▼ S o lovini. Leto LXTV., št. 12 Ljubljana, petek 16. Januarja 1931 Cena Din 1.— SLOVENSKI izhaja vsak dan popoldne, tzvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPEAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5. Telefon Stev. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE : MARIBOR, Grajski trg- št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska C, tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. MUSSOLINI IN NJEGOV PRIJATELJ Fašistični diktator v rokah premetenega špekulanta — Tajinstveno pismo, ki se ga boji Mussolini in ves fašistični režim Zagreb, 16. januarja, o. »Novosti« poročajo iz Pariza: V Italiji prepovedani humoristični list »II becco Giallo«, ki je poprej izhajal v Milanu, sedaj pa v Parizu, objavlja v svoji zadnji številki na posebno tankem papirju, da olajša tajno širenje te izdaje v Italiji, veliko senzacijo o finančnih tajnostih fašističnega režima. Svoje informacije ima list od znanega italijanskega finančnika Gualina, do nedavna najintimnejšega prijatelja Mussolinija. Po fašističnem pohodu na Rim v jeseni leta 1922. je uspelo Gualinu kupiti za 200.000 lir važno pismo, ki zelo kompromitira Mussolinija. To pismo vsebuje finančno tajnost fašističnega pohoda v Rim, kakor sploh vso finančno tajnost celokupne fašistične revolucije. Gualino je kot spreten finančnik izkoristil to priliko za to, da si zasigura pri novem režimu kar največje ugodnosti ter je to kompromitirajoče pismo poklonil Musso-linju, ki mu je bil zato nad vse hvaležen. V tem je tudi vsa tajnost fenomenalnega poznejšega uspeha Gualina v fašistični Italiji. Gualino je lahko počel, kar je hotel. On je ta svoj izjemni položaj in intimno prijateljstvo z Mussolinijem obilno izkoristil. Osnoval je med drugim ogromno industrijo umetne svile »Snia Viscosa«, čije izgube iznašajo kljub trikratni sanaciji nad eno milijardo 200.000 lir. S pomočjo svojih odličnih zvez je Gualinu uspelo plasirati papirje te industrije tudi na pariški borzi, kjer igra sedaj ta transakcija tudi veliko vlogo v znani Oustricovi aferi. Toda sumljive finančne transakcije Gualina so postale tako očigledne, da je celo fašistični tisk nastopil proti temu največjemu fašističnemu finančniku, ki pa se je še pravočasno preselil v Pariz. Toda sedaj je prišla največja senzacija. V »intimnih odnošajih z Mussolinijem« je lokavi Gualino izročil originalno kompromitirajoče pismo duceju, poprej ga je fotografiral in kopijo skrbno spravil v inozemstvu, kjer mu je sedaj na razpolago. Sedaj je Gualino sporočil Anglija in Panevropa Gospodarsko sodelovanje London, 16. jan. »Financial Times« •e v uvodniku bavi s panevr»o VorJt, 16. januarja. Listi poročajo iz Mehike, da je najbolj prizadeto od po* tresa mesto Moaxaca, ki je skoraj popol* noma v razvalinah. Dosedaj so našli 25 mrtvih. Število ranjencev še ni ugotovi je* no. Materijama škoda je ogromna in se ne da niti približno preceniti. Prebivalstvo prenočuje na prostem in si nihče ne upa domov, ker se potresni sunki še vedno po* navijajo. Požar v tramvaju Monakovo, 16. januarja. SnoČi se je pri« perila nenavadna tramvajska nesreča. Žara* di kratkega stika je bruhnil v nekem na* trpanem tramvaju plamen naravnost v pot* nike, ki so poskakali iz tramvaja v panič* nem begu. Sedem potnikov so odpeljali hu* do opečene v bolnico. Nekateri se bore s smrtjo. Lažje opekline je dobilo več dru* gib potnikov, ki so pa po prvi zdravniški pomoči odšli domov. Oblasti so uvedle preiskavo, da ugotove vzrok nenavadne nesreče. Most preko Dunava med Jugoslavijo in Rumunijo Bukarešta, 16. jan. Minister za promet Radulescu misli na prihodnji seji ministrskega sveta ponovno pokreniti vprašanje gradnje mostu preko Dunava med Jugoslavijo in Rumunijo. Tehnične težkoče, ki so bile doslej gradnji mostu na potu, so namreč odstranjene in bo mogoče pričeti z gradnjo mostu že prihodnjo spomlad. Korupcija v rumunski vojski Bukarešta, 16. januarja. Vojno ministrstvo je prišlo na sled velikim goljufijam pri naborih. S podkupovanjem oficirjev, ki so sodelovali v nabornih komisijah, so se mnogi oprostili vojaške službe. Uvedena je stroga preiskava. Vsi vojaške službe na goljufiv način oproščeni bodo morali sedaj namesto 18 mesecev služiti štiri leta. Brezposelnost v Franciji Pariz, 16. januarja. AA. »Le Matin« pri-občuje izjavo ministra za delo Grinde o brezposelnosti. Vlada je morala po tej izjava ministra za delo reducirati kontigen-te inozemskih delavcev, ki se smejo naseliti v Franciji. Po drugi strani je vlada sklenila z železniškimi družbami pogodbe o prevozu tujcev, francoskim konzulatom pa je bilo naročeno naj inozemskim delavcem odsvetujejo naselitev v Franciji. 41 žrtev lyonske katastrofe Lyon, 16. januarja. AA, v razvalinah predmestja, kjer se ie nedavno utrgala ogromna zemeljska plast, so našli 41. žrtev. Sodijo, da je to zadnja človeška žrtev velike katastrofe. Epidemija hripe v Lvonu Lyon, 16. januarja, Tu se je pojavila epidemija takozvane pljučne hripe, ki v večini primerov konča a smrtnim izidom. Samo v zadnjih treh dneh je umrlo 50 ljudi. Proti mnogožeitstvu v Turčiji Ankara, 16. januarja AA. Pro4sedi> republike Kemal bo izdal stroge ukrep* proti tajnemu mnogoženstvu, ki se je pri Ček> v zadnjem času ponavljati, čeprav ga prepovedujejo zakon L ed rešitvijo indijskega vprašanja Izjave vodilnih delegatov na indij Indiji zaradi justnikacij London. 16. jan. Angleški zunanji minister Henderson je odpotoval v ženevo, da se udeleži konference, ki bo razpravljala o Briandovem predlogu za evropsko zvezo, ter zasedanja sveta Draštva narodov, ki se prične v nonedeljck. Za to nasedanje je v angleških političnih krog'h. !e malo zanimanja Angleški politični krogi razpravljajo v glavnem o volilni reformi, indijski konferenci in o stavkah v premo govni in tekstilni industriji. Velike skrbi so vzbudili v Angliji zadnji nemiri v Indiji in spor med Muslimani in Hindujci, ki ogroža srečen zaključek indijske konference. Posebno pozornost posveča angleško časopisje vprašanju revizije mirovnih pogodb in likvidaciji vojnih dolgov. Angleška javnost je preveč zaposlena z domačimi .problemi, da bi mogla posvetiti prihodnjemu zasedanju sveta Društva narodov mnogo pozornosti. Tudi za poljsko-nemški spor ni veliko zanimanja. Angleški politični krogi menijo, da spor ne bo imel prevelikih posledic v evropski politiki in da bo zasedanje sveta Društva narodov poteklo razmeroma mirno. Danes bo imel ministrski predsednik Macdonald že dolgo pričakovani govor o vladnem stališču do vprašanja indijske ustave. Indijska konferenca se bliža h koncu in bo zaključena najbrže že v .ponedeljek. Večina indijskih delegatov se že pripravlja na odhod. London, 16. jan. AA. V razpravi poročila o zveznem ustroju je lord Sankev izjavil, da bo indijska ustava priznala na. Čelo, naj za zvezno vlado odgovarjajo Indijci sami. Nabob iz Bopala, ki je odpotoval v Indijo že včeraj popoldne, je dejal, da veruje v prihodnjost Indije. Izrazi! je svoje zadovoljstvo, ker je našla ideja zvezne Indije razumevanje in kar je zgodovinskega pomena, Povdaril je nadalje, da so indijske države in princi že priznali temeljna prava svojih državljanov in da se je to zgodilo tudi v njegovi državi. Vprašanje suverenosti naj se reši v sporazumu s pod- ski konferenci — Novi izgredi ▼ e štirih nacljonalistov kraljem brez odlašnaja in v zadovoljstvo indijskih držav. Muslimanska delegacija je podala izjavo, da ne more sprejeti ustave, ki ne bi jamčila muslimanom neoviranega razvoja. Polkovnik Hagsar je izrazil mnenje, da je osnutek ustave zadovoljiv v veeh bistvenih točkah. Razna jamstva so bila sprejeta v nadi, da se bodo stranke v Indiji pomirile. Anglija je priznala Indiji pravico do samouprave. Hagsar je zahteval, naj se vsi predlogi širokogrudno uresničijo. Jathar je izjavil, da je bombavski okraj z osnutkom indijske ustave zadovoljen. A. P. Patro je dejal, da