234. številka, Ljubljana, četrtek 12. oktobra. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak <lan. izvzeinši ponedeljke m dneve po praznicih, ter vetja po poŠti prejeuian za a v 11 r o - oge r 8 k e dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., M četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., Za en meBec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na -dim se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštuina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prcjeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, ft kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši Št. 3 »gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Jugoslovansko bojišče.
Nenadejana vest iz Carigrada dohaja denes. Izredni svet turških oblastnikov je sklenil 10. t. m. dovoliti premirje na meat mesecev, do konca marca prihodnjega leta. Torej ravno erez zimo, ko Turčija vojevati ne more! Le njej bi to premirje koristilo. — Ali bode Srbija to premirje sprejela, ali bode Crna gora zdaj s tem zadovoljna, ko sta obe v najlepšem upanji, uničiti turško obkoljene vojske ?
Ker je Rusija ona velemoč, ki je prva nasvetovala Turčiji, naj ponudi Srbiji in Črnej gori premirje na pol leta (!) bodo najbrž Srbi v obeh kneževinah radi ali neradi morali prevzeti to carigradsko premirje. S kakšnimi pogoji, o tem ne moremo ugibati, skoraj bo-demo čuli. Kaj bode z vojskami? Je-li bodo pol leta stale tam, kjer so V
Turki bodo mej tem časom pred celo Evropo imeli in morali pokazati, da morejo svoje obetane reforme, in one, ki jih velevlasti od njih terjajo, zares izvesti v dejansko življenje. Tega pa po našem prepričanji ne bodo mogli dokazati. Nemaj o več moči zato. Sramota za njih dovolj velika, da morajo tako poniževalno premirje prevzeti. To je dokaz turske popolne oslabelosti. Zato pa ni j še konca in ga nij v orijentalnom razvoji, tudi če Srbi pristopijo v premirje.
Po Bul garij i se gode nove turške neusmiljenosti. Iz Sofije se nPol. Corr." piše, da so se osnovale turške roparske čete, ki se nič za vlado ne zmenijo temuČ plenijo, po-
Pavla.
(Poslovenil F. II. Kadoljski.) II. (Dalje.)
Gospa Dalova vstopi in kmalu potem ma-jorjeva žena, gospa Stalova. Ko sti zgornjo obleko odložili, ter se vzajemno pozdravili, šli sti v drugo sobo in se vseli k lepej mizici. Tudi ^ Pavla je morala svoj prostor zapustiti ter iti k gostom.
Albin pak, kojemu se je uže na obrazu poznalo, da gostje nijso njemu po godu, poslovi se ter gre k očetu. Ko počasi po stop-njicah koraka, misli si: „Kaj neljubo bi mi bilo, ko bi oni zajčji častnik cvetlico odtrgal, kojo som sebi namenil. Strašno bi bilo to, a s trdno voljo se vse premaga in tudi jaz dobim Pavlo z božjo voljo in na pošten način. Pavla se svojim dobrim in gorko čutečim srcem naj bi postala soproga onega ruji-
žigajo in more moj kristij.ini okolo Pljevna, Mudvenje, Torosa, Mitrovolja in drugod. Prej ne bode reda, prodno nij Rulgarija od Turkov osvobojena, ruska ali samostalna, prvo še bolje, ker sama i se ni vladati ne znala, tako dolgo tlačena bivša.
Iz Peterburga se „W. T." javlja, da so iz Deligrada ruski prostovoljci naznanili, da bodo oni na svojo pest z orožjem v B u 1 g a-r i j o udarili, splošen vstanek tam naredili in jo osvobodili, če bi srbska vlada daljše premirje s Turčijo naredila. Ruski prostovoljci pravijo, da njih nobeno premirje ne veže.
< Iz Podgorice se poroča, da so Črnogorci pri Spužu na južnej albanskej meji 9. t. m. bitvo s Turki bili, a izid nij še znan.
Za koga delajo nemškutarji.
Bog vo kolikokrat snid' uže opominjali naše nemškutarje, to je tiste ljudi našega rodu, ki nijso Nemci, pa z Nemci strankarji proti nam domačinom Slovencem glasujejo, tiste, ki pravijo da so „Kranjci," pa Slovenci ne, — da, ali ne vedo kaj delajo, ali pa so grdi in zaničevanja vredni i z d a j n i k i svojega jezika, Iškar-joti svoje slovanske domovine.
Pred nekoliko leti še je bilo nemškutar-stvo nekoliko razumljivejše nego je zdaj. Tačas Slovana še nikjer v politiki videti nij bilo niti slišati. Tačas je mogel še kdo verjeti g. Dežmanu, da je on nemškutar in protivnik slovenske šole in slovenskega uradovanja etc, samo iz praktičnega stališča, ker je Slovencu včasi koristno, če se nemškega jezika nauči, ker more iti na zgornje Štajersko „havzirat,"
niranega gizdalina? Ne, ne, tako gotovo ne, kakor se jaz Albin Linek zovom.
Čolni oskrbnik, Albinov oče, dolg in suh mož kakovih petdesetero let, mirne in flegmatične čudi, sedel je pri mizi v svojej sobi. Ko Albin vstopi, povzdigne oči, ter mu pomigne.
„Imate li dosta posla, ljubi očka V vpraša Albin.
„Ne, mi-li imaš kaj povedati?"
