube dnevnic. Na ta način vladna večina sama onemogoča delovanje Na* redne skupščine. Naš kmet dela dnev* no po 16 tir. poslanci pa tako malo* marno vrše svoje dolžnosti. Med nje* govim nadalinim govorom je prišlo do tako ostrega prerekanja, da govornika Vladni načrti proti opoziciji — Beograd, 15. junija. Za danes popoldne je napovedan sestanek med Ljubo Da-vidovičem in Veljo Vukićevićem, na katerem hi imela razpravljati o akciji proti opoziciji. Ministrski svet se je s tem vprašanjem havil že na svoji snočni seji in je razpravljal zlasti o spremembi skupščinskega "P^lovnika, vendar pa ni prišlo do nikejza sklepa, ker se radikali in demokrati tozadevno niso mogli sporazumeti. Dopoldne je bH z. Vukičevič deli časa v dvoru. Ministrski svet se bo sestal po sestanku Vu-kićevića in Pavidovića in bo nadaljeval razpravo n akciji proti opoziciji. Akcija Joče Jovanovica — Beograd, 15. junija. Zemljoradnik Joca Jovanović je poslal danes vsem šefom parlamentarne skupine pismo, v katerem jih prosi, naj se udeleže sestanka šefov parlamentarnih skupin danes popoldne ob 1«. da se posvetujejo o tem, kako hi se moejn najti izhod iz sedanje nevzdržne si-Tiiacije v Narodni skupščini. Vo političnih krogih pa z*»lo skeptično sodijo o uspehu te akcije, ker zlasti naglasa, da je z vlad-rimi strankami pod sedanjimi okoliščinami vsak sporazum nemogoč. G. Joca Jovanovič si že deli časa prizadeva, da bi dosegel pomirjenje med vlado in opozicijo ter skuša zlasti posredovati med demokrati in KDK. Njegova akcija pa doslej ni rodila še nikakih uspehov. POSET POLJSKIH LETALCEV — Beograd, 15- junija. Jutri dopoldne prispe v Beograd skupina poljskih letalcev pod vodstvom polkovnika Rajskega, da vrne našim avijatičarjem svoječaeni poeet v Varšavi. sploh ni bilo razumeti. V prepiranju se je zlasti odlikoval minister pošt dr. Kujundžič, ki ga je moral predsednik skupščine -ponovno opominjati. Nato je dobil besedo posl. Srepa.n R a d ič. ki je ostro grajal nastop ministra poŠte dr. Kujundžič a ter zahteval od predsednika, da ga ne samo opominja, marveč radi nedostojnega vedenja predlaga v izključitev. Posl. P u c e 1 j: Dr. Korošec naj zopet pokliče deset žandar je v. Stepan Radič poziva predsednika, naj vodi seje kot predsednik Narodne skupščine, ne pa kot predsednik vladne večine. V odgovoru je dr. Perić naglasak da si prizadeva biti objektiven, ministra Kuhmdžića pa ie že pozval k redu. Nato je do-bil besedo posl. Sveto-z a r P r i h i č e v i č, ki je zavračal opo-mbo ministra Kujmndžiča, češ da je v posesti pisma .ki Pribičevića zelo kompromitira. Posl. Pribičević je to trditev ta-koj ovrgel in zadevo pojasnil. Ko je prišel svoječasno na shod v Otočac, je izvedel, da so bili preko noči premeščeni vsi uradniki tamošnje šumske uprave, ki so bili pristaši SDS. Ra-ditega je poslal takratnemu podtajniku v ministrstvu za šume dr. Kuiund/ičn pismo, v katerem protestira proti takemu partizanskemu postopanju. V svojem nadaljnem govoru j-e po^l. Pribičevič protestiral proti postopanju skupščinskega predsednika, ki mora v inozemstvu vzbuditi vtis. kakor da pri nas •ni narodnega in državnega edinstva. Pri tem je omenil snočno večerjo na dvoru na čast rumunskemu zunanjemu ministru Tirulescu. Na io večerjo so bili povabljeni samo zastopniki vladne večine, a nihče izmed opozicije. To izgleda tako. kakor da je pri nas samo vladna veČina kraljevska. Primerjal je postopinje v Angliji in pri nas ter se proti takemu postopanju v imenu KDK majodločnejše zavaroval. Nato je govoril še o zapisnrku in zahteval razne popravke, ki jih je skupščinski ta in i k sprejel. Končno je govoril o zapisniku še Črnogorski radikal Puniša Račić, ki je naglasak da je današnji zapisnik popolnoma v redu, ker je spisan v cirilici in srbščini. V ostalem pa je zahteval, naj vlada takoj predloži zakon o dvobojih, da bodo lahko poslanci svoie spore opravili med seboj. Šele ob 12.30 je Narodna skupščina končno prešla na dnevni red in nadaljevala razpravo o obtožbi proti bivšemu ministru pravde dr. Subotiču. Prvi je dobil besedo posl. Besarovič, ki ob 13. še govori. Seja radikalskega poslanskega kluba — Beograd, 15. junija. Danes ob 5. popoldne je napovedana seja radikalskega poslanskega kluba, na kateri bi se imela vršiti izvolitev ostalih devetih članov klubskega odbora, ki naj predlaga ukrepe za sanacijo razmer v stranki. Seja bi se imela vršiti že včeraj popoldne, vendar pa je bila v zadnjem hipu odpovedana, ker med vladinovci in pristaši glavnega odbora glede zasedbe teh mest ni prišlo do sporazuma. Tudi danps so ?p ves dopoldne nadaljevale konference in posvetovanja, izgleda pa, da se seja tudi danes ne bo vršila. TITULESCU NA GROBU NEZNANEGA JUNAKA — Beograd, 15. junija. Rumunski zunanji minister g. Titulescu je danes dopoldne v spremstvu poslanskega svetnika dr. Su-botiča napravil izlet na Avalo in tam položil venec na grob neznanega junaka. Opoldne priredi njemu na čast beograjski Jockev-klub svečan obed. UBIT KAČAK — Prizren, 15. junija. Snoči ob 5. je prekoračila mejo v okolici Prizrena tolpa albanskih kačakov pod vodstvom znanega komite Ali Adema. Med kačaki in orožniki se je vnela borba, ki je trajala skoraj dve uri. Ali Adem na čigar glavo je bila razpisana nagrada 60.000 Din, je bil v borbi ubit, dva kačaka pa ujeta. Ostali del tolpe jp pobegnil z ranjenci preko mejp. RAZMEJITEV ŠKOFIJ V ČSR — Praga, 15. junija. Včeraj in danes je zasedala interministerijelna komisija za določitev meja škofij, kakor je ta določena v modusu vivendi z Vatikanom. Program konference Male antante Zunanji ministri bodo razpravljali o vseh aktualnih vprašanjih mednarodne politike, zlasti tudio odnošajih med Jugoslavijo in Italijo. — Istočasno se bo vršila tudi konferenca novinarska Male an'ante. — Bukarešta, 15. junija. V zunanjem ministrstvu so končane že vse priprave za konferenco ziKianjih ministrov Male antante. Češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša pričakujejo v Bukarešti v torek popoldne. Na rumunski meji ga sprejmejo zastopniki rutnunskega zunanjega ministrstva. Istega dne zvečer se bo vršil v zunanjem ministrstvu banket, ki ga priredi notranji minister Duca. Tudi jugoslovenske-ga zunanjega ministra dr. Marinkoviča pričakujejo za torek popoldne. Jugoslovenska novinarska delegacija prispe v Bukarešto v torek zjutraj pod vodstvom šefa presbiroja zunanjega ministrstva liadžipopoviča. Češkoslovaška novinarska delegacija pod vodstvom direktorja Hajeka prispe v Bukarešto obenem z dr. Benešem. V sredo ob 11 ..30 dopoldne se bo vršila v zunanjem ministrstvu prva seja zunanjih ministrov Male antante. Sledeče seje se bodo vršile v sredo dopoldne, v četrtek dopoldne in popoldne ter v petek dopoldne. V petek popoldne pa bodo zunanji ministri sprejeli zastopnike ti^ka n jim podali običajne izjave. Zunanji ministri Male antante bodo razpravljali o naslednjih važnih vprašanjih: na prvi seji bodo poročali o zunanii politiki svojih vlad ter o svojih posebnih akcijah. Tako bo n. pr. češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš prdal ekspoze o rezultatu svojih pesetov v I ondonu in Berlinu, dr. Marinković o svoji akciji v Parizu. Titulescu pa o uspehih svojega p-oseta v Rimu in Parizu ter o razgovorih, ki jih je imel za časa zasedania Sveta Društva narodov v Ženevi z vodilnimi evropskimi politiki. Nato se bo razpravljalo o političnem položaju Male antante in o mednarodnih odnošajih posameznih držav. Pri tem se bodo ministri posebnn ozirali na srednje - evropskn gospodarska vprašanj.!. Zunanji ministri se Moblie na varnem? — Rim. 15. junija. «Corriere delta Sera- poroča iz Osla. da je prejel poveljnik par.nika «Citta di Milano* od generala Nobile poročilo, da se je položaj posadke «11 a 1 i e » zboljšal ter da Noo-ile z veliko sigurnostjo pričakuje rešilne ekspedicije. Po napornem potovanju po ledenikih je ekspedicija dosegla otok Karol v Severnem ledenem morju, kjer bo čakala na rešitev. Otok Karol je odkril 1. 1861 raziskovalec Fo-rella. Otok je neznatne površine in moli kakih 95 m iznad morske gladine. Nobile upa. da bo na tem kraju dobil sigurno zatočišče, dokler ne prispejo'rešilne ekspedicije. List pa pripominja, da ie treba to vest sprejeti z rezervo, ker še ni potrjena. Dr. Tukova afera pred parlamentom — Praga, 14. junija. Včeraj sta imela seji zbornica in senat. Največjo pozornost v zbornici je izzvala debata o poslancu dr. Tuki, paterega sta, kakor znano, obdolžila socialni demokrat dr. Derer in narodni demokrat dr. Ivanka, da je madžarski špijon in da ne deluje za slovaški narod, temveč za Horthvja. Zlasti dr. Ivanka je očital Tuki, da je voditelj in organizator slova-vaške Rodobrane, za katero je tudi sestavil katehizem, čeprav je ta organizacija oblastno prepovedana. Dr. Tuka je izposloval, da so funkcijonarji Rodobrane sami bivši honvedski častniki. Končno je povzel besedo tudi dr. Tuka, ki je izjavil, da je Slovak. On ni tožil dr. Dereria in dr. Ivanke, čeprav sta mu v listih javno očitali vohunstvo. Pač pa je pri pristojnih oblasteh vložil ovadbo proti sebi. Ker je preiskava proti njemu uvedena, noče dalje govoriti o tej zadevi ter se omejuje samo na to pojasnilo. ->Kot jurist«, je dejal dr. Tuka, »vem, kaj je dovoljeno in kaj ie prepovedano. Zato stopim mirne duše pred sodišče z zavestjo, da se nisem pregrešil ne proti naši republiki, ne proti nacijonalnim dolžnostim*. — Za dr. Tukom je govoril tudi predsednik zbornice, ki je izjavil, da bo mogla vsa akcija proti dr. Tuki imeti za posledico, da bodo vsi Slovaki agitirali z geslom »Proč od Čehov!