odobrava poročilo o eksekutivni oblasti v Indiji, ter priznal, da je bila Indiji priznana ravnopravnost z drugimi državami britanskega Imperija. Naglasi! je važnost rešitve manjšinskega vprašanja, brez katere je veaka ustava v Indiji nemogča Delegata Hintaman Javkar in JSnnah sta izrazila mnenje, naj se zagotovi Indiji kredit na svetovnih tržiščih in cJroprej ustanovi indijska banka. Sir Hubert Carr Je v imenu Angležev izrazil svoje simpatije do poročila ter upanje, da bodo angleškemu prebivalstvu Indije zajamčena vsa trgovska, prosvetna in kulturna prava Bombav, 15. jan. AA. Razburjenje zaradi usmrtitve 4 indijskih revokicijonarjev v Sholapurju je Se vedno veliko. Indijski nacijonalisti so proglasili za danes žalni dan. Vse trgovine bodo zaprte in bo počival tudi promet. Vlada je oh javila proglas, v katerem pravi, da bo z vsemi sredstvi preprečila protestne manifestacije. Bombay, 16. jan. A A. V Ahmedatbadn so (bile krvave protestne demonstracije proti usmrtitvi 4 revolucijonarjev v Sholapurju. Ker se množica ni hotela razi ti, je policija streljala ter ranila 150 oseb. Bombav, 16. januarja AA. Vlada Je odredila vse potrebne ukrepe, da chraaii red. in da prepreči demonstracije in obhode. Povsod huda zima Rim, 16. januarja. V pokrajini Cosenza je divjal včeraj silen vihar. Plazovi so na več krajih prekinili železniški promet. Madrid* 16. januarja- V Španiji in na Portugalskem je že nekaj dni silen mraz. Ponekod je temperatura 17 stopinj pod ničlo. Iz vseh krajev Španije m Portugalske javljajo o hripi, na kateri je umrlo že mnogo oseb. V Madridu, v Lizboni v Vit-toriu in v drugih mestih se hripa epidemič-no širi V Lizboni so morali zapreti šole. Bolcan, 16. januarja. Na južnem Tirolskem je pritisnil izredno hud mraz. Zaradi poledenelih potov se ie že več oseb ponesrečilo. Tako je med drugim izpodrsnil 19 letni kmečki fant iz okolice Bolcana in padel tako nesrečno, da mu je počila lobanja, zaradi česar je kmalu nato umrl. Neki voznik ie padel v gorski potok in utonil. V bližini Coma so našli nekega moškega zmrznjenega na cesti. Berlin, 16. januarja, AA. V noči na četrtek je v Berlinu in v okolici prvič izdatno snežilo Mesto je popolnoma pobeljeno. V bližnji in daljni okolici je sedaj dana možnost izdatnega zimskega sporta. Kriza ameriškega kmetijstva Washington, 16. januarja. Predsednik Hoover je podpisal zakon, s katerim se pooblašča vlada, da izda za podpore polje* delcem, zlasti v krajih, ki so bili prizadeti od suše, 45 miljonov dolarjev. Razkol v nemški gospodarski stranki Berlin, 16. januarja. AA. Nemška gospodarska stranka je nedavno tega imenovala razsodišče, da razsodi v sporu med poslancem Co los ser jem in predsednikom stranke Drewitzom. Spor je nastal zaradi osebne nestrpnosti. Razsodišče je v četrtek izključilo poslanca Colosserja iz stranke. Stranka ima v parlamentu 23 poslancev, navzlic temu pa je bila opetovano jeziček na tehtnici in odločala v parlamentu v mnogih vprašanjih. Brazilija odkupi italijanska letala Berlin, 16. jan, AA. Po poročilu iz Rio de Janeira je brazilska vlada nakupila letala italijanske letalske eskadre, ki je pre« letela južni Atlantski ocean. Braziljski listi so mnenja, da bo s tem nakupom Brazilija prevladovala v letalstvu južno-Ameriko. Ita* lijanj so prodaji letala, da prihranijo velike prevozne stroške, ki bi bili združeni z nji? novim prevozom v domovino. Ameriška petrolejska kriza W a s h i n g t o n , 16. januarja. Velika konkurenca ruske nafte na svetovnem trgu je povzročila veliko krizo v ameriški petro* lejski industriji. Te dni se je sestala konfe* renca petrolejskih producentov, ki so zahte« vali, naj ameriška vlada z visokimi carinami zaščiti ameriško petrolejsko industrijo pred inpzemsko konkurenco. Los A n g e 1 e s , 16. jan. AA. Kalifors nijska družba Riiohfield Oil Companv je pred polomom. Petrolejska produkcija te družbe je znašala Še l. 1928 enajst milijonov sodov. Njene akcije so pre4 dvema mese* cema kotirale po 14 dolarjev, te dni pa so jih prodajali po 2 dolarja. Nove italijanske podmornice Rim, 16. januarja. Italijanska vlada je pri raznih ladjedelnicah podpisala pogodbo za zgraditev 23 novih podmornic. To je največja dobava, ki jo je doslej naročila naenkrat kaka pomorska sila. Finančna pogajanja Francije in Anglije London, 16. jan. A A. Semkaj so pri* speli zastopniki francoskega ministrstva za finance, ki bodo v prijateljskem duhu iz* menjali misli z zastopniki angleških držav* nih financ o finančnih vprašanjih obeh dr* žav, o katerih se je govorilo že na konfexen» ci v Parizu. Izlet češkoslovaških učiteljev na Jadran B e o g r a 4. 16. jan. AA. Društvo češkoslovaških učiteljev in učiteljic priredi v času poletnih počitnic izlete na Jadran in sicer najbrž tri izlete po 50 do 100 ljudi v vsa* kem. Ti izletniki bi se na Jadranu mudili do 3 tednov. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.77, Berlin 13.4575 —13.4676 (13.4525), Bruselj 7.8877, Budimpešta 9.8877, Ourih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 794.12—797.12 (795.62), Londoa 274.80, Newyork 56.50, Pari« 220.86—222.86 (221.86), Praga 167.19—167.99 (167.59), Trst 295.20—297.20 (296.20). INOZEMSKE BORZE. Curi h: Beograd 9.1270, Pariz 20.245, London 25.075, Newyork 516,535, Bruselj 71.975, Milan 27.0325, Madrid 52.40, Amsterdam 207.776, Berlin 122.73, Dunaj 72.60, Sofija 3.7375, Praza 15.295, Varšava 57.85, Buojmoešta 90325, Bukarešta 3,0625. » Stran 2 >SLOVEKSKI NT ARODc. dne 16. januarja 1931 Stev. iz Ljubljanske ceste in ulice Replika na izjavo g. podžupana g. dr. Evgena Jarca TAiIII lini ACk nepozabni pevec čarobnega tiUna UVlIll UV1%9 RIO KITA v grundk^ueni velel tlmb PRIDE »Poslednji poljub" Ljubljana, 16. januarja. Za odgovor g. podžupana prof. EL Jar-:a smo hvaleini. Prav dobro vemo, da je £. Ing. Prelovšek direktor mestnega gradbenega urada in g. nadsvetnik ing. Mač« kovšek poročevalec aa mestne ceste, ulice i. dr. Ker pa je g. prol. prof. E. Jarc načelnik gradbenega odseka obč. eveta in obenem mestni podžupan, ki redko nradu-jo v mestnem gradbenem uradu, smo se s svojo prošnjo obrnili nanj. Vemo, da je njegov vpliv v tem pravcu najbolj odloča len in njegova inicijativa najbolj me.ro-dajna. Zakaj na predlog gradbenega odseka in njegovoga načelnika, g- podžupana prof. Jarca sklepa vedno občinski svet, docim je mestni gradbeni urad samo izvrševalec teb sklepov. Pravilno smo se torej obrnili na kovača, a ne na kovačiče. Da na stanje državnih cest nima občina nSkake ingerence, si pa ne more predstavljati noben pameten človek. Občina občane lahko prisil k redu, snažnosti in izvrševanju dolžnosti, pa bi morala mirno prenašati, da ji državni cestni urad ne bi v redu držal državnih cest? Občina naj trpi, da se ji — oprostite najbolj točni Izraz! — zasvinjajo in zad...... bas po sredi mesta najširše in najvažnejše ceste? Kaj pomagajo za ugled mesta najlepše, najvišje palače in najbolj lične vile, najbolj skrbno negovani pred vrti, moderno asfaltirani trgi, parki in monumenti, ako pa tečejo mimo škandalozno razorane ceste z gomilami blata ter z neprehodnimi in neprevoznimi jeeeri luž in mlak, kakršnih nima najbolj zanikarna vas? Kaj izdajo vse lepe teložbe, drago slikanje fasad, čiščenje oken, iportalov, balkonov i. dr., ako jih hitro onesnažijo oblaki prahu, ki se dvigajo z neosnaženih državnih cest! Hvaležni smo g. podžupanu, da je imenoma navedel državne ceste, ki so ,po krivdi njih uprave na sramoto našega mesta. Zdaj vedo vsaj vsi Ldubljančani, kako vrši sama svoje dolžnosti tista oblast, ki zna biti tako stroga nasproti — drugim. Tukaj velja pač dobesedno: >Pometaj najprej pred svojLm pragoma: svoje ceste, ulice in trge! In zdaj vidijo Ljubljančani, da so cesto delali krivico občini, ko so usmerjali svoje očitke nanjo, namesto na Državno gradbeno direkcijo v Ljubljani, Turjaški tng. Ne sadovoljujanio de pa z g. podžupana izgovorom: >To ni naša stvar! Mi tukaj ne moremo pomagati« nego se obračajte na pravega krivca!