Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 183.	Ljubljane 8 vin. v LioMlaiil, v ponedeljek, 12, avgusta 1912.
Leto XI.
== Velja po pošti: s
Za oelo leto aapre] . K 28-— za pol leta „ . „ 13'— ta četrt leta „ . „ 6-50 ■a en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo lnosematvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto napre] . K 2V— u pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ . „ 2'—
V	ipravl prejema« nesaCna K 1*70
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): aa enkrat . . . . po 15 v
za dvakrat...... 13 „
sa trikrat......tO n
aa večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
i Izhaja::
vsak dan, Izvzemal nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
Kar Uredništvo ]• v Kopitarjevi nllol itev. 8/111. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št. 28.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani
V deželi strpnosti in svobode.
Skoro neverjetno se sliši. Kraljestvo Dansko je skoro izključno prote-stantovsko in vendar moramo priznati, da je lahko naravnost v vzgled marsi-kaki evropski državi, koder se svoboda pridiguje na vse strani, kadar jo pa hočeš izrabiti, te pa vklenojo. Marsikak evropski državnik bi se šel lahko učit na Dansko, kaj se pravi verska strpnost in svoboda.
Dočim smatra pri nas moderni svet katoliško duhovstvo za anahroni-zem in antikvarično institucijo, v ktoro se smeš brez vsakega pomisleka zaletavati, proti kteri smeš brezmejno pso-vati in osebno žaliti, je Danec pravi ka-valir in gentleman. Katoliški duhovnik kot predavatelj v protestantovskih društvih, to je vsakdanja prikazen na Danskem. Pri predavanjih verske vsebine, ki so v zvezi z katoliško cerkvijo, nastopajo večjidel katoliški duhovniki. Samo za vzgled: V Kopenhagnu so tri društva protestantovskih visokošolcev, eno šteje 1000 članov. Društva imajo vsako nedeljo zvečer javna predavanja in razgovore, katerih se sme vsak študent udeleževati. K tem večerom povabijo večkrat katoliške duhovnike, da tudi jezuite, kot glavne govornike ali pa kot debaterje in vsak sme popolnoma nemoteno, popolnoma svobodno braniti katoliška načela v dotični tva-rini. Kaj pa pri nas? Najzaslužnejše rlelo naših liberalnih študentov je bilo, da so katoliško duhovščino iz čitalnic pometali in vse liberalno delo obstoji v tem, da bi duhovnika, onemogočili. »Mi vas bomo onemogočili«, to si je postavil »Narod« za program.
Vse dansko časopisje preveva duh verske strpnosti. Direktnih napadov na katoliško verstvo sploh noben list ne priobčuje in če prinese list slučajno napačne informacije in poročila o raznih pojavih v katoliški cerkvi, je drage volje pripravljen vsak popravek od katoliške strani sprejeti in ga priobčiti. Vsak večji list pošlje ob izvanrednih dogodkih enega izmed svojih urednikov na apostolski vikariat, da se tam na merodajnem mestu informira. Zdaj pa odprite naše liberalne, radikalne, soc. demokraške, svobodomiselne liste in knjižurc v roke, pa primerjajte to zlobno surovost, banalnost in trapasto
pisavo o cerkvi, o cerkvenih osebah, cerkvenem nauku! Povsod samo eni in isti ton. Za vse svoboda, samo za cerkev ne!
Pa ne samo dansko ljudstvo, tudi vlada sama, sploh vse oblasti postopajo nasproti katoliški cerkvi jako tolerantno. Danska vlada se drži načela: šole so zaradi otrok in^stariši sami imajo pravico odločevati, v katerem duhu naj sc otrok vzgaja. Zato vlada zasebne šole povsod podpira. Nikogar ne sili, da bi hodil v javne državne šole, pač pa gleda nasprotno na to, da bi se kolikor mogoče več zasebnih šol odprlo. Da bi zasebne šolo zatirala in šikanirala, o tem ni niti govora. Na Danskem ima vsak človek pravico do otvoritve zasebne šolo. Zato ni treba nobenega dovoljenja; še manj se zahteva zato kak izpit. Državna oblast sc samo enkrat na loto po svojih nadzorovalnih organih prepriča o solidnosti in temeljitosti pouka in to zadostuje; ako so uspehi povoljni, dobi zasebna šola od vlade podporo za vsakega otroka. Tako dobo vso katoliško šole za vsakega otroka primerno podporo. Zdaj si pa. oglejte divjanje svobodomiselnih vlad proti katoliškim šolam, kratenje pravic starišev od strani brezverskega uči-teljstva, pa si lahko napravite sami sodbo.
Tudi srednje šolo so od vlade popolnoma neodvisne, četudi jih vlada podpira. Vlada se v zasebne srednje šolo čisto nič ne vtika, razven da pošilja k zrelostnim izpitom svojega zastopnika.
Pa ne samo na šolskem polju, katoličani uživajo največjo prostost, in svobodo povsod. Tako zidajo bolnišnico, društvene domove, ustanavljajo svoje organizacije, pa za to živega krsta no vprašajo za dovoljenje. Bolnišnico imajo po vseh večjih mestih; v glavnem mostu Kopenhagnu imajo celo dve, od katerih ena štejo 400 postelj. Vlada tudi to delo katoličanov priznava in jim je hvaležna za. vse dobro, kar za otroke in reveže store!
Tako se razume prava svoboda! Na takih tleh jc res doma velikodušnost in plemenitost in na taki zemlji uspeva tudi cerkev.
59. nemški katoliški shod.
Danes sc je začol v starodavnem Aachnu 59. shod nemških katoličanov. Slavnostno nalašč za to priliko zgraje-
no poslopje ima za 7000 osob prostora. Nad portalom jc podoba presvetega Srca Jezusovega. Nad govorniškim odrom stoji kip Kristusov, ki blagoslavlja zborovalcc. Zraven njega sta okin-čani podobi Svetega očota in nemškega cesarja, nadalje visi v prostoru podoba \Vindthorstova. Tribune so za dame rezervirane. Sedežev jc nad 5000.
Tudi mesto jo krasno ozaljšano z zastavami, venci in slavnostnimi vrat-mi, okrašeni so tudi kolodvori.
Spored glavnih zborovanj jc sledeči:
P o n o d o 1 j c k :
1.	Predsednik zbora.
2.	škof dr. pl. K e p p 1 e r (Rotten-burg): Papež varuh avtoritete.
3.	Justični svetnik dr. Porsch (Vratislava): Govor v spomin Windt-horsta.
T o rek:
1.	Gimnazijski ravnatelj dr. Wer-ra (Munster): Znanstveno delovanje in naloge nemških katoličanov.
2.	Advokat, dr. Mayor (Monako-vo): Dolžnosti katoličanov v gospodarskem življenju.
3.	Vseučiliški profesor prelat dr. M a. u s b a c h (Minister): Boj proti moderni breznravnosti — kulturna naloga nemškega ljudstva.
Sreda:
J. Delavski tajnik Giosborts (M. Gladbach): Kakšne nalogo imamo spričo preseljevanja ljudstva (iz deželo v mesto in iz mesta v mesto).
2.	Učitelj L a n g e n b e r g (Kolin): Skrb za mladino v varstvo oltarja in prestola.
3.	Župnik K n o, b o I (Mannhoim): Stališče in naloga katoliških žena v sodobnem življenju.
Č e t r t c k :
t. Gimnazijski ravnatelj S t a n g (Wuraburg): Kulturni pomen Bonifacije vega društva.
2.	Profesor C o h a u s z (Kolin): Ateizem in njegova socialna nevarnost.
3.	Sklepni govor predsednika.
V V V
/ v /■> A
V letošnji, oficielni program sta so sprejeli še dve veliki zborovanji, prirojeni od organizacije nemških katoličanov v o b ra m bo krščanske šolo in vzgoje. Vršili so boste v ponedeljek in so za govornike določeni: prof. tir. Rosenberg (Paderborn), učitelj Weigl (Monakovo), rektor Gorgen
(\Vallerfangcn) in nadučit. Schmita (Aachon).
V	sredo se vrši misijonski shod. Govorniki: škof Geyer (Char-tum), učitelj Janssen (Ohligs) in knez Alojzij Lovvenstein.
V	torek so vrši občni zbor »Volksi vereina«. Govornik: Brandts (M. Gladbach), dr. Hohn (M. Gladbach) in grof Praschma.
POINCARE V PETERBURGU.
Car Nikolaj in carica Aleksandra; sta 11. t. m. sprejela v avdijenci Poin-careja. Po sprejemu so jo carica odpe-. Ijala. Car jc povabil Poincarcja s spremstvom k zajtrku. Poincarcja je odliko-! val ruski vladar z redom Aleksandra, Poincare jo položil venec na grob cara Aleksandra III. v imenu francosko vlado. Poincare so je v soboto več časa posvetoval z ruskimi ministri. Peterbur-ški brzojavni urad izjavlja, da niso resnična poročila, da gre zdaj tudi za rešitev vprašanja o Dardanelih. Nadalje demontira rusko finančno ministrstvo poročilo, da namerava Rusija najeti novo posojilo. »Novo Vreme« jc objavilo Poincareju v pozdrav francoski članek, ki izvaja, da se bo šlo ob posvetovanju Poincarcja z ruskimi državniki za mornariško pogodbo in za zgradbe novih železnic v Aziji.
DINAMITNI NAPAD NA AVSTRIJSKO POŠTO V SOLUNU.
Solun, 10. avgusta. Avstrijski uradni brzojav poroča: Oh pol desetih ponoči jo razpočil v avstrijskem poštnem poslopju peklenski stroj, ki so ga vtihotapili neznani storilci. Poslopje je močno poškodovano in oprava uniče-i na. Poštne stvari niso poškodovano. Av-stroogrski generalni konzul Kral je prišel takoj na pošto, kjer jc nadzoroval pospravljanje in skrbel, da so je naprej uradovalo. Oblasti so takoj z vojaki zaprlo vso ceste in uvedlo preiskavo. Voditelj poštnega urada, poštni oskrbnik vitez Vucetich, jo takoj pozval v službo prosto uradnike, da okspedicija ni zaostala. Mala bomba jo počila tudi v nekom praznem tramvajskem vozu. Uradnik Brazzafoli jo ranjen na roki, Sul-lam na obrazu. Eksplozija jc bila tako silna, da so v nasproti ležečem poslopju francosko kongregacijo popokale vse šipo. Kdo jo povzročil napad, ni znano. Turška policija je aretirala nekoga Bolgara, ki jc osumljen, da jc položil bombo v tramvajski voz.
LISTEK.
Sirenska kri.
Bretonska povest. A. le Braz.
(Dalje.)
Lepega dne odide mož kakor navadno na ribji lov. Vreme je lepo, nebo jasno, lahka sapica pihlja. Nesrečo se ni bati. Pride večer, noč objame vse,
moža. ni.--Kaj se je zgodilo? To je
skrivnost siren. Zopet so sc enkrat maščevale za izdano svojo dvanajsto sestro. In ko kliče vdova visoko gori s skale po njem, ki ga nc bo nikoli več videla, sc jih sliši v daljavi smejati in Peti. Pojo s tenkim glasom:
IIou! IIou! Morje se budi! Iz jugozahoda veter leti!
Lc redkokdaj vrnejo valovi truplo, m Če to store, naplavijo lc raztrgane ude na obrežje.
»Kajneda,« sem povpraševal, ko sva se hotela ločiti, pastirica, da stopi v svetilnik, in jaz, da nadaljujem svojo pot v mestece, »kajneda, sedaj živi sire-nina podoba v Marie-Ange?«
Ni me pustila izgovoriti.
»Tiho!« je dejala, »tu v hiši na desno živi njen tast, stari Morvac'h Paol-Vraz ga imenujemo.«
Njene zadnje besede so bilo: »če bi bila jaz vi, tedaj bi šla to noč na ko-lernsko obrežje. Jasna luna ho in jasne zvezde in zato sirenska sobota — — vsaj če ni vse laž, kar pravijo stari ljudje. Jaz za svoj dol raje verujem, nogo da bi videla---«
Trenutek potem som šel mimo Paol-Vrazove hišo. Na mizi je gorela sveča in skozi ozki okvir pri oknu, skozi luknjo v malih rdečih zavesah iz blaga som videl starca, ki ga je stregla njegova žena in ki so-jo ravno pripravljal, da poje v miru svojo juho.
V.
Siccr nisem romal na kelčrnsko obrežje, toda skrivnostne pesmi siren so donele vendarle v mojo sanje. Vso noč so mo obdajalo v starinski gosposki sobi »Hotela Stephan«. Antično pohištvo iz vseh časov jc imelo nekako vsako posebo svojo lice, svojo lastno zgodbo, skoraj bi rekel, svoj jezik, kajti zdelo so mi jo, kakor bi kramljalo pokajoč in škripajoč, prevzeto starih spominov. Ko som ugasnil luč. sem ložal dolgo z zaprtimi očmi in poslušal v po-lusnu njegove pripovedke. Tedaj jc pripovedovala arabska skrinja: »Rojena sem na meji južnih puščav in sem živela najprej na medkrovju malega ber-berskega čolna na vesla. Zagoreli umet-
niki, ki so delali potrpežljivo in sprotno z dletom, so vdolbili rosno življenjsko modrost na mojo strani.«
»In jaz,« jo nadaljevala težka omara, ki jo imela bronasto barvo ljudi svojo domačijo, »jaz sem vzrastla na drugem bregu sveta; tam kjer bolj vroče solncc goni krvavordoč sok v drevesih. Na krovu admiralsko laclje sem prekrižarila neskončna morja. Videla sem hojo in bitke ljudi. Lahko pokažem zareze, ki so ravno tako slavno kakor rane.«
Ali, tu je bilo tudi oglodalo s črno-modro marmorirano površino, kakor bolnikovo čelo in njegov šibak, melanholičen smehljaj jc pripovedoval žalostno zgodbo.