* Drugače sta bili seji zbornice in senata mirni. FRANCOSKO KONSOLIDA-CIJSKO POSOJILO — Pariz, 15. iiMiija. Glasom še nepotrjenih vesti je doseglo francosko konsolidacijsko po-so-jilo 20 milijard in 740 milijonov frankov. Od tega je bilo vplačanih 10 in pol milijard v gotovini. bodo posvetovali tudi o revizijonistični propagandi in o jugoslovensko - italijanskem problemu. Po zaključku teh raziprav, ki zanimajo vse tri države, bodo zunanii ministri razpravljali o vprašanjih, ki interesirajo eno ali drugo državo Male antente. Tako se bo razpravjalo o rumunsko - jugoslovenskem šolskem vprašanju v Banatu ter o zadevi razlastitev v severnem delu Maramuresa, ki zadeva zlasti Češkoslovaško. V sredo zvečer se vrši dine v kraljevi palači, katerega se bodo udeležili tudi člani kraljevske rodbine. V četrtek priredi jugoslovensko poslaništvo rout. Zvečer priredi rumunski zunanji minister Titulescu banket za 100 oseb. V petek priredi češkoslovaško poslaništvo intimen dine. Dr. Beneš bo odpotoval v petek zvečer, dr. Marinković pa najbrž v soboto zjutraj. Obenem s konferenco Male antante se ho vršila tudi konferenca novinarske Male antante. katere se udeleži približno 40 delegatov. Konferenca bo zajedala v slavnostni dvorani rumunskesra novinarskega sindikata in bo otvorjena v sredo dopo-ldne. Otvoritvene seje konference novinarske Male antante se udeleže tudi vsi trije zunanji minisiri. Konferenco bo otvoril češkoslovaški delegat ravnatelj Sihovski. Novinarska konferenca bo zasedala dva dni in bo zaključena v čerrtek popoldne. SESTAVA JGSL. DELEGACIJE — Beograd, 15. junija. Jugoslovenska delegacija ?a konferenco Male antante je sestavljena takole: predsednik zunanji minister dr. Marinković, ekspert šef kabineta zunanjega ministra PeHvanović, tajnik poslanski svetnik dr. Subotić in tajnik uradnega ministrstva dr. Pavelić. in.- Težkoče pri sestavi nemške vlade — Berlin, 15. junija. Pogajaruja za sestavo nme vlade so S'n-oći naletela na nove težkoče, ker vztraja nemSka liudska stranka na tem, da vstopi tak^j tudi v prusko vladno koalicijo. Na drugi strani je socijalno demokratska frakci'ja sklenila, da že iz državno-političnih ozirov odklanja vpliv na odločitve svojih frakcij v deželnih zborih. Tudi demokrati, centrum in bavarska ljudska stranka so se postavili na isto stališče ter odklanjajo, da bi izvajali kak pritisk na svoje strankarske tovariše na Pruskem. Dolgoletni predsednik frakcije nemške ljudske stranke dr. Campe, na čigar prizadevanje je leta 1924. izstopila nemška ljudska stranka tz pruske vladne koalicije, ni bil od svoje frakcije izvoljen v delegacijo, ki se pogaja s pruskim ministrskim predsednkom Braunoni glede razširjenja velike koaliciije. Zato je dr. Campe odložil predsedstvo frakcije. Pruski deželni zbor se bo 10. julija še enkrat sestal, 1a izvede definitrvne predsedniške volitve. KRVAVA STAVKA NA GRŠKEM — Atene, 15. junija. Stavka tobačnih delavcev se je sedaj razširila tudi na Solun in Fantio. V obeh mestih so se vršila velika protestna zborovanja proti vladi. V Fantiji je 15 minut po zborovanju eksplodirala dinamitna borma. Število žrtev in višina materijelne škode Še ni znana. Sovjetski denar za angleške komuniste London, 15. junija g. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je izjavil tajnik za no* t ran je zadeve, da je preiskava dognala, da je prihajal ruski denar angleškim komuni* stičnim organizacijam po dveh potih. De* nar je dobavljal angleškim komunističnim organizacijam neki uradnik moskovske Na* rodne banke. Te operacije so bile znane ravnateljem te banke in na podlagi pre* iskave z dne 20. aprila je bil dotični urad* nik odstavljen. Po tej poti so dobile ko* munistične organizacije do meseca aprila 14.202 funtov. V drugih transakcijah sta bila zapletena dva druga uradnika in od 5. julija 1927 do 20. aprila 1928 so prejele komunistične organizacije po tej poti 13 tisoč 796 funtov. Ta dva uradnika sta bila poklicana pred upravni svet banke in ker nista mogla oddati zadovoljivih pojasnil o tej zadevi, sta bila odpuščena. Ravnatelji moskovske Narodne banke trde, da niso o teh transakcijah ničesar vedeli in so od* pustili tudi druge uradnike, ki so bili za* pleteni v to zadevo. Na zadevno vprašanje je odgovoril pod* tajnik za zunanje zadeve Locker Lampson, da je bila v Nemčiji v smislu versajske pogodbe prepovedana fabrikacija fosgeno* vega plina. Dovoljena pa je bila fabrikaci* j a tega plina v industrijske svrhe. ZALESKI V BRUSLJU — Bruselj, 1-». junija. Poljski zunanji minister Zaleski je včeraj prispel semkaj. Zaleski bo imel razgovore z zastopniki belgijske vlade o raznih mednarodnih zadevah, ki interesirajo obe državi. Krvave delavske demonstracije v Moskvi? Pariz, K junija, g. V Moskvi je te dni baje prišlo do delavskih demonstracij, ka* terih se je udeležilo približno 100.C00 brez* poselnih, večinoma iz gradbene stroke. Prišlo je do spopadov med vojaštvom in brezposelnimi, pri katerih je bilo 18 delav. cev, 5 policistov in 7 vojakov ubitih, 87 delavcev, 17 policistov in 15 vojakov pa je težko ranjenih. Oblasti so odredile, da se morajo brezposelni takoj vrniti v svoje domovinske kraje. Ako se ne bi pokorili temu povelju, jih bodo spravili v končen* tracijsko taborišče. Nesreča med shodom London, K junija, (pa.) Med nekim shodom se je zrušila historična streha \vestmin-sterske dvorane. Ubite so bile tri osebe in 10 ranjenih. Nemške reparacije v zadnjih mesecih Nemčija ie v zadnji devet mesecih na račun reparacij izvršila razna velika dela, tako pri nas kakor v Franciji, poleg tega pa je raznim državam dobavila velike množine blaga. V Franciji je Nemčija zgradila tri obrambne nasipe ob reki Verdun, dalje več pomolov v tuki Le Mavre, napravila je obrežni nasip ob Seini, porušila iz lesa zgrajeno nabrežje v Bordeauxu in zgradila zidano, dalje nabrežje v Cher-bourgu v skupni vrednosti 26 milijonov mark. Poleg tega je dobavila Franciji za 41 milijonov mark konj, živine in drobnice in na račun reparcij izvozila tudi za pet milijonov mark filmov. Jugoslaviji je Nemčija med drugim dobavila za 2,250.000 mark vodnih letal in za 1,640.000 mark knjig in revij. Tudi Japonska je večinoma naročila knjige, dočim je Portugalski dobavila ves materijal za veliko moderno urejeno farmo. Brahmaninov preludij Sloviti ruski komponist, diirigent in MaviTsiki virtuoz Brahmaninov, ki ie žel za svoja dela in izvajanja po vsem svetu veliko slavo, je znan tudi kot komponist simfonij in pesmi. Zanimivo pa je, da ga široka javnost pozna samo »kot avtorja 'klavirskega preludija, ki j-e dosegel po vsem svetu velik uspeli. Igrajo ga po vseh kavarnah, vsi d i I e -taruti in nnuzikanti poznajo Brahmaninov preludij. Zaito ie uniljivo, da je izšel v več 100.000 izvodih. Te dni pa je bil Brahmaninov v Londonu. V intervju v u je izjavil nekemu novinarju, da ga ta preludij vse življenje tlači kakor mora. V njem vidi svojo tragedijo in samo če ga spomnijo nam', da popade divja jeza. Novinar ga je seveda radovedno vprašal, zakaj ga preludij tako razburja, na kar je Brah-maindnov pojasnili, da se jezi zato. ker je baš ta preludij kot neznatno delo. •raznesel rojegovo slavo po svetu. Poleg: tega ga pa diraži misel, da je to kompozicijo prodal zalo-žniku za 80 mark. dočim je založni'k zaslužil težke tisočake. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0 _ 22.935, Berlin 13.57 — 13.60 (13.585), Bruselj o — 7.041. Budimpešta 0—9.921, Curih 1093.5—1096.5 (1095), Dunaj 7.9835 — 8.0135 (7.9985), London 277.04 — 277.84 (277.44). Newvork 56.73 — 56.93 (56.83), Pariz 0 — 223.4, Praga 168.1 — 168.9 (168.5), Trst 297.8 — 299.8 (298,8). Efekti; Celjska 158 den.. Ljubljanska kreditna 128 den., Kreditni za a od 165 — 175, Vevče 105 den., Ruše 280 — 300, Stavbna 56 den., Šešir 105 den. Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 13 vagonov, in sicer 12 vagonov desk, smreka - jelka, monte. od 16 cm naprej, 1-8, 24, 2$, 38 mm debeline, Ido vag. meja po 517.50 in 1 vagon bukovih desk, naravnih, očeljenih, ostrorobih, pararelnih, od 14 cm naprej, 27 — 60 mm, 2.2 _2.7 m dolž. L, fco vag. Sušak po 1000. Deželni pridelki: Tendenca za žito mirna. Zaključkov ni bilo. Cene so ostale nespremenjene. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 799.S5, Berlin 13.585. Milan 298.80, London 277.44, Newyork 56.83, Pariz 223.40. Praga 168.50, Curih 10.95. Efekti: Volna škoda 455. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1325, Dunaj 73.03. Berlin 124.05, Praga 15385, Milan 27.30, Pariz 20.40. London 253325, Newyork 618.95. 