« — iS tem izgovorom ni mestu in nam prav nič pomagano. Preverjeni smo, da niti obč. svet ne misli (atavistično trpeti dalje zanemarjenosti državnih cest, ker je na škodo občanov in na nečast občine. Gosp. podžupan brez dvoma najde pot do nujno potrebne reane-heca« Ljubljančani ne morejo biti, pa so se sinoči vedno složna bratje šli volitve z vsem predpisanim aparatom: dvema strankama, programatično spomenico, razgretimi govorniki, justamentira-njem, kregom, dramatičnim odhodom opo-akn$e in neizogibnim zaključnim efektom pri litru. Zdi ee mi pa, kakor bi biti že sinoči izpregledali, da so se šli preveč zares, zmagoslavje in pogrebščlna sta bila namreč zelo tiha, S to mrko tišino je pa pogrnjena zlata stara sloga vesele zelene bratovščine, ki v neslogi živeti ne more in tudi ne mara. K zborovanju pripravljalnega odbora je prišlo le S članov, sinoči na ustanovnem občnem zboru jih je bjlo pa 157, da je bil prostorni salon kolodvorske restavracije do zadnjega prostorčka poln markantnih obrazov, močnih koščenih postav in tufli dosti rejenih je bilo vmes. sploh nad vse simpatična družba, krepkih in odkritih mož, starih veteranov in nadebudnega naraščaja. Večji de! znani obrazi uglednih trgovcev, višjih uradnikov. profesorjev, advokatov, obrtnikov, skratka prav nazorna slika demokratične sile ljubezni do prirode. Zastopstvo prastarega društva ostrostrelcev v zeleni paradi. Po dvorani kroži : Slov. Narod« s člankom notarja Hafnerja. Napetost. ir t^eo-g pripravljalnega odbora je zhor pozdravil dr. Ivo Tavčar, češ da je tako velika udeležba najboljše znamenje za napredek podružnice, nato je pa pojasnil, kako se je SLD reorganiziralo v centralo :In podružnico, ki jih je večina že ustanovljenih. Ljubljana je med siadnjimi iz organizatoricu ih ozirov. Ljubljanska podružnica obsega sreze Ljubljana mesto in okolico, Kamnik. Krško, Brežice, Novo mesto, Litija brez občin Litija, Sava, Zagorje, št. Juri pod Kumom in Radeče, Logatec brez solnih okrajev Cerknica in Lož ter vse člane izven dravske banovine. Predsednik se voli z glasovnicami z društvenim pečatom z nadpolovično večino za 3 leta. Predsednik SLD dr. Lovrenčič prosi dovoljenja, da prečita irz :>Slovenskega Naroda« članek notarja Mate Hafnerja »Važne zadeve ljubljanskih lovcev«, ki ga govornik imenuje spomenico, opraviči od« sotnost tega odličnega lovskega delavca, ker je bolan, ter poudarja, da spomenica celah«, dasi smo mi prosili za predkraje, ki leže od magistrata komaj 15—20 minut, na točkah, kjer se že dviga novo, moderno mesto in kjer so bloki že popolnoma ali skoraj popolnoma zazidani. Gosp. podžupan zatrjuj«-, da mora občina k najbolj oddaljenim parcelirauim zemljiščem graditi poete s kanali ter napeljevati vodovod, elektriko in plin. Pravica obč. sveta in mag. gremija je, kje odobmje parcelacije in dovoljuje gradnjo hiš. Gotovo, ako je rekla občina prostovoljno A, Ik> prej ali slej morala reči tudi B ter napeljati ob cesti s kanali tudi vodovod, elektriko in plin do najbolj oddaljenih hiš. Toda mi govorimo za sedaj šele o najbližjih predkrajih, ne pa o najbolj oddaljenih parcelah. Vzemimo le prvo državno cesto, ki jo navaja g. podžupan: Dunajsko c. Hodniki so narejeni le do zadnje hiše pred železniško progo, a še tukaj plava po deževju ali snegu celo morje redkega in gostega blata. Ljudje ne vedo, kako bi prišli od zadnje hiše do proge ali nasprotno, ne da izgube ga loše ali se oblatijo preko gležnjev. Niti tukaj ni kanala, ne hodnika z robniki! Onstran železniške proge pa se takoj začenja na desni in levi grozne ceste pravcato močvirje. Hodniki so brez robnikov, so polni jam, ker se ne nasipajo z drobnim gramozom in peskom, voda s ceste pa preplavlja na v«>e strani. Ker u i nikakih odtokov, tlakovanih muld. niti najbolj primitivnih požiralnikov! Ob cesti brli prav naredko nekaj žarnic. To je vse. Ob levi strani Dunajske ceste je vzra-slo celo novo mesto, Bežigrad, a nikjer še ni kanalov, .niti dovolj požiralnikov, po ulicah brli par žarnic, a o plinu doslej še ni sluha Obtičal je nekje spodaj v Ple-teršniikovi ulici. Upamo, da ga spomladi res podaljšajo. Ob levi strani Dunajske ceste vzrašča prav tako nov del mesta, ki nima še ai-česar, kar zahtevata higijena ter vsaj skromna udobnost. Tu so tudi mestne hiše na nikakor najbolj oddaljenih parcelah, a brez naprav, ki jih je navedel gosp. podžupan. Tako je še marsikje. Vemo, da se mora štediti in da se je moral občinski proračun zelo obrezati. Prav zato pa smo prosili: lotite se zdaj najprej cest v najbližjih predkrajih! Saj bo kuluk tudi precej prinesel! Naj se napravijo s peskom in gramozom nasuti hod. niki z robniki, ob njdh jarki z odtoki, naj se blato redno strga in nemudoma odvaža, da se ne razhodi in razvozi iznova ter je potrebno dvojno, trojno delo. Potem tudi ne bo toliko prahu. Naj se odpravi in popravi tisto, kar je na cestah najbolj nujno. Za najbolj pereče reči na ne sme biti nobenih ^ako-tr in >če«. Ureditev cest po mestu bo najbolj zaslužno delo, ki ga more storiti sedanji občinski svet, in trajen spomenik dobe, ko sta bila dr. Dinko Puc ljubljanski župan in prof. E. Jarc podžupan. Meščan v p red k raju. ni naročena ali dogovorjena, temveč samo osebno mišljenje in spentane besede avtorja, ki so pa zlata in uvaževanja vredne, že ko je govornik omenil ime notarja Hafnerja in pozneje mod čitanjem posa_ meznih odstavkov, so lovci prirejali odsotnemu tovarišu najtoplejše ovacije in pritrjevali njegovim dobro mišljenim nasvetom, zlasti so pa z burnim aplavzom in klici sprejeli njegov poziv k slogi in disciplini. Po temperamentno in z največjim poudarkom posameznih misli prečitani spomenici je dr. Lovrenčič predlagal za predsednika podružnice dr. Ivo Tavčar, j a kot vzornega lovca, zmožnega v teoriji in praksi, pravičnega, mladega, agilnega in ekspeditivnega, kar je dokazal zlasti kot načelnik pravnega odseka SLD. Kandidatura je dobro premišljena in zato upa, da bo kandidat izvoljen. Kandidaturo je zbor pozdravil z iživio«. Govornik opozicije dr. Perko je pa takoj nato razglasil kandidaturo odvetnika dr. Franceta Lok ar j a kot požrtvovalnega in inicijativnega lovca, ki bo vse sile žrtvoval procvitu lovstva. Tudi ta kandidatura je bMa sprejeta z viharnimi oya-oijami. G. M a I e n š e k simpatično pozdravlja dr. Lokarja kot odličnega lovca in najboljšega prijatelja, vendar ga pa prosi, naj umakne kandidaturo, ker je odločitev med dvema vsem enako dragima tovarišema pretežka, dr. Tavčarjeva kandidatura pa vsestransko premišljena. Dr. Perko: Tudi mi smo dobro premislili, zato naj dr. Lok ar ostane! Vrvenje, razburjenje in šum. Skrutina-torji inspektor dr. Bevk, dr. Perko !n Franc Rebernik dele glasovnice in jih zopet i»obirajo. Sliko pravega volilnega viharja imenitno izpopolnjuje kakor invaliden ford bučno ropotanje ventilatorja. Kolosa leu zvočni film v megli in dimu. Oddanih je bilo 127 glasov: 67 za dr. Ivo Tavčarja, za dr. Lokarja 69, ena pa nosi ime dr. Vladimirja Ravniharja. Predsednik dr. Ivo Tavčar se zahvali za zaupanje in zagotavlja, posvetiti vse sile društvu. Glavna naloga podroJnice Je organizacija, ker de mnogo lovcev a! članov. Pobiti je treba mnenje, da je lov luksuzna zabava, ker je ▼ resnici važna panoga narodnega gospodarstva. Tir sarsvja in energije. Najpotrebnejša je slogi* a vendar pozdravlja opozicijo, ker kontrola le koristi, žoli, da U bila apaaaasja plodna in inicijativna, kar do sedaj ni bila, ker na žalost al prišla do izraza in se je tako tratila energija lovstva, zato pa bodimo složni pri delu in opozicija naj svoje predloge predlaga njemu, ker bo skrbel, da pridejo vsi v raspravo ter bodo predlagatelji obveščeni o sprejemu predloga aH jim bo pa odklonitev utemeljena. Pri na daljnih volitvah S odbornikov, 2 revizorjev, 2 njunih namestnikov, 7 članov v