„Ne, posebnega nič; mati se z gosti pri kavi posvetuje, a jaz tem prišel rajši k vam, če vas se svojo navzočnostjo ne motim," pravi Albin vsedši se.
„Torej meti ima pohod?" vpraša gospod Linek, sname očala z nosa in položi pero na mizo.
»Zdaj ko se spodaj zabavajo, skušajva se tudi midva po svoje."
„ Povej mi torej, kaj novega znaš."
„Častnik Strle vas bodo zvečer pohodil."
„To nij izredno ; meni pak in mojej sobi ne bo njegov pohod veljal," smeje se oskrbnik.
„Da, nocoj  bo  tako, kakor sem rekel,
ker je literatura velika ali kar si bodi. Dan denes, ko uže vsak politični otrok vidi, da baš naše „liberalno" avstrijsko Nemštvo ves svoj liberalizem brez vsega pomisleka zataja in proč meče, kadar ga je treba rabiti do Slovanstva, dan denes ko se ta liberalizem uže brati s starim sovražnikom naše dežele, s Turkom in to vse le iz sovraštva do našega rodii, do Slovanstva, in iz praznega neumnega strahu pred Slovani, — zdaj bi se moral uže sam Dežman (celo ta!) ustrašiti, kam je prišel, ko bi imel le še kaj politične vesti.
Kajti glasila našega nemštva in nemšku-, tarstva s strahovito resničnostjo pripovedujejo, da nas, da Slovanstvo sovražijo in v vsem svojem politikovanj i le proti Slovanstvu delajo. Tako prinaša tudi „Neue Freie Presse" od vtorka uvoden članek, v katerem v divjem srdu na vse slovansko hujska Nemčijo in celo Avstrijo proti Rusiji, zlasti pa prvo, češ, da mora braniti, da se nam na jugu ne ustanovi jugoslovanska država, da more biti proti razširjenju Slavizma itd. To se ve, da govori o votlem strahu „panslavizmu" in njegovej nevarnosti, — fabule, katerim uže noben pameten človek ne veruje v Evropi razen nekih Nemcev.
Pruska Nemčija, katerej na strani preži okrepljena Francoska, bode se sicer najbrž varovala in premislila napadati Rusijo po svetu „N. Fr. Pr.", ali pa turkofilskim nemškutar-jem za ljubo meč potegniti za ohranjenje črvo-jedue Turčije. Na severu Nemčije so namreč bolj hladne krvi v računih, nego naši z judovskim in se svežim renegatskim sokom na poj en i švabski protivuiki, kar bode za zdaj
prosil vas bo namreč Pavle, ker ste njeni stric in varuh."
„Tako?! Pavla pak mora sama razsoditi, je-li mara zanj ali ne. Meni on nikakor ne dopada, ker je gotovo Pavle imetek oni magnet, ki ga na-se vleče. A če ga na vsak način hoče — naj ga pa ima. Da bi jej branil do tega nemam pravice."
„To je določno, — in če me vse ne moti, je častnik igro uže dobil, ker se mu je Pavla uže vdala. A omeniti je še družili stvarij." „Namreč, da bi tudi ti rad deklico dobil, hej ?B
„Pustiva to," reče Albin naglo, mislim, da moje vedenje nij 'ono kakovoga sentimentalnega zaljubljenca."
„Bog ve, da ne. A imaš svoje posebnosti, in za tem hladnokrvnim vedenjem skrivaš drugačne čute. Meni bi bilo ljubo, ko bi te videl s hčerjo svojega umrlega brata srečnega."
„Prepustite me svojej osodi. Ko bi hotel Pavlo za svojo soprogo, morala bi tudi postati ; a nadaljuj v a pogovor o častniku ; bo-li Pavla s tem tepcem srečna Vu
evropskemu miru na korist, će se stvari posebno ne premene.
Avstrija pak ima v zvezi z Rusijo naj -gotovejšo prihodnjost. To so menda uže naj višji krogi izpoznali. Kdor jo 3č*je proti Slo-vanstvu, katero daje Avstriji nad polovico zvestega prebivalstva, ščuje na njeno največjo Škodo in pogubo. Kdor pa i/.mej naših deželnih rojakov tem nemškutarskim ščuvalcem pomaga, ta dela sramoto svojemu slovanskemu rodu, svojej krvi, ta pljuje v skledo, iz katere je najprej jedel, ta je zanikern ptič, ki onesnažuje gnjezdo, v katerem se je rodil, — ta dela za tujce, kateri ga v duši sami ne spoštujejo.
Rusija in Avstrija.
Nekatere nemške novine so si na vse kriplje prizadevale dokazati in dopovedati, da je Avstrija od Rusije ločila se, da Suroarakov nij nič opravil na Dunaji, da je zdaj zveza Anglije in Avstrije verjetna, katerej pritrjuje tudi Nemčija. Vse krivo!