5tr*a 2. •SCOVFNSICT NAROD« dne 15. junija 1928. Zakaj vodi opozicija obstrukcijo Opozicija zahteva spoštovanje parlamenta. — Njena obttruk-cija je naperjena proti ratifikaciji nettunskih konvencij in proti londonskemu poscjilu. Beograd, 14. junija. Obstrukcija. ki jo vodi opozicija v Narodni skupKini, povzroča vladnim krogom velike skrbi. Na vse mogoče načine so že poskušali, da bi štrli odpor opozicije, toda opozicija v svesti si pravičnosti svojega boja ter zavedajoč se, da ima za seboj večino naroda, ne odneha. Vladinovci so poskušali že vse, da bi našli izhod iz tega za nje skrajno mučnega položaja, a vse, kar ukrenejo, jih le še bolj pokoplje v lastnem blatu. Včeraj je osebno glasilo ministrskega predsednika Vukićevića, v Beogradu izhajajoče >Jedinstvo< javno pozvalo celo na umor obeh voditeljev KDK Svetozarja Pribićevića in Stepana Radića, da bi se na ta način rešili neprestanih in vedno hujših obtožb, ki zadajajo režimovcem vedno hujše udarce. Ka vso moč si prizadevajo, da bi prevalili vso odgovornost za posledace, ki jih rodi brezmiselno, nasilno in nezakonito početje tedanjih viastodržcev opoziciji in ji zato podtikajo vse mogoče: da rovari proti državi, da rusi parlamentarizem, da nastopa proti dinastiji in le celo vrsto takih namišljenih grehov po starem načelu: poreČem ti, da mi ti ne porečeš! Da je vse to le grdo natolcevanje, s katerim bi hotela Vukićević in Korošec oblatiti opozicijo in njene voditelje pred narodom in na najvišjem mestu, dokazuje tudi sledeča izjava uglednega prvaka opozicije. Opozicija vodi obstrukcijo v prvi vrsti zato, da prisili ministrskega predsednika Vukićevića in njegove ministre, da spoštujejo Narodno skupščino kot predstavnico suverenega naroda ter da prihajajo redno na skupščinske seje. Tehnična obstrukcija, ki jo izvaja opozicija, je naperjena tudi proti nameravani spremembi skupščinskega poslovnika, s katero hoče vlada in njena večina oropati opozicijo vseh njenih pravic in ji preprečiti, da z nujnimi predlogi spravi pred Narodno skupščino pereče zadeve, za katere se vlada sploh ne briga. Saj je znano, da je morala baš opozicija cele mesece z nujnimi predlogi skrbeti, da je imela Narodna skupščina sploh o čem razpravljati, sicer bi mo- rala radi brezdelja že davno na počitnice, akoravno čaka cela vrsta nujnih zadev na rešitev. Končno je obstrukcija opozicije naperjena proti ratifikaciji nettunskih konvencij in proti londonskemu posojilu. Ne moremo dovoliti, da izvede to sedanja vlada, ker vemo že v naprej, da bi storila to na škodo države. Nevarnost nettunskih konvencij bi se dađa morda Še na kak način ublažiti, če bi jih ratificirala in izvedla vlada, ki ima avtoriteto doma in v inozemstvu. V nobenem slučaju pa ne moremo dopustiti, da najame sedanja vlada veliko inozemsko posojilo, in da naloži narodu ogromno breme, ki se ga ne bo mogel otresti dolga desetletja. Vlada, ki sklepa tako veliko posojilo, mora imeti predvsem zaupanje celega naroda, mora dati sigurne garancije, da se bo posojilo uporabilo v produktivne svrhe, z zgradbo objektov, ki bodo s svojimi dohodki sami mogli odplačati posojilo, zlasti pa mora dati garancije, da se bo posojilo uporabilo tudi za prečanske kraje, ki bodo morali nositi tudi glavni del bremen za to posojilo. Vlada poskuša s protiukrepi preprečiti nadaljno borbo opozicije, toda tu ne bo imela uspeha. S svojo dvetretjinsko veČino, s strogim izvajanjem poslovnika, s permanentnimi sejami Narodne skupščine vlada ni mogla zdržati borbe z opozicijo. To je predvsem dokaz njene notranje slabosti, tako radi nesloge in odpora proti postopanju vlade same, kakor tudi zaradi slabe kvalitete večinskih poslancev, ki bi morali braniti vlado. Vlada je zato hotela poseči po skrajnih sredstvih in zaključiti redno zasedanje in zlomiti akcijo opozicije z otvoritvijo izrednega zasedanja. UvidevajoČ, da se more računati na moč 6voje lastne večine, se je hotela vlada skriti za hrbet drugega ustavnega faktorja in angažirati celo krono za bor-bobo proti opoziciji. To pa se ji ni posrečilo. Mi bomo vztrajali v borbi, ker vemo, da gre za pravično stvar. Režim, ki si je okrvavil roke s krvjo naše omladine, režim, ki ne ščiti naših najprimitivnejših nacijonalnih interesov, ne sme in ne more ostati. Pisane zgodbe iz naših krajev Tragedija zdravnice dr. Žagarjeve. — Dva velika požara. — Tatvina dragocenosti. — Smrtna obsodba. — Bigamist pred sodiščem. 2e včeraj smo poroča H o rodbinski tragediji, ki se je odigrala v Dugerni Selu pri Zagrebu. Dr. Edita Žagar se je seznanila z železniškim uradnikom Josipom Žagarjem v neki dalmatinski bolnici med vojno, kjer je ležal Žagar ranjen kot kapetan in solunski dobro-voljec. Žagar se je ločil od svoje žene in dveh otrok in prestopil v pravoslavno vero ter vzel zdravnico Bi reki b a ne r za žene. Nastanila sta se v Duge m Selu. Žagar je bil postajenačelnik in je bi1 baje umirovljen, ker je prevestno izvrševal svojo službo. V vojni si je tudi pofrvan* živce in je bil s H no ljubosumen. Tak > so bili v hiši prepiri na dnevnem redu, dokler se zakonca nista ločila. Žagai je odšel v Ljubljano. Žaga rjeva ;e prosila za zdravniško mesto v Naru. pa ga ni dobila. To jo je zelo potrto. Od tega dne je pisala tudi dnevnik in ta dan je napisala: Ostanejo mi samo tri možnosti, da se predam na milost in nemilost svojemu možu, česar me morem storiti, ker je z menoj pre-grdo ravnaj, drugo je, da samostojno Živim, kar je tudi nemogoče, ker nisem dobili zaprošenega mesta in tretje, da se preselim i:a oni svet, kjer vlada večni mir. ganeva se je že pred mesecem pripravila na smrt. V Zagrebu si je nabavili veliko količino morfija. Njena mati je povedala, da imata namen iti prostovoljno v smrt, samo da morata še premisliti zaradi otrok. Na predvečer samomora se je zdravnica z materjo poslovila od sosedov in svoje gospodinje. Nmče ni njenega slovesa jemal resno. Hišni lastnik Fran Vernik se je čudil, da zdravnica ni dopoldne prišla iz stanovanja in ker je slutil nesrečo, je to javil srezkemu poglavarjstvu. Vlomili so v stanovanje in nudil se jim je pretresljiv prizor. Zdravnica je ležala v postelji in držala v objemu 3 letino Evico. Njena mati je bila tudi v črnem in je držala S ietnega Mirka. Otroka sta bila že mrtva, zdravnica in njena mati pa v globoki nezavesti. Rešilni voz je odpeljal zdravnico in mater v zagrebško bolnico. Na mizi so bila poslovilna pisma na srezko poglavarstvo, občino, na družino Milana Dobrovoljca, na moža Josipa in na sestro. Zdravnica je vse uredila za smrt. Pospravila je sobo in položila denar za male dolgove. V pismu na občino piše, da ni izvršila obupnega čina v auštvm* zmedenosti. Beda jo jc gnala v prezgodnjo smrt. Njena mati je umrla v bolnici v sredo, zdravnica pa v četrtek. Ker je zadmje čase uživala morfij, je bila najo4pornejša. Žagarjev a se v bolnici ni zavedla. V sredo je nje.i mož iz Ljubljane vprašal, kako ji je. Zvečer je prispel v Za»greb in ostal pri umirajoči žen vso noč. V četrtek zjutraj ;e zdravnica bruhnila kri in izdihnila. Iz Subatice poročajo, da je včeraj izbruhnil velik požar v tvornici kavču-ga, ki je last industrijalca Beinihiuta. Vzrok požara še ni ugotovljen. Požar je nastal v delavnici in se je bliskovito Jrril po vseh tvorniških prostorih. Tvornica se nahaja v velFkem poslopju, kjer so v pritličju še nameščene velike trgovine. Tudi trgovski lokali so bili v veliki nevarnosti. Navzlic velikemu naporu gasilcev se je požar kmalu razširil na vse poslopje. Požar je bil vedno večji in vode je začelo primanjkovati tako da je obstojala nevarnost, da se požar razširi Še na sosedna poslopja Pašićeve ulice, kjer se tovarna nahaja. Velike množice prebivalstva so se zbirale pred gorečo tovarno in policija je s pomočjo vojaštva komaj vzdrževala red. Okoli 5. ure je goreče poslopje pretresla strahovita detonacija. Razle-tel se je velik kotel v tovarni in nastala je splošna panika. Istočasno so se razširile vesti, da je nastal požar tudi v ulici carja Lazarja. To je panrko še povečalo. V tej ulici je res gorela velika stanovanjska hiša, ki je pogorela do tal, ker gasilci zaradi pomanjkanja vode niso mogli gasiti. Med tem je tvornica gorela še dalje in je pogorela skoraj do tal. Tvornica, skladišče in ves tvorniški materija] je zgorel Škoda, ki jo trpi tovarna, znaša nad 2 milijona Din. ★ Včeraj dopoldne so opazili delavci v žagi bratov Kašiković v rfanžicah požar, ki je nastal v strojnici. Ker je zadnje dni solnce pripekalo in so bile osušene vse lesene naprave, se je požar hitro ši-ril in objel v trenutku večji del parne žage. Vsi delavci so bili takoj alarmirani in so začeli gasiti, toda brez uspeha. V pol ure je bila cela žaga v plamenih. Vročina je bila ta-ko velika, da se nihče ni upal v bližino. Veter je odnašal iskre tudi k sosedom in tako seJe vnelo tudi veliko skladišče drv v bližini. Na kraj požara so bili poklicani tudi sarajevski gasilci, ki so dospeli v nadžice s posebnim vlakom in takoj stopili v akcijo. Med tem se je požar razšmril še na veliko skladišče. Gasilci so napeli vse sile, da bi lokalizirali požar in obvarovali vsaj sosedno parno žago bratov Naničev in železniško postajo s skladišči. Takoj so izpraznili tudi postajo. Šele popoldne je uspelo požar lokalizirati »tako, da ni bik) več nevarnosti. Skoda je velika in se ceni na 1 milijon Din. * Iz Dubrovnika poročajo, da so neznani zlikovci odnesli v Gružu v vili Ivana Svilokosa dragocenosti v vrednosti 65.000 Din. Vlomilci so vlomili v stanovanje poročnika Ivana Kernerja in vdrli v omarico, kjer so bile dragocenosti shranjene. Policija je takoj uvedla preiskavo, da izsledi tatove. Služkinja je izjavila, da se je javil neki neznanec s pismom in vprašal po stanovanju poročnika Kerneja. Sum je padel na služkinjo samo in njenega zaročen, ca. Oba sta bila aretirana, a odločno ta-itja vsako krivdo. Med tem se je pa zvedelo, da se je tudi v drugih vilah pojavil neki vojak in vpraševal po stanovanju oficirjev. Preiskava je ugotovila, da je to dijak Rafajlovič. Orožniki so ga aretirali in z njim še njegove štiri tovariše, ki so obdolženi sodelovanja pri veliki tatvini dragocenosti. Iz Splita poročajo, da je včeraj ši-beniska porota obsodila na smrt Boža Mulića. Mulić je imel ljubavno razmerje z vdovo Kato ToHć. Toiićeva je rodila nezakonskega otroka. Po porodu je prišel k nji Mulić in ji vzel otroka ter ga odnesel v okol ico, kjer ga je zadavil in vrgel v graben. PoKcija je prišla de-tomoru na sled in aretirala Mulića in vdovo Kato. Porotniki so spoznali Mulića krivim umora in sodniki so ga obsodili na smrt, Kato so pa obsodili na 1 leto ječe, ker je pri umoru