»Ko sem šo viselo na blesteči hrastovi steni v salonu transatlantskoga parnika, so sc zrcalili v meni vabeči obrazi potnic, elegantno kretnje, harmonično postave. Kjo pač sedaj spijo, li lopi popotniki, na katerem ležišču iz alg ali peska, v katerih globinah morja?--«
Sami rešeni utopljenci so bili ti kosi pohištva tako različnega izvora, ki so v prijazni tihoti skrbno kakor svetišče varovane bretonske sobo klicali v spomin strašne prizore utopljencev, potap-Ijajočih sc velikanskih ladij. — — Ko so vabili prvi zvonovi klici k maši, sem se vzbudil.
Danes jc nedelja.
Isto vreme kakor včeraj, nebo brez oblakov, čudovita jasnost bretonskega oktoberskega jutra, čarobna razsvetljava, popolnoma tenak modrikast vzduh leži nad vsem. Uličica pod mojim oknom se iztoka v zaspan morski zaliv, kjer so tiho ziblje par bark.
Iz vseli kotov prihajajo sedaj prebivalci bližnjih sel. Moški in žensko, vsi enako črno opravljeni, s suhimi, resnimi obrazi, gredo počasi, tiho mimo. Sledijo si v posameznih gručah, družine so držijo skupaj; in kakor v starih časih oh patriarhaličnih preseljevanjih korakajo, starci spredaj in zadaj otroci. Večina malih deklic izgleda ljubke v starikavih avbah na kodrastih svetlih laseh, ki niso še nakratko ostriženi. Svetlo se lesketajo njih s slikanimi rožami posejano rute. Njih živa barva so veselo razlikuje od črnili oblek odraščenih.
Cerkev stoji na višini malega trga. Pot, ki pelje kvišku, jo na eni strani obdana s sivimi pročelji, gostilnica-mi in trgovinami, na drugi strani pa se raztoga \r>ta šibkih brestov. To so edina drevesa na otoku, mrazi jih žo lila-den dih prvih jesenskih dni in tako izgledajo kakor bi jih glodala skrita slabost, temno hrepenenje iz domače zemljo pregnanih rastlin. Pokopališčni zid
Slavile Štajerskih orlov.
St. Jur. ob j. žel., 12. avg. 1912.
Včeraj se je vršilo v Št. Jurju na Štajerskem veliko orlovsko slavlje. Trg Št. Jur se jc odel v zelenje in zastave, veseleč se naših vrlih fantov Orlov. Malo je na Spodnjem Štajerskem tako lepih in ponosnih sel, kot je ravno nas Št. Jur. Lepo po svoji legi, lepo po lepem hribčku in okolici, še lepši pa po mišljenju prebivalcev. Občinski odbor, župan je naš, naša velika okoliška občina, naši po ogromni večini vrli kmetje. Od vseh strani so prihajale ljudske množice. Mladina se je od daleč vozila na okrašenih vozovih, vlaki so bili od vseh strani prenapolnjeni. Ob dohodu vlakov oh 10. uri ie bil kolodvor v Št. Jurju podoben velikemu taborišču. Ob zvoku godbe smo sc uvrstili v vrste. Pozdravili so došle goste in Orle na postaji zastopniki občine. Odzdravijala sta dr. Verstovšek in JoloČnik.
Potem se je razvil dolg sprevod v frg. Na čelu je korakal predsednik Zveze dr. Verstovšek, godba in poslanci. V cerkvi je imel govor dr. Hohnjec, ki je slavil Šlomšeka kot velikega prijatelja mladine.
Po cerkvenem opravilu se je vršilo slavnostno zborovanje štajerskega Orla v »Katoliškem domu«. Predsedoval je dr. Verstovšek. Pozdravil je iskreno vse došle, posebno šc podpredsednika S. K. S. Z. dr. Hohnjeca, poslance dr. Korošca, Terglava, Vrečkota, GostinČarja, oba župana, trškega in okoliškega, čč. duhovščino in vso zbrano ljudstvo. Nato so govorili: dr. Korošec, dr. Hohnjec, dr. Verstovšek. poslanca Terglav in Gostinčar, kaplan Kavčič, Pipar, Šctic, Ga-berc, Bazilik.
Dr. Verstovšek je nato podal poročilo štajerske podzveze. Nato se je vršila volitev odbora. Za predsednika je bil zopet izvoljen dr. Verstovšek.
Vreme je bilo skrajno neprijazno. Lilo je in mislili smo, cla nc bo s popoldansko slavnostjo nič. Do 4. ure popoldne je neprenehoma deževalo. Orli so vkljub temu nastopili. Telovadbo je vodil br. Vojteh .Teločnik. Uniformiranih Orlov je bilo 160. telovadilo jih je 100. Zastopani so bili vsi štajerski in pet kranjskih odsekov. Ob -4. uri se je nebo zjasnilo in slavnost se je nemoteno vršila dalje.
Prefloska alera končana. — Liberalci Mirani.
Lansko leto meseca "decembra so Be vršile v občini Prečna pri Novem mestu občinske volitve. V noči po dokončanih volitvah je nekdo udri v volilni prostor in ves volilni akt prebrskal in zmešal, tako da ni mogla volilna komisija priti na jasno, kakšen je uspeh volitev. Dejanje je na vsak način obžalovanja in obsodbe vredno, a je naravnost malenkostno v primeri z gr-dobijo, katero je napravilo liberalno časopisje iz tega dogodka.
LTlom v vol. prostor so napravili liberalni listi, predvsem »Narod«, »Jutro« in »Dan« za največje zločinstvo, kar jih je sploh v kazenskem zakoniku in vsi dolenjski cigani, ki so že marsi-
jih varuje pred severom, a jih obenem duši v svoji sonci.
In sedaj loži pred nami, to malo pokopališče-! Par klafter zemlje, mrtvaško polje, brat tistih po vsem otoku raztresenih vrtičev, le z edinim razločkom, da je posejano s križi in da raste na njem trava bohotneje in zeleneje. Stopil sem nanje v družbi župana, nekdanjega nadkrmarja, najblagohotnej-šega vseh ljudi kljub raskavi njegovi govorici, njegovih kletvic, ki jih jc slišal v vseh deželah, in njegovega utrjenega, zagorelega obraza, ki je izgledal kakor obraz morskega roparja. Ko sem izrazil svoje začudenje, da je to pokopališče tako majhno, da ni v nobenem razmerju s številom prebivalstva, ki ga je po statistiki več nego dva tisoč duš, tedaj jc pokazal tja na svetlikajoče se morje, na neizmerne vode: »In tisto pokopališče tam, kaj menite o njem?«
Romala sva po sredi med vrstami grobov.
»Tukaj počiva Renee Mezmeur, tukaj počiva Jcane Yvonne Malgorn--
povsodi vse sama ženska imena, le tu in tam osamljen grob kakega starca z napisom: »Umri v visoki starosti, previden s svetimi zakramenti za umirajoče« in še par prav malih grobov, malo višjih kakor krtine, ki opkrivajo brezimenske zemeljske ostanke tnalih otrok, ki so ugasnili, preden so mogli prevzeti svoj del družinskih dolžnosti, in ki so od tedaj pozabljeni kakor bi jiii nikdar ne bilo.
Sredi ograje je župan obstal pred Čudno oblikovanim nagrobnikom, ki
kaKega Človeka na on! svet' poslali, so bili pravi svetniki v primeri z tistim ulomilcem, ki bi se ga moralo po »Narodovi« sodbi takoj na mestu za pete obesiti in pod njim zakuriti.
No, kolo se jo začelo vrteii. Sodni-ja je začela iskati vlomilce po prečin-ski občini. Gospodje sodniki so naredili dva izleta v Prečno, tam napravili komisijo in si vse natanko ogledali. Žandarji so hodili po cele mesece po hišah in iskali podnevi in ponoči tega ptiča, ki jo oblasti tako zagodel, a vso zaman. Preiskovalni sodnik Kuder je zaslišal blizu 200 prič in sodnijski akt je narasel, da ga je za celo omaro. Liberalni listi so kajpak pridno sekun-dirali in začeli vohati. In ker so vseh liberalnih nesreč krivi somišljeniki S. L. S., so se liberalci pridušali, da morajo tudi tukaj vmes imeti »klerikalci« svoje prste. Kot »osumljenci« so bili zaslišani celo prečinski župnik, kaplan in dva deželna uradnika. Ja, nazadnje je prišlo tako daleč, da je ukazal preiskovalni sodnik ravno za božične praznike kar štiri somišljenike S. L. S. zapreti: župana Vinterja, občinskega tajnika, odbornika Drenika in Zdravje. Zaradi par zmešanih papirjev, katero jo kak hudomušnež zmešal, so morali torej možje Božič v ječi prebiti. Sodišče je bilo kmalu primorano zopet vse štiri izpustiti, ker jim ni moglo ničesar dokazati. Vsa zadeva so je vlekla od meseca decembra 1911 pa do pretekle sobote. Preiskovalni sodnik je napravil slednjič konec temu znamenitemu »procesu« in oddal spise državnemu pravdniku. Ta je prečital vso zadevo in s presenečenjem konstatiral, da ni nobenega povoda za kazensko postopanje zaradi pregreška proti volilnemu zakonu pač pa iztisnil iz spisov nekako napeljevanje h krivemu pričevanju in tudi krivo pričevanje in sestavil sledečo obtožnico:
1.	Franc Vinter, Franc Drenik in Miha Zdravje, so v kazenski zadevi zavoljo vloma v volilni lokal v Prečni prod preiskovalnim sodnikom c. kr. okr. sodišča v Rudolfovem, dne 16. decembra 1911 v Prečni, Franc Drenik tudi 20. decembra 1911 v Rudolfovem, po krivem pričali.
2.	Franc Vintar in Franc Drenik, sta dne 16. decembra 1911 napeljala Miho Zdravje z nasvetovanjem in ve-ljevanjem h krivemu pričevanju.
Zakrivili so s tem Franc Vintar, Drenik in Zdravje hudodelstvo goljufije po §§. 197, 199 a k. z., Vintar in Drenik pa tudi po§ 5 k. z. in se naj kaznujejo po § 202 k. z. (Kazen 6 mesecev do 1 leta.)
Pri obravnavi, katera se je vršila dne 10. t. m., so zastopali obdolžence odvetniki dr. Pegan, dr. Žitek in dr. Slane. Pojasnjevali in dokazovali so. da o kakem napeljevanju ali krivem pričevanju, o katerem govori obtožnica, ne more biti govora in da se izpovedbe gori imenovanih ne morejo kvalificirati kot namenoma krive izpovedbe, temveč kot izpovedbe obdolžencev, ki se pa ne morejo siliti, da bi morebiti v svojo škodo izpovedali.
Senat je sestavljal svetnik Bučar; predsednik, tovanta Toporiš in Ahačič in sodnik Zvitter.
izgleda skoraj tako kakor eden tistih malih tempeljev, ki krijejo v Brotaniji svete vodnjake.
»Sklonite se in poglejte doli!«
Približam oči k železni ograji, ki stoji pred neko vrste linico, in počasi se mi posreči spoznati globoko doli v temni luknji kup segnitih stvari, ki so ocldaleč podobni križem.
»Sami križi, kajneda?« praša župan, »posvečeni voščeni križi. —• — Velika množina, kakor vidite. In večino jih je vlaga že tako prepojila, da so le še neka zmes brez podobe.«
»In zakaj so tu? Kaj naj predstavljajo?«
»Ljudje imajo tako čudne običaje v teh krajih Če eden izmed njih utone v morju in valovi njegovega trupla ne vržejo na suho, tedaj mu vendarle napravijo nekaj takega kakor pogreb z duhovniki, pevci, ministranti in z zvo-nenjem, kakor gre. Iz voska napravijo križ, ki naj predstavlja mrtveca, in nad tern izgovarja potem župnik javno absolucijo. Ko se je to zgodilo, zapre križ v neko vrste skrinjico ob cerkvenem zidu in tu počiva z mnogimi drugimi svoje vrste, dokler na večer vseh vernih duš ne spuste vsega skupaj v to
luknjo tu.--Sicer ne dobe, kakor
se zdi, utopljenci miru brez tega obreda; drugače se sliši vsako noč krik, vrišč, prepir, šum, kakor ga dela le
grom ljubega Boga.--Toda najbolj
čudno jo ime, ki ga dajo celi stvari, beseda, ki zveni čisto latinski, in ki je nisem šo nikjer drugje slišal kakor tukaj. To imenujejo Proclla.« i	(Dalje.>
Po če triurnem posvetovanju proglasi predsednik svetnik Bučar razsodbo, da se Vintar, kakor tudi Drenik in Zdravja oproste gori navedenega hudodelstva, ker je sodišče mnenja, da so gori omenjeni bili popolnoma misli, da jih preiskovalni sodnik zaslišuje kot obdolžence in jim po 8 153. k. p. r. ni bilo treba na vse odgovoriti.
Obtoženci so so srečno rešili zanjk, v katere jih je mislila ujeti liberalna hudobija, in dobili tako od sodišča zadoščenje za preganjanje in blatenje od strani nesramnih dopisnikov. Vsem tistim liberalcem pa, ki so pri tej zadevi imeli svoje roke vmes in ki so v duhu gledali, kako se dvigujejo za župana Vjntarja politične gavge, se pa zna pri prihodnjih občinskih volitvah žc itak dolgi obraz še podaljšati.
AVSTRO - OGRSKI POSLANIK ODPOTOVAL IZ TANGRA.
Berolin 12. avgusta. »Vossische Ztg.« poroča iz Tangra: Avstro-ogrski poslanik pl. Calenbcrg je s svojo rodbino odpotoval iz Tangra. Med enajstimi poslaniki sta ostala v Tangru le Še amerikanski in portugalski poslanik.
SHOD ESPERANTISTOV V KRAKOVU.
Krakov, 12. avgusta. Včeraj ob 3. uri popoldne so otvorili VIII. svetovni kongres esparantistov. Za predsednika je izv. dr. Štefan Nikolajski iz Lvova. Zboroval.ce sta pozdravila v imenu krakovske občine župan dr. Loo in podžupan dr. Szarski. Danes zboruje 27 sekcij.