centralni odbor in, ker ima po dr usnica 1156 članov, 29 delegatov za občni abor centrale, priporoča dr. Lovrenčič naslednjo listo članov odbora podružnice: mg. pbarm. Bakarčič. trgovec Filip Bizjak, višji sod. svetnik dr. Erik Eberl, trgovec Pavle Fabiani, notar Mate Hafner, ki mu je življenjska naloga Lovski dom, prepa-rator Viktor Herfort. mesar Ivan Javornik. odvetnik dr. Krejči in prof. dr. France Novak, za revizorja pa trgovec Jurij Ve-rovšek in ravnatelj Josip Maleušek ter za njuna namestnika trgovec Peter Stepič in gostilničar Polde Zupančič. Ravnatelj Malenšek predlaga dr. Lokarja namesto sebe, a dr. Lokar se kljub splošni želji ne da preprositi. Zategadelj predlagata g. Josip Turk in Vladimir Kapus, naj bo izvoljen dr. Lokar vsaj v centralni odbor. Ker ni bilo druge liste, so bili predlagani z vzklikom izvoljeni v odbor podružnice, prav tako revizorja in njuna namestnika, ki so izvolitev vsi sprejeli. Pri volitvi 7 članov centralnega odbora izjavlja dr. Lovrenčič, da je lista večine le podlaga za glasovanje, nikakor pa *ii zahteva ali diktat, zato pa. večina rada pristane na želje g. Josipa Turka, ki se zavzema za slogo in izvolitev dr. Lokarja. Dr. Lokar ponujenega mesta ne sprejme, ker doslej ni bil na listi, češ da je dr. Lovrenčič sam izjavil, da so mesta rezervirana za druge. Močan aplavz. Notar dr. Galle ml. predlaga volitve po imenih posameznih kandidatov. Med glasovanjem za posamezne člane centralnega odbora opozicija mirno odide. Izvoljeni so bili ravnatelj Karel Ceč. notar Mate Hafner, insp. Feliks Justin, višji sod. svetnik Anton Mladič, ing. Fran Tavčar, predsednik dr. Ivo Tavčar in ravnatelj Ivan Zupan, obenem pa občni zbor sklene, da imenuje 7 namestnikov odbor in prav tako 29 delegatov za občni zbor centrale, ki naj bodo med njimi tudi vsi odborniki. Sprejeta je bila tudi višina članarino za 1. 1031, ki je za člane SO Din, za poklicne lovce 40 Din, od vse članarine pa po. družnica dobi 20%. Samostojnih predlogov ni bilo. pri slučajnostih pa vpraša ravnatelj Malenšek, kdo je prireditelj lovskega plesa in dr. Lovrenčič mu pojasni, da podružnica, ki spravi tudi dobiček. •Na dr. Lovrenčičev predlog bo imenoval odbor tudi zaupnike izven Ljubljane. Po predsednikovi zahvali so se zborovale! razšli v hotel Miklič, kjer so proslavili izvolitev novih odbornikov žaneta, Filipa, Franceta in Pavla, opozicija pa h Košaku, a po polnoči jih je združil Prešeren. S kamniškimi smučar]! na Gozda Kamnik, 14. januarja. V zadnjem članku sem objubil, da napišem, kako bo na Gozdu. Gospod Gnidovec jc torej držal besedo: poslal nam je od ličnega inštruktorja v osebi g. L. Goloba iz Ljubljane, ki ga je odbor v soboto sprejel na kolodvoru, nato ga pa zaupal v restavraciji Kenda skrbnim rokam do naslednjega jutra. Smučarji so mazali, da je bilo veselje. V soboto zvečer se je še zadnje obvestilo, nato pa — spat, naslednji dan bo vroč. Avtobus našega Peregrinčka je bil že ob %1. na trgu, prvi so prišli najmlajši smučarji, vsi že sveži z ognjem v očeh. Ob a/«7, ko bi morali že odpeljati — jih je seveda še nekaj manjkalo — ti so se hitro zbudili in oh 7. smo drčali že proti Stranjam. Lepa je bila vožnja po dolini Orne, lepa in mrzla... Nekaj nad tovarno .»Kaolin« v črni smo izstopili, 22 nas je bilo, plačali in voščili Peregrinčku srečno vožnjo. Klubski >divjaki« so jo mahnili v res divjem tempu naprej, ostali smo se pa držali skupaj. Ob mlinu smo prekoračili brv m nato precej strmo na Gozd. Točno ob %9. zjutraj, ko so se Gojšča-ni odpravljali k maši, je bila vsa družba zbrana pod cerkvico in pričela s smuča, njem. G. Golob je izbral 5 naših >upov in nad«: in jih pričel vaditi. Fantje so se zarekli, da ne odnehajo zlepa — in so vzdržali do kraja krjub hudemu tempu. Ostali so se vozili po res idealnem terenu vse dopoldne. Skupen je bil izlet o a Javornik, kjer so nam postregli z vročim mlekom. Gostoljubni ljudje so naši Gojščani in Javorčani. Veseli so bili velike dražbe, ki je to pot prvič v takem številu smučala v tem predelu. Z Javornik a smo so odpravili nazaj na Gozd, kjer se je tečaj nadaljeval. O *telebenmarkZlati kan* ljici« ugotovili, da smo vsi rasen treh majhnih*:, Id so laoeisH Skupen prihod t Kamnik je M srav Na glavnem tras sms se a krepkim trikratnim ftmmk?« sadovotfrsi ranili. seH, da nas Je Goloto Se sekaj] s—Ml. Mislim, da eas bo a> Golob v jnsjjfcesi sapet obiskal — V nedeljo bo smuška tekma ca S km Start bo za kopališčem in bo prosra vodila proti Mekinjam, v ševk. čez Nevlje na Vrh polje, za Starim gradom k cilju, ki bo na ravnici za gostilno .Pod skalco ■. Start bo ob 10. dopoldne, tako, da si bo to naš*e .prvo tekmovanje ogledalo lahko številno kamniško občinstvo. Prijave sprejema g. Kumer Ivo. Za dame bo proga 2 km. Naši >kanoni« pravijo, da bodo v dobri formi in da rezultati ne bodo slabi. Bomo videli! R- Kos. Socijalno skrbstvo Ljubljane in okolice Ljubljana, 16. januarja. Naprednost občine lahko označimo po izdatkih, ki jih troši za socijalno skrbstvo. Pogrešno bi bilo, ako bi se pri ugotav* ljanju stroškov za socijalno politiko zadovoljili le s podatki, ki nam jih daje Ljub* ljana. Kajti Ljubljane ne predstavlja več samo njen mestni okoliš, ampak Ljubljana je dejansko že v vsej njeni bližnji okolici Vse sosedne občine tvorijo z Ljubljano vred gospodarsko in socijalno enoto. Kaj nam pa nudi slika socijalnega skrb* stva v najbližjem okolišu Ljubljane? Pro= račun občine Zg. Šiška za leto 1930 izkazu; je 35.800 Din izdatkov za ^socijalno skrb* stvo, ali 15 Din na osebo prebivalcev in na leto; proračun občine Moste izkazuje 36300 Din izdatkov za socijalno skrbstvo, ali 6\i Din na osebo; proračun občine Vič izkazuje 55340 Din izdatkov za socijalno skrbstvo, ali U Din na osebo; proračun občine Št. Vid izkaizuje 32.190 Din izdat; kov za socijalno skrbstvo, ali 10 Din na osebo; proračun občine Jezica izkazuje 15.050 Din izdatkov za socijalno skrbstvo, ali 7 Din na osebo: proračun občine Rud; nik izkazuje 6500 Din izdatkov za socijal* no skrbstvo, ali Sli Din na osebo. Po; vprečno izdajo ljubljanske okoliške občine letno po Din za socijalno skrbstvo na osebo prebivalcev in na leto. Kako skro* men jc ta izdatek okoliških občin za soci= jalno skrbstvo, nam pove samo ugotovitev, da froifi mesto Ljubljana za socijalno skrb; stvo letno 4,945.670 Din, ali 92'/: Din na osebo prebivtlcev in leto. (Kadi enotnosti je upoštevano štetje prebivalstva iz leta 1921.) Nihče ne bo trdil, da so v okoliških ob* činah manjše socijalne potrebe kot v Ljub* ljani. Okoliške občine nimajo pač sredstev za socijalno politiko in na periferiji Ljub* ljanc ostajajo potrebni brez jtrvne pomoči. V vseh okoliških občinah z IS.902 prebivalci dobiva le 79 oseb malenkostno miloščino. L'božnu hišo imajo le na Viču za 9 oseb, vse druge občine so pa brez nje. O preventivnem občinskem socijalnem skrb* stvu ni nikjer govora. Maloštevilne okoli; ške občine finančno niso zmožne izdatno sodelc*>afi pri reševanju socijalnospolitič; nih problemov in kaj je bolj nujno, kot je zaključek, da se priključijo večji, gospo; darsko in številčno jačji edinici, kot je Ljubljana. Pa tudi Ljubljana se priključka k okoliškim občinam radi višjih socijalnih dajatev ne bo smela izogibati, ker narav; nega razvoja mesta izven njegovih doseda; njih mej nihče ustavil ne bo, kot se ne bo mogel nihče ubraniti, da slej ali prej pride izdatek za socijalno skrbstvo okoliških ob; čanov. čimprej se bo pa za ta izdatek ods ločilo, tem manjši bo, ker mnogo revščine se lahko prepreči s pravočasno pomočjo, katere okoliške občine ne zmorejo. —r. Mariborsko gledališče V zadnjem času zaostaja nekoliko mariborska drama za glasbenimi deli, ki se vrste, da je veselje, medtem ko pride drama komaj vsak mesec s kako premijere In še pri tem ni zadostne pažnje pri izbiri repertoarja; kako bi sicer sledilo »Dnevom našega življenja« Andrejeva takoj Achardovo ^življenje j£ lepo«, ko je bilo že vnaprej jasno, da nobeno teh del ne bo publike ogrelo; kar tudi ni bilo mogoče, ker sta bili obe deli podani s boteno in mučno dolgočasnostjo. Tu in tam je sicer kak prizor ugajal, v celoti pa deli pri nas res nista imeli uspeha Pač pa sta se lotila dirigent Herzog in režiser Trbuhovič precej drzne naloge postaviti x mariborskimi ansamblom "-Prodano nevesto«. Gostovala sta sicer bivša člana naše opere ga Zameljčeva-Kovičeva in g. Neralič, vendar le v postranskih vlogah obeh Krušinov. Nosilci večera pa so bili kot mešetar Kecal g. Pavle Kovic, kot Marinka gdč. Udovičeva in kot Va-šek g. Trouhovič; prav hvaležni jim moramo biti. da smo sopet doživeli opero na našem odru. Ko bi bile tudi druge vipge tako srečno podane, bi bila opera celo prav dobro uspela. Dobra kakor menda se nobena opereta v Mariboru je bila >Lutka« in sicer v obeh zamenjavah sa Ateaijo («dč. Udovičeva te gdč. Baroičeva). G. režiser Tr-bahovič je skrbel, da ni bilo tako kot sicer vse preračunano le z« galerijo, ee izvzamemo patra Baltazarja, ki pač s*s-91b pretiravanj as more opustiti. Opereta srna sns arij. ki iS daj** posebno *** kost te ki to prišle v Mariboru do pr»*r% veljave te sate bo ostala si leto#nj*«s dosedanjega repertoarja »Lutka« gotovo najdalje občinstvu ▼ spomina. Menda i ieUL na W aatoriaali »roje- j časen neuspeh, so ponavljali iz predlanske sea&one »Grofa Lmcemburakega«; priznati je treba, da je letos znatno bolje 3rc2:rau in naštudiran. Tudi tega je po. stavil g. Trbuhovič. ki igra hkrati naflo^ no vlogo; glavna oseba na odru jc seveda ruski knez Vasll Vasiljcvič g. Skrbiašek. Kakor je že običajno, so najbolj privlačne mladinske predstave ob nedelj-skih popoldnevih: postalo pa je tud: naravnost že običaj, da za mladinske predstave ni vredno izgubljati niti časa niti truda in tako je mogoče, da igra pri ^Aladinu«^ odorsko glavno osebo sultana Mahmuda g. inspicijent z vsemi nerodnimi pretiravanji, s poz-ivi kakor »dajte biti ganjeni« itd., tako da odpade ves vzgojni moment takih predstav. Resnično, bolje za mladino nobenih predstav, kakor tako slaba, Dačelo, ki tudi sicer velja Uprava pa se ima zopet boriti % denarnimi težkočami in zato bo repertoar prihodnjih tednov moral pritegniti taka dela. ki bodo slasti polnila blagajno. Pa saj prihajamo itak v zato primeren čas. SL KOLEDAR, Danes: Petek, 16. januarja 1931, katolf čani: Marcel, pravoslavni: 3. januarja. Tomislava. DANAŠNJE TRIREDITVE. Drama in opera zaprti. Kino Matica: Ana Gliristie. Kino Ideal: Poljubljam vam roko, me* dame . . . Kino Ljubljanski dvor: 30.0UO milj pod morjem. DL2LRNE LEKARNE. Danes: Bohince, Rimska cesta, Leu^tek, Rcsijeva cesta, dr. Kmet, Dunajska cesta. Iz gledališke pisarne DRAMA. Ljubljanska drama vprizori jutri zvečer ob 20. Lipahovo izvirno komedijo Glavni dobitek za red A Medelja v ljubljanski drami. Kdor se hoče izvrstno zabavati, pa bodisi mlad aH star, naj poseti nedeljsko popoldansko dramsko predstavo. Golieva vesela prav« ljica »Princczka in pastirček, v kateri igra* jo tako »važno in imenitno viogo« go* spodje graščinski veterančki, dalje med« vedje, zajčki in žabe, ga bo zadovoljila v vsakem pogledu. Začetek predstave točno ob 15.. konec ob pol 18. Zvečer ob 20. pa igra drama Balzaoovo komedijo Mercadet z g. Levarjem v glavni in naslovni vlogi kot ljudsko predstavo po znižanih cenah. Mercadet je umetnina, katero si mor* vsakdo pogledati. Brez dvoma je ena naj* boljših predstav naše drame, vsi tipi od glavnega pa do najmanjšega, so izvrstno pogojeni in postavljeni na oder. Maughamova angleška drama Sveti plamen ima v ponedeljek, dne 1°. t. m. zvečer svojo poslednjo abonentsko pred« stavo. Vrši se za red C. Ker se to d©1 o pozneje ne bo kmalu izvajalo, opozarjamo vse ljubitelje resne, globoke drame, na to delo. »Trije vaški svetniki« jc naslov tro* dejanske kmečke šale, katero jc prevedel za naš oder član drame g. Cesar, ki igra tudi eno glavnih vlog, gruntarja in župana Šrrnna Porento. V ostalih vlogah sodelu* jejo ga. Juvanova, Mira Danilova, Bol t ar* jeva, Rakarjcva, Gabrijelčičeva in Rova* nova ter gg. Lipah, Smerkolj, Jan, Danes, Kaukler in Potokar. Premijera vaške ša-le bo v sredo dne 21. t. m. OPERA. Jutri se ponovi prvič ljubka mladin« ska opera »Nina nama, punčka moja . . kjer nastopi nad sto mladine. Babico po* vori gdč. Nives Novv. Režira g. prof. O. Sest. Slede Lujo Šafranek*Kaviceve »Figu« rine«:, ki so istotako imele o priliki premijere prav lep uspeh. Nastopi baletni zbor z gdč. Moharjevo in baletnim mojstrom g. Golovinom, ki je plesa tudi naštudiral, na čelu. Opero in balet vodi muzikalno diri« gent g. štritof. Predstava se vrši za abon« ma B. Prvi nastop gospe Zlate Gjungjcnac* Gavella kot stalne članice ljubljanske opere v naši operi. V nedeljo poje go^pa Zlata Gjungjcnac Margareto v Goudonovi operi Faust. To je ena izmed njenih naj* boljših partij, kar bodo potrdili vsi poslu* šalci radija, ki so čuli prenos opere Faust iz beograjske opere, v kateri je nastopila tudi gospa Gjungjenac=Gavella. Mefista poje g. Križaj, Valentina g. Janko, Fausta g. Kovač, šibla ga. Poličeva. Opero dirigi* ra kapelnik dr. Švara. Predstava je ljud* ska po znižanih cenah. Gostovanje Julija Bete* t a v naš-i operi. Prvi njegov nastop bo v torek 20. t. m. v operi Mignon, v kateri poje naslovno vlogo ga, Gjungjenac. O ostali zasedbi še spregovorimo. Predstava bo za red A. Dobro gra je zavrnil. V mladih letih je Schiller rad igral na harfo. Njegov sosed, ki mu Ja bil Schillar trn ▼ pati, Je dejal nekoč: K j, ajt gospod Schiller, igrate kakor David, samo ne tako lepo. — Vi pa govorite kakor Salainon, samo ne tako pametno. — ga ie zavrnil ScbUler* Razkol zelene bratovščine Buren ustanovni občni zbor ljubljanske podružnice Slovenskega lovskega društva Stev. ta »SLOVENSKI N ARO!X, dne 16. januarja 1331 Stran S John Boles nepozabni pevec čarobnega filma RIO RITA v graniti oznetrt velefUmo PRIDE! »Poslednji poljub" Dnevne vesti — Advokati v dravski in savski banovini. V zadnjem izkazu odvetniških zbornic je v dravski banovini 347 odvetnikov, v savski pa 565. V Ljubljani imamo S2 odvetnikov, v Zagrebu jih imajo pa 328. — Promocija. Koncem tekočega meseca bo prornoviral na univerzi v Zagrebu g. Vrto Lavrič fz Ljubljane za doktorja vsega zdravilstva. Mlademu doktorju iskreno čestitamo! — Z naše univerze. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje za kemični institut mesto dncvničarja*ste* kk>pihača. Prošnje je treba vložiti pri re« ktoratu do 25. t. m. — Zakoni, pravilniki, uredbe, naredbe itd. v drugem polletju 1930. V »Službenih Novinah« št. 9. z dne 14. t. ra. jc izšel kot priloga seznam zakonov, pravilnikov, uredb m naredb za dru^-> polletje 1930. — Uspeh dveh slovenskih arhitektov. V sredo se je v Splitu vršila seja žirije za pregled načrtov za zgradbo nove Marijine cerkve v Dobrem pri Splitu. Vposlanih je bilo 7 načrtov. Prva nagrada ni bila priznana nikomur, druga in tretja nagrada sta bili pa združeni in priznani mladima slovenskima arhitektoma Mesarju in Bohinjcu iz Ljubljane ter Antolić-Cotaju iz Zagreba. — Razpisane zdravniške službe. V Hi- gijenslcem zavodu v Banjaluki sta izpraznjeni dve zdravniški mesti. Prošnje je treba vložiti do 15. februarja. — V umobolnici na Stenjevcu je razpisano mesto sekundarnega zdravnika. Prošnje je treba vložiti do 15. februarja. Poroka. Poročila sta se g. Josip Škri-niar, trgovec v St Lovrencu ob Temenici z gospodično Just: Strekel, hčerko gostilničarja istotam. Obilo sreče! — Dubrovnik za povzdigo tujskega prometa. Sodeč po propagandi za povzdigo tujskega prometa bo letošnja sezona na naši rivijeri zelo uspešna. Izvršilni odbor Zveze za povzdigo tujskega prometa v Dubrovniku je imel te dni sejo, na kateri je razpravljal zlasti o avtomobilskem prometu. Sklenjeno je bilo pogoditi se z večjim številom lastnikov avtomobilov, ki bodo prevažali tujce. Putnik bo imel na razpolago posebne vodnike, ki bodo vodili tujce po vseh večjih krajih naše rivijere In jim razkazovali znamenitosti. Za propagando tujskega prometa izda Putnik 20.000 plakatov in 100.000 prospektov v raznih jezikih. — Tako je prav. Iz Karlovca poročajo, da so vse ženske sklenile, da bodo k vsem prireditvam letošnjega predpusta prihajale vedno v istih oblekah. Izdale so posebno spomenico, v kateri pravijo, da so časi preresni, da bi mogle slediti vsem kapricam mode. To je zelo pameten sklep in bi bilo želeti, da bi ga tudi Ljubljančanke posnemale. Bi si vsaj možje nekoliko oddahnili. — Sovice s Koroškega. Na Kamenski gori je 3. januarja umrl Miklavž Zapečnik. po domače Grecejev oče v visoki starosti 80 let Pokojni jc bil originalen možakar in vedno zaveden Slovenec. — V Smarjeti je na Silvestrovo umrl župnik Lovrenc Božič, star 44 let. Podlegel je tuberkulozi v vratu. — Prepoved zahajanja v krčmo. Okrajno sodišče v Trebnjem je prepovedalo delov* cu v Liscu Alojziju Miklavčiču zahajanje v krčme za dobo enega leta. — Predavanje o napravi in preizkušnji strelovodov v Mariboru. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani priredi v Mariboru dve večerni predavanji o napravi in preizkušnji strelovodov. Pre* davanji se vršita v kmu »Apolo«, m sicer v ponedeljek in torek vsakokrat ob 8. uri zvečer. Predaval bo tehnični vodja centrala nega urada za pospeševanje obrti na Dunaju, višji inspektor g. inž. Ernst Braun, ki je znan strokovnjak*speciialist za strelo* vodno tehniko. Svoja izvajanja bo sprem* ljal s skioptičnimi slikami, poizkusi s po* sebnimi aparati ter praktičnimi pojasnili «Iede izdelave projektov Naprava strelo* vodov je velike vaŽTv>sti za kleparske in elekrroinstalaterske obrtnike, pa tudi za gradbene stroke. Opozarjamo na ta dva predavanja posebno omenjeni kro£ inteic* sentpv z vabilom, da se udeleže predavaš nja v čim večjem številu. Vabimo pa tudi ostalo občinstvo, osobito posestnike hiš. ker bo tudi zanje jako zanimivo in kprist-no, da se pouče. kako je treba izvršiti stre-k>vodVio napravo, da je njihova lastnina varna pred požarom in poškodbo zaradi strele. Vstpp prost. — Aljažev klub SPO v Mariboru obvešča: O priliki banovinskih smučarskih tekem v nedeljo 18. t. ni. se bo vršila služba Dožja na Klopnem vrhu ob 6.30 pred startom seniorjev, pri Pisniku ob 7.30 pred startom luiuorjev, v /.fin cerkvj v Ribnici ob 7.30 koi po prihodu funkcionarjev in gostov. — Smrt komandanta zagrebškega letalskega polka. V sredo zvečer ie v zagrebški vojni bolnici umrl komendant IV. letalskega polka v Zagrebu, podpolkovnik Stanko Brašič. Pokojni je bil rojen I. lSPfi v Opariću v Srbiji. Vojno akademijo jc konča! v Beogradu, kot mlad častnik je sodeloval v svetovni vojni im bil eden uaj-hrabrejšUi opciriev. Po vojni se ie posvetil letalstvu, katerega se je oklenil z vsem srcem. Bil je znan kot eden naših najboljših pilotov lovcev. Leta 1927 je bil imenovan za komandanta zagrebške letalske eskadri-le. Na nekem poletu se je Brašič močno prehladil in pozneje je stalno bolehal. Lo- tila se ga je pljučna tuberkuloza, kateri je končno podlegel, — Trgovinski muzeji v inozemstvu. Ministrstvo trgovine in industrije je sestavilo pravilnik o ustanovitvi trgovinskih muzejev v vseli večjih inozemskih gospodarskih središčih. Doslej je imela naša država trgovinski muzej samo v Newyorku in v Atenah in izkušnje so pokazale, da so te ustanove zelo dobro sredstvo za gospodarsko propagando. — Našim ženam Lo gospodinjam ponovno svetujemo, da si čimprej nabavijo letošnji Gospodinjski koledar«, ki »prinaša mnogo raznih prekoristuih nasvetov in navodil, več podučnih člankov in razprav ticočih se žene in njenega dela ter nad 70 novih kuhinjskih receptov. Beležiti del koledarja je urejen nadvse praktično. Koledar ima obliko priročne knjige, je trdo vezan in obsega 200 strani. Naprodaj je po vseh podružnicah Jugoslovenske Matice, po vseh knjigarnah in pri upravi >Gospodinjskega koledarja* v Ljubljani, Selenburgova u!. 7-II, kjer se naroča tudi pismeno. Cena Din 16 za člane, Din 3u za nečlane, s poštnino Din L7o več. Stare naročnice opozarjamo, da si ga uaroče pravočasno, ker bo kmalu razprodan. — Dražba kož divjadi se vrsi nepreklicno 26. t. m. na velosejmu v Ljubljani. Vsi posestniki divjih kož naj pošljejo svoje blago nemudoma aa naslov: »Divja koža« Ljubljana - velesejem. Kot kupci so se napovedale mnoge inozemske tvrdke. čim več blaga bo zbranega in čim boljša bo povprečna kakovost kož, tem višje cene se bodo mogle doseči. — Oddaja zakupa restavracije na postaji Ustiprači.Goraždi se bo vršila potom orertalne licitacije dne 29. januarja t. L pri direkciji državnih železnic v Sarajevu. Oglas in pogoji so na vpogled v piearni Zbornice za TOI v Ljubljani. — Oddaja zakupa buffeta na postaji Koprivnica se bo vršila potom ofertalue licitacije dne 3. februarja L i. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu. Oglas je oa vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, Sokol Ljubljana IV PRIREDI SVOJO — I. MASKA RADO — V NEDELJO 1. FEBRUARJA — V DVORANI MESTNEGA DOMA — — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo hladno in stanovitno vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in deževno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 10, v Skuplju 8, v Zagrebu 3, v Ljub* Ijani 2.6, v Mariboru 0, v Sarajevu — 1, v Beogradu — 2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.6, temperatura je znašala —4. — Nesreče in nezgode. Precej težka no* sreča se jc pripetila včeraj popoldne v Dolu pri Ljubljani. Pri posestniku KJemcn-čiču so rezali slamo. 3 in pol letni Lojzek je prišel z levo nogo preblizu slamorezni-ce. Kolesje ga je zagrabilo in mu jo v člen* ku močno zmečkalo. Nesrečnega otroka so snoči prepeljali v bolnico. — Davi se jc pripetila manjša nesreča na Tržaški cesti 10. Šofer Anton Majer jc hotel pognati mo* tor avtomobila, ročica je pa udarila nazaj in mu zlomila desno roko. — Včeraj po* poldne so morali v bolnico prepeljati Ma* rij o Šušteršičevo, 81etno posestnikovo hčerko iz Tacna pod Šmarno goro, katero je neki tovariš tako močno pahni!, da si je zlomila levo roko. — V postelji zgorel. V Adi se je te dni pripetila nenavadna nesreča. 79-letni premožni posestnik Emerik Kavacs-Bali je del v torek okrog polnoči spat. Zaspal je s tlečo cigareto v ustih. Cigareta mu je padla iz ust na posteljo, ki se je vnela. Nesrečni starček je zgorel, zjutraj so našli samo še obžgan okostnjak. Zet ubil tasta. Pred sodiščem v Šibeniku se je te dni odigral epilog strašne rodbinske tragedije. Na obtožni klopi sta sedela vdova Cvita Urem in njen zet $ime tz Pirevca, obtožena umora Petra Urema. Cvita je pregovorila zeta, naj ubije svojega tasta. Majic Je zločin res storil. Cvita Urem je bna obsojena na 14, Majic pa na 7 let težke ječe. — Samomor mladega laboranta. V Brodu na Savi si je te dni končal življenje 19-Ietni lekarniški laborant Pavel Krili. Za-vžij je večjo količino strupa in 'kmalu v strašnih mukah umrl. Vzrok samomora ni znan. _ Mizarski vajenci in pomočniki, ki se niso položili pomočniške preiskušnje, naj takoj vlože tozadevne prošnje na naslov »Zadruga mizarjev v Ljubljani«. V prošnji naj navede vsak svoje ime in priimek, kraj in dan rojstva in sedanji natančni naslov. 