Kajti zadnja vladna dunajska „Pol. Corr.u prinaša sledeče pismo iz Peterburga: „Grozničava razburjenost, ki je tu vladala dozdaj, umaknila se je precej pomirjenemu in zaupljivemu mišljenju, ker se zdaj poslanje grofa Sumarakova-Elstona smatra kot vspešno. Ruski vladni krogi naravnost svoje zadovoljstvo o tem izrekajo, ker je zdaj Rusija zvezana z Avstrijo, v stanu, svoje predloge pri porti energično podpirati. Skupno delovanje Rusije inAvstrije daje obema državama videz, da sta mandatarici Evrope, in je tudi sporazumljenju teh dveh velesil pripisati, da se je složnost evropskih oblasti) ohranila in je Turčija v odbitji mirovnih uvetov osamljena ostala . . . Kot znamenje, kako resen je sedanji položaj, in kako je ruska potrpežljivost uže blizu kraj a, naj bode to, da je Ignatiev z rodovino uže na potu v Carigrad bil, ali poklicali so ga v Li-vadijo nazaj, da je počakal Sumarakova in novih instrukcij. Tjakaj je šel tudi carjevič naslednik, da se udeleži osodepolnih posvetovanj, katerih obseg se lehko ugane."
Ta ofieijozna izjava priča, da so naši nemškutarji in Nemci prezgodaj triumfirali ali pa nič vedeli nijso. Videti je, da sami An-drassvjevi listi s svojim mojstrom vred ne
„Lehko bi se dvomilo." „ A vaša dolžnost potem je, skrbeti, da je ne dobi."
„Moj brat mi je še na smrtni postelji željo izrekel, naj pustim Pavlo Bamo soproga iskati si."
„Moja misel tudi nij, da bi Pavlo na ka kov način silili, nego ženitev naj bi se pred dvema letoma ne pripustila.
„Ta predlog se mi dozdeva dober — bom si premislil" reče gospod Linek in noslja. V tem hipu se čujejo teške stopinje po stolbi in kmalo potem vstopi častnik Strle. Albin se poslovi ter gre na vrt. A njegovi vedno vedri lici bili ste zdaj nenavadno bledi pa resni. III.
Pavla je imela mnogo opraviti s čajem, kateri je gostom pripravljala; mej tem vstopi Albin, vrže suknjo in klobuk na stol, ter jo vpraša:   „Ali je bil oče uže tu?"
Pavla se je morala nanj ozreti, tako trpko resen mu je bil glas, ter zapazila je nenavadno bledo obličje njegovo. „Ne, potem odgovori Pavla, „priđe pak kmalu in . . ."
vedo kaj se je godilo in dogovorilo prej v Zakupih mej carjema in zdaj s Sumarako-vim. Na spomlad ali morda še prej utegne Andrassv iz ministerstva stvarij — izseliti se.
0 položaji.
Iz Dunaja 10. okt. [Izv. dop.] Predvčerajšnjem se je pisalo, da ima Avstrija Bosno in Hercegovino posesti, Rusija pa Bulgarijo, včeraj, da se ima sniti kongres evropskih diplomatov, denes zopet, da je vse, kar se je toliko dnij preje za gotovo smatralo, le kombinacija, ter da na vsem nij niti betvice resnice. Pri takovih govoricah i kombinacijah o uspešnem reševanji orijentalnega vprašanja, kedo ima svojo korist? Nihče drugi nego Rusija. Vse teženje ruske politike ima svrho, za sedaj dobiti časa. S tem, da se denes jedno, jutri drugo vprašanje diplomatom velesil v glavo tihotaplja, da predlog za predlogom v minolost hiti, ne da bi se sešel, oborožuje Rusija, pripravlja se v Atenah na vojsko, skuplja, izbira i vadi Rumunija vojsko. Knez Rumunov je izdal 8. t. m. povelje, da se imajo reserve i teritorijalna armada po divizijah k vojaškim vajam sklicati. Vojnemu ministru se je za to dovolilo dve sto tisoč lir.
Morda smo velikej vojski bliže, nego si kedo misli. Kajti, da bi se sešel kongres, je valjda verjetno. Tekmovanje mej Rusijo in Anglijo, lov za koristjo od strani druzih velesil, trdovratnost Turčije i vojevit duh Jugoslovanov so faktorji, kojega produkt more jedino večja vojska biti. Kongresna ideja, ki se je pred par dnevi še toliko dopadala, izgubila je uže denes svoj čar. Jedina možnost reševanja orijentalnega vprašanja odbila bi se gotovo od Turčije. Nikdo, trdi najboljši prijatelj Turkov, ne verjame več, da se ima ali more Turčija rešiti. Prav dobro opisuje včerajšnji „Neues Wiener Tagblatt" pod naslovom „Zur Zurstreung des Patienten" sedanji položaj, v kojem  se nahaja Turčija.
„Dva zdravnika se srečata in jeden pravi svojemu kolegi, da prihaja ravno od nevarno bolnega, kateremu je nogo odrezal.   „Ali se nadejate, da ga s tem rešite," vpraša  drugi ! zdravnik. — „0 ne, nij najmanjšega upanja j nemara." — ,.Zakaj mučite torejj bolnega še' z rezanjem?"   „Bolnik se mora vendar razmisliti,"  odgovarja človekoljubni zdravnik v
„In pripelje seboj častnika," pristavi Albin osorno.
„Istina. Vidiš torej, da je prišel, ako-pram si se hotel rotiti, da ga ne bo" pravi Pavla, veselo smijoč se.
„Ko bi bilo od mene odvisno, vzeli bi ga uže davno bili vsi vragovi," reče Albin in vzdihne.
„Dozdeva se mi, da si jeze bolan postal, ker si se prevaril," smeji se Pavla.
„In ko bi tako bilo?"
„Kozarec čaja bi ti ponudila z vljudno prošnjo, da bi pamet svojo zopet rabiti blagovolil," odgovori Pavla, ter mu ponudi čašo s čajem.