VOLILEN ROJ ZA ROLSEERGOV MANDAT.
Opava, 12. avgusta. Češki agrarci kandidirajo sporazumno z radikalci za mandat rajnega Rolsberga, ravnatelja Zika. Socialni demokrati kandidirajo dr Witta.
VSTAJA NA OTOKU PURNI.
Prebivalci na otoku Pumi v Grškem Arhipelu so se uprli in proglasili svojo neodvisnost. Turški orožniki so se odpeljali z otoka.
IZ ZAPORA IZPUŠČENI RUSKI KAPITAN KOSTEVIČ.
V	Lipskem so izpustili iz zapora ruskega kapitana Kosteviča, ki je bil osumljen vohunstva. V Varšavi so pa izpustili iz zapora nemškega poročnika Dahma, ki jc moral založiti 30.000 mark in izjaviti pod častno besedo, da pride k razpravi,
VSTAJA NA HAITIJU.
Amerikanski poslanik na San Domin-gu poroča, da so zasedli vstaši Dajabon in da je v boju za navedeni kraj padlo 100 mož vladne armade.
MLADOTURKI BREZ MOČI.
Kako Mladoturki nazadujejo, dokazuje najbolj dejstvo, da sta prenehala izhajati mladoturška lista »Tanin« in »Hakk«. Nova vlada pripravlja sedaj ovadbo proti ministru Hakki, ker to zahteva vojaška liga. V Solun so odposlani iz Carigrada najspretnejši detektivi, da nadzorujejo mladoturški odbor.
BOJI OB ČRNOGORSKI MEJI.
Dne 9. t. m. so turški vojaki napadli črnogorsko mejo pri Veliki. Boj je trajal cel dan. Črnogorci so odbili napade turških vojakov. Tudi 10. t. m. so se bili med Črnogorci in Turki boji. Črnogorski zastopnik v Carigradu jc radi turških napadov posredoval pri turški vladi, kjer so izjavili, da obmejne oblasti najbrže še niso obveščene o povelju vojnega ministrstva, da naj turški vojaki prenehajo z boji proti Črnogorcem.
ZADEVA POVELJNIKA ARMADNEGA ZBORA V KOSICAH PRED SODIŠČEM.
V	Kosicah je zaslišalo 10. t. m. okrajno sodišče poveljnika kosičkega armadnega zbora, podmaršala Boroviča, v znani njegovi tožbi proti Lujizi Haertel. Borovič jc izpovedal, da je, ko je večerjal 26. junija v hotelu Szillag, prišla k njemu Haertlova hčerka in mu rekla: »Ekscelenca, nekaj bi Vas rada zaupno vprašala«. Vstal sem in sem šel ž njo. Rekla mi jc nato: »Hči sem podpolkovnika Haertla, ki je prisiljen, da gre v pokoj,« nakar je dvignila roko in me udarila po obrazu. Gospodična jc nato zapustila vrt. Podal sem se nato nazaj k mizi in rekel: »To je tak napad, kakor veliko drugih. Dama na ta način nc more nikogar žaliti.« Podmaršal je tudi izpovedal, da jc naročil Haertlovemu polkovniku, naj vse potrebno ukrene, da bo Haertl v dveh mesecih vpokojen, ker je Haertl vsled svojega divjega zakona tako med prebivalstvom kakor med častniki postal nemogoč. Haertl bi bil lahko šel v pokoj s pokojnino, a si je zdaj sam s to afero tako škodoval, da utegne vse izgubiti. Generala so zaprisegli. Načelnik generalnega štaba 6. armadnega zbora, polkovnik Karel Stracker ni hotel ničesar izpovedati, češ, da ga veže službena tajnost.
Štajerske novice.
š Narodne zanimivosti iz Spodnje Štajerske. Nemška ljudska šola pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah dobi pravico javnosti. Vsi spodnještajerski nemški listi poročajo: Na šulferajnski šoli pri Sv. Lenartu v Slov. goricah nameščeni učitelj Herman Katschnig je pre-stavljen v Sevnico, učiteljica Adela Eb-ner, ki ima usposobljenostni izpit, pa prestavljena k Sv. Lenartu. S tem so izpolnjeni vsi pogoji, da dobi zasebna nemška ljudska šola pri Sv. Lenartu pravico javnosti. — V Svičini se je vršil včeraj v nedeljo ustanovni občni zbor šulferajnske podružnico. Pristop je priglasilo žo 48 članov. — Občinske volitve pri Sv. Trojici v Slov. goricah. O izidu smo žo poročali. Da pa izve širši svet, kaki Nemci bodo sedeli v troji-škem občinskem zastopu, podamo tu še imena izvoljenih. V tretjem razredu: trgovec Ferdinand Golob, usnjar Karol Kirbiš. V drugem razredu: gostilničar Jurij Golob, veleposestnik Anton Kratijo in gostilničar Stanislav Zamolo. V I. razr.: klob. Miha Lukman, pek Ernesfc Zavernik, trg. Lovrenc Babosck in klobučar Fr. Rauter. — Med temi ljudmi ni niti enega pravega Nemca. — Izvo-i ljeni pa so tudi trije Slovenci, in sicer v tretjem razredu veleposestnik Jože Klemenčič in hišni posestnik Alojz Klobasa ter v drugem razredu gostilničar Ferdinand Mlinarič.
š Pettedenskega kmetijsko-nadalje« valnega tečaja na slovenski deželni kmetijski šoli v št. Jurju ob južni železnici se udeležuje tudi več učiteljev, oziroma nadučiteljev.
š Zaprla jc marenberška sodnija tri govino Antona Priveršeka na Muti.
š Županom je izvoljen v Peklu pri Poljčanah hotelir Jože Baumann.
š Tatvine. Iz Brežic poročajo: V Zve« rinjaku in Bojsnem so se zadnje čase tatvine tako sumljivo ponavljale, da so ljudje že mislili, da je tudi tod na delu kaka hrvaška tatinska tolpa. Končno pa se je posestniku Petrišiču le posrečilo ujeti kmečko hčer Antonijo StibriS iz Zverin jaka kot tatico. Stibrič je svoje tatvine že priznala.
š Na Štajerskem se je takoj, ko so se finančni straži plačilne razmere regulirale, oglasilo toliko prošnjikov za to službo, da jo finančno deželno ravnateljstvo za enkrat moralo ustaviti spre* jemanje prošnjikov.
š Zopet nesreča v Savi. V Hrastniku je utonil v minulem tednu že drugi mladenič pri kopanju v Savi. Je to 18-letni po domače Bajdatov.
š Dobje pri Planini. Nesrečni skok z drevesa. ISletni posestniški sin Jože Gradiš je zlezel pred kratkim na češpljevo drevo, da bi si natrgal sadja. Nato je skočil z drevesa tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico. Spravili so ga v celjsko bolnišnico, kjer je 8. t. m. vsled dobljene poškodbe umrl. —• Roka v m 1 a t i 1 n e m stroju. Posestnik Franc Potočnik v Dobju je te dni hotel nekaj popraviti mlatilni stroj med tem, ko so na stroju mlatili. Prišel je pri tem z roko v stroj, kateri mu jo je popolnoma zmečkal. Ko so ga rešili, je padel v nezavest. Spravili so ponesrečenca v celjsko bolnišnico.
š Umor? Iz Ptuja: V Jiršovcih so našli te dni ne claleč od domače hiše umorjeno 21 letno samsko kmečko hčer Alojzijo Pukšiš. Imela je prerezan vrat. Bila je v drugem stanu in sumijo, da jo je umoril njen zapeljivec. Sodna komisija bo dognala nadaljnje.
š Po ceni je hotel kupiti vola kmet Franc Valenca iz Mestinja na sejmu v Kostrivnici. Ko je videl na sejmišču stati vola brez gospodarja, je šel ter ga odveza! in odpeljal. Vol pa je bil last posestnika Matije Verka, kateri je ravno sedel v gostilni. Ko je ta zvedel, da mu je Valenca odgnal vola, je šel takoj za njim, obenem pa je šlo ž njim še več tovarišev. Ko so Valenco dohiteli, mu je Verk vola odvzel ter mu dokazoval, da ta način kupljenja vola ni pravi. Verkovi spremljevalci pa so to potrdili tudi s palicami ter Valenco tako hudo pretepli, da je dobil več težkih poškodb. Valenca so bo zagovarjal pred sodiščem zaradi čudnega kupa vola, drugi pa, ker so ga prehudo poučili, kako sc voli kupujejo.
š Iz sodnijske službe. Sodnijski ofi-cijal J. špende pri celjskem sodišču jc imenovan nadoficijalom k sodišču v Litijo.
š Vsled ljubosumnosti. Delavca Anton Šircelj in Vincenc Špajzer ter Jožefa Pečnik so popivali v neki gostilni v Št. Lenartu pri Hrastniku. Ko so se vračali domov, jih je napadel iz ljubosumnosti rudar Janez Suhodolčan. Zabodel je Šircelja z nožem v ramo in vrat, Špajzerja, kateri je tovarišu hotei na pomoč, je pa zabodel v lice. Suhodolčana, ki je znan kot surov in urete-Daški človek, so zaurli.
š Neka] o dijaških stanovanjih v Celju. Letno poročilo samostojnih slovenskih gimnazijskih razredov v Celju nam izkazuje tudi letos šc precej zadovoljiv učni uspeh. Nočemo pa prikriti dejstva, da bi bil lahko še mnogo boljši, ako bi ne bilo vse polno okolnosti, ki delajo na eni strani za prospeh zavoda se trudečemu učiteljskemu zboru mnogo težav, na drugi pa tudi dijaštvu ne delajo ravno veselja do učenja, temveč jih tirajo naravnost na kriva pota. Cela poglavja bi se lahko pisala o tesnih in nezdravih prostorih, v katerih jc natlačeno naše dijaštvo. Saj je celo zdravstveni poročevalec pri nadzorovanju sam izjavil, da ta zavod v celi Avstriji lahko služi za primer, kakršen bi ne smel biti. V naslednjem hočemo nekaj izpregovoriti o dijaških stanovanjih. Obisk slovenske gimnazije se jc v zadnjih letih zopet precej pomnožil; vedno težje je torej starišem dobiti za svoje dijake dobrega stanovanja. Saj je splošno znano, cla je ravno v Celju prav malo dobrih dijaških stanovanj. Kako pa naj dijak potem uspeva, ako ni pravega nadzorstva, ako je preveč dijakov skupaj itcl.? Z najlepšimi na-dami je prišel marsikateri deček v mesto, a polagoma propade, ker je bil tako nesrečen, da ni imel dobrega stanovanja. Stariši in učitelji se pa naravnost čudijo, cla s svojimi izbornimi talenti ni mogel izhajati. Bolj redki so sicer, a vendar se dogajajo slučaji, da je dijak brez vsakega nadzorstva, prepuščen popolnoma samemu sebi. Gospodinja se mu niti ne upa reči žal besede. Tak dijak zanemarja učenje, zabrede v slabe tovaršije, propada telesno in duševno, izgubljen jc za celo življenje. Tudi ni dobro, če je preveč dijakov skupaj na enem stanovanju, še slabše jc, če so ti iz različnih zavodov. 2e iz zdravstvenih ozirov naj bi imel dijak dovolj prostora, pa tudi za povoljni učni uspeh je to neobhodno potrebno. Dijaki iz različnih zavodov imajo različne predmete, ki zahtevajo mnogokrat manj dela. Kako radi taki dijaki ovirajo druge pri učenju. Tudi ni dobro, ako stanujejo že odrasli dijaki z malimi skupaj, ker uživajo že večjo prostost. Na vse to in še na marsikaj drugega naj pazijo stariši, ko izročijo svoje otroke tujemu varsvtu. Nadzo-rovalnc oblasti naj se pa zavedajo, cla imajo napram starišem, kakor tudi šoli veliko odgovornost. Ker so se ravno v preteklem šolskem letu odkrili žalostni slučaji, da so dijaki propadli vsled slabih stanovanj, se je učiteljski zbor temeljito bavil s tem vprašanjem in sklenil, da hoče imeti odslej v pregledu vsa stanovanja in jih po možnosti tudi nadzorovati. Tudi odbor »Dijaške kuhinje« je sklenil prositi za vse, ki želijo s prihodnjim šolskim letom kakega dijaka na stanovanje, da javijo svoje ime. Pri-glase torej sprejema vodstvo gimnazije in pa, odbor »Dijaške kuhinje« v Narodnem clomu. Starišc pa se poziva, cla, v prvi vrsti upoštevajo priglašena stanovanja in se začetkom šolskega leta obrnejo na vodstvo ali pa na odbor »Dijaške kuhinje«. Podrobnosti o tem še priobčimo.
š Samoumor. V ljudskem vrtu v Gradcu so našli obešenega 26 letnega samskega delavca Karola Kienreicha.
š Tatvina. V Slovenjgradcu je Ukradla natakarica Amalija Ali.č kmečkemu sinu Francu Stineku iz Št. Ilja iz žepa 260 kron. Pri preiskavi njenega stanovanja so našli še ves denar skrit, v njenem slamnatem klobuku. Aličevo so izročili sodišču.
š Razpisano je. mesto učitelja ali učiteljice na petrazredni ljudski šoli (I. kraj. razred) v radgonski okolici. Prošnje do 20. t. m.
š Zopet dve žrtvi strele. V Hrastov-skem vrhu blizu Ormoža je udarilo v skedenj kmeta L. Hecla ter ga užgalo. V skednju sta se nahajali dve Heclovi hčerki v starosti 11 in 13 let ter stara mati Jožefa Hecl. Strela je obe. deklici usmrtila in sta bili na mestu mrtvi, med tem, ko se stari materi ni nič zgodilo. Da ne bi že mrtvi dekleti zgoreli, je hotela stara mati obe rešiti in spraviti na prosto. Pri tem pa je dobila na obeh rokah hude opekline in so jo morali spraviti v mariborsko bolnišnico. Tako nesreče nas Bog obvaruj!