24-13 Krvno, kožno in živčno bolni doee^jo Z uporabo naravne »Fran z Josefove« grenčtce urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Pranz Josefove« vođe zadovoljni v vsakem ozira. »FVanz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane — Begojavljenje v Ljubljani. Za pravoslavno cerkev je praznik sv. Bogojavljenja eden največjih praznikov. Ta dan se nar peti po odsluženi liturgiji litija (procesija) do Dajbližje reke, kjer se izvrši blagoslovitev vode. Latije e« pol«g voJaStva udeleže tudi predstavniki najvišjih oblasti in oficirji garaizije. Tudi v Ljubljani se bo ta praznik proslavil po starem običaju. Na sv. Bogojavljenje, v ponedelje 19. t. m., se bo vršila ob 10. uri dopoldne liturgija. Po liturgiji krene ob 11.10 litija po Maistrovi ulici v vojašnico vojvode Mišića, kjer se bo izvršilo osvečenje bogojavljeij-ske vode. Litijo spremlja godba in odrodi vojske. Z gradu bodo v času pesvetitve vode oddane tri salve Po blagoslovitvi vode sc vrne litija v kapelo, kjer se zaključi cerkvena slovesnost. —U Zanimivo predavanje. £veza trgovinskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani priredi v torek 30. t m. v dvorani Trgovskega doma zanimivo predavanje »0 možnosti finansiranja železnice Kočevje - Sušak^. Predavaj bo g. Evgen Lovšin- Ker ie projektirana železniška proga za dravsko banovino naravnost zivljenskega pomena, je pričakovati, da bo vzbudilo predavanje v naii javnosti, posebno pa v gospodarskih krogih zasluženo zanimanje in da bo predaval g. Lovšin v nabite polni dvorani Trgovskega doma. —Ij Se vedno pridno grade. Pri železo-betonskih zgradbah, zgrajenih po skeletnem sistemu, se delo vztrajno nadaljuje. Stavbe so zdaj vse pod streho, ker so te dni zbetonirali tudi streho Doma grafikov. Pri palači »Dunav« so sezidane že skoraj vse predelne stene in ko bodo izgotovljeni mizarski predmeti, jih bodo lahko takoj vzidali. Tudi stropi so pripravljeni za omet Dobro napreduje delo tudi pri palači Pokoj nfnskega zavoda in pri Hranilnem in posojilnem konzorciju. Pri »Viktoriji- obijajo strope, pričeli pa so tudi zidati predelne stene. —lj Vrtnarskega tečaja zadnje predava« nje bo drevi ob 19 v šentjakobski šoli, kjer bo govoril naš ^nanj strokovnjak g, svetnik Bukovec o čebulnicah t. j. o bijacintab, tu« lipanih, narcisah in drugih pomladanskih ter poletnih rastlinah, ki jih še sedaj lahko sa* dimo. Tečaj, ki ga prireja ljubljanska po* družnica Vrtnarskega' in sadjarskega dru* štva, se je pričel v ponedeljek in so vsak večer predavali od 19 do 21 naši najodličs nejši strokovnjaki in sicer g. nadzornik Stre* kelj je govoril o ureditvi vrtov, nadzornik Lap o p.'-jrsaditvi vrta in proračunov ter o cvetličnem drevju in grmovju nadzornik Tiumek pa o vzpenjalkab in njih uporabi na modernem vrtu. Predavanja so nenavadno dobro obiskana ter pride vsak večer nad 100 članov in nečlanov, ker je vstop na pre* davanja tudi za nečlane prost. Tečaj se bo nadaljeval prihodnji mesec s ciklpm preda* vanj, ki bodo trajala ves teden. V času, ko ni tečaja, 60 pa vsako sredo zvečer preda* vanja na univerzi v dvorani mineraloškega instituta in prihodnjo sredo pb 19. predava nadzornik Lap s skicn>tičnrm slikami o drevju in okrasnem grmovju, drugi teden pa inž. g. Jeglič. —U Danes zadnjikrat Jules Verneov zvočni velelilm 920.000 mili pod morjem«. Samo še danes ob 4. pop. ter ob pol S. in 9. uri zvečer predvaja ZKD v prostorih k«na ^Ljubljanski Dvor« grandiozni, fantastični zvočni velefilm »20.000 mili pod morjaro«. Krasen film, izdelan v lepih naravnih barvah, velenapeta vsebina tega ogromnega iantasti enega dela mora zanimati vsakogar. Doslej so bile vse predstave skoraj popolnoma razprodane. Ce bi ne morala ZKD filma poslati drugam, bi lahko ostal na sporedu še več dni. Danes je tedaj zadnja prilika in priporočamo slehememu ogled tega prekrasnega filmskega veledela. Cene sedežem znižane. —lj Izredni občni zbor »Kola jugoslovanskih sester« v LJubljani se bo vršil dne 23. trn. ob 5. popoldne v društvenih prostorih. Rimska c. št 9. pritličje. —lj Pevski zbor Glasbene Matice. Važna vaja mešanega zbora danes v petek ob 20. uri. —1) Predavanje Slavističnega kluba. Slavistični klub DSFT v Ljubljani priredi v nede i o 18. t m. ob pol 11. dopoldne v dvorani Filharrrx>n4Čne družbe (kino Matica) svoji drugo javno predavanje. Predavaj bo pisatelj g. Fmžgar o slovenskem kmetu. — Vstopnine ue bo. —I) Zaljučni venček plesne šole na Taboru bo v nedeljo 18. t m. ob 20. v veliki in stranski dvorani na Taboru. Prispevek običajen. Vabljeni vsi, ki ste posečali plesne vaje, in tudi drugi ljubitelji plesa. Po-sebn'h vabil ne bo. 25-n —li Popravek. V poročilu o vprizoritvi pravljice za otroško gledališče ^ina nana, punčka moja« je bilo pomotoma navedeno, da ie igrala naslovno vlogo Veselinova. Pogumna mala igralka se piše Tovladijac. Iz Ptuja _ Večer »Jadranske straže« se vrši v .oboto dne 17. L 1931 v vseh prostorih Društvenega doma v Ptuju. Na sporedu so razne zanimive toOce. Opozarjamo posebno na dekoracije, ki lih oskrbijo' strokovnjaki. Dvorana bo izpremenjena v vojno ladjo na kateri bo svirala priznana naroj-no železničarska godba >Drava« iz Mar*-bora — Posetite vsi to prvo večjo patrl-jotičrto prireditev! ~~ V Soli Učitelji pripoveduje učencem, kako strogo je bila kaznovana kaca v ralu, kajti goipod bo* jtf i« zanovedal- >Po trebuhu se boš plazila.<: Razboriti Mihec pa dvigne roko in vpraša: — Gospod učitelj, po čem ee je pa prej plazila0 V rodbini. — Kaj tvoj mali bratec že fcovori? — Saj mu ni treba. Čim začne tuliti, dobi vse, kar hoče. potaoma varni Preo JHi neti mladtna f»lese ali ne Postite bogate plesati, saj pride tudi za nje obračun — Ples človeka ne more pokvariti, ne pohujšati — Huda zamera 23. spodi cen se nismo več tako bali kakor prej, ko smo se jih Izogibali, kakor da bi bile nalezljivo bolne, spoznali smo ritem in znali smo tudi plesati. Postali smo kratko rečeno sposobni za dostojno družbo. Pri tem pa moram povedati, da se nobeden ni pokvaril in ne pobujSal, ampak da smo vsi tisti, ki smo takrat plesali, dokončali visoke šole in da so nekateri zdaj celo župniki. Danes vsi priznavamo, da je ples v današnji človeški družbi naravnost socialno potreben. Kdor bna pa Se čut za vse, kar je lepega, uživa tudi v ritmu glasbo in ob pogledu na po božji podobi ustvarjenega lepega partnerja in lepe partnerice. Kdor pa je že po svoji nespremenljivi naravi duševno ali n ravno pokvarjen, naj plese ali pa ne, ostal bo vedno pokvarjen. Pleše ves svet- Le mi Slovenci naj bi ne plesali? Le mi naj bi ostali zaprti za kitajskim zidom, mi. ki potrebujemo največ uglajenosti: Danes se nad Prešernovo inuzu ob frančiškanskem mostu nikdo več ne zgraža. Navadili smo se je. Tako ae bodo navadili tudi slovenski brezčutni filietri m moralisti — na plesi Dr. V. z. Gospod uredniki Anketa o plesu jc po mojem mnenju nepotrebna. informiral sem sc, katera mladina pleše najbolj, ali bogata ali revna in sem dobil odgovor: večinoma otroci bolj petičnih. Razumljivo. Treba je obleke, pouka itd. — m io stane denar. Večina mladine na šolskih zavodih pa ie iz »nižjih« razredov. Zato si naj tisti, ki lahko trosijo denar za prazno veseliačenje in pri tem mimo gledajo, kako toliko in toliko študentov hira in nima nitj najbolj potrebnega, sami ure-ce to vprašanje — javnost pa naj puste pri miru Kdor pa bodi na plese in sam nima kaj jesti — ie bedak, ki pleše na razvalinah. Iz tega točno sledi, da imamo veliko bolj važnih vprašanj razreševati, kafcor rajaj očim petičnikom razkladati pro in contra razloge ali pa celo moralo, za katero se ti prokleto maio bnganjo. Denar je njihova morala m prepričan sem« ako bi vse ankete v *Siov. Narodu* bile proti plesu iz najbolj resnih razlogov — bi ti plesali Vsi psihološki, estetski, sentrmeJitalui in čustveni razlogi so samo argumenti a !a ^Cicero pro domo sua.« človek, ki mu gre za kruh, se mora tudi braniti — razumljiva (Plesne šole). In Se nekaj o mora]!. Nekdo (odgovor ua anketo, priobčen 4. dec. 1930 v »Slov. No rodu«) se je očividno zbaj moralnih — to se pravi glavnih razlogov proti plesu mladine. 