„Jeza greje človeka," pravi Albin, zopet norčevaje se, „zato se hočem z mrzlo vodo ohladiti;" pri teh besedah v resnici izprazni kozarec vode, potem se pak vsede k glasoviru in prične igrati.
„0j, ko bi znal peti, bi vendar še kakovo veselje imela s toboj; a odkar si jel obiskavati višje šole, nijsem še nijedne pesmice iz tvojih ust slišala,  in strijc trdi, da
tej anekdoti. — I radi tega izmišljajo za vsak dan novih receptov za bolno Turčijo. Ako je še včeraj govorilo se o kongresa, nij denes več sledu o tem. Zato pa je užo nek takozvani „ predlog" v vidu.
Zastopniki vseh velesil, naj bi se seSU v Carigradu, ter se na podlogi berlinskega memoranduma posvetovali s torSkitnt ministri, je-li bi ne bil mogoč Andrassy-jev „status quo ameliore". Takove reforme nai bi potem svojim vladam predložili v odobrenje, a sami so konstituirali kot vedna varuhinja reform, ki bi jih naj Turčija upeljala. Uže star projekt ; sigurno neizvedljiv! Kaj se hoče s tem doseči? Diplomati so večinoma brez sveta i s takovirai predlogi se hote za trenotek rešiti iz zadrege. A Rusija pri tem dobiva časa dovolj, da se organizira. Nikdo ne verjame več, da bi Rusija dopuščala razreševanje slavjanske bodočnosti oziroma o poginu Turčije diplomatom & la lord Derby. Gordiški vozel bode razsekal slavjanski meč. Za ta slučaj bod cimo Avstiijci ali neutralni, ali pa z Rusijo, tako se je zagotovilo grofu S u-marakovu za ruskega carja. S tem si vsaj ne škodujemo, akoravno bi pri tako važnih dogodkih Avstrija kot prva mejišinja Turčije, broječa veliko večino svojih podložni-kov slavjanske krvi lehko častnejšo vlogo igrala. Magjarstvo je utihnilo kot polit pudelj, ker je minister Tisza primoran bil v smislu avstrijskih krogov na znane interpelacije odgovoriti. I naš vstavoverski Nemec? Saj mu uže pred Magjarom stoje lasje po konci, kako bi se on še z Rusom rogoboril!
Iz turškega taborja
se piše „N. W. T." mej družim:
„Dopisniki so z bojišča večjidel odšli v svoje domovje, ker se misli, da se bode primirje obnovilo. A niti Srbi niti Turki se za primirje ne brigajo, posebno glede manjših oddelkov ne. Na Moravi večkrat Srbi alarmirajo turške predstraže, na turškej strani pa si Fazli in Mustafa-paša napravljata to veselje, da tu pa tam dasta kakih šest ujetnikov na j kolec nabiti ali pa na kak drug turšk način s tega sveta spraviti. Sicer se pa trdi, da 'Ahmed-Ejub ne dopušča več takih zverstev, kakoršna so se prej godila, odkar je nekaj Angležev  v ostrogu;  kajti  Angleže Turek
si svoj lepi glas izgubil „Res prav škoda," še pristavi in posluša- stopinje, ki so se od strijčeve sobe vedno bolj bližale.
„Vsaj se svojim častnikom lehko žvižgaš, kar ti je drago," odgovori Albin, igrajoč „di-jaški stopaj." A misli si: Prav veselje imam, onega napetega bedaka nocoj prisiliti, da nam bode svoj pevski talent pokazal.
V tem trenotku vstopita gospoda Linek in častnik Strle. Ta je bil jeden onih navadnih častnikov, kojih vidimo mnogo v vsa-kej garniziji; narava mu je podarila lep obraz in dvoje plavih očij. Obleka mladega moža je bila vedno prav okusna. Znal je izvrstno plesati in kvartati, in bil si je svest teh pred-nostij. Tri lepem spolu imel je srečo, kar se je pa moral zahvaliti, — vsaj sam je bil teh mislij — svojemu mojsterskemu petju.
Naj bi pak  prave  dušovne vrednosti v njem iskali, — preverili bi se, ka je jednak orehu z zdravo krepko lupino, v katerem je-I dra nij ; glava mu je bila blaženih mislij prazna, kakor srce blazih čutov.   Na svetu mu t je bilo trojno najljubše:   svoj  lastni „jaz",
jako obrajta, pa ima tudi uzrok. Navzlic temu pa ipak ujetniki iz turškega ostroga na skrivnosten način izginjanj o. Fazli-paŠa pošilja z močno eskorto po kakih dvanajst vjetnikov v Ttfiš, češ, da si v taboru nijso Življenja svesti. Eskorta jih pelje večjidel, namestu v Niš, do skrajnih predstraž, pride kmalu nazaj, ter običajno javlja, da se je vjetnikom posrečilo uiti. A vojaki spremljevalci skrivaj vse drugače pri-povedajo: Predno napoči dan, ali pa v večernem mraku, ženo vjetnike v neko posekovje, tam jih po dva pa dva zapode v grmovje in jih začno klati. Noč in dan stoji tam straža, ki z nabito puško radovednim brani, da ne pridejo preblizu. Turški bajoneti tako dobro sekajo, da se srbske glave po več korakov daleč trkljajo, da jih morajo potem iskati ako jih hote zagrebsti. — Se hujše pak se godi ženskam. Divji turški vojaki ustrezajo ■v navzočnosti častnikovej svojej pohotnosti, v čemer se posebno Egipčani odlikujejo. Potem pa jih nalagajo na kola in jih pošljejo večjidel v Sofijo, kjer jih čaka še nemilejša caoda.