š Celjske novice. Podrli so na celjskem, tzv. slavnostnem travniku več kot 600 let staro ogromno topolovo drevo. Bilo je že popolnoma strohnelo in so se veje že same lomile ter padale na tla. Podrti velikan jc imel v obsegu 5 metrov. — Strela je udarila na celjskem slavnostnem travniku v 15 metrov visoko lipo ter jo razklala. Par korakov od lipe se jc igralo več otrok, pa, se k sreči nobenemu ni nič zgodilo. — T a t v i n e v s k 1 a d i š č u n a c e 1 j-s k e m kolodvoru. Kakor se nam poroča ocl vodstva celjskega kolodvora, se v skladišču dogajajo že deli časa sem različne tatvine. .Vodstvo jc za vsak
slučaj izšledenja tatu, ali za podatke, po katerih bi se dalo tatvine izslediti, razpisalo tistemu, kateri bi izsledil tatu, po 20 kron nagrade. — V pijanosti. V Jezernikovi gostilni v Lokrovcu v celjski okolici so popivali fantje, med njimi tucli zidar Janez Polner. Ko so bili že precej vinjeni, so se stepli in Pol-nerja, je nekdo udaril s steklenico tako hudo po glavi, da je dobil nevarno rano. — P o v o ž e n o t r o k. V petek popoldne sc jc peljal skozi Savoclno v cclj-ski okolici po cesti nek voz. Na njega je zlezlo več otrok, ki so sc igrali na cesti. Čez nekaj časa je skočil 6 letni sin delavca Apnarja, Vincenc, zopet, z voza in hotel leteti preko ceste. V tem trenotku je privozil nek drug voz in podre dečka na tla. Kolesa so mu šla preko trebuha in je dobil vsled tega. smrt-nonevarne poškodbe. Prvo zdravniško pomoč je dal povoženemu dr. Schwab. — Napa d. V Trnovljah v celjski okolici je v Pilihovi gostilni zvečer pilo več fantov, med temi tucli Mihael Košeni-na. Ko so se vračali domov, sta jih ob cesti pričakovala ter jih napadla fanta Karol Stožir in Avguštin Čepi. Košeni-no jc eden ocl napadalcev zabodel z nožem nad levim očesom v glavo ter ga smrtnonevarno ranil. Morali so ga spraviti v celjsko bolnišnico. — Od kolesarja povožena, dekla. 16letna dekla Jožefa Sklamba je šla te dni po cesti proti Celju. Za njo je s kolesom privozil v diru tesar Anton Lipovšek ter jo podrl na tla. Sklamba je dobila precejšnje telesne poškodbe.
š Frankolovo. Poroča se nam: Vest, da sc je pri stavbi, oziroma podiranju mlajev ob primici, ki se je tu vršila, zgodila nesreča, kakor se je poročalo, ni istinita. Zgodila se ni niti najmanjša nesreča.
š Šestrazredna ljudska šola v Središču priredi dne 15. avgusta na šolskem te-lovadišču v Središču Slomškovo slavnost v spomin na 50letnico njegove smrti. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: stojišča 30 vin., sedeži 80 vin. Čisti dobiček se uporabi za šolske namene. V slučaju slabega vremena se vrši slavnost v šolskih prostorih.
Primorske vesli.
p Izpremembe na višjih mestih v c. in kr. mornarici. Cesar je imenoval: za predsednika mornaričnega tehničnega komiteja kontreadmirala grofa Karola Lanjusa, dosedanjega poveljnika eskadre; za poveljnika mornarične akademije v Reki linijskega kapitana Riharda viteza Barrija; za poveljnika pomorskega arzenala v Pulju linijskega kapitana Loflerja; za poveljnika eskadre kontreadmirala Čhmelarža, dosedanjega poveljnika mornarične akademije v Reki; za poveljnika rezervne eskadre kontreadmirala Maksimilijana Njegovana; za predsednika mornaričnega kontrolnega urada na Dunaju linijskega kapitana Rud. viteza Benignija; za adlatusa. poveljništva vojne lukc v Pulju linijskega kapitana Liuša; za poveljnika mornaričnega kora v Pulju linijskega kapitana Maksimilijana Daublebskyja; za poveljnika obrambnega okraja v Novemgradu linijskega kapitana Otokarja Schuberta; za poveljnika vojne 1 ladje »Franc Ferdinand« linijskega kapitana Oskarja Hausa; kontreadmiral Jurij vitez Kirchmayr, dosedanji poveljnik pomorskega arzenala v Pulju, in linijski kapitan Karol Bridiga, dosedanji poveljnik obrambnega okraia v Novemgradu, sta pa dodeljena pristanskemu admiralatu v Pulju.
p »Naša Sloga«, ki je v predzadnji številki zatrjevala, da je strogo katoliška, je. zadnji veliki sestanek hrvaškega in slovenskega katoliškega dijaštva v Ljubljani popolnoma prezrla, akoravno se jc na tem sestanku tucli bodrilo k delu, katero je za-počel v Istri veliki hrvaški cerkveni knez Dobrila, ki je bil ustanovitelj tega lista. Omenjamo, da so se tega sestanka udeležili tudi istrski katoliški akademiki.
p Laške ponočne vaje. Z Goriškega se nam poroča, da se vrše na meji od laške strani že od 1. t. m. sem vsako noč vojaške vaje z žarnimi reflektorji.
p Duhovske vesti. Novomašnik č. g. Fr. Černigoj je nastavljen kot kaplan v Volčah. — Č. g. Vinko Štauta pride iz Volč za kaplana v Št. Peter pri Gorici.
p Prvi dreadnought »Viribus unitis«. Že nekoliko dni se vršijo poskušnje s stroji vojne ladje »Viribus unitis«. Te poskušnje bodo danes dovršene, nakar zapusti ladja v torek ob 8. zjutraj ladjedelnico Sv. Marka in odpluje v Pulj. Tam spravijo ladjo v dok, jo še preiščejo in očistijo, nakar prične poskusne vožnje. Upajo, da bo ladja meseca septembra izročena mornarični upravi in bo uvrščena v eskadro. Ladji bo med poskusnimi vožnjami poveljeval linijski kapitan Anton \Villenik. Posadka, vštevši podčastnike, bo štela 1070 mož.
p Odgovor »Riečkom Novom Listu«. Neki Jovo K. se s svojim dopisom: »Rijcčki Slovenci na oprez!« v »R. N. L.« z dne 6. t. m. zaletava, v dopis »Slovenca« od 2. t. m. pod naslovom »Slo-
vensko društvo na Reki«, ter pravi, da prihaja iz bližine reških kapucinov, torej inclircktno povedano, da so reški kapucini pisali ali pa vsaj inspirirali dotični članek. Toda naš »Jovo« se zelo moti, ker reški kapucini imajo z do-tičnim člankom ravno toliko opraviti kakor sam »Jovo«, ki je v svojem članku tako zelo »objektiven«, cla citira samo dotične odstavke, ki njemu prav pridejo. Dolžnost vestnega poročevalca je navajati vse objektivno brez ozirov na versko ali politično naziranje poedincev. To se lahko s popolnim pravom odreka piscu članka v »R. N. L.«, ki s tem pokazuje svojo liberalno pri-stranost. Nič ne de, kdor je. bral članek v »Slovencu« in potem v »R. N. L.«, bo sam izprevidel resnico. Bojazen jc v celem članku in to nas veseli. Pisec z ob-upnostjo pozivlje reške Slovence na boj proti »žutog klerikalizma«, ki misli poplavit Reko. Bog mu razsvetli pamet, včasih so nam rekli »črni klerikalci«, sedaj smo pa že »žuti«, to je rumeni, ker baje germaniziramo ljudi, čeprav se na Reki nemško prav malo sliši. Mi razpusta liberalnega slovenskega društva, ne jemljemo tragično, ker kot tako je popolnoma zgrešilo svoj cilj in je slovenskemu elementu na Reki samo škodovalo. Ali je mogoče to »narodno zavednost«, če je zapisan v slovensko društvo, plačuje članarino, zahaja na »narodne« veselice, svoje otroke pa zapušča ter jih vzgaja v italijanskem duhu, cla potem postanejo naši največji sovražniki? Mi ne potrebujemo takih članov, mi potrebujemo mladino, v kateri je naše upanje v boljšo bodočnost. Zato je boljše, če tako društvo propade. Z otroci, moramo začeti, privaditi jih na slovenski jezik, učiti jih moramo, cla spoštujejo vero svojih pradedov, in da po njej živijo, ker mi Slovenci smo katoliški narod skoz in skoz. Mladina mora biti naša, ker potem nam je osigurana bodočnost, ker stari bodo umrli, a nasledovali jih bodo mladini, če te mlade ljudi ne odgojimo v verskem in narodnem pogledu, bomo sami trpeli posledice. Čim oni izgube vero, bodo izgubili tudi narodnost, ker jim bo ona samo puhla fraza, v resnici bodo pa le takrat živeli za domovino, ko jim bo trebuh poln, torej čisto po latinskem pregovoru, ki pravi »Ibi pa-tria, ubi bene« (Kjer je dobro, tam je domovina). Zanemarjenje otrok v od-goji se kaznuje na očetih. — Reški Slovenci pozvani ste bili, da s skupnimi močmi nasprotujete skupnemu sovražniku. In kdo je ta naš »skupni sovražnika? Ali so mogoče, kakor pravi dopisnik »R. N. L.«, naš »skupni sovražnik« naši bratje Slovenci, ki. so bili člani prejšnjega društva? To je infam-no podtikanje »R. N. L.«, ker če bi bil pisec objektiven in bi bil dobro bral članek v »Slovencu«, moral bi vedeti za našega sovražnika na Reki. To so Italijani, ki nas hočejo uničiti in poita-lijančili naše ljudi; to je naš sovražnik. Naš »s kupni sov r a ž n i k« pravim, ker člani prejšnjega italijanskega društva so se nagibali bolj na katoliško kot na liberalno stran, ter bodo tucli oni sčasoma pristopili k »črnim pa-triotima«, zatorej »skupni sovražnik«. »Črni patrioti« smo nazvani, ali bolje, je biti imenovan »črnim« a, v resnici narodno delovati, kakor pa biti »na-predno-naroden« samo na popirju seveda in povsod javno prodajati svojo »narodnost«, katera pa takoj pred vsako nevarnostjo izgine. Komu koristi društvo na Reki. če se zbira v njem par liberalnih frakarjev in blazirancev? — Jaz mislim, da se razumemo! Članek v »R. N. L.« nam ne bo nič škodoval, ampak je to samo reklama za nas in je znamenje, da se nas boje, ker če pisec tako svari Slovence pred »klerikalno nevarnostjo«, potem že vemo koliko tira bije. Liberalizmu bo kmalu odklenka-lo, pa so to zadnji vzdihljaji umirajočega. Kdo bo jokal za njim? Nobeden, saj se liberalcem že samim neumna zdi njihova politika. Zatorej reški Slovenci, ne bojte se ničesar, vera in narodnost morata zmagati. Naprej kot. clo sedaj; na delo za naše svetinje i
p Samoumor. V Sesljanu se je utopil neznanec, ki se je bil naznanil za Ivana Tihi, inženirja iz Čikage.
p Od ubeglega menjalca denarja Neu-mana v Trstu ima »Živnostenska banka« tirjati 445.000 K. Prizadeti so še drugi zavodi.
p V Pulju se ne sme fotografirati. Neki častnik na ladji »Bellona« je zapazil, kako je neki gospod iz hotela »Miramar« fotografiral luko. Policija jc šla gledat, kdo fotografira in zasledila »zločinca« v osebi župnika Viljema Reinthalerja iz Tirolskega. Župniku se ni nič zgodilo, plošče so pa uničili.
p Obstrukcija v tržaškem občinskem svetu. V soboto večer se ;e vršila seja občinskega sveta v Trstu, da sc posvetuje o novem vodovodu, po katerem sc ima napeljati voda v Trst iz Timava. Socialni de-
mokrati so razpravo zavlačevali, tako da sc je ob 11. ponoči morala zaključiti.
p Požar v tovarni za linolej. V soboto jc izbruhnil požar v tržaški tovarni za linolej. Vzrok je še neznan. Gasilo je tudi moštvo v luki se nahajajoče nemške vojne ladje »Geier«. Škode je za 200.000 kron.
p Državno pravdništvo v Trstu gla-som »Dana« preiskuje antimilitaristično gibanje takozvane »narodno-socialne mladine« v Trstu.
p Letina v Furlaniji kaže izvrstno. Furlansko polje je tako lepo, kakor že mnogo let ne! Celi gozdovi visoke koruze se razprostirajo naokoli. Enako so deteljišča dobro rodila. Vinska letina obeta biti najboljša. Tucli krompir, kolikor ga jc " Mo nasajenega, je dobro vrgel, le ši , cla ga Furlani še. vse premalo sa< Okoli Ogleja je nasajenih mnogo paradižnikov, ki so kaj lepi. — Splošno se sodi, cla si bo tudi furlanski kmetovalec, po veliki večini kolon, letos nekaj opomogel.
Koroške novice.
k Celovec. Vrtna veselica v hotelu Trabesinger društva »Bisernica« se je dne 11. t. m. prav dobro obnesla. Ker je bilo domače žegnanje, je prihitela velika množica celovških Slovencev. — Za evharisti-čni kongres na Dunaju se je doslej priglasilo 325 Slovencev. Koroški Slovenci se bodo peljali s posebnim vlakom na cesarski Dunaj, da tudi katoliška Avstrija vidi, cla smo še katoliško narodni Slovenci na Koroškem.
k Prevalje. Slov. kat. delavsko društvo bo imelo svoje mesečno zborovanje v nedeljo, 18. t. m. po blagoslovu pri Steklu. Člani, pridite polnoštevilno!
k Dobrlavas. Slov. kat. izobraževalno društvo priredi, na Veliki Šmaren, 15. t. m. svoj mesečni shod. Igrala se bode tudi igra: »Smrt Marije Device«.
k Globasnica. V Globasnici bodo igrali slovenski igralci iz Celovca v nedeljo, dne 18. t. m. popoldne prelepo narodno igro »Miklova Zala«. Ker je igra velezanimiva, bo gotovo dobro obiskana.
k Libuče. Včeraj, v nedeljo 11. t. m., ob 4. popoldne se je vršil mnogobrojno obiskan shod v Libučah pri Železniku. Poročal je poslanec Grafenauer o delovanju državnega zbora. Na shodu so govorili še drugi govorniki. Shod se je imenitno ob-nesel. — Kat. slov. izobraževalno društvo je priredilo po shodu posl. Grafenauerja v Libučah ljudsko igro »Divji lovec«. Igra je bila dobro obiskana, — Živinorejska zadruga za Libuče in okolico se ustanovi v nedeljo, 18. t. m. Kmetje, pridite v obilnem številu!