2ato je previdno dostavil, da se morala iz-preminja kakor sploh vse. Dotični gospod ni pretehtal dalekosežnosti svojih besedi Ce se raoraJa izpreminia — potem so možni, dovoljeni in moralni tudi uajgrši plesi (Adarrtstaaz). Dalje, če se morala tz-premeni, bo lahko pod to izpren^mbo dovoljen tudi očetoraor, tatvina, sploh vsaka perverznost Morala se ae Izpreminja, ker bazira na večnih resnicah in postavah. In kakor je resnica samo ena in večna, tako je morala večna m absolutno neizpremen-Ijiva. Izpremembe v morali, ki jih gospod članka r misli, so samo te, da se človek oddalji od morale, pokvari. Iz tega pa nikakor ne sledi, da bi pokvarjena morala bila merilo življenja. Ni in ne bo. Človek, ki daje tako izjavo, uči nau'k, ki je družbenemu življenju nevaren. Samega sebe pa po. stavi v salamensko čudno luči Finale ie ta: pustite plesati tiste, ki imajo čas in denar — in se za socijalno življenje ne zmenijo nič. Ako jim še tako trobite, poslušali ne bodo. »Oni prejemajo svoje plačilo« in zgodovina prinese tudi zanje svoj obračun. Pustite plesati tudi njih otroke — saj izključujejo vsako debato o morali Predlagam pa novo anketo: Ah' je dovoljeno reducirati noseče žene; ali je dovoljeno izkoriščati sočloveka, ali ie dovoljeno zastrupljati narod itd. itd. Ena ura v lepi naravi mi je ljubša kot ves plesni šunder. Iu ra4e px>magam bližnjemu, kakor da ga na lep način ugonab-Uam. Dixi. Planinec. 24. Nisem imel časa citati vseh odgovorov na anketo o plesu, mislil pa sem že takoj od začetka povedati o plesu svoje mnenje, ker sem bil v svoji mladosti po nepotrebnem preganjanj ravno radi plesa, in to od ljudi, ki so bili vkljub svoji naobrazbi polni malenkostnih predsodkov. V zadnjih dveh razredih srednje šole so nam, dijakom, dovolili pod profesorjevim nadzorstvom plesne vaje. K plesnim vajam so bile vabljene samo dostojne gospodične. Dijaki amo bili sami trdi slovenski kmečki fantje. Da bi nas videli, gospod urednik, na parketih v prvem mesecu plesnih vaj, bi se zabavali bolj kakor pri vsaki burki ali pantomimi. Kakor da bi spustili iz menažerije 30 nerodnih medvedov! Na*i čevlji so bili tudi za parkete podkovani, po parketih smo stopali oprezno kakor po ledu in trdo kakor ae stopa v akornjih po globokem kolovozu. Vsako toliko je komu izpodrinilo in bil je na tleh. Smehljaje ae je pobral in si v zadregi s prstom pod nosom obrisal pot. Kaj je ritem, se nam do takrat niti sanjalo ni. Nase plesalke so imele zato z nami veliko zabave ln so ravno radi naje kmečke nerodnosti de raje obiskovale nase plesne vaje. Po petih mesecih plesnih vaj smo pa postali ts pravi kavalirji. Naučili smo se govoriti in hoditi po parketih. Dobili smo okus v nastopu in v oblačenju, znali smo nekaj potrebnih konvencijonalnih fraz, go- | ga bo vodil br. Jos. Ko kol, Cela ploha psovk in za^ramovani se ie vsula v odgovoru šl 22 na anketa rje, ki so proti plesu. Sigurno je pisec te lekcije natrgal vse izbrane cvetke na blatu, ki ga on priporoča kot tcjnelj ustvarjanja pravih, kremenitih, vzornih značajev. Pisec te lekcije postavlja ples na najnižjo stopnjo v najgršo luč, mnogo bolj, kakor vsi dosedanji anketarjj proti plesu, katere ie on ob* metal z bjatora nizkotnega zasramovanj*-Ubogi narod, kj bo imel Ljudi — značaje, krščene v mlakužd blata. NeolesaJcev ne bo umazala ta gnojnica, aii na žalost jc užalil vse poštene plesalke in plesalce, ker je primerjal ples z mlakužo blata, ne morejo mu bati hvaležni. Sokol v Laškem V ponedeljek U. t m. se je vršil v veliki dvorani hotela v Savinja«: redni letni občni zbor telovadnega društva Sokol, zi se ga je udeležilo 73 članov in članic Starosta br. Ottnar Križnik je uvodoma pozdravil navzoče člane, zlasti pa delegata oeloske župe br. dr. Raj ha in dr. Nendelna, potem je pa poročal obširno o delovanju društva od osvoboditve do danes. Prečita! je prosramatično poslanico SKJ in se spomnil umrlih brata dr. Drukarja in sestre Kati Cilenšek. V minulem letu je imelo društvo 16 rednih tn S izrednih odborovib sej ter 1 častao s-o jo. Dopisov je prejelo društvu 84 iu priredilo je 8 nastopov. Dne 8. marca se je vršila proslava SO letnice preaidenta Ma. saryka na prav slovesen način. Priredilo je skupno z društvom »Blago not* tudi prav dobro uspelo božićnico. 1. maja se je druStvo po 8 letnem gostovanju končno izselilo iz dvorane hotela Henke in zd^a laški Sokol sploh nima nobenega lokala. Sokol v Laškem šteje 21 moških in 1-ženskih članov ter 24 članov naraščaja. Lani (je pristopilo 39 članov. Iz blagajn h škega poročila br. Furlana. suio p osne-.'.:, da ima naš Sokol sedaj 80.000 Din oremo-ženja, brat gospodar Stanič je pa povedal, da ima za 29.800 inventarja. Sklenilo se je, da ostane članarina iata, kakor je bila doslej. Prav zanimivo je bilo poročilo o zgraditvi Sokolskoga doma. Obeiua je v principu že sklenila odstopiti Sokolu brezplačno del šolskega vrta bivše nemške sole. Tozadevno ima odbor tudi že nekaj načrtov. Enega je napravila tvrdka Ciuha us Trbovelj; v njem so prav moderne ia praktične osnove sa skupno stavbo Sokolskoga in Gasilskega doma. Poslopje ti veljalo 400.000 Din. Razpravljalo se je o treh alternativah; zbiral se bo tudi že gradbeni material. Razpravljalo se de o izvolitvi gradbenega odbora, pa je bilo končno sklenjeno naj so praktični in agilni odborniki sami javijo. Tombola se za enkrat opusti. Končno je bil izvoljen v celoti ves stari odbor. V razsodišče so bili izvoljeni bratje dr. Ros, dr. Pernat, dr. šmit, dr. Jerina, inž. Homan, Jerše, Kislin*** m Stanič. Kot delegata v savez sta bila izvoljena brata Križnik in Saks. God-beno društvo se v celoti in z vsemi instrumenti inkorporira godbenemu odseku, ki ^^^^^■^■■^■BBSflBHHHilHSS Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, dne 16. januarja 1931 >tev 12 C. O. Norm, 30 Vroča k%i Roman. Ponoči je v svoji tesni podstrešni sobici po cele ure nrebedela. VsiKo uro je slišala skozi tenko herafclit-no steno ob postelji, kako stara gospa Sessions. njena soseda, v spanju govori. Njeni srrasovi so se razlegali kakor praskanje. Zelda ni vedela, km starka prav za prav počenja. Ce je drvel mimo vlak nadzemne železnice, se je tresla vsa hiša Cesto so segali glasovi tja gori do nje. mačje miaukanje grtsen ženski smeh. ki je počasi poi> mi1 ali Da nenadoma utihnil. Cesto ;.e morala pctolažiti krulenje svojega '.ać-nega želodca s požirkom mrzle v<)de. da jc mogla zaspati. * In prtem, nekega nedeljskega iut-a, ko je prvič zapihal hladen jesenski veter, se je George Selby nepričakovano vniii v mesto. — Snoči smo zaključili v Atlantic City, — ji je pravid, — to je bila največja polomija, kar sem jih doživel. S«ij sem jim takoj dejal, da je to za New-york izključeno. Toda povej mi, Ze., kaj se je pa zgodrlo, da si tako bleda in suha? Kolika sreča zopet videti Georga! Ko je služkinja iz veže zaklicala, da čaka gospod Selby, je imela Zelda komaj še toliko časa, da si je popudnla nos in se v naglica malo počesala, potem je pa planila po stopnicah v vežo m se mu vrgla v naročje. — George — George! Kako sem vesela, da te zopet vidim. — Ah, Zelda, to je famozno... Ah, dete moje, če bi wedela, kako težko sem te pogrešal! — Zares? — O, bože moj! Pogrešal? Sanjal sem o tebi vsako noč in čez dan sem mislil samo nate... Cim sem mogel, sem planil v hotel, da bi še ujel polnočni newyorški vlak. Mislil sem, da bi mogla skupaj zajutrkovati. Saj gotovo še nisi zajutrkovala. Kajne da nisi? — Zajtrkovala? — Histerično se Je zasmejala m ko je čutila njegov mladi, iepi, žareči obraz tako blizu, je nenadoma zaplakala. — Zel! Skozi solze se mu je vsa srečna smehljala. — Kaj pa je, drago dete? — Nič... Samo vesela sem, da si zopet tu. — Torej me vendar le ljubiš, Zel? Majčkeno, a? Ah, reci vendar, reci, da me imaš vsaj malo rada. — Ne vem, George, tega ne vem, vem samo, da sem zelo vesela, če te vidim. — Zel! Strastno jo je objel in poljubil. In Zelda je čutila, da je v njegovem objemu srečna. Restavracija je bila tako rekoč prazna, le ena ali dve družbi sta sedeli v kotih. Povsod snežnobeli prti, blesteč pribor in kristal; tu pa tam astre v srebrnih vazah, natakarji, stoječi v ozadju. — O, bože moj, George--aH ni tu zelo drago? Kaj bi ne šla raje ... — Pssst, dete moje, ne pozabi, da