Niti državnemu niti zasobnemu srbskemu imenju se ne prizanaša; krasne gozde Turki sekajo ali pa požigajo. Turški generali pa so začeli še drugo špekulacijo: po srbskih poljih potrgajo koruzo, nalože jo na vozove in jo prodajejo za ničeve cene vidinskim čifutom. Vse ceste so polne teh karavan, ki vozijo koruzo, in za armado zaradi bega še voz nij dobiti. Ako pa Bulgari za rekvirirane vozove kaj zahtevajo, razpode jih z biči.
Politični razgled.
Xotr»iiJ«» <t<»ž«»l«*.
V Ljubljani 11. oktobra.
V M^aimaci/i so bile volitve za deželni zbor 9. okt. razpisane. Upamo za gotovo, da bodo slovanski narodnjaki povsod sijajno zmagali, nasproti priseljenim Italijanom in renegatom, ki so to, kar pri nas nemškutarji in se tudi ustavoverce zovejo.
Češki „Narodni Listy" zavračajo najnovejšo brošuro dr. Edv. Gregra, češ da je v njej izrečeno le osobno njegovo mnenje, ne pa program mladočeške stranke, posebno kar se tiče misli o državnem pravu češkem, in pošiljanja v državni zbor.
Tnftnje driuave.
ti it m u n .t it vlada je pri šestih senatskih volitvah svoje kandidate izvoljene pridobila.
Minski časnik „Golos", velik organ sicer in razširjen, vendar je čuden organ : denes je konservativen in poln diplomacije ter evropske starine, jutri je zopet nekaj bolj Slovan in naroden. To pa Busom ne dopade. Uže so začeli po raznih krajih agitirati, da ga naročniki opuste in si naroče slovano-ljube liste ruske.
Na  Črnogorskem   bojišči delujoči ruski zdravniki so baje od ruske vlade po velje dobili, da naj tudi na desinficiranje bojnih prostorov delajo, da iz gnjilobe slabo pokopanih mrtvecev ne nastanejo bolezni.
Na /inrjtešketn se z vso energijo dela in agitira zoper turkoljubo vlado. Gladstone je zopet novo pismo izdal, v katerem graja angleško vlado in njeno podpiranje Turčije, ter zahteva, da se parlament skliče. Bosna in Bulgarija morati imeti izdatno avtonomijo, sicer se bodo nemiri ponavljali.
Na Vrtntvoskem so bile 9. t. m. volitve županov ali mOrov. Voljeni so večjidel prejšnji.
Dopisi.
Iz II o j u II it 10. okt. [Izv. dop.] Beseda v prid logaškim pogorelcem po vašem cenjenem listu uže naznanjena, vršila se je v nedeljo večer, prilično dobro obiskana, s prilično dobrim vspehom za nesrečneže in z vso hvalevredno gladko tekočo predstavo in dobro vbranini petjem. Izvirna slovenska Ogrinf-eva igra „V Ljubljano jo dajmo", ki ima tudi to izvirno prednost, da, vzeta baš iz narodnega priprostega življenja je našemu občinstvu posebno razumljiva in ugodna. Igrali so brez izjeme vsi dobro in posebno gladko in zvezano; rekel bi, da zato, ker tudi njim igra ugaja, ker se vsak svojo nalogo dobro nauči, ker imajo izurjenega režiserja, ker so vsi uže davno kulisno groznico prestali, ker jim je navdušeno ploskanje občinstva pogum množilo, in ker, da ne pozabim še enega faktorja, ki je potrebne važnosti, ker so imeli izbornega šepetalca. Gospodična II—ova je duhu časa jako primerno pesen „Po boju", katero je A. Koder v mariborski „Zori" objavil, prav dobro, razumno in navdušeno deklamovala, in naši pevci so se kakor po navadi dobro obnesli. In vspeh za pogorelce?   No, ta se ve da nij bil tolik,
kakor si ga je neki dopisnik „Soče", ki si je jako čuden psevdonim „Trop" prilastil, obetal. Komur pa je znano občinstvo rojanske čitalnice obstoječe v večini iz rokodelcev, delavcev, težakov, z eno besedo ne bogat;h ljudij, in kdor tudi nemale stroške, imeli smo tudi godbo — v poštev vzame, temu so bode tudi vspeh dovoljen zdel. Odpošlje se še denes g. Mateju Markiču, župniku v Logatcu čisti znesek 40 gld. s prošnjo naj jih on po svojej previdnosti razdeli, mali obolus rojanske čitalnice.
Domače stvari.
— (Tiskovna pravda) Po nemških novinah čitamo, da je poslanec Konrad Seidl vložil pred celjsko poroto pravdo zoper „Slovenskoga Gospodarja", povodom Brandstetter-jeve pravde, ('e je res, potem bode pri tej obravnavi ono jasno, kar je sam dr. Ilolcinger pred sodnijo glede Seidlovih podpisovanj iti. imenoval „noeli unaufgekliirt".
— (Osa) je pičila predvčeranjem v zvezdi v Ljubljani poštnega uradnika v zgornjo ustnico. Mož je takoj v omedlevico padel in bil tri ure nezaveden od tega osopika.