MM potres oi) Marmarskem morju.
80 mrtvih, 200 ranjencev.
Ruski konzul v Kaleziju poroča, da je porušil potres poslopje ruskega konzulata. Vsled potresa je deloma porušenih enajst, vasi. Trgovine v Štambulu so zaprte. Ubitih je 80, ranjenih pa 200 oseb. Veliko hiš in mošej je poškodovanih.
»Lokalanzeiger« poroča o potresu v Dardanelih in ob Marmara morju, da je napravil velikansko škodo. Kapitan oklopnice »Barbarossa« poroča, da je videl s svojimi popotniki strašen prizor. Zdelo se je, cla gori s plamenom dardanelsko obrežje. V Myriofolu je klicalo 200 prebivalcev parnik »Marta« na pomoč, a parnik ni mogel v pristanišče, ker jc ob obrežju voda vrela kakor v kakem kurjenem kotlu. Kapitan parni-ka »Pelops« poroča, da so v Gallipoliju uničene vsled potresa vse hiše in da je prebivalstvo strašno razburjeno. Poškodovano je poslopje angleškega konzulata, grška cerkev se je podrla. V nekem mestu ob dardanelskem obrežju so pričeli izvirati vreli studenci, ki so pa kmalu izginili. Več hiš se je v tem mestu podrlo. Od daleč smo videli, da gore mesta, Kora, Krassia, Myriofilo in Her-klisa, a približati se jim nismo mogli, ker je morje blizu obrežja vrelo.
Po drugih poročilih sklepajo, da je bilo središče potresa v Marmarskem morju. Pri Ganosu je porušenih 15 vasi. Brzojavna postaja Corlu je s 300 hišami zgorela. Neki vojak, ki je došel v Carigrad, je poročal, da ob Dardanelih ni ostala niti ena hiša. cela. Vojašnice so se podrle. Pet vojakov je ubitih, več ranjenih. Iz strahu je poskakalo veliko ljudi v morje. Tudi v Carigradu je napravil potres velikansko škodo. Poročilo, cla se je podrla tucli hiša avstro-ogrskega konzula, ni resnično, pač sta se pa podrli sosedni hiši. Mesto Galli-poli je v razvalinah. Prebivalstvo tabori na prostem. Ganos in več drugih krajev je potres popolnoma uničil. V Odrinil so hiše popokale. O usodi Roclosta ni šc posebnih poročil. V Carigrad došli begunci pripovedujejo strašne podrobnosti o potresni katastrofi v Myriophi-tu, Ganosu, Chori in Peristasisu. V My-riophitu je gorelo. V Melvenu so izvi-
rali vreli studenci. Kapitan ladje »Voi-gundu« je ponoči videl goreti Choro, Myriaphito, Heraklisto, Vlijo in Krasto.
, Trdi se, da je porušil potres tudi Rodo-sto in Solivri.
Dnevne m nce.
+ Brači Siovencima! Niže potpisani zahvaljuju se u ime hrvatskog katoličkog narodnog djaštva najsrdačnije svoj brači Siovencima — napose presvjet-lom gospodinu dr. Mahniču, biskupu krč-kome, preuzvišenom gospodinu dr. Jegliču, knezu-biskupu ljubljanskome i presvjetlom gospodinu dr. šusteršiču, deželnom glavaru vojvodine Kranjske i narodnom zastupniku, S. K. S. Zvezi i slovenskom priredjivalač-kom odboru za sastanak — na trudu, Iju-bavi i očinskoj brizi, štono je izkazaše nama tijekom jugoslavenskog katoličkog svedjačkog sastanka u Ljubljani (1.—5. au-gusta). — U Ljubljani, dne 6. augusia 1912. Med. Milan Popovič, predsjednik predstavništva hrv. kat. nar. djaštva. Iur. Joso Sironič, predsjednik hrv. prired. odbora.
-f- Vera je v nevarnosti! »Slovenski Narod«, ki je proslavljal Francisca Ferrera, odobraval gonjo proti križu na Francoskem in še nedavno ob priliki Aškerčeve smrti tajil posmrtno življenje, se v svoji sobotni številki ogreva za katoliško vero, ki da je posebno na Spodnjem Štajerskem vsled politike dr. Korošca v veliki nevarnosti. Delovanje duhovščine v mariborski vladikovini mora namreč glasom »Slovenskega Naroda« vzeti ljudstvu »vero in zaupanje do vsake avtoritete, vzeti mu mora vse ideale in vso oporo v tisti katoliški veri, katere tudi mi nočemu narodu jemati in se je ne dotikati!« — To vnebovpijočo hinavščino je treba samo pribiti, obsoja se sama po sebi. Ali v narodnonapredni stranki res ni več nikogar, ki bi se mu to ne studilo?
-j- Vstaja v liberalnem taboru. Medtem ko si različni naivni liberalčki domiš-ljujejo, da »klerikalna stranka poka«, se liberalci medseboj lepo prepirajo. Sobotni »Narod« pravi, da »Dan« kljub temu, da je izvrševani odbor narodnonaprednc stranke ustanovitev tega lista pozdravil in njegovo izdajanje odobraval, dela razprtije v stranki in napada posebič še liberalnega občinskega svetnika Dimnika. Torej imajo liberalci že med lastnimi občinskimi svetovalci puntarje.
Narodnonapredna stranka v luči »Dneva«. Današnji »Dan« pripisuje propadanje liberalne stranke dejstvu, da se narodnonapredna stranka premalo briga za kmeta in delavca. Tako je narodnonapredna stranka glasom »Dneva« ubila »narod-nosocialno zvezo«. »Dan« očita nadalje liberalni stranki, da goji »sovraštvo in pobijanje« in da »lopne« po vsakem, ki »hoče iti na delo«. Tako liberalci sodijo o lastni stranki. »Dan« daje celo izrečno prav petkovemu »Slovencu«, ki je zapisal, da je liberalna stranka vsled svoje politične in gospodarske nezmožnosti morala odbiti od sebe vse boljše elemente in da jo inteligenca po pravici zapušča.
+ Omika liberalnih ljubljanskih izletnikov. Včeraj zvečer ob četrt na 9. uro so se pripeljali na litijski kolodvor iz orlovske slavnosti v Št. Jurju na Štajerskem člani odseka Šmartno pri Litiji. Čisto mirno in dostojno so izstopili iz voza in se uvrstili, da odkorakajo proti domu. V tem trenotku vlak od-žvižga, obenem pa se zasliši iz nekega kupeja ne kričanje, ampak strašno tu-Ienje: Pfuj črni, pfuj čuki! Če bi človek ne vedel, da prihajajo ti živinski glasovi iz brzovlaka, bi nehote mislil, da se pelje živina, pa ne izobraženi ljudje. Kričali so in tulili tako grdo, da je sam kondukter z glavo zmajeval. Kolikor je bilo mogoče dognati, je napravila ta surov škandal napol pijana družba 13 izletnikov — najbrže so bili trgovski pomočniki — ki jo šla včeraj na izlet čez Sv. Goro pri Litiji, Medije, Izlake na Zagorje. Ker dobro poznamo korajžo te vrste ljudi, zato nimamo vzroka stikati za imeni teh junakov, pač pa damo lahko našim vrlim kmečkim fantom to spričevalo, da so v primeri s temi mestnimi surovinami naravnost kavalirji in p visoko vzvišeni nad to posurovelo liberalno mladino.
+ Za Ljudski sklad so prispevali meseca j u 1 i j a : po 60 K: gg. poslanci Demšar, Krek in Povšc; g. knezoškof Jeglič 40 K; po 20 K: tir. Lampe, dr. Pe-gan, clr. Zajec in župnik Bernik; po 10 kron: gg. primarija dr. Derganc in dr. Gregorič; po 6 K: dr. Dermastia in dr. Malnerič; po 5 Iv: prelat Kalan, ravn. Rašica, dr. Stoje, gg. župnika Barle in Petrič, prof. Dermastia in trije neimenovani; urednik Krhne 4 K; po 2 K: odv. K. .Tarič, ravn. Jovan in neimenovan; neimenovan 1 K. — Prispevke sprejema Tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta 6.
— Slomškova zveza. Odkar so začeli liberalni učitelji kričati, da bodo razglasili imena Slomškarjev, se število teh posebno množi. Včeraj popoldne sc
je samo pri eni podružnici oglasilo za sprejem šest novih članov.
— Iz Tržiča se nam poroča: Pretekli petek jc dobil Tržič slovenskega župana. Iz občinske hiše je zaplapolala slovenska trobojnica, naznanjajoča veselo izpremem-bo v občinskem trškem odboru. Tudi raz posojilnične hiše, v kateri ima sedež društvo sv. Jožefa, je slovenska zastava pozdravljala novega g. župana Fr. Ahačiča (ne Uršič, kakor smo v soboto pomotoma poročali), ki je ves čas odbornik tukajšnje hranilnice in posojilnice v kaplaniji in član društva sv. Jožefa od njegovega obstoja. Zvečer so napravila slovenska društva podoknico g. županu. Orli so došli v spremstvu društvenikov in društvenic sv. Jožefa v krojih in z lampijoni pred stanovanje g. župana, kjer so bili zbrani novoizvoljeni slovenski občinski odborniki. Tu sta zapeli društvo sv, Jožefa in bralno društvo po dve pesmi, nakar se je g. župan mnogo-brajnemu občinstvu zahvalil ter poudarjal, da ta manifestacija ne velja toliko njemu, nego slovenskemu Tržiču in današnjemu pomenljivemu dnevu. Nato se je poklonilo društvo sv. Jožefa po deputaciji g. županu, katerega je pozdravil predsednik društva občinski odbornik g. Jožef Salberger. V imenu ženskega odseka pa je čestitala predsednica gdč. Kogoj in mu izročila krasen šopek duhtečih cvetlic. Po končani slovesnosti se je občinstvo mirno razšlo. Kljub toliki množici je vladala vsepovsod najlepša disciplina in vzoren red.
—	Minister za javna dela dr. Trnka v Kamniških alpah. V soboto, dne 10. avgusta, zjutraj, se je odpeljal minister za javna dela dr. T r n k a v spremstvu gospe soproge in gospodične hčerke Oti, dalje gospe Rysove, g. deželnega šolskega nadzornika dr. Primožiča z gospo soprogo in gospodično hčerko Milo iz Bleda z avtomobilom preko Kranja po kokrski dolini na Jezersko (na Koroškem) in čez Jezerski vrh v kopališče Belo. Od tod so se vrnili na Zgornje Jezersko, kjer so obedovali pri Muriju v znani slovenski gostilni »Kazino«. Tu so jih navdušeno pozdravili mnogoštevilni češki letoviščarji. Med njimi sta bila tudi g. dr. Karel Clio-do u s k y, profesor na češkem vseučilišču v Pragi ter državni poslanec Bo-huslav F r a n t a , dva navdušena turista, ki sta na Češkem z besedo in peresom proslavljala krasoto slovenskih alp in pripomogla, da zahaja vsako leto mnogo čeških turistov in letoviščarjev v oddaljeno, a vendar tako divno jezersko dolino. V spremstvu teh dveh gospodov je prišla družba po zložni in slikovito izpeljani stezi »Slovenskega vda? ninskega društva« v dveh urah k Č e -š k i k o č i (1543 m) na zelenih Spodnjih Ravneh po severno steno Grintavčevo. Tukaj je poslanec F ran t a v imenu češke podružnice »Slov. p 1 a n. društva« gosta z rodbino in spremljevalci naj pri srčne je pozdravil in pogostil. Veličastna lega Češke koče, ki jo obdajajo strmine Kočne, Grintovca in sosednjih vrhov, je napravila na ministra globok vtis. Družba je ostala eno uro pred kočo, potem se je vrnila preko Jezerskega na Bled.
—	»Gorki vrelec« na Blejski Dobravi, o katerem se je te dni poročalo, se je izkazal kot veliko bolj prozaična prikazen. Počila je namreč vodovodna cev, iz katerih je brizgala voda — brez žve-plenega smradu.
—	G. hotelir Kamenšček, odlični liberalni tajnik hotelirskega društva na
Bledu, bo stal 21. avgusta pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Obtožnica mu je obesila na vrata § 486. To je vsekakor večja zanimivost iz Dobrave, kakor pa tisti studenec, ki naj bi v bližini Kamenščka bruhal visoko v zrak žvep-leno vodo. Bomo videli, kako žveplo sc bo skuhalo 21. t. m.
—	Lepote Vintgarja se odkrivajo posebno sedaj, ko po nalivih narasla voda buči preko skal. Te dni si pride ogledat Vintgar tudi minister Trnka. Kako smo čitali v »Slovencu«, je bil nedavno v Vintgar ju tudi nekdo, ki ni imel posebno zdravih oči. Videl je, da se je neki most v Vintgarju nagnil. Mostovi v Vintgarju so pa vsi trdni, večkrat pogledani in so pod tako skrbnim nadzorstvom, da je izključe la vsaka nesreča. Dotično notico je pisala zlobna roka, ali pa kdo, ki se je v Žumrovi restavraciji preveč nalezel izbornega cvička ter je potem vse okolu sebe videl »nagnjeno«. Prijatelji narave, le brez skrbi hitite občudovat naravne krasote našega Vintgarja!