sodelovala. Včeraj se je pred sodniki v Zagrebu zagovarjal skladiščnik Rudolf Ču-klić. nameščen pri tvrdki Nestle . Cu-klić je bil obdolžen bigamije, ker je imel dve zakonski ženi. Prva njegova žena je Kata Vučković, s katero se je oženil na Trsatu. Druga je pa Marija Golob, s katero se je oženil v Zagrebu. Prva Čuklićeva žena ni živela v Za. gretju in ni vedela, da se je njen mož oženil z drugo. Pred dnevi je pa prišla v Zagreb tn je našla pri možu drugo ženo. Moža je takoj naznanila policiji in sodišču. Čuklić je bil obsojen na tri mesece ječe in pogojno na 1 leto ječe. Koncertni večer bifoljske ženske obrtne šole Gojenke ženske obrtne šole iz Bitolja in njih spremljevalke so stanovale v *MIa. diki» in bile gost ljubljanskega mesta. Vo* diteljica, kakor tudi več spremljevalk, je bilo včeraj pri dvorni dami gospej Tav. carjevi na obedu in pri velikem županu na čajanki. Čez dan si ji družba ogledala vse mestne zanimivosti, zvečer pa so priredile koncert, ki je bil kljub ne posebno primer* nemu času, ko je že mnogo ljudi — poseb* no dijaštvo — odšlo na poletni oddih, prav dobro obiskan. Koncertni večer ravno to ni bil, ali vendar prav ljubezniva prireditev bitoljskih deklic, gojenk obrtne šole, ki so nekoliko pele., recitirale in plesale. Strogo umetniško soditi to prireditev ne smemo, saj njena namera je bila le pokazati, da se ženska deca v Bitolju vzgaja istotako intenzivno v vseh smereh za lepoto kot pri nas na skrajnem državnem zapadu. Mnogi izmed našega občinstva tega dn včeraj morda niso prav trdno verjeli. Mlade deklice so prav srčkano zapele najprej državno himno, nato pa tri šopke makedonskih pesmi. Žal le, da so te zelo animirane in ritmično ter melodično bogate narodne pesmi bile preveč »evropski< harmonizirane, jaz mislim, da naša južna, napol orijentalska narodna pesem nikakor ne prenese priprostih glavnih troje trozvokov 1.. 4. in 5. stopnic, ker izgubi s tem svoi naciionalni karakter. Isto velja tudi za makedonske plese, ki smo jih včeraj slišali v obliki potpun ja. Melodija je pač ostala, a vse druga je preveč zapadno prirejeno. Zelo lepa je bila recitacija »Kosovske devorke*. Prvi naciionalni del je bil dosti zanimivejši, kot drugi, v katerem smo videli nekoliko gim-nastično - ritmičnih scen in Matjeovec-Holečkove igre >Na livadah Maršal ter dve ritmični sliki »Nokturno*: in *Kajmak-čalana«. Imena avtorjev kažejo, da češki glasbeniki tudi v Bitolju intenzivno orjejo glasbeno ledino. Vsa prireditev je bila nekoliko predolga, toda je prav lepo uspela. Občinstvo je bilo dokaj navdušeno ono ni bilo skopo z aplavzom. Včeraj smo znova videli,, da ima mladina iz naših vzhodnih delov države široke možnosti, da potuje ln se tako seznanja s svojo domovino. Nikakor pa te možnosti nima naša slovenska mladina. Ta ne sme, ali ne more nikamor, ker za take ekskurzije ni na Tazpolago niti sredstev, niti dovoljenja. In vendar ima naša šolska mladina iste želje in iste pravice do najširšega spoznavanja svoje države. Skoro pa bi imeli prav, če bi trdili, da Je za nas prečane druga mera, kot za naše vzhodne brate. Upajmo, da v tem oziru pridejo tudi za naše šole boljši časi. Višek prireditve pa je bila recitacija Kosovske devojke. Marsikdo je občudoval to krasno narodno pesnitev, ali neprimer* no drugače so jo občutili tisti, ki so jo sinoči slišali predvajati od hčere tužne Ma* kedonije v originalni, pestri domači noši, kakor jo je nosila mlada junakinja Koso. vega polja. Prekrasna je bila tudi kolorira* na ritmična slika Kajmakčalan. Samo tisti, ki je videl to izvajanje, si lahko predstav, lja, kaj je našim južnim bratom Kajmak* čalan, kjer so se borili prvič ramo ob rami junaki iz vse naše države. Prireditev je zaključila ljubka deklica s šaljivim, satiričnim predvajanjem, pušči* co za tiste, ki mislijo, da je le to dobro, kar je tuje, vse domače pa manj vredno. Predvajateljice so bile nagrajene s cvet* jem. Da se ojačijo čim bolj vezi med našim ženstvom, so v spomin poseta izročila naša ženska društva južnim sestram lepe spo« minkc. Atena jim je poklonila letošnje knjige iz belo*modre zbirke, »Splošno žen* sko društvo* knjigo »Slovenska žena». Ko* lo jugoslovanskih sester* pa je dalo Bitolj* čankam velik naroden cekar, poln slaščic in cvetja. Voditelj prireditve, profesor telovadbe in načelnik bitoljskega Sokola, A. Bartipan je prejel od društva Primork zlat venec. Načelnica ženske obrtne šole iz Bitolja, ga. Vida Kostićeva. je izročila med koncer* tom slovenskim sestram v roke ge. Tavčar* jeve krasno makedonsko ročno delo, v ma« kedonskih vzorcih vezano blazino. Po koncertu so prirediteljice, spremlja* ne od mnogih domačih, odšle na restavra* cijski vrt »Zvezde*, kjer so po končani ve« čerji zaplesale narodni ples kolo. Nekaj jih je danes dopoldne odšlo na Bled, odkoder se vrnejo popoldne. Ob petih popoldne pa vsa družba zapusti Ljubljano in se vrne po precej dolgi turneji domov. Pravniški kongres v Skoplju Predsedstvo stalnega odbora pravniškega kongresa je sklenilo, da se bo na letošnjem kongresu pravnikov, ki se bo vršil od 3. do 10. oktobra v Skoplju, referiralo, diskutiralo in sklepalo o sledečih problemih: Dušanov zakonik, o katerem bo reieri-ral vseučiliški profesor v Ljubljani dr. Metod Dolenc, koreferenti bodo pa sodnik okrajnega sodišča v Ljubljani dr. Rudolf S?jovic, profesor pravne fakultete v Su-botici dr. Milan Konstantinović in odvetnik v Beogradu dr. Vidan Blagojevič. Tobačni monopol, njegova pravna priroda in njegov pomen za gospodarstvo in državne finance. O tem problemu bo re-feriral minister n. r. dr. Milan Stojadino-vič, koreferent bo pa docent pravne fakultete v Ljubljani dr. Albin Ogris. Agrarno vprašanje v naši državi. O tem problemu bo referiralo šest pravnikov in sicer: bivši pomočnik pravosodnega ministra dr. Lujo Novak bo referiral o splošnih principih agrara, pomočnik ministra za agrarno reformo Miloš Sretenović o agraru v južnih krajih, profesor višje ekonomske komercijalne šole v Zagrebu dr. Milan Ivšić o agraru v severnih krajih, odvetnik iz Beograda dr. Vlado Stakič bo koreferiral o agraru v Vojvodini, inspektor ministrstva za agrarno reformo dr. Gjoko Bogojevič bo referiral o agraru v Bosni in Hercegovini, vladni svetnik v Ljubljani dr. Fran Spi!ler-Muys o agraru v Sloveniji in inspektor ministrstva za agrarno reformo dr. Zvonimir Turina o agraru v Dalmaciji. Sodelovanje sodnikov in psihijatrov pri določanju zmanjšane odgovornosti. O tem bo referiral profesor pravne fakultete v Zagrebu dr. Stanko Frank, koreferenta bosta pa prvi državni pravdnik okrožnega sodišča v Mariboru dr. Ivan JanČiČ in odvetnik v Beogradu Vlado SimiČ. Vsi referati in koreferati bodn natiskani v posebnei spomenici IV. kongresa, piavnikov in razposlani v avgustu vsem udeležencem kongresa. Diskusije v sekcijah se bodo vodile na podlagi tiskanih referatov in koreferatov, sklepalo se bo pa v plenumu kongresa. Prijave za kongres je tteba poslati tajniku kongresa Miodragu Filipoviču, sodniku beograjskega sodišča ali pa blagajniku udruženja pravnikov Stoianu Jovanoviču. Prijave sprejemajo tudi tajniki udruženja pravnikov in sicer v Beogradu M. Zlatanovič. v Zagrebu odvetnik dr. Ivo Politeo, v Ljubljani pa sodnik dr. Rudolf Sajovic. Prijavi je treba priložiti ino Din na račun stroškov (60 Din za kongres. 25 za spomenico, 10 za udruženje pravnikov, 5 za poštnino). To velja za državne in samoupravne uradnike, do-čim plačajo pravniki svobodnih poklicev 160 Din. Za rodbinske Člane morajo poslati državni in samoupravni uradniki po 60, pravniki svobodnih poklicev pa po 120 Din. Glede na veliko število članov udruženja je treba poslati prijave čimprej, ker bodo imeli prvenstvo glede stanovanj oni, ki so se prej prijavili. V svrho organizacije kongresa se je ustanovil prireditveni odbor, čigar predsedstvo tvorijo predsednik upravnega sodišča Mladen GraŠić, predsednik apelacii-skega sodišča Mladen Trajanović. sodni general Miloš Konstantinović, predsednik okrožnega sodišča Nikola Veljković, odvetnik Jusuf Zija-Smailagič in sodnik Dušan Antič. Sport — Koturaški Savez SHS. Pododbor Ljubljana mesto (klubi Ilirija. Primorje, Sora in Disk). V nedeljo dne 17. junija t. 1. se vrši tretje kolo državnih prvenstvenih dirk na progi St. Vind nad Ljubljano-Kranj-Zirovnica m obratno. Točno ob 14. uri start >prvorazrednih dirkačev« na km. 100 — ob 14. uri 10 start »iunioriev* na km. 50 — ob 14. uri 20 start k klubski dirki km. 30 »Kolesarskega društva ?ora« v Št. Vidu nad Ljubljano. Start in cilj za vse dirke pri km. 4200 pred restavracijo Slepi Janez v §t. Vidu. — Dirko izvede Kolesarsko društvo Sora ter priredi po dirki športno veselico z koncertom in srečo-lovom na prostranem vrtu »Pri slepem Janezu*. Pri veselici sodeluje železničarska godba ^Sloga*. — Koturaški Savez SHS. Pododbor Ljubljana mesto. Danes, dne 15. jun, zvečer ob 7. uri odoborova seja v restavraciji »Novi svet<. Zaradi nujnih zadev prvenstvenih dirk. se vsi odborniki vabijo k tem sigurnejši udeležbi. — Predsednik. — Športna reperezentanca ljubljanske univerze. Za akademsko lahkoatletsko državno prvenstvo nastopijo za ljubljansko univerzo sledeči atleti: dr. Perpar, Stepin-šek. Močan, Puc, Omladič, Petkovšek, Štolfa, Šaukal, Uršič, Lah, Medica, Frolich, Štrekelj, Banko, Smrzi, karadjole, Gašper-šič, Orehek, Stegu. Navedeni kolegi naj se javijo v soboto 16. trn., točno pol štirih na igrišču A. s. k. Primorja. Vsak naj prinese seboj črne hlače in sprinterice. Ker so te prve državne meduniverzitetne tekme obenem važne za sestavo državne reprezentance za svetovni univerzitetni šampionat, pOzivam vse imenovane atlete, da se tekmovanja zanesljivo udeleže. Dispciplina in točnosti! — Glavni kapetan. — Savezna zvezdna vožnja v Celje. Vsi v Savezu motoklubov kraljevine SHS včlanjeni motoklubi se pozivajo, da se s svojim članstvom v čim večjem številu udeleže te propagandne vožnje v Celje dne 17. tm. Odhod vozačev po dispoziciji klubov, tako, da dospejo do 10. ure dopoldne v Celje. Ob pol 11. uri sprejem na glavnem trgu v Celju — sprevod po mestu. Popoldne: veselica z godbo z gozdni restavraciji nad mestnim kopališčem v mestne parku. Odhod iz Celja po odredbah klubov. Savez motoklubov kraljevine SHS v Ljubljani. Stev. 136 — Kolesarsko in motociklistično dri* stvo »Sava* v Ljubljai vabi članice in čla ce ter prijatelje kolesarskega sporta, da sc v čim večjem številu udeleže razvitja pra< pora kolesarskega društva »Ljubljanica« Dobrunje, ki se vrši v nedeljo dne 17. ju* nija v Štepanji vasi v gostilniških prostorih g. Fr. Kregarja. istočasno se vršijo ob 15. uri kolesarske dirke. Skupni odhod je iz Ljubljane točno ob pol 14 izpred društve* ne pisarne, Karlovska cesta 4. — Službeno iz LLAP. K lahkoatletske* mu mitingu za državno prvenstvo akade* mikov, ki se vrši 16. in 17. t. m., se pozi* vajo kot sodniki gg.: Gregorič, \Vindisch, Danilo Sancin, Slamič, Rybar, Oblak, Gni» dovec, Baltezar, poleg teh še po en zastop* nik akademikov iz Beograda. Zagreba in Ljubljane, kot predstavniki sodniške komi* sije. Zapisnikarja in rediteljstvo postavi Športna reprezentanca slušateljev Ijuhljan« ske univerze. — Imenovani gospodje naj se sestanejo na igrišču ASK Primorja, v soboto ob 14. in v nedeljo ob 15.30 uri. — Tajnik I. — Hazensko prvenstvo v Mariboru. Stanje prvenstva v Mariboru je seda»j sledeče: Maribor 2 2 0 0 25 : 10 4 točke Mura 1 0 0 1 5 : 9 0 » Ptuj 1 0 0 1 5 : 16 0 » Prvenstvo si je torej priborila družina Maribora, dočim ;e Mura zasedla drujo mesto. Mura ima sicer odigrati Še eno tekmo in sicer s Ptujem, ki pa bo na-jbrž končala v njeno korist. — Teniški turnir v Rogaški Slatin!. V nedeljo se prične v Rosaški Slatini internacrjonalni teniški turnir, ki ga priredi LSSK Maribor pod pokroviteljstvom predsednika oblastnesa odbora dr. Leskovarja. Predpriprave za turnir so končane. Tekmovanje obeta zelo zanimiv sport. Razpis tekmovanja je sledeč: gospodje in dame posamezno, gospodje v dvoje, gospodje in dame v dvoje, juniorji posamezno. Finale je na Vidov dan. — Po dosedanjih prijavah sodeč bo to eden najbolj znamenitih mednarodnih teniških turnirjev v Sloveniji. Sodelovanje je prijavila tudi avstrijska prvakinja sdč. Hasenauenjeva. KOLEDAR. Danes: petek, 15. junija 192$; katoličani: Vid; pravoslavni: 2. junija Vidoslav. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Ideal: ^Pod alžirskim solncemt. Ljudski kino (Matica): Tartuffe<. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinc, Rimska cesta, Levstek, Reslje-va cesta. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA. Fetek, 15.: <*Dobri vojak Švejk*. Gostuje g. Gradiš*Daneš. Lzv. OPERA. Petek, 15.: Baletni večer. Poslovilni večer g. VIčka in gne. \Visiakove. Izv. Začetek ob S. uri. Sobota, 16.: »Grofica Marica*. Ljudska predstava pri izredno znižanih cenah. Izv. «Grofica Marica* po izredno znižat nih cenah. Zadnja vprizoritev te najbolj priljubljene operete bo v letošnji sezoni v soboto in sicer kot ljudska predstava po izredno znižanih cenah. V nedeljo zvečer pa se vprizori zadnjikrat v letošnji sezoni opereta Čardaška kneginja v običajni za* sedbi. Tudi za to predstavo veljajo izredno znižane cene. Premijera Straussove opere «Salome» se vrši v ljubljanski operi v ponedeljek dne 18. junija. Naslovno vlogo poje ga. Thier* rvjeva, kot gost nastopi v vlogi Johanaana Robert Primožič. Ostala zasedba je slede* ča: Herodiado, tetrarhovo ženo poje gospa Medvedova, Atipa, tetrarha Judeje g. Ko* vmČi mladega Sirca Narabota — g. Bano* vec, Herodiadin paž je gdč. Španova. Prvi Nazarenec je g. Betetto, drugi g. Peiko. 2ide poje gg. Mohorič, Simončič, Jarc in Rus Josip ter Rumpelj. Vojaka sta gg. Pav» lič in Sekula, Kapadokijec — g. Ribič, su« žen j je g. Marolt. Opero je našt udiral g. Niko Štritof, zrežiral pa ravnatelj opere Mirko Polič. Premiera se vrši za premijer* ski in D*abonma. Opozarjamo na nocojšnjo gostovanje enega najboljših slovenskih igralcev gosp. Daneša.Gradiša v komediji «Dobri vojak švejk», v kateri igra vlogo glavnega juna* ka Svejka. To je poslednja dramska pred* stava letošnje sezone. /. Javna produkcija gojencev držav* nega konservatorija v Ljubljani se vrši ju* tri 16. t. m. ob 20. uri v dvorani Filharmo» nične družbe Natančnejši program produk* cije priobčimo v jutrišnji številki. Dana§* nje obvestilo naj velja kot povabilo stari* šem gojencev, ki na produkciji nastopajo in sploh onim, ki se zanimajo za glasbeno* vzgojno delovanja konservatorija. Vstop je prost, pobirajo se le prostovoljni pri* spevki za kritje stroškov; podrobni spored produkcije stane 3 Din in se dobiva v so* boto v pisarni Glasbene Matice. Starš« prosimo, da ne pripeljejo k produkciji otrok, ki šc ne morejo slediti posameznim točkam. Oproščena detomorilka Nedavno samo poročadi o strahoviti rodbinski tragediji, ki se je odi-grrala v hotelu Moser v Bedaku. 2ena učitelja Petučnika je v oburpu umorila oba svoja otroka, 3 letnega Wolfra.ma in 6 letnega \Valta-ja. Otrooičema je z britvico prerezal vrat. Nato si je sama prerezala žile na rokah, vendar so ji pa re&li življeroje. Epilog te tragedije se je te dni odigral pred sodiščem v Celovcu. Pcrtuč-nikova se je morala za svoj-e dejanje zagovarjati pred porotniki. Pri razpravi je izipovedata. da je živela v veliki bedi, ker jo j-e mož zapustil in pobegnil v Nemčijo. Bala se je. da umro vsi skupaj od lakote in v obupn je umorila svoja otroka. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje glede umora, potrdi-li so pa tudi dodatno vprašang-e glede umora, potrdili so pa tudi dodatao vprašanje, da je obtoženka izvršila svoje dejanje v duševni zmedenosti. Sodišče je Petučni-kovo oprostilo. btev 1 •SLOVENSKI NAROD, dne 15. junija 1928. Stran 3# * Dnevne vesti. — Vse cenjene naročnike, ki še niso obnovili naročnino, vljudno prosimo, da to čimpreje store, ker sicer se bode vsem zamudnikom pošiljanje lista v torek, dne 19. t. m. ustavilo. — Uprava «Slovenskega Naroda». — Ameriški Čehoslovaki v Jugosla\r Med svetovno vojno, ko je preživljal srbiti narod pod težo avstro-nemške invazije najhujše čase, so mu poslali ameriški Čehoslovaki v znak bratske ljubezni sanitarne oddelke pod vodstvom najboljših zdravnikov, poleg tega so pa nabrali mnogo denarja za srbski Rdeči križ. Prva zdravniška misija pod vodstvom sokolskega prvaka dr. Rudiša Jičinskega iz Chicaga je Izgubila mnogo članov, ki jih ie ugrabila epidemija pegastega tifuza. 17. februarja 1915 le podlegel v Skoplju zavratni bolezni kot žrtev svojega poklica mladi češko-ameriški zdravnik dr. Jan Kara iz Chicaga. Ameriški Čehoslovaki, ki so prišli v velikem številu v domovino, da proslave desetletnico osvobojenja, prirede skupni izlet v Jugoslavijo, da utrdijo prijateljske stike z Jugosloveni in se poklonijo manom onih, ki so pokopani v jugoslovenski zemlji, zlasti v Makedoniji. Ameriški Čehoslovaki odpotujejo iz Prage jutri in se ustavijo v Brnu, na Dunaju in v Beogradu. Tz Beograda odpotujejo v Skoplje, kjer se udeleže sokolskega zleta. Tz Skoplja se vrnejo preko Dubrovnika. Sarajeva in Zagreba v Prago. — Jugoslovenski večer v Pragi. Predsednik češkoslovaške parlamentarne delegacije na tretji jugoslovensko-češkoslova-?ki medparlamentarni konfernci v Beogradu in Dubrovniku posl. dr. Uhlir ie priredil v torek v Pragi na čast našega poslanika Branka T azareviča prijateljski večer, katereza se je udeležil generalni konzul Cvjetiša. uradništvo našega poslaništva in konzulata ter večina članov češkoslovaške parlamentarne delegacije. Posl. dr. Uhlif J2 v svojem govoru omenjal prisrčen sprejem češkoslovaških poslancev in senatorjev v Jugoslaviji in se zahvalil Narodni skupščini, vladi in kraliu Aleksandru za izraze bratske liubezni. Poslanik Lazarevič je na-glašal velik pomen demokratičnega sodelovanja slovanskih parlamentov in narodov in nazdravil prezidentu Masarvku. — Iz državne službe. Na lastno prošnjo Je odpuščen iz državne službe politično-upravni uradnik pri sreskem poglavarstvu v Ptuja Mihael Zavadlal. — Iz sodne službe. Imenovana sta: kanclist pri deželnem sodišču v Ljubljani Josip Rainer za pisarniškega predstojnika pri dež. sodišču v Ljubljani, pisarniški predstojnik pri okrožnem sodišču v Celju Anton Zorko pa za viš. pisarniškega predstojnika pri istem sodišču. — Jugoslovenska delegacija na razstavi sodobne kulture v Brnu. Kakor smo že poročali, je bila naša delegacija na kongresu češkoslovaško - iugoslovenskih lig v Plznu povabljena tudi na veliko razstavo sodobne kulturne v Brnu. Včeraj opoldne sta prispela v Brno minister n. r. Trifunović in general Jovanovic. Na kolodvoru so ju pozdravili župan mesta Tomeš, podžupan Maša. predsednik razstavnega odbora Dresler, zastopnik češkoslovaške-jugoslo-venske lige v Brnu dr. Rostohar in zastopnik akademskega društva »Jugoslavija« prof. Svetličič. Ostali člani jugogoslovenske delegacije so prispeli v Brno včeraj zvečer z brzovlakom. _ Nov geometer. Na beogradski univerzi ie diplomiral za geometera vpoko-jeni uradnik g. Leopold Mandelj. Čestitamo! — Brezposelnost v Beogradu. Koncem Januarja je bilo v Beogradu 7327 moških in 774 žensk brez posla, koncem februarja 8T»55 moških in 913 žensk, koncem marca 6499 moških in 1083 žensk, koncem aprila 8126 moških in 997 žensk, koncem maja pa 5864 moških in 956 žensk. — Iz diplomatske službe. Tajnik našega poslaništva v VVashingtonu Branko Ace-movič je imenovan za tajnika v zunanjem ministrstvu. Dosedanji tajnik zunanjega ministrstva V. Marinković je imenovan za tajnika našega posla ni štva v Buenos Ai-resu. • — Kirurško - gineloškl zavod v Skoplju. Ministrstvo javnih del je odobrilo 3,809.228 Din za gradnjo kirurško - gineloškega zavoda v Skopliu. Zavod začno graditi še letos. — Zanimanje Dancev za naše Primorje. Naš konzul v Kopenhagnu ie prispel na Sušak, od koder odpotuje v Zagreb in v Beograd, pozneie pa v Dalmacijo. Konzul namerava spisati brošuro o lepotah našega Primorja, da vzbudi zanj zanimanje danske javnosti. _ Iz Tržiča; Deška in dekliška meščanska šola priredi v nedeljo, dne 17. trn. v šolski telovadnici in v dveh razredih razstavo vseh šolskih izdelkov. Razstavljeni bodo vsi predmeti, ki jih pošlje šola ra mariborsko razstavo vseh slovenskih meščanskih šol. Zato še posebno opozarjamo pt. občinstvo in merodajne činitelje, da si razstavo ogledajo. Tekoče šolsko leto zaključi meščanska šola s proslavo Vidovega dne v četrtek 28. junija. Vpisovanje za prihodnje Šolsko leto se vrši na praznik sv. Petra in Pavla, dne 29. junija in v soboto, dne 30. junija, vsakokrat od S.