Razne vesti.
* (Umorjen fajmošter.) Blizu Ins-brucka so trije lopovi napali in oropali faj-moštra, ter ga ustrelili v njegovej hiši. Kuharica je ubegnila in šla plat zvona bit, kmetje so se vzdignili in vse tri razbojnike ujeli, deden je iz Kufsteina, dva iz Insbrucka.
* (Zanimiv rojstveni dan.) Na Du-naji bosta 22. t. m. dva brata dvojčka praznovala svoj 70 rojstveni dan; zoveta se Kari in Franc Otto in sta si tako podobna, da jih še zdaj človek ne more razločiti.
* (Na O g e r s k e m.) V velikem Varaždinu je nek kmet čakal ugrajskega župana Tornija po dnevi za njegovo hišo, in je trikrat nanj ustrelil. Drugi dan se je zločinec sam objavil pri sodniji. Župana so prinesli v bolnišnico, in so mu krogljo iz noge uže v/.eli, iz prsij pa še ne. V smrtni nevarnosti je.
* (Francoski oficirji) se uče nemškega jezika na ukaz vojnega ministerstva. Znamenje, da francoska vojska namerava še enkrat v oholo Nemčijo marširati.
♦(Pariški fijakerji) so leta 1875 zvozili Ho milijonov popotnikov, to je 31o.O; >0; vsak voz je poprečno peljal 473 osob, vsak
j dan, ob vsakej vožnji pa 31. Dohodkov je bilo
;2r5 milijonov frankov.
gova soproga in me bodo zvali: „milostna gospa".
A vrnimo se k Albinu in častniku.
Ko je videl naš kandidat, da častnik uže dosta časa s Pavlo šepeta, reče:
„Na splošno željo pričujočih dara, prosim gospoda častnika, naj nas izvoli se svojim moj.sterskim petjem nekoliko razveseliti."
A Pavla si želi na tihem, naj bi njeni Alfred, častnik, tej želji ne vstregel, ker je Albin strašno razdražen izgledal in je vedela, da izniej vseh čnstnikovih prednostij se njegovo petje najmenj odlikuje.
Alfred je bil pak prav nasprotnega mnenja in zato so nij pustil dolgo prositi. Pel je z veliko pretenzijo nekatere uže samo po sebi lepe pesni. Šolal se je pri spretnem učitelji godbe in zato je mislil, da ga ne more noben malomestjan kritikovati, akopram glas njegov nij bil gibčen, še menj pak praktično i urjen.
Zinagonosno po končanem petji vstane in • zadovoljen sam soboj in se svojim petjem sede I k gospe Linkovej.
(Daljo prh.)
veselo živenje i denar kot edino sredstvo, da se more človek zabavati. Prave mo-ralične vrednosti nij bilo v teh uniformiranih prsih.
Ko je bil navzoče pozdravil, in Pavlo, koja je sramežljivo oči povesila, zaljubljeno pogledal, sede k damam, in ker so bile mej njimi tudi mlade gospodične, bil je prav na svojem polji.
Albin predlaga, naj bi kdo na glasoviru katero zaigral, ali zapel; in v istini je bila nekova gospodična s tem predlogom zadovoljna, da sede k glasoviru. In mej tem, ko je go-t spodična pela, imel je častnik priliko Pavli na uho zašepetati, da mu je gospod Linek obljubil njeno roko, a še le po minolih dveh letih.
„Obupati   moram,   draga mi Pavla, da mi uže  zdaj  nij  dovoljeno,  Te svojo last imenovati," pravi jej Častnik se hlinjeno ža lostjo.
„Vsaj sva še oba mlada, kr prav lehko čakava," odgovori Pavla, katera si je do-mišljevala. da častnika bolj ljubi, nego ga je v resnici. To se zgodi mladim deklicam mnogo-
krat. Dobrikajmo se njihovej ničemernosti, hlinimo jim strastno ljubezen, — in zmaga je naša. Vsaj je nij nobene, katera bi hladnokrvna ostala, če kdo za njo lazi ter jej prijetne reči v mlado uho šepeta.
Tudi Pavla je bila taka.  Oj, kako bubo in prijetno ji je bilo, ko ji je lepi in splošno priljubljeni Častnik toliko prijaznost skazoval; in ko je pozneje tej prijaznosti še nekoliko vsakdanjih fraz dodal,  katere  bi izraževale J ljubezen njegovo,  mislila je tudi ona,  da ga luže iz celega srca ljubi.   A kotičke svojega j srca nij nikdar preiskavala,   in nikdar si nij I skusila pojasniti,  zakaj da  se zanj tolikanj zanima.   Mislila je, da vse to le iz ljubezni ;izvira.
Naj   bi se  bila pak v mirnem trenotji J samo sebe nekoliko premislila, preverila bi se bila, da njena prijaznost izvira le iz one ne čimernosti, katera jej pravi:   najlepši in najbolj priljubljeni kavalir je našega mesta, in akopram je dosta gospodičen, koje se zanj poganjajo, — je ipak ljubezen   in   srce meni ' naklonil.    Pleše  najprvo  z  menoj  i.  t. d. [ Koncem pak še,  kako bo lepo, ko bom nje-
Tržne cene
T LJubljani 11. oktobra t. L Pšenica hektoliter 8 gld. 16 kr.;  — rei 6 gld. 40 kr.; — ječmen 4 gld. 80 kr.; — oves 3 gld. — 25 kr.; ajda 6 gld. 60 kr.; — prosć 4 gld. 80 kr.,
— koruza G gold. — kr.; krompir 100 kilogramov 3 gid. 06 kr.; — 6ioi hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram — gl. 94 kr.; — mast — gld. 82 kr.; — speli t. i.-t i; — gld. 60 kr.; — špeh povojen — gld. 75 kr.; jajce po^Vgkr.; — mleka liter 7 kr.; govednine kilogram 48 kr.; — teletnine 54 kr.; — svinjsko meso 10 kr.; — sena 100 kilogramov 3 gld. — kr.;
— slame 3 gold. 05 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 8 gold. — kr.; — mehka 5 gld. — kr.
Dunajska borza 11. oktobra.
(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih      »>5 g.d. 40 kr. Enotni drž. do'g v Brebru 68   „   50 (
18o0 drž. posojilo 111   „   — ,
Akcije narodne banko 854 —
Kreditne akcije   ... 154 «20
London........122   , 95
Napol....... .    9    .   77«/, ,
C. k. cekini.......5   , 82
Srebro ...       ... 102 30
Vsakovrstno
bolečine v zobeh,
ki bo tokar zaoeli gnjiti ali so trika votli, odpravi takoj in stalno slavni itnHi*k-i ekstrakt. Brez njega ne bi smela biti nijedna družina zaradi izvrstnega njega vspeha. Jedino pravi so dobiva v steklenicah po 35 kr. in 70 kr. v Ljubljani samo pri Edvard Mahru. (277—3)
ry9^£T~ 8 c. kr. av. privilegijem in kralj, pruskim miuisterskim potrdilom."j1H2 Dr. Borchardt-ovo aromatično   (dišeče) milo
(lajfa) /. želiš*, za olepšanjo in popravo kože in skušeno zoper vsakake nesnage na koži; v zapečatenih izvirnih zavitkih po 42 kr.
Dr. Suin de Bonteniard-ovo dišeča pasta za
/.(itn-, najsplošnejši in najzanesljivejši pripomoček za ohranjenje in čistenje zob in zobnega mesa; v celih in pol zavitkih po 70 ali 35 kr. Dr. Hartunff-ovo olje s kitajske skorje zavaro-
vanje in oldpšanje las ; v zapečatenih in v steklu štempljanih steklenicah po 85 kr. Dr. Beriiiguier-jev dišeči krouini duh, krasna
voda za duliauje in umivanje, ki krepča in budi živelj ; v izvirnih steklenicah po 1 gld. 25 kr. in 7.) kr.
Prof, dr. Linde-va rasi l i uska nomada v stanj-
sinil, poviša svit m voljuost kis in jo pripravna posebno za to, da obdrži progo las na glavi; v izvirnih kosovih po W kr.
Hal/antično milo iz oljke B0 odlikuje po oživ-
Ijevajoči in ohranil j« >c. muči za voljuost in uicli-kost kož"; v zavitkih po 35 kr. Dr. Beriiigiiier-jev  rastlinski pripomoček za
barvanje las,  barva prav črno,  rujavo iu rumenkasto; s krtačami in lončki vred po 5 gld. Dr. Hartung-ova zeljiščna poniada za oŠivljenje
in z bujenje rasti las; v zapečatenih in v steklu šteuipljanih posodicah po 85 kr. Dr. Beriiiguiei-jevo olje iz zcniljiščnik korenin
za okicpciiiiji) iu oliranjeuje las iu brado; steklenica 1 gld. Dr. Kocli-ovi  bonboni iz zeljišč, znan in sku-
šeu deinač pripomoček za prehlad, hripavost, zabasanoBt, hripavo grlo itd.;  v izvinih škat-ljicah po 70 in 35 kr. Bratov Ledarjevo balsauiično milo iz olja ze-
meljskih orehov, prijeten pripomoči-k pri umivanji nežne in občutljive kože, posebno damam in otrokom ; po 25 kr., paket (4 kosovi 80 kr. Pravi ti po pripoznani  solidnosti in pripravnosti tudi v naših krajih užo  priljubljeni pripomočki se dobivajo: v lijubljaul pri Frane  Terirl.u   in Ickarju BIHliSlI ni bratih Kri»|»er : v Kugrebu pri lekarjih; .1. J. (Vjhek in Žg. Mittbach in Flor. Ki-ralovicu; v * »• I j a pri Kr. Krispcrju; v lteki pri droglijeru Nikolu PavaČiču; v Gorici pri lekarju A. Frunzoniju; v Celovcu pri lekarjih; Ant. Bei-uit/.ii,   Krainetju   in Kullcrju;   v   Kruuji pri Kajuiund Krlsperju; v Mariboru pri Mariji Zanki; v Trhtu pri lekarjih: J. Seravallo, K. Zanettiju, P. Prendini, l'r. VedOvattu In Pavlu Roooa: v He-ljaku pri Matevžu Fiiratu; v Varaždinu pri lokaiji: A. llochsiiigcrju in A. llalteiju; v Zatiru pri parfum. N. Androviču;  v Karlovcu pri N. Slavni ou.