—	O ustanovitvi podružnice »Slovenske Straže« na Dobravi pri Bledu je nekdo poslal napačno vest v časopise. S tem se je hotel menda neki fini gospod norčevati iz Dobravcev. Dobrav-ci mu poplačajo s tem, da podružnico res ustanove. To je pravi odgovor. Ži-vio Dobravci!
—	Ogenj na Bledu. Soboto po 8. uri je nenadoma izbruhnil požar v Mandel-čevem skednju v Gradu na Bledu. Kar naenkrat je bila tudi cela hiša s hlevom v ognju, vneli sta se tudi brž sosednji hiši Jurjevčeva in Pibrova. Obe bi bili tudi pogoreli, da ni prihitel še pred gasilci oto-manski konzul g. B o n d y Beyiz Carigrada, s sedežem na Dunaju, ki je junaško splezal na streho, jo raztrgal in jo od ognja obdan polival z vodo s pomočjo vojaštva. Enako je ves ožarjen od ognja splezal na drugo streho neki vojak — pa nismo mogli poizvedeti imena — in na enak način hišo rešil požara. Prihiteli so tudi gasilci; prvi so bili na mestu Rečičani, njim za petami Grajani in Zasipljani s svojim tajnikom župnikom Tertinom, ki so z vnemo vršili svojo nevarno dolžnost sredi ognja in po-dirajočih se tramov. Enega je celo zadel mogočen goreč tram, pa vendar ne tako nesrečno, da bi bil nevarno poškodovan. Rešilno akcijo gasilstva je z veliko spretnostjo in energijo vodil blejski župan R u s. I^led prvimi, ki so prihiteli na lice mesta, je bil tudi Riklijev zdravnik dr. E d e r, ki je z vso vnemo pomagal gasiti, prihitel je tudi župnik poslanec P i b e r iz Gorij. Pohvaliti moramo orožništvo, ki je, na čelu mu postajevodja Železnikar, z izredno spretnostjo pomagalo in ljudi energično tako urejalo, da je bilo vedno dovolj rok za delo, radovedne gledavce, ki samo na-potje delajo, je pa kratkomalo odganjalo; ali pomagaj, ali pojdi, samo gledal ne bo nihče! Pametno! Enako priznanje gre vojaštvu 59. polka iz Maribora s kadetno šolo, ki je z neverjetno vztrajnostjo sodelovalo. Vrli fantje to! Najlepše pri vsem žalostnem dogodku je bilo to, da so zlasti letoviški gostje sploh dajali domačinom najlepši zgled. Odlični gospodje so gonili brizgalno, elegantne gospe in gospodične so z vsakovrstno posodo donašale vode; opazili smo med njimi — žal, da najbolj vnetih delavk imen ne poznamo — tudi g. dr. Jenkovo. Čast in hvala jim za prelepi zgled ljubezni do bližnjega! — Čudno je, da je od leta 1908., ko je na sv. Petar dan velikanski požar upepelil skoro polovico
RUDNIŠKA NESREČA V BOCHUMU.
Mesto Bochum se pripravlja na pogreb ponesrečenih žrtev v rovu »Lothrin-gen«. Katoličane pokoplje škof iz Pader-borna, protestante generalni superinten-dant dr. Zollner. Žrtve pokopljejo danes. Cesarja Viljema zastopa pri pogrebu princ
Henrik. Za svojce ponesrečencev so nabrali v Nemčiji do zdaj 85.000 mark. Ofi-cielno se priznava, da je ob nesreči umrlo 110 rudarjev. Ponesrečilo je 50 odstotkov nemških državljanov, ostali so večinoma Poljaki, 50 Avstrijcev in 3 Italijani.
grajske vasi, sedaj že tolikrat na Bledu gorelo; menda je to že devetnajsti požar v štirih letih. — Mož, ki je v soboto pogorel, je
—	kolikor smo slišali — zavarovan le za malo vsoto, škoda pa je velika, ker so mu pogoreli vsi pridelki; mati je bila na polju, domači otroci so še spali, ko je rdeči petelin poskočil na streho; zažgali so menda tuji otroci. — Ob tej priliki se je zopet pokazalo, kako silno potreben je za Bled vodovod, ne le s stališča tujskega prometa
—	saj se venomer sliši beseda: Lep je Bled, toda vode nima, nima elektrike! Ko bi v soboto ne bilo toliko tujih rok na razpolago, ki so iz bližnjih vodnjakov vodo donašale: cel »Kot« bi bil v požaru uničen; in če bi bil še kak veter pritisnil, ki ga pa hvala Bogu ni bilo, bi bili Blejci zopet imeli sv. Petra iz leta 1908. Zato je treba na tem mestu vnovič pribiti, kako nujno potrebno je, cla se sedaj sklenjena napeljava vodovoda, ki se je posebno poslanec Piber zanj trudil, kar najbolj pospeši. Samo srečnemu slučaju, da ni bilo vetra, se imamo Blejni zahvaliti, da ni danes zopet velik del Bleda upepeljen, da zopet ni na stotine objokanih oči in lačnih ust, na stotine le za silo oblečenih ljudi, ki te z obupom v srcu in z v srce segajočo bridkostjo v očeh prosijo pomoči... Zato, prijatelji ljudstva: na delo za blagor in prospeh bisera naše dežele! Naj ljudje, ki ne morejo strpeti, da se za ljudstvo kaj koristnega napravi, vaše delo obiedajo liki nestrpne ose najboljše sadje, naj se tudi nekateri po neprestanih hujska-rijah malih ljudi zaslepljeni in zapeljani bolj z jezikom, nego li s srcem vašim plemenitim načrtom ustavljajo: Ko bodo sami deležni teh dobrot, vas bodo, če ne z ustmi, pa vsaj v srcu hvalili. — Bog nam daj te dni kmalu dočakali!
—	Mirna peč. Pretočeno sredo okoli 5. ure zjutraj smo imeli tukaj velik naliv z viharjem in točo, ki je veliko škodo napravila na ajdi in trti, pa tudi koruza in fižol sta močno poškodovana. Tcča je pobila samo po enem delu župnije, a je ta dovolj uničen, ker ne bo nič ajde in vinskega pridelka.
—	O ebne vesti. Računski svetnik Ivan Barbalič je na svojo prošnjo premeščen iz Zadra v Trst. — Za poštne asistente so imenovani: poštni prakti-kantje: Tomaž Majhen v Celovcu, Oton Vidrich v Zidanem mostu ter Rudolt List, Autur Verzan pa Ivan Zahradnik v Gradcu; nadalje v področju c. kr. poštnega iz brzojavnega ravnateljstva v Trstu poštni praktikantje: Franc Petek, R. Vidoli, Ernest Jagritsch, Ferdinand Vešnik, .Tožef Prinčič, Jožef Pov-šič ter Anton Perko v Trstu; Blaž Uku-šič v Pulju; Egidij Eppich, Adolf Kaf-fou, Ivam Zupanec pa Albin Weber v Ljubljani.
—	Nov poštni urad na Sledu. Dne 16. avgusta 1912 se otvori na Bledu (kolodvor), (politični okraj Radovljica) nov poštni urad z uradnim imenom »Bled 2», ki se bo pečal s pisemsko in vozno pošto ter zaeno služboval kakor nabi-ralnica poštno-hranilničnega urada. Ta urad bo v zvezi s poštnim omrežjem v času ocl 1. junija clo 30. septembra vsakega leta postajanjem obstoječe dnevno štirikratne poštne vožnje Bled 1—Bled kolodvor, v času od 1. oktobra do 31, maja vsakega leta pa po dnevno dvakratni poštni vožnji Bled 1—Bled kolodvor, ki se bo na novo vpeljala. Istočasno se bo opustil tačasni II. dostav-1 javni okraj selskega pismonoše na poštnem uradu na Bledu. Ta urad se bo od 16. avgusta imenoval Bled 1.
IjufiljansKe novice.
lj Redna odborova seja S. K. S. Z. se
vrši danes zvečer točno ob 8. uri v »Ljudskem domu«. Ker je seja zelo važna, prosimo polnoštevilne udeležbe.
lj Mlekarska zveza v Ljubljani sc je preselila te dni iz svojih prostorov v javno skladišče Krisper & Tomažič, Dunajska cesta 33 (I. nadstropje), kjer ima velika skladišča za sir, hladilne naprave, velike zaloge mlekarskih vrče v ter strojev; vsakovrstne potrebščine za mlekarstvo. V skladišču ima zveza lastni železniški tir, tako da bo lahko naravnost iz svojega skladišča prejemala in pošiljala cele vagone. Zveza se je močno razširila, tako da so ji bili dosedanji prostori premajhni. Opozarjamo vse mlekarske zadruge, da dobijo vse mlekarske potrebščine, od največjega stroja do najmanjšega žrebljička, ki se rabi v mlekarstvu, pri Zvezi dosti ceneje kakor naravnost iz tovarne, ker nakupuje Zveza na debelo od prvih tovarn. Nadalje bode Zveza imela vse potrebščin« za čebelarstvo v zalogi in v največji izberi. Opozarjamo pri tem tudi vse trgovce, različna konzumna in gospodarska društva, da ima Zveza v zalogi vsake vrste finega sira, surovega masla, sveža jajca in med. Mlekarska zveza je postala danes veliko podjetje, ki ima tudi v Trstu in Gradežu svoje podružnice.
lj Gojenci deškega zavetišča v Meid-ir.gu so danes dopoldne došli in prirede vse objavljene koncerte in gledališko predstavo tudi ob neugodnem vremenu.
Spored juTriŠnJe gledalilk'e predstave je: 1. Predigra s plesom in štiri slike iz Sen gojenca v zavetišču«. 2. »Vrnitev«, igra v dveh dejanjih. — Predprodaja vstopnic je " Šešarkovi trafiki v Šelenburgovi ulici.
lj Umrli so v Ljubljani: Jerica Klein, trgovčeva hči, 11 let. — Boris Ekar, sin urednika, 11 mesecev. — Anton Kirschner, železniški strojevodja v pok., 80 let. — Marija Prelc, občinska uboga, 89 let. — Edvard Majcen, delovodja, 39 let. — Uršula Vokal, posestnikova žena, 60 let. — [van Tondera, tovarniški delavec, 36 let. — Justina Stiplovšek, služkinja, 18 let. — Mira Svetic, hči sprevodnika južne železnice, 1 leto.
lj Namesto k vojaški prisegi v deželno bolnico. Ignacij Šad, 22letni mizarski pomočnik, stanujoč v Kolezijskih ulicah št. 6, je šel danes na vojaški nabor. Ker mu ni bilo všeč v prostoru, kjer čakajo k vojakom potrjeni fantje na običajno prisego, je skočil skozi okno. Obležal je na tleh z zlomljeno nogo in si obenem pretresel možgane. Dočim njegovi tovariši prisegajo, leži sam težko poškodovan v deželni bolnišnici.
lj Na potu za cvetkami si zlomil nogo.
Odvetniški koncipient dr. Hadrijan Zupančič je padel na potu iz Završnice v Binji vrh na Gorenjskem, iskajoč planinske rože, z neke skale dva metra globoko in si zlomil pri tem desno nogo.
lj Pogreša se od 10. t. m. tesar Franc Simčič iz Zgornje Hrušice. Ker navedenec še nikdar od doma ni izostal, se sumi, da se mu je pripetila kaka nesreča.
lj Na opazovalni oddelek so včeraj prepeljali 311etno služkinjo Marijo Jelar-jevo, pri kateri so se pokazali znaki slaboumnosti.
lj Brezsrčnež. V soboto popoldne je neki posestnik iz Dola gnal po Dunajski cesti bika, kateri je vsled utrujenosti padel. Ker ga ni bilo mogoče spraviti naprej, je posestnik poiskal nek kol in začel ubogo žival ž njim tako pretepavati in suvati, da se je občinstvo glasno zgražalo nad tako brezsrčnostjo. Preskrbljeno je, da neusmi-[jenež dobi zasluženo plačilo.
lj Promenadni koncert »Slovenske Filharmonije« se vrši ob ugodnem vremenu jutri od pol 7. do pol 8. ure zvečer pod gradom »Tivoli«. — Spored: 1. Parma: »Straža ob Savi«, koračnica. 2. Thomas: introdukcija in zbor iz opere »Hamlet«. ■S. Fall: »Ringerlreien«. 4. Puccini: Fragmenti iz opere »Tosca«. 5. a) Foerster: Pesem koroških Slovencev, b) Ipavec: »Lastovici v slovo«, pesem. 6. Offenbach: »Hoffmannove pripovedke«, slike.
lj Spominska knjižica Podpornega društva delavcev in delavk v ljubljanski tobačni tvornici. V Ljubljani 1912. Izdalo in založilo Podporno društvo delavcev in delavk v ljubljanski tobačni tvornici. Tiskala Katoliška tiskarna. Cena 40 vinarjev. Knjižica obsega sledeče sestavke: Dr. Jan. Krek: V spominsko knjigo Podpornega društva. Josip Gostinčar: Nekdaj in sedaj. M. Moškerc: Iz povestnice ljubljanskega tobačnega delavstva. Pravila Podpornega društva. Pogrebni zaklad. Strokovni odseki. Na ovitku: Zapovedi ljubljanskemu tobačnemu delavstvu. — Spominska knjižica je namenjena v prvi vrsti ljubljanskemu tobačnemu delavstvu, zanimala bo pa vsakega, kdor se želi seznaniti z razvojem slovenske krščansko - socialne delavske organizacije.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže"!
Telefonska in brzojavna poročila.
JUKIČ NA SMRT OBSOJEN.
Velike varnostne priprave.
Zagreb, 12. avgusta. Mnogo pred 11. uro se je zbralo mnogobrojno občinstvo na Zrinjevcu in pred sodnim stolom. Pripravljeno je bilo vse redarstvo in orožništvo, ki je bilo izvršilo velike varnostne odredbe. Bili so v službi vsi redarji in orožniki, kolikor jih je sploh v Zagrebu. Potiskali so občinstvo iz Zrinjevca in izpred sodnega stola v postranske ulice, kolikor so mogli. Pri tej priliki je bilo aretiranih 10 gospodičen, ki so države v roki cvetje.