—12. v ravnateljevi pisarni. V jeseni se smejo vpisati le tisti, ki imajo ponavljalne izpite, eventuelni zamudniki pa bodo morali delati posebno prošnjo na velikega župana, da jim dovoli vpis, kar Je že zopet združeno s stroški. V prvi razred se sprejemajo učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili 3etrfo šolsko leto ali p*to. S seboj naj prineso zadnji šolski izkaz, krstni list, domovnico in potrdilo o cepljenih ko- zah. Z njimi naj pridejo stariši ali njih namestniki. Za učence iz drugih krajev je na razpolago šolarska kuhinja, kjer dobivajo prav dobro in ceneno hrano. Za deklice je priporočljiv internat pod vodstvom šolskih sester, za dečke pa je dovolj stanovanj na razpolago. Po prizadevanju šole napravi ga. Malijeva celo za dečke internat v manjšem obsegu. — Ravnateljstvo. _ Dražba lova. V ponedeljek, dne 2. julija 1928 ob 10. uri se bo pri sreskem poglavarju v Kamniku, soba štev. 6 vršila dražba občinskega lova Kamnik, ki je bila razpisana že s tuur. razglasom z dne 25. aprila t. 1. št. 6666, a je bila preložena. Glede te dražbe velja isto, kar je bilo s citra zgl a som objavljeno. — Sestanek društva državnih pisarniških uradnikov. V nedeljo 17.tm. ob 10. uri dopoldne se vtši v Mariboru, v Narodnem doma, širši članski sestanek društva državnih pisarniških uradnikov. Poroča odbor. — Uboj. V ponedeljek smo poročali o brutalnem napadu, ki je bil izvršen pretekli potek na rudarja Franceta Urankarja iz Zagorja. Ko se je Urankar skupno s svojim bratom vračal z dela domov v tri ure oddaljeno vas Podmilij, ga je napadlo več fantov v bližini župnišča v Št. Ožbol-tu. Fantje so na brata metali kamenje in ko sta pred njimi bežala v hosto, so tekli za njima in dohiteli Franceta, katerega sos koli potolkli na tla. France Je dobil štiri udarce s kolom po glavi in mu ie počila lobanja, dočim je dobil brat Nace nevaren udarec po roki. Težko ranjenega Urankarja so v soboto prepeljali v bolnico, kjer pa je v sredo podlegel poškodbam. Napadalce je izdal brat Nace orožnikom. Kolovodja cele družbe je bil Janez Prvinšek, sin cerkvenega ključarja, katerega so orožniki aretirali, o čemur smo že poročali. Baje srre za političen uboj, ker je bil Urankar naprednega mišljenja in kot naročnik »Jutra* m »Domovine« klerikalcem v tamošnji okolici trn v peti. Pogreb nesrečnega fanta, ki je bil miren in pošten, bo danes popoldne iz ljubljanske bolnice na pokopališče k Sv. Križu. — Pogrešan moški. Dne 29. maja je odšel 281etni delavec Josip Ahčin, rojen v Sv. Duhu in stanujoč v StražiŠču pri Kranju okoli 23 precej vinjen od doma. Poprej se je poslovil od sostanovalcev in od hišnega gospodarja, rekel Je, da ga ne bodo videli nikoli več in da gre v Savo. Nato je odšel v smeri proti Kranju. Od tega dne ga ni videl nihče več, pač pa je prejela njegova zaročenka Jerica L., delavka v Tržiču, od njega dva dni kasneje poslovilno pismo. Ahčin ji je pisal, da se mu je življenje zagrenilo in da noče več živeti. Pogrešani Ahčin je srednje velike, suhe postave, ovalnega, skoroda prosojnega lica, črnih las, v zgornji čeljusti mu manjka en zob. Oblečen je bil v sivo obleko, na sebi je imel srajco brez ovratnika, na nogah črne čevlje. — Vlom v Rodvincih. Dne 11. juniia je bilo vlomljeno pri posestniku Martinu Gru-barju v Rodvincih. Tat Je odnesel rarno obleko in perilo v vrednosti 2027 Din, pri vlomu ga je pa Grubar zasačil in ga pregnal. Kljub temu se je lopovu beg z vso pokradeno robo posrečil. — Vreme. Za včeraj ie barometer kazal, da se utegne vreme poslabšati, danes zjutraj je pa še bolj padel. Včeraj zjutraj je kazal še 765, danes pa že 760 mm. Obeta se torej izpremenljivo, deloma morda tudi deževno vreme. Ob nedeljah je vreme sploh rado slabo in najbrž bo tudi to nedeljo izletnikom in turistom pokvarilo veselje. Včeraj je bilo lepo v vsej državi. Zanimivo ie, da je temperatura znatno padla, a kljub temu vreme ni stanovitno. Najvišjo temperaturo so imeli včeraj v Splitu in sicer 29 stopinj. V Dubrovniku in Skopliu je bilo 28, v Sarajevu, Beogradu in Zagrebu 24, v Mariboru 23. v Ljubljani 23, v Ljubljani 22.8. Danes zjutraj je znašala temperatura v Ljubljani IS stopinj. I? Ljubljane —li Kopališče na Ljubljanici. Kopališče na Ljubljanici popravljajo in bo najbrž v nedeljo že odprto. Dno malega bazena so že spravili v vodo, sedaj je treba še kopališče očediti, kajti bilo je precej zanemarjeno in poraščeno s travo. Popraviti bo treba na mnogih krajih ves bazen. Deske so segnile in deloma razpadle. Zdi se, da bo kopališče vzdržalo kvečjemu še eno leto ali pa ga bo treba enkrat za vselej temeljito popraviti odnosno renovirati. Letošnje reparature bodo veljale mestno občino okoli 30.000 Din zato ie umliivo, da se cela stvar ne more amortizirati. —Ij Stalna higijenska razstava v Ljubljani je privabila v času velesejma mnogo posetnikov, ki so si ogledali z zanimanjem posamezne oddelke. Uprava razstave vabi posebno Ljubljančane, da poseiijo to poučno razstavo, ki bo v poletju odprta vsak dan od 8—12 in od 15—18. —Ij Na dr. osrednjem zavodu za ženski domači obrt v LJubljani. Turjaški trg 4-1. se vrši vpisovanje gojenk in hospitank od 25. in 26. junija 1928, vselej od 8.—12. ure dopoldne in od 14.—17. ure popoldne. Na zavodu se poučujejo sledeče tehnike: klekljane čipke, šivane čipke, belo in pisano vezanje, toledo, file, biserna dela in kon-fekcijoniranje. Redne gojenke se sprejemajo po dopolnjenem 14. letu. Podrobne informacije na zavodu. —H Odkritje Gabronovega spomenika. Koroški rodoljubi odkrijejo jutri ob 4. popoldne pri Sv. Križu nagrobni spomenik velikemu borcu in mučeniku župniku g. Antonu Gabronu. Vsi koroški rodoljubi, kakor tudi pokojnikovi prijatelji in znanci, se vljudno vabijo, da se udeleže odkritja. —Ij Krasne dunajske otroške oblekce od 34 Din dalje le pri KristoHč-Bučar, Stari trg, Ljubljana. 46T —I] H. drž. deška meščanska šola v Ljubljani priredi v soboto 16. in v nedeljo 17. junija v šolskem poslopju razstavo risb, pismenih izdelkov in deških ročnih del. Ravnateljstvo vabi starše in vse, ki se zanimajo za meščansko šolo k posetu izložbe. Razstava je odprta oba dneva od 9. do 12. in 15. do 18. ure. —Ij Vse one, katerim je poslala Zveza obrtnih zadrug po 5 srečk efektne loterije, pa še niso nakazali po poštni položnici 15 Din prosimo, da znesek takoj pošljejo, ker se bo vršilo žrebanje že 28. tm. — Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. —U »SočanI«! Slike izleta, ki so zelo lepo uspele so vsakemu članu na razpolago, ter se jih dobi proti plačilu Din 6 pri tvrdki Josip Ivančič, Dunajska cesta. —U Društvo »Soča« v LJubljani naznanja svojim članom, da se nameravani izlet v Mariboru za 8. julija t. 1. v smislu sklepa odborove seje z dne 13. junija 1928 prenese za prvo polovico septembra t. 1. Natančen dan bomo pravočasno naznanili. 489-n —Ij Gledališka uprava opozarja vse posetnlke, da je od danes naprej začetek gledaliških predstav točno ob 20. uri zvečer. — Prostovoljno gasilno društvo v Mengšu priredi v nedeljo dne 17. junija ti. veliko vrtno veselico ob priliki blagoslov-ljenja nove motorne brizgalne. Na veselič-nem prostoru bodo tudi vaje z motorno brizgalno. Sosedje gasilce in cenj. občinstvo se vljudno vabi. — Odbor. 4S3-n —1] VI. redni občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani se bo vršil v torek, 3. Julija 1928, ob 9. dopoldne v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Dnevni red: Poročilo predsednika; poročilo revizorjev za preizkušnjo računskega zaključka za 1. 1927; sklepanje o bilanci za 1. 1927, o uporabi prebitka in odvezi načelstva; določitev zneska za podpore k rentam vdovam z otroci in dvojnih sirot za 1929 leto v smislu § 6 pravilnika o draginjskih dokladah in slučajnosti. — Opomba: Občni zbor je sklepčen, ako je od vsake skupine (službodajalcev in nameščencev) navzoča vsaj tretjina delegatov. Če bi bil občni zbor nesklepčen, se vrši v 6 tednih drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki potem veljavno sklepa brez ozira na število navzočih delegatov. Sklepa se z absolutno večino oddanih veljavnih glasov; za sklepanje o izpremem-bah statuta pa je potrebna dve tretiinska večina. Predlogi delegatov se sprejmejo na dnevni red rednega občnega zbora samo, ako jih vroče predsedniku najmanj 8 dni prej. predno se vrši občni zbor. O predlogih, ki niso na dnevnem redu, se posvetuje občni zbor samo, če so nujni, o čemer odloča občni zbor z dve tretjinsko večino in nato sklepa o predlogu samem z obso-lutno večino. — Ljudski kino (Matica) predvaja samo danes ob 16.30 in 21 izvrstni film, posnet po Molidrovi komediji »Tartuffe< z velikimi filmskimi umetniki Emil Jannings, Lil Da-gover in \Verner Kraussom v glavnih vlogah Opozarjamo občinstvo, da je ta film samo danes na sporedu. Zato naj si vsakdo preskrbi pravočasno vstopnice. Zaneslo je nas med ledene gore, 66, koder vidimo otoke in obalo severo« vzhodne zemlje, W.eter nas žene ved* no dalje, vsal? dan eno ali dve milju Zrakoplov je izgubljen. Dva naša to* variša imata zlomljene noge. Čim se pojavi vaš zrakoplov na obzorju, za* žgemo ogenj, da se bo videl dim daleč naokoli. Streljali bomo tudi z revol* ver j i, da vas opozorimo nase. Ledeno tforo, na kateri smo obtičali, smo po* barvali z rdečo barvo, da jo boste la* hko videli iz zračnih višav. Hrane ima* mo v najboljšem slučaju za 50 dni. Po* grešamo pa obutve, orožja, srteliva, re* silnih čolnov, sani, lekarstev in cigaret. Tu je nebo stalno zastrto, toda iz višine 500 m se vidi daleč naokrog. Radiopo* ročila lahko sprejemamo, toda čez ne* kaj dni ne bomo mogli več pošiljati ra* diobrzojavk, ker so začeli akumulator* ji pešati. Nujno prosimo, da nam poŠ* Ijete tri rešilne čolne. Radiopostajo na parniku «Citta di Milano* slišimo do* bro. toda rimska oddajna postaja San Paolo se sliši ponoči mnogo bolje. L arsen obupal. Kapitan Larsen, ki se je mudil še v nedeljo na parniku «Citta di Mila* no», je po naravi zelo trezen, pogumen in flegmatičen mož, toda usoda Nobi* iove ekspedicije ga je spravila iz ravnotežja. Že v nedeljo je hotel startati s svojim hidroplanom, toda gosta megla je start preprečila. Odletel je šel« o polnoči. Kapitan parnika «Citta di Milano* mu je naročil, naj prodre čim dalje proti severu in poišče primeren kraj, ki bi lahko služil za operacijsko bazo nadaljnih pomožnih akcij. Lar* senov hidroplan lahko ostane v zraku največ 5 do 6 ur. Zato bi morala biti operacijska baza čim bližje ponesre* čenemu zrakoplovu. Čim bi Larsen na* šel Nobilovo ekspedicijo, bi ji vrgel pismo, v katerem bi našli nesrečneži moralno oporo in uteho. Larsen meni, da je to vse, kar bi mogel storiti. Živila, obleko, akumulatorje in druge po* trebščine bi bilo mogoče poslati pone* srečencem samo z velikimi letali, ki jih' mora poslati v polarne kraje Italija. Pesimizem norveških strokovnjakov. Vreme na Spitzbergih se je zadnje dni izpremenilo. Zdaj piha močan se* verozapadni veter in začelo je snežiti. Zato se je bati, da bo rešitev Nobilove ekspedicije še težja, zlasti pa je v ne* varnosti trojica, ki se je napotila peš proti Severnemu rtiču. Norveški stro* kovnjaki smatrajo, da je položaj No* bilove ekspedicije zelo kritičen. Lede* ne mase severno od Spitzbergov me* njajo dan za dnem svojo smer in zato je malo upanja, da bi mogla Nobilova ekspedicija brez tuje pomoči doseči kopno. Norveški strokovnjaki se stri* njajo v tem, da je Norveška v danih razmerah storila vse, kar je bilo mo* goče. Naglašajo pa, da bi bilo treba poslati velika letala in lomilce ledu čimprej in da je nastala v tem pogledu zamuda, ki lahko postane usodna. Po zadnjih poročilih iz Kingsbava je raz* vidno, da ni o sedmih članih posadke «Italie», ki jih je nesel veter na ledeni gori z ostanki zrakoplova proti vzhodu, nobenih zanesljivi vesti. Letalo tipa «Dornier \Vall», ki je bilo poslano iz Italije Nobilu na pomoč, more do« seči Spitzberge šele danes ali jutri. Ita* lijanski hidroplan «Savoya 55», ki ga je poslala italijanska vlada na pomoč posadki «Italie», se je moral v sredo opoldne zaradi pomanjkanja bencina sputiti na jezeru pri Alsmeerju. Posad* ko hidroplana tvorijo major Maddale* na, štirje častniki in en mehanik. Ko so izpopolnili zalogo bencina, je hidroplan ob 16.45 ponovno startal in pristal v amsterdamskem mornariško* letal« skem pristanišču Schellinwoude. Mad* dalena je vzel s seboj 3500 litrov ben* cina in nadaljeval včeraj polet proti Hamburgu, odnosno Stoclcholmu. drž. razredne loterije Zadružne hranilnice, t. z. z o. z., v LJubljani, so interesentom v Mariboru na razpolago v upravi »Večernlka« na Aleksandrovi cesti št. 13. —c Porota. Razprava proti 361etnemtt Alojziju Zemljaku iz Stare vasi pri Vidmu, ki je bil obtožen umora gostilničarke Iva-čičeve v Stari vasi, dalje tatvine moštran-ce, tatvine kokoši in radi prepovedano nošnje orožja, je trajala v sredo do 10. ur« zvečer. Porotnikom so bila stavljena vprašanja glede umora, tatvin moštrance in kokoši ter prepovedanega nošenja orožia. Zanikali so vprašanje umora in tatvine moštrance, potrdili pa vprašanja radi'tatvine kokoši In nošenja orožja. Sodni dvor je oprostil Zemljaka od obtožbe umora in tatvins moštrance, glede ostalih dveh vprašanj pa ga obsodil na dva tedna zapora, katerega pa je obtožene že odsedel v preiskovalnem zaporu. Zemljak je bil takoj puščen na svobodo. — S tem Je bilo porotno zasedanje zaključeno. Gradbeno gibanje. Velika trinad-stropna hiša, ki jo gradijo na Kralja Petra cesti, je pod streho in bo za stanovanja gotova pred zimo. V Zrinjsko-Frankopanki se gradi več novih vil istotako na Jožefovetn hribu. —c Koncert Celjskega pevskega drv« štva se vrši jutri v soboto ob pol 9. url zvečer v veliki dvorani Celjskega doma. Prireditev bo nudila lep užitek in na koncert ponovno opozarjamo. — Evidenco stanovanj v TUlerjevl koči vodi g. dr. Milko Hrašovec. Interesenti nai se izvolijo obrniti na njega. Nobilova ekspedicija v objemu večnega ledu Možnost rešitve vedno manjša. — Nesrečno ekspedicijo lahko rešijo samo lomilci ledu ali veliki zrakoplovi. — Celo Norvežani so že obupali. Kapitan Peary. ki je prvi dosegel severni tečaj, je izjavil, da je polarna ekspedicija mnogo bolj komplicirana nego šah. Raziskovalec ne ve, odkod mu preti smrtna nevarnost. Če velja to za raziskovalce, ki se napotijo v polar* ne kraje s sanmi, velja tembolj za one, ki skušajo doseči severni tečaj z aeroa planom ali zrakoplovom. Pretirana sa* mozavest po srečnem poletu zrakoplo* va «Norge» je privedla generala Nobi=» la na misel poleteti drugič z zrakoplov vom na severni tečaj. V kolikor je bila Nobilova ekspedicija športnega znača* ja, je še razumljiva, toda če je šlo No« bilu za znanstvene cilje, so bili uspehi žc vnaprej dvomljivi. To mnenje so iz* ražali vsi polarni raziskovalci. Ko je , ki je slednjič sporočila, kje se je ponesrečila. Zdaj se zanima ves kul« turni svet za rešilne ekspedicije, od katerih je odvisna usoda Nobila in njegovih spremljevalcev. Ozemlje, kjer je obtičal Nobile* Baza poleta «Italie» je bil Kings* bay na severozapadni obali Spitzber* gov. To je veliko otočje, čigar zapadni in vzhodni del pokrivajo 1400 do 1700 m visoke gore. S teh gora se pomikajo veliki ledeniki proti morju. Ta pokra« jina spominja na Norveško. Globoki fjordi na obali tvorijo udobna prista* nišča za ribolovce. V Adventbavu so našli ležišče dobrega premoga in tu so nastali rudniki s kolonijo, kjer bivajo rudarji tudi čez zimo. Blizu je hotel, kamor dovažajo izletniški parniki po* leti turiste. Dalje proti severa je Kings* bay z mednarodno meteorološko po* stajo, sedanjo bazo Nobilove pomožne ladje «Citta di Milano». Na malem Danskem otoku dalje proti severu se vidijo zadnji ostanki hangarja švedske* ga raziskovalca polarnih krajev An* dreja, ki je poletel v juliju 1897 z ba* Ionom proti severnemu tečaju, od ko* der se pa ni več vrnil. Sledove pone* srečene švedske ekspedicije so našli na severovzhodni strani Spitbergov bli* zu kraja, kjer je doletela katastrofa ftItalio». Ta severovzhodni del Spitzbergov tvori samostojni otok, znan pod ime* nom Severovzhodna zemlja, ki jo loči od Spitzbergov morska ožina Hinlop, zatrpana malone vse leto z ledom. — Otok pokriva debel led, po katerem jc težko hoditi, ker je razpokan. Na se* veru tvori podaljšek otoku Severni rtič, na severovzhodu pa rtič Leigha Smitha. Med obema rtičema so manjši skalnati otoki, med njimi otok Kar* la XII., Sedem otokov, otok Foyn itd. Proti severu se razprostira težko do* stopna Gilesova zemlja ali Beli otok, od koder je najbližje do zemlje Franca Jožefa. S teh otokov se je napotil v juliju 1828 Peary s sanmi po polar* nem ledu na severni tečaj. V to pusto pokrajino je zanesel vihar Nobilov zrakoplov, ki se je na ledu razbil. Led ni gladek, marveč razpokan in pokrit z debelimi ploščami, kakor spomladi na večjih rekah, ki čez zimo zamrznejo. Zato je zelo težko hoditi po njem zlasti še, ker nosi morje ledene plošče na vse strani, tako da polarni raziskovalec nikoli ne ve, ali se približuje svojemu cilju ali pa se oddaljuje od njega. Pri tem so polarni raziskovalci v neprestani nevarnosti, da led pred njimi ali pa pod njimi poči in da se pojavi naenkrat odprto morje. Rešitev Nobilove ekspedicije je to* rej zelo težavna. Najlažje bi prihiteli Nobilu na pomoč z letalom, če bi bilo mogoče pristati na ledu. Nobilova eks« pedicija je razdeljena v tri skupine. Zvezo s Kingsbavem in obema pomož* nima parnikoma ima samo skupina, v kateri je tudi Nobile. Parnik «Bragan* za» je obtičal v ledu v Moselbayu, par* nik «Hobby» pa v morski ožini Hinlop. S parnika «Hobby» je startal kapitan Holm, ki je krožil nad polarnimi kraji, pa ni mogel najti ponesrečene ekspe* dicije. Tudi skupina lovcev, ki je odšla proti severu peš, ni našla Nobilove ekspedicije. Nobila in njegove sprem* Ijevalce je zaneslo najbrž proti jugo* vzhodu med Spitzberge in zemljo Fran* ca Jožefa. Karakteristična je pomožna akcija. Italijanska vlada jo je prvotno odklo* nila, pozneje, ko je spoznala, da stvar ni tako enostavna, se je pa sprijaznila z mislijo, da lahko rešijo Nobilovo eks* pedicijo samo države, ki razpolagajo z vsemi tehničnimi pripomočki in z izku* šenimi raziskovalci polarnih krajev. Iz Milana je odletel kapitan Maddalena, ki pa radi slabega vremena ni mogel preleteti Alp. Zato je ubral drugo smer južno od Lvona. Rusi, ki zdaj z vso naglico organizirajo pomožno ekspedi* cijo, so prvotno odrekli pomoč, ker so zvedeli, da hoče Nobile proglasiti ane* ksijo zemlje Franca Jožefa, ki naj bi postala italijanska. Za to zemljo se je potegovala že 1. 