Pred pačenjem in ponarejanjem svarimo ostro
Raymond & Co.,
ck.priv. last. tovarn hi/gealistiinih cosm.stvarfj v Berlinu. (97-7)
Na Vleu pol ure od LJnt>l]tii»*s je
pohištvo
z zemljiščem vred na prodaj ; pripravno je za krčmo in za vsako kupčjo, kur je zraven vode in ceste, v dobrem stanu, vso obokan i in I opeko krito, ima veliko prostora.   Tudi se  da za več let v najem.
Natančneja poročila dajo iz prijaznosti oprav-ništvo „Slov. Naroda". (306—3)
Slovenske knjige.
v „narodnej tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige:
1. „Doktor Zober", originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča.   Cena 60 kr.
2. Kalifornnke povesti" od Bret Harte a.   Cena 50 kr.
3. „Tuaomer", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena GO kr.
4. ,,Na Žerinjah", izviren roman. Spisal Janko Krsnfk. Cena 00 kr.
Kdor
lice službo, ali pa katero oddaja, posestvo prodati hoče, ali kupiti namerava, gospodarstvo, ali kako graščino v najem dati želi, priporočilo za trgovino razglasiti misli, spoli pa, kdor potrebuje sveta zaradi naznanil v časopisih, naj se
obrne zaup I j IVO na aimonccn ekspedicijo
G. L Daube-a & Co.
(404-14)    na Dunaji I,
Slovenske
lepoznanske knjige.
V založbi „Narodno tiskarne" v Ljubljani izšle in se morejo dobiti sledeče slovenske knjige:
Homani laa. pOTresti:
1. Erazem Tateubab. Izvirna povest, spisal' J. Jurčič, velja......50 kr.
2. Meta lloldeuI*. Roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hoatnik   50 kr.
3. Kautorclca. Koman s pogorskega zakotja, Ćeški spisala Karlina Sv&tla; poslovenil Franjo Tomšič.. velja........60 kr.
4. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skaiec. — >a Orni zemlji. Novela, spis. J. Skaiec, velja 25 kr.
5. Kazen. Novela, francoski spisal 11. Iiivičrer poslovenil Davorin Hoatnik. — Cerkev In država, v Ameriki. Francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Hoatnik, velja     ...      25 kr.
S.  Id I s tir I v zvezkih:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, sp. dr. Ribič.
— Životopisje, sp. Rajč Boi. — Prešern, Prešerin ali Presiren, sp. Fr. Levstik. — Telefja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Machiavelli, sp. dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, sp. dr. Celestin. — irstvo z grozdjem na Ruskem, sp. dr. J. Vošnjak. — Čsgava bode ? Novelica, sp. J. Ogrinec. Velja       .      .      .      .      25 kr.
IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Paulu*..
— Plašč. Novela. Ruski spisal N. V. Oogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesnij. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr.
Kdor hoče katero koli teh knjig dobiti, naj piše „Narodnoj tiskarni" in jih dobi po poštnem povzetji. Vse skup bo dajo za znižano ceno 2 gold.
DorŠko olje
iz sale kilovili Jeter,
iz Borgena na Norvegskem;
rumeno 1 steklenic« 60 kr.; nepremočljivo brez okusa in duha 1 steklenica 80 kr.; sč železnim jodiroin 1 steklenica 1 gold. Da  so ponarejevanju  izogno vtisneno bode moje imo na vsakej steklenici.
(i.3-25)    Gabriel Piccoli,
lekar, na dunajskej cesti v Izubijani.
CD —'.O
a
!A trn
a 3
f 9 W J
_      O. ■
9 CK
~ m
K si
— t* a
CD *-■
nj p -i
B
=: b ci?
CD  M &
• p- i i
y P m
g CD R ..
o>» Z. N w =
_ o g
tev. 68/L. o.
Naznanilo.
Podpisanemu likvidacijskemu odboru je občni zbor delničarjev „prve občne zavarovalne banke Slovenije** v likvidaciji dne 28. septembra t. I. prosto prodajo bankinega nepremakljivega posestva zaukatal.
Vsled tega se bode v prvej" vrsti prodala bankina biša št. 24, tik zvezdnega drevoreda v Ljubljani, ki obstoji iz dvoh nadstropij in je v najboljšem stanji, ker jo bila pred malo leti lično popravljena; tistim, ki jo kupiti želč, se to s tem pristavkom naznani, da svoje dotične ponudbo v prvem nadstropji omenjene hišo Bkrajno do 81. oltt<»l>i**x t. 1. oddajo, kjer lahko tudi v vseh teh zadevah natančneje puizvedo.
V Ljubljani, dnč 2. oktobra 187G. (304—8)
„prve občne zavarovalne banke Slovenije" v Ljubljani.
Sedmi redni 111
kranjske obrtnijske družbe
dne 31. oktobra 1876 ob 4. uri po polu tins
v fliretcijskej soM te .mik
-»MU---
Dnevni red:
1. Poročilo o vspehih preteklega poslovnega leta.
2. Poročilo preglcdovalnega odbora.
Gospodje akcijonarji, ki hočejo porabljati svojo glasovalno pravo, prosijo se v smislu g, 10 statutov, naj svoje akcije do 28. oktobra t. 1. pri družbeni blagajnici deponirajo iu naj si tam legitimacijske liste vzamejo.
(308—3)
Načelnik opravnega sveta.
5- ^^G^^^feg^' > v
Izdate:i in uradnik Jomp Jurčič.
LaMuiiua in tiiik ,Narodutj tidkarne".
35