V dvorano puste samo nekatere.
Nato je policija zabranjevala vstop v dvorano celo onim, ki so imeli vstopnice in je puščala razun žurnalistov le take osebe vanjo, ki so ji bile všeč. Niti branitelja dr. Prebega niso hoteli pustiti v dvorano, a si jc s silo napravil pot.
Jukiča dovedejo.
Nato so bili pripeljani v dvorano obtoženci, prvi Jukič. Kakor hitro je prišel Jukič v dvorano, je začel klicati: »Živela sloga Hrvatov, Slovencev in Srbov!« Za njim so vzklikali i ostnli obtoženci. JetniČar je hotel Jukiča odstraniti, a jc nastalo med občinstvom
in časnikarji veliko razburjenje, češ, da ima Jukič pravico slišati svojo obsodbo. Šum je bil tak, da je prišel predsednik vprašat, kaj je? Predsednik je Jukiča vprašal, ali hoče biti miren, kar je ta obljubil in se v prvo klop vsedel.
Iz galerijo sc je od tu in tam vsula na Jukiča kakšna cvetka. Jukič sam je imel v gumbnici rdečo rožo.
Sodniki v črnih oblekah. Smrt!
Ob 11. uri je vstopil v sodno dvorano senat v črnih oblekah in s črnimi kravatami. Vsi so zdaj vedeli, kaj pride.
Predsednik je začel brati dolgo motivirano obsodbo. Med branjem mu jc Jukič neprestano segal v besedo. Klical je, da je vsega kriv Čuvaj, da bodo šele sedaj začeli proti njemu delati in da se bo žc Še enkrat našel kdo, ki ga bo ustrelil.
Obsodba se glasi:
Luka Jukič, 25 let star, pravnik, se obsodi na smrt na vešalih, G j uro C v i-
j i č , 15 let star, stavbni vežbenik, na 5 let ječe, Avgust C e s a r e c , 18 let star, učennec osmega razreda realne gimnazije, na 5 let ječe, Dragotin Bublič, 16 let star, učiteljski pripravnik 1. tečaja na 5 let ječe, France N e i d h a r d t, 18 let star, učenec VII. razreda realne gimnazije na 5 let ječe, Kamil H o r v a -t i n , 16 let star, učenec 1. tečaja trgovske akademije na 5 let ječe, Romo4i Horvat, 19 let star, pripravnik IV. tečaja na 6 let ječe, Vladimir Badalič, 20 let star, učenec IV. tečaja tx*-govske akademije oproščen, Dušan N a-r a n č i č , 20 let star, dijak trgovske akademije oproščen, Vatroslav Dolenc, 22 let star, pripravnik IV. tečaja, oproščen, Josip Š a r i n i č , 21 let star, pripravnik 4. tečaja, na 6 mesecev, Stjepan G a 1 o g a ž , 19 let star, učenec VI. gimn. razreda, oproščen.
Apelira na ves narod.
Državni odvetnik izjavi, da nima proti obsodbi ničesar omenjati. Brani-telji so vložili priziv.
Predsednik vpraša Jukiča, ali se on priloži?
Jukič vzklikne: Jaz apeliram na celi hrvaški narod! Čuvaj je kriv, njega ima zadeti kaze®! Naj ga sodi narod! Smrt izdajalcem!
»Ljena naša domovina!«
Ostali obtoženci vstanejo in zapojo: »Ljepa naša domovina!« Na galeriji kličejo nekateri: Živio Jukič!
Policija je odredila obsežne varnostne odredbe. Po vseh ulicah patru-lira orožništvo.
NEMŠKI KATOLIŠKI SHOD.
Aachen, 12. avgusta. Včeraj se je otvoril tli 59. generalni shod nemških katoličanov. Z vseh stolpov so peli zvonovi. Ob 11. uri dopoldne se je vršilo prvo zborovanje. Prebrala se je adresa papeža na lokalni odbor. Nato se je konstituiralo predsedstvo. Na cesarja in papeža sta se vposlala brzojavna pozdrava.
STRAŠEN POTRES V TURČIJI.
Carigrad, 12. avdusla. Potres ob marmarske morju je uničil 15 mest, 1000 oseb je ubitih, 3000 ranjenih. Med drugim so uničena mesta Gallipoli, Mi-riopito, Černa in Heraklita. Na mnogo krajih so izbruhnili iz zemlje petrolej-ski vrelci. Vsled prevrnjenih svetilk se je zanetilo veliko požarov. Veliko mo-šej se je porušilo V Carigradu je/ mnogo studencev usahnilo. Prebivalstvo je brez vode. V mnogih trdnjavah ob Dar-danelih so se topovi prevrnili. Tudi iz-kopnine v Troji so zelo trpele.
RUDNIŠA NESREČA V BOCHUMU.
Bochum, 12. avgusta. Danes popoldne so nesli 110 žrtev rudniške nesreče k več nemu počitku.
BOBMNI ATENTAT NA NAŠO POŠTO V SOLUNU.
Solun, 12. avgusta. Tu so zaprli enega Bolgara, ik je na sumu, da je vrgel bombo v avstrijsko pošto.
TURŠKO • ALBANSKI SPOR.
Carigrad, 12. avgusta. Ministrski svet se je o albanskih zahtevah posvetoval in izjavil, da je pripravljen sprejeti vse razun one, da se postavi člane prejšnje vlade na zatožno klop
NOVI MAROŠKI SULTAN.
Pariz, 12. avgusta. Tu se vest, da se namerava Muley Hafid odpovedati prestolu, potrjuje. Njegov naslednik bo Mule,v Jusuff.
Sadjarna v Karolinenhofu kupi do 50 vagonov
jabolk za prežo
po najvišjih cenah. Pismene in ustmenc ponudbe pri našem zastopniku g. JI. Švara, Ljubljana, Dunajska cesta 32, v hiši Zadružne zvez c.	2483
Potrtim srcem naznanjamo prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče in stari oče, gospod	2510
trgovec in posestnik
po kratki, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 71 letu danes ob '/28. uri zjutraj mirno zaspal v Gospodu.
Zemeljski ostanki predragega rajnega se poneso iz hiše žalosti v sredo 14. avgusta ob 4. uri popoldne na pokopališče pri Devici Mariji v Polju.
Svete maše zadušnice se bodo brale v domači župni cerkvi.
ZALOG, 12. avgusta 1912.
Dr. Demeter iz liiis-lrAi
strokovni zdravnik za notranje bolezni ::: ln bolezni v nosu ln vratu :::
odpotuje od dne
15. avgusta do 9. septembra
Mor Se ne oe,
kako velike vrednosti je za vsakega, ki ima živino,
u živinsko krmo, ss.
„Slovenska Straža- v Ljubljani podučni popis takih kotlov popolnoinu zastonj.	2502
Zahvala.
Za vse ljubeznjivo izraze hla-Kegft sočutja, ki so nam došli tekom dolge bolezni in ob smrti našega nepozabnega oCeta, starega očeta, tašča itd., gospoda	249(5
Antona Kirschnerja
strojevodje, poduradnlka juž. žel. v. p.
se najprisrčneje zahvaljujemo.
Zlasti se zahvaljujemo za lepe vence vspm darovateljem ter za ljubeznjivo spremstvo na njegovi poslednji poti.
Vsem najprisrčnejša zahvala!
Žalujoči ostali rodbini:
Kirschner - Vchovcc.

Jaz Oroslav Bric, župan v Litiji, izjavljam kot sedanji predsednik krajnega Šolskega sveta v Litiji, da je bilo delovanje in poslovanje g Franca Slanca, posestnika v Litiji, kot prejšnjega predsednika krajnega šolskega sveta v Litiji povsem neoporekljivo; specielno glede pregledovanja računov ne morem g. Slancu ničesat očitati.
Besede, ki sem jih morebiti v naglici v nas< protnem smislu izgovoril, obžalujem ter dajeiu s tem g. Slancu zadoščenje.
Vsled te izjave, ki jo je g. Slane vzel na znanje, odpade tudi vsaka sodna obravnava,
V Ljubljani, dne 10. avgusta 1912.
V najem ali na račun se odda v Komendi dobro vpeljana	2485
Pojasnila da vinska trgovina And. Mejač, Komenda.

Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem, da jc dne 9. t. m. umrl v Perchtoldsdorfu naš sin, oziroma brat, svak in stric, gospod
I ¥ I
■ ■
Zemeljski ostanki milega pokojnika so se prenesli v Rakek v rodbinski grob.
Rakek, dne 12. avgusta 1912. Prosi se opustiti sožalne posete.
Žalujoča rodbina Laurič.
Brez vsacega posebnega obvestila.	2195
Znana Breskvarjeva gostilna
v Vel. Čolnarski ulici št. 17 v Ljubljani, hiša z zemljišči vred, skupno ali posebej, sc odda takoj v najem, oziroma zakup. Proda se takoj košnja travnikov ob „Malem grabnu."
Ponudbe se sprejemajo v pisarni g. Aleksandra Hudovernika, c. kr. notarja v Ljubljani.	2497
Prodajni razglas.
■-■■k:-
Podpisani upravnik konkurznega sklada J. Bončarja v Domžalah in na Koli-čevem naznanja, da se bode vršila
dne 16. avgusta t.1. in sledeče dni
prodaja premičnin potom javne dražbe.
Začetek prodaje jc vsak dan ob 8. uri zjutraj, in sicer pričenši v Domžalah.
Premičnine obstojajo: iz več kompletnih, modernih sobnih oprav iz trdega lesa, iz oprave za uslužbence, kuhinjske in -hišne oprave, raznega perila, kompletne kontorske oprave obstoječe iz dveh pisalnih strojev, dveh pisalnih miz z ruletami (Jerrijsijstem), velike, ognjevarne, jeklene blagajne, manjše blagajne, velike jeklene omare za trg. knjige, ameri-kanskega registratorja itd., nadalje: manjša knjižnica, sedla, kozarci, elekrični lestenci, raznovrstna oprava spadajoča v mlinski obrat, veliko tisoč raznih vreč, od teh veliko popolnoma novih, konjska oprava, poljedelsko orodje, razna porabna železnina kakor transmisijsko kolesje, konasti zobčasti kolesi itd., izmontirani starejši mlinski stroji v dobrem stanu, oprava za prodajalno moke, večja množina gašenega apna, razni les (dilc, hrasti! stroj za rezanico in mlatenje, vozovi, sani, itd. itd.° V Ljubljani, dne 11. avgusta 1912.
Dr. Ivan Šusteršič,
2500	upravitelj konkurznega sklada T. Bončar.
Gospodarstvo.
Denarni trg. Ob koncu četrtletja je bila potreba po denarju zelo velika; tako da izkazuje Avstro-ogrska banka dne 31. julija davku podvrženih bankovcev v višini 128 milijonov kron. Drugod \ evropskih središčih je prešel ultimo brez posebnih težav, samo pri nas smo ga čutili, kakor je sicer že letos navada. Bančni diskont je bil na Dunaju 5, Parizu 3, Berolinu 4 in pol, Londonu 3, privatna obrestna mera v istem redu 4 7 šestnajstink, 2 pet osmink, 3 in pol, 3 ena šestnajstinka odstotka. Da bi postal v naši monarhiji denar cenejši, pač ne moremo upati v doglednem času.
Trgovinski promet med Avstrijo in Ogrsko. Uvoz iz Ogrske je znašal v juniju 100 8 mil. K, izvoz iz Avstrije na Ogrsko pa 118 7 mil. K. Provizorična trgovinska bilanca za letošnje prvo polletje izkazuje za Avstrijo aktivum v višini 1192 mil. K, nasproti lanskemu aktivu v istem času po 115 4 mil. K.
Avstrijske zavarovalne družbe. V letu 1910 je znašala vsota premij vseh zavarovalnih družb v Avstriji 585 mil. 448 tisoč kron ter je za 38 milijonov 215 tisoč narasla od leta 1909. Inozemske družbe so prejele na premijah 68 milijonov 347 tisoč kron; z ozirom na leto 1909 so napredovale za dobre štiri milijone.
Češke hranilnice. Štatistika čeških hranilnic za leto 1910 izkazuje hranilnih vlog v hranilnicah čeških zemlja 915,706.365 K. Z ozirom na leto 1909 se je povečala vsota vlog za skoro 53 milijonov, tako da moremo soditi, da bodo češke hranilnice prekoračile v letošnjem letu prvo milijardo. Vse avstrijske hranilnice so imelee v preteklem letu nekaj nad pet milijard vlog ter bo torej peti del vseh hranilnih vlog v državi odpadel na češki kapital.
Zavarovanj« trgovskega kredita. Pred kratkim smo poročali o ustanovitvi prve avstrijskee banke za zavarovanje trgovskega kredita na Dunaju ter izpopolnimo svoje tedanje poročilo z opisom novega amerikanskega načina gornjega zavarovanja. Kreditno zavarovanje so poznali v Ameriki že pred 18 leti, vendar je ta metoda za novi čas zastarela in upeljujejo sedaj nov način takega zavarovanja. Vse trgovine delijo v pet razredov po riskantno-sti podjetja. V prvem razredu so trgovci, kojih promet ne donaša več kot 5 odstotkov zaslužka, drugi razred 10 odstotkov, tretji razred 18 odstotkov, četrti 20 odstotkov in v peti razx*ed spadajo oni trgovci z več kakor 25 odstotki zaslužka. Ta zadnji razred plačuje najvišjo zavarovalnino, drugi pa raz-merno manj. Vodilna, misel je seveda, da trgovci, ki delajo z visokoobrestnim dobičkom, tudi lažje in bolj nepremišljeno dajejo svoje blago na up, kakor pa oni z majhnim zaslužkom. Seveda mora. temu postopanju odgovarjati večja premija vsled večje nevarnosti izgube.