1020 sovjetska vlada, ki tudi Spitzbergov ne prizna Norve* ški. Šele, ko je postalo jasno, da je Nobilova ekspedicija v smrtni nevarnosti, je Rusija poslala proti severu dva ve* lika lomilca ledu. Žal plove največji lomilec ledu s polno paro iz Petrogras da okrog Skandinavije, toda Spitzber* ge lahko doseže v najboljšem slučaju v petih dneh. Vse rešilne ekspedicije so odvisne od vremena. Parniki lahko dosežejo Nobilovo ekspedicijo samo, če bodo v ledu dovolj široke razpoke. Toda razpoke v ledu so na drugi stra* ni največja nevarnost, ki preti Nobi* lovi ekspediciji. Italija je dosegla s svojo ekspedicijo na severni tečaj baš nasprotno, kar je hotela. Namesto ob* čudovanja in priznanja, je prišlo ob* žalovanje in sočutje z nesrečnimi spremljevalci generala Nobila. Del ekspedicije že izgubljen? 30. maja. Zvečer se je ločila kakih 12 km severno otoka Foyn od obeh glavnih skupin Nobilove ekspedicije trojica, in sicer italijanska majorja Mariani in Zappi ter švedski učenjak Malgren. Ta skupina se je napotila proti Severnemu rtiču v nadi, da do* seže kopno. Usoda te trojice je naj* brž že zapečatena. Tudi posadka, ki jo je odneslo morje po katastrofi zrako« plova na ledni gori proti vzhodu, je najbrž že izgubljena. Kapitan Holm in njegov mehanik sta morala pristati v Brandybayu, kjer so ju napadli beli medvedi. Letalca sta morala stati vso noč na straži. Po zadnjih vesteh, ki so jih prejeli v Rimu od Nobila, so ran je* ni trije člani ekspedicije. Prof. Malgren je bil ranjen na roki, višji mehanik Cecioni ima zlomljeno desno nogo pod kolenom, Nobile je pa ranjen na roki in na desni nogi. Malgren si je kmalu opomogel, tako da je lahko odšel dne 30. maja proti Severnemu rtiču. Ceci* oni je pa težje ranjen in ne bo tako kmalu okreval. Kaj vse potrebujejo nesrečneži. Nobile je prosil, naj mu pošljejo orožje, obutev, lekarstva in poljsko kuhinjo. Poleg tega je izrazil željo, da bi mu poslali na pomoč zrakoplov ve* likega akcijskega radija, ker je prepri* čan, da mu z manjšim zrakoplovom ne bo pomagano. Rešilna ekspedicija naj bi vzela s seboj tudi sestavne dele ra» dio*postaje. zlasti akumulatorje. V svo* jem poročilu, ki ga je poslal Nobile o kritičnem položaju ekspedicije i tali* janski vladi, pravi med drugim: Stran 4. • S L" O V E N S K I NAROD, dne 15. junija 1928. štev. 136 Edgar Wallace: TRIJE PRAVIČNIKI ROMAN. Manfred je vzel hotelski račun, ki Je imel -na zadnji strani vrsto številk, in je pokazal na število, ki je bilo debelo podčrtano. «10/7,» je rekel. «To velja za naš kipec in razlaga je kaj priprosta. Barber-ton je zasledil zakladnico s takjrni4e liki. Najlažjega je vzel s seboj. Poglejte •te števUike! Like je stehtal in je za enega od njih dobil 2\ funtov. Več tehnnLca najbrže ni beležila. Kar je bilo več, je mogel le ceniti — in odtod opazke, »približno 24\ približno 22\» Meadows je odprl oči in usta. «Po tem takem ga niso imeli namena oropati,* je povzel po kratkem premisleku. «KovČeg je bil nedotaknjen. Podplatov mu torej niso žgali zato, da bi mu iztrgali skrivnost zakladnice in ma-lika; najbrže zanju niti niso vedeli... Ne bilo bi jim težko oropati ga; če so pa vedeli za ta zlati kipec, mu najbrže niso pripisovali posebne cene.» Ozrl se je po sobi. Na zidcu kamina ?e ležal kos rjavega papirja. Meadows ga je pobral, si ga ogledal z vseh strani in ker ni videl na njem ničesar pisanega ga je položil nazaj, kjer ga je bil vzel. Za njim ga je vzel v roke Mamfred, ki ga je zamišljen vrtil med PTSti. «Važno je,» je rekel Meadows in se poslednjiČ razgled a I po sobi. hnny?» «Johnny?» Oeorge Manfred se je lokavo nasmehuil. «Jofonny — to je ena trstih mojih tainos-ti, ki sem vas zanjo prosil dovoljenja, da jo smom obdržati zase.» 6. Chester-Snuare. Ko je Mirabela Leicestrova prišla v Cbester-Snuare, so bit njeni občutki čudna mešanica začudenja, radovednosti in zadrege. Ta zadrega je bfla uspeh iztivov njene sT^rarnljevalke. ki je kar nenadoma in docela neopravičeno prevzela vlogo njene najintimnejše prijateljice in stare znanke. Miirabela ie imela deklico za gledališko igralko, torej za članico poklica, v katerem je pojav nenadnega strastnega r>rii vedeti, da poznam Oberzohna!» Kakšen namen je tičal za tem. da so Mir a belo Leicestrovo spravili v Che-ster-Square. in kateri smoter >e Monty zasledoval s svojim ravnanjem. Hana ni vedela. Igrala je to vlogo le zaradi lastne varnosti: pripravljala si ie tla z govoričenjem o lepem življenju in velikanskih bogastvih. Če bi kdo kaj takega zahteval od nje. Zakai kakor mnoge ndene priiato je bil imenovan za guvernerja. Po prevratu 1. 1911 je postal Čangtsolin neomejen gospodar severne Kitajske. Pekinških vlad in parlamenta ni priznaval in polagoma je širil svojo moč tudi proti srednji Kitajski. Po svetovni vojni so prod-rli v Mongolijo boljševiki in na Kitajskem je zavladala anarhija. Po letu 1920 je zavladal v srednjih provincah general Vupejfu, na jugu pa Sunjatsen. ! hoteli utrditi svoj moč na Kitajskem. Čangtsolin je podlegel rani, ki jo je zadobil pri napadu na vlak. s katerim se je vračal iz Pekinga v Mukdcn. Katastrofa pri novi stavbi v Pragi V sredo proti večeru se je pripetila v Pragi pri novi stavbi zopet težka nesreča. V ulici Revolucije kopljejo stav-bišee za novo poslopje. Izkopali so že 10 m globoke rove za fundament, ko se je zemlja naenkrat sesula in potegnila za seboj tramovje. s katerim so bili rovi podprti. Večina delavcev je pravočasno odskočila in se rešila. Dva delavca in sicer Oskarja Kirschnerja in Jana Prevratih, je pa podsulo tako. da so ju potegnili izpod razvalin mrtva. Več delavcev je odneslo težke in lažje poškodbe. Nesreča je nastala na ta način, da je počila vodovodna cev. po kateri je tekla voda v garažo sosedne hiše. Voda je razjedla zemljo na novem stavbišou tako. da se je velik del globokih rovov sesul. 13 Najboljše, najtrajnejše. zato najcenejše! Silna nevihta nad Prago V sredo dopoldne je divjala nad Prago silna nevihta, med katero je neprestano grmelo in treskalo. Nevihta je zahtevala tudi človeško žrtev. V opekarno *Unitaska» je petkrat treščilo. Strela je Šla skozi dimnik v sušilnico in delavska stanovanja ter povzročila mnogo škode. V eni sobi je zadela spečega paznika Jana Grcguša. Mož je po nočna službi spal in tako se niti zavedal ni. kdaj se je preselil na oni svet. Očividci sicer pripovedujejo, da je nesrečnež še dihal, ko je udarila strela, toda zdravnik dr. Pesek je mogel ugotoviti samo smrt. Greguševo truplo je bilo vse obžgano. Mož je ležal po nočni službi oblečen in je imel v žepu velik nož, ki je najbrž pritegnil strelo. Strela je ranila šest oseb, od teh tri težko. Težko ranjene so prepeijali v bolnico, lahko ranjeni so pa ostali v domači oskrbi. Makulaturu kg a Din 4*-orodaia uorava ..Slov. Naroda.' 'J pestra izbira blaga za #&€.Skaberne £jnbljana Za stavbe po znižanih cenah vsakovrsten suh, tesan in žagan les vsako množino v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo. FRAN S U STAR, lesna industrija in trgovina, parna žaga Ljubljana, Dolenjska cesta aSBBS^SBSISgSšanrSBBSBHS Dobra šivilja išče službo ev. prevzame dalo tudi na dom. 'ooudbe na upravo lista pod »Solidno delo«. 1148 Ivan Genuss) pleskarstvo In Učarsrvo Igriška ulica 10 2a delo se lam ČL — Cene nizke J 59-T Šivilja za damske obleke in perilo zre šivat na dom. Ponudbe na upravo lista pod «Šivilja»/1166. Spreten Žagar k polnojarmeniku — z večlet* no prakso — se takoj sprejme. — Fran Šuštar, parna žaga, Ljubljana. 1178 Hrastovo spalnico svetlo politirano, čedno izdelano, prodam. Postavim na dom aH kolodvor za ceno 3500 Din ter Jamčim za les dve leti- Interesent]« naj se obrnejo na naslov: štolfa Anton, mizar, mojster. Spodnje Loke, pošta Lukovica. 1171 Postrežnica išče službo za popoldanske ure, evn. zre tudj za hišnico. Ponudbe na upravo Hsta pod «Postrežno-ca»/l067. Stanovanje 1 večje sobe s kuhinjo išče uradniški zakonski par (3 osebe) v stari ali novi hiši. Vselitev 1. ali 15. julija. Ponudbe na upravo lista pod «Stanovanje»/1174. Gospodična stara 24 let, vešča tudi v gospodinjstvu, išče službo vzgojiteljice k enemu otroku. Dopise na upravo lista pod »Poštena 1007«. ZADRUŽNA HRANILMC reg. pos. in gosp. zadruga z o. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19 Podeljuje vsakovrtne kredite, eskomtira menice, inka- Sprejema hranilne vloge na knjižice aH v tekocen sira fakture ter izvršuje razen deviznih in valutnih vse računu ter «ih obrestuje po dogovoru naiugodneie. ===== v bančno stroko spadaioče posle ===== *Ot pooblaščeni prodaj a« ec srečk Državne razredne loteriji vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega prodaj* rud* srečke Ratne štete na obroke pod zelo ugodnimi oogon Urojuje: Josip Zopaočič. mm Za »Narodno tlakarao»: Fran Jezerftefc. — Za opravo In inseratni dej Usta: Oton Chnatot — Val v Ljubljani 18