Dolgovi držav. Poznat berolinski ekonom je napisal zanimivo študijo, v kateri je sestavil po uradnih virih dolgove 15 držav. Skupna vsota znaša ogromno vsoto 197 milijard 316 milijonov frankov; ako bi bilo mogoče to velikansko vsoto predstaviti v zlatu, bi potrebovali za njegov prevoz 440 železniških vagonov. Kajpada je to nemogoče, ker je vsega zlata na zemlji v kovanem denarju in za kov pripravljenih palicah le za nekaj več kakor 25 milijard. Glede dolga držav je razpored-ba sledeča: Francija ima 32 milijard ter odpade na vsakega njenega prebivalca 827 frankov; Nemčija je druga z 25 milijardami, ki bi se porazdelile na vsakega nemškega državljana po 393 frankov; tretja jc Rusija z 245 milijarde, od katere vsote odpade precej milijonov na račun zadnje vojne z Japonsko. Za Rusijo pridejo po vrsti Anglija 18 5; Italija 13 77, Španija 973 milijard. Na šesto mesto pridemo mi z 5 392 milijardami in za nami se vrstijo druge manjše države. Med vsemi je samo ena, ki nima nikakega dolga in ta srečna državica je švedska kneževina Rcuss.
Eksistenčni minimum. S 1. avgustom je stopil v veljavo novi zakon, s katerim je določen eksistenčni minimum na 2000 K. Dosedaj se je mogla zarubiti za navadne terjatve plača, v kolikor je presegala 1600 K, ker je bilo z ozirom na visoke cene vseh življenjskih potrebščin odločno preveč.
Književnost.
prigovarjati. Tendenca je položena zdaj še bolj v dejanje samo. slog je kratek, lapidaren, vse osebe ostro izklesane, neverjetnosti (3. dejanje) odpravljene, dogodki teko še bolj naglo in živo, nepotrebne retorike ni več. To je kos slovenske- zgodovine, obenem simbol trpljenja in tudi zmag našega ljudstva, slavospev naše krvi. — »Naša kri« je sedaj postala last našega ljudstva, uprizarjala se bo na odrih naših izobraževalnih društev in se bo brez vsakega dvoma tako ukoreninila kakor nobena druga, Saj je vpliv te drame neprecenljiv. Slovensko ljudstvo vidi tu upodobljeno samo sebe, svojo trdo in grčavo naravo, se navduši za svoje ideale, se uči samo sebe upoštevati in zaupati vase in v svojega Boga. Mladini bo vlila igra novega ognja, to je njen pomen zlasti za tiste, ki jo bodo uprizarjali. Povzdignila bo pa tudi lepočut-je v najširših krogih našega, naroda, estetsko izobrazbo, ki jc tako potrebna, saj nam dobrih iger tako manjka! — Knjiga stane 1 K 40 vin., eleg. vezana 2 K 50 vin. in se naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani. — Naša društva, ki si lepih in umetniško dovršenih iger tako žele, bodo po »Naši krvi« gotovo željno posegla in tudi posamezniki si bodo radi omislili to delo, kateremu nimamo Slovenci veliko enakih, na dramatičnem polju gotovo nobenega. Omeniti nam je še jezik, ki je tako krasen, da ima vsaka beseda zase užitek. To je res jezik našega ljudstva, kakor jeklo, ki se kreše ob jeklo. »Naša kri« se bo udomačila po vsej slovenski zemlji!
* Zgodovina katoliške Cerkve.
Spisal dr. Anton Medved. Cena vezani knjigi 3 krone. — Zgodovina katoliške Cerkve, ki jo je spisal dr. Anton Medved, je prvo v slovenskem jeziku sestavljeno delo te vrste, ki se ne bo samo v naših srednjih šolah (VIII. razred) s pridom uporabljala, marveč bo vsakemu izobražencu prav prišla. Pisatelj je kot dober zgodovinar že davno znan, knjiga pa, ki jo imamo pred seboj, je v vsakem oziru vzorna. Dasi so posamezni odstavki kratki, so pa jedrnati in mikavno pisani; zgodovinske dobe se opisujejo objektivno, po naj-veljavnejšili in najnovejših virih, vsi dogodki se predočujejo plastično, verske, kulturne, znanstvene in umetnostne razmere so živo orisane, posamezne osebe označene tako krepko, da se vtisne j p za vedno v spomin. Zlasti so dobro slikane cerkvene razmere med Slovenci; tako stare kakor srednjeveške in moderne razmere so vseskozi pogojene. Razun dijaka se bo tega dela lahko v največjo korist posluževal duhovnik .ki bo v tem delu nakratko, a precizno našel vedno zanesljivega materiala, kadar bo hotel opisovati rast, boje in zmage svete Cerkve tekom človeške zgodovine. Enako bo služila knjiga laiku, predavatelju, govorniku itd. itd. Naroči se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
dvakrat žalostnejša, ako bi sc Šolsks razmere v Bosni primerjale z onimi v Bolgariji.
Šolstvo v Srbiji.
Finžgar, »Naša kri«. Finžgarjeva dran.a je izšla zdaj v lični obliki natisnjena. Pisatelj je svoje delo, ki je in ostane naša najboljša zgodovinska drama, še izpopolnil, tako, da tvori sedaj umotvor, ki mu ni mogoče ničesar
Po svetu.
Nek belgrajski list je nedavno pod naslovom »Nacionalna tragedija« pisal med drugim: O narodni prosveti ne more biti v Srbiji niti govora. Naša država nima denarja za šole, pač pa za kaznilnice in zapore. L. 1906 je Srbija izdala za štiri učiteljišča 126.198 dinarjev, za tri kaznilnice pa 506.987 dinarjev. Med tem ko imajo navedena štiri učiteljišča 400 dijakov, je v treh kaznilnicah spravljenih 4000 gojencev. Zanimivo je to-le: Nezasedenih učiteljskih mest je 50—60, nad 300 učiteljskih mest pa zavzemajo zasebni učiielji, propadli gimnazijci, odpuščeni popje itd. Zato pa v nobeni kulturni državi ni toliko zločincev kakor v Srbiji. Prav prav torej nek srbski publicist, da se sistem štedijivosti nikjer tako strašno ne maščuje, kakor v civilizaciji. V Srbiji se pozablja, da se s štedljivostjo ne prihaja do civilizacije, marveč s civilizacijo do štedijivosti. Po najnovejših statističnih podatkih je v Srbiji 1425 ljudskih šol z 2750 učiteljskimi močmi, torej pride na vsakih 800 prebivalcev po ena šola; ljudskošolskih uSencev je 136.500. Temu nasproti imajo v Bolgenji 7700 ljuclsko-solskih učiteljev in učiteljic ter 430.000 Ijudsko-šolskih učencev. Na srednjih Sbiah imajo Bolgari 2000 učiteljev, Srbija samo 930. Srbski šolski proračun izkazuje krot deset milijonov na leto, bolgarski pa 25 milijonov. Od osvobojenja. do današnjega, dne, to jc v več uego 30 letih je Bolgarija otvorila 1679 novih šol, povprečno lorej 60 na leto, v Srbiji pa se je v tem času otvorilo le po 30 novih šol na leto. Število analfabetov v Srbiji znaša 7U odstotkov. — Sarajevski >Hrv. Dnevnik« pripominja k temu, da jc la prispodoba z Bolgarijo iako žalostna ;'.a Srbijo, toda slika bi bila šc
Radijevo zdravilišče na češkem.
Kakor pišejo Češki listi, so prišli v starem rudarskem mestu Gora Sv. Katarine v starem srebrnem rovu na radijevo žilo. Ker se, kakor znano, z radijem le-čijo izvestne bolezni, kanijo napraviti na omenjenem kraju radijevo zdravilišče.
Prerokovanja. Kako so pred 34 leti sodili v tehničnih krogih o električni razsvetljavi in letanju po zraku, je razvidno iz nekega poročila o občnem zboru Bombay Gas Companyje 1. 1878, iz katerega navaja list »Scientific American« nekatere zanimive točke. Eden izmed udeležencev na tem zborovanju, ki se je malo prej seznanil na neki razstavi z električno razsvetljavo, je pomiril delničarje plinove družbe, ki so bili nekoliko v skrbeh zaradi novega konkurenta, da električna, luč ni sposobna za razsvetljavo, ki bi jo lahko kdo rabil v svoji hiši in jo prepuščal skrbi poslov. Poleg tega se tudi električni tok ne more imeti v zalogi in v trenutku, kakor hitro se ustavi iz kateregakoli vzroka stroj, ki proizvaja tok, ugasnejo vse luči. Neki drugi udeleženec je bil zaradi električne razsvetljave ravnotako malo v skrbeh. Ta je sicer priznaval, da zna postati v daljni bodočnosti električna razsvetljava splošna, toda tudi ni izključeno, da bodo znali ljudje v daljni bodočnosti letati po zraku. Vse to je morebiti mogoče, toda do tedaj je še daleč. — Kakor je videti, pa ni bilo tako daleč, kot so možakarji mislili.
Konec najstarejšega časopisa na svetu. Predsednik kitajske republike, Juanšikaj, je ustavil izdajanje lista »Kiang-Bao«. V zgodovini ne samo kitajskega, temveč tudi svetovnega časopisja zavzema ta list najodličnejše mesto. Skozi 1500 let je bilježil ta Ust vse znatne dogodke celega sveta in imel velik vpliv na kitajsko družabno življenje. Ko Evropa še niti sanjala ni r# fisku, jc izumil leta 400 po Kristu Kitajec Gon-Čun sredstva za vlivanje besed iz svinca in srebra ter je osnoval pod cesarjem Fin - Čuan - Tsanorn novine »King-Boa«, ki so doslej neprestano izhajale. Sprva je bil časopis tiskan na deset rumenih listov od svile, ki so bili vezani v obliki brošure ter so jih pošiljali vsem kitajskim odličnjakom. V" dvorni knjižnici kitajskega cesarstva so shranjeni zelo zanimivi izvodi tega najstarejšega časnika na svetu. Glavni uredniki lista so se dostikrat izkazali z brezprimerno srčnostjo in velikim ro-doljubjem. Tako je n. pr. ta list v VIII. stoletju po Kristu obdolžil cesarskega princa Fiu-Mo-Lina veleizdaje ter je princ moral prestati zaradi tega grozno torturo, nazadnje pa jc bil šc sežgan na grmadi. V XII. stoletju je imel glavni urednik pogum, da je pozval kitajsko vlado, naj bi »poslala pametne ljudi v Evx-opo, da se tamkaj uče, gledajo in poslušajo«. Za. ta svet je bil glavni urednik, tedaj slavni pesnik Gur-Nu-Čau, obsojen na smrt. Odsekali so mu glavo, ki so jo razstavili z odrezanimi ušesi in iztrganim jezikom po mestih severne Kitajske, kjer je imel list največji vpliv.
: Karičajte ..Slovenca".:
GLASBA.
* Lira. SrednjaSolska pesmarica, II. zvezek; sestavil Hinko Druzovič, založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Cena mehko vezani knjigi 1 K 80 v, v platno vezani 2 K 30 v. Prvi del, ki je izšel precl letom, obsega poleg najpotrebnejše glasbene teorije, kakor: pisavo in obliko not in pavz, način takta, pomen tujih izrazov za časomer in prednašanje itd., tudi veliko eno- dvo-in večglasnih pevskih vaj, v najbolj vabljivih tonovih načinih v duru in molu od 1 do 4 in 6 ter 57 moških zborov najboljših domaČih in tujih skladateljev; pridejana je v začetku tudi kratka biografija skladateljev, katerih skladbe se nahajajo v obeh delih. Več zborov je novih, oziroma do sedaj marsikomu še neznanih. — Prvi del torej ni samo praktična pesmarica, marveč tudi izvrstna pevska šola za vse srednje in višje šole, pevska društva in druge zavode, ki gojijo petje. Cena mehko vezani knjigi I. dela je 1 Iv 70 v, v platno vezani 2 K 20 vin. — Drugi, pravkar izišli del Lire, je pa pesmarica, katera obsega 60 moških zborov, tako domačih kakor tujih skladateljev. Med temi je več novih, ali saj do sedaj marsikomu neznanih napevov. — Oba dela kar naj topleje priporočamo vsem vodstvom srednjih in višjih šol, nadalje drugim zavodom in pevskim društvom, ter želimo, da se uvedeta povsod, kjerkoli se goji petje. Posebno pa še opozarjamo gg. učitelje petja in pevo-vodje, da se pri pouku petja poslužujejo obeh delov Lire, kar bode brez-dvomno za napredek in razvoj narodnega, in umetnega petja, zelo velikega pomena in velike važnosti.
Lepa hiša
z dobrovpetjano restavracijo in fijakerijo se pod ugodnimi pogoji proda na Kranjskem, zaradi preselitve. Stoji na najbolj prometnem brezkon-kurenCnem prostoru v okolici. — Kje? pove upravništvo „Slovenca" pod št. 2477. 2477
V Podgorl pri Gorici je oddati službo
Oglasiti se je treba pri kuracij-skem uradu istotam.	2471
Proda se takoj dobro ohranjena
Natančneje se poizve Kapiteljska ulica št. 7, I. nadstr.	2490
Vsled smrti gospodinje se odda v
v Ljubljani na račun. Posredovalci izključeni. Ponudbe do 20. avg. 1912 na naslov Al. Pogačnik, Miklošičeva ces. 4 . 2480
doktor prava s celo sodno in osemmesečno odvetniško prakso, ve£č tudi Uščine, išče s 1. decembrom 1.1., eventuelno tudi preje, Službe V Odvetniški pisarni. Ye6 se poizve pri upravništvu „Slovenca".	2455

sc išče za centralno mlekarno v Škofji Loki. Vstop takoj. — Ponudbe z izpričevali ustno ali pismeno ravnotam.	2492
Priporoča se domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček&Komp.
Franca Jožefa cesta štev. 3.
Sprejemajo naročila po meri ter se izvrše točno in solidno.
1183
Založniki c. kr. priv. juž. žel.
iii
Solidna postrežba.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Najnižje cene.
Tisk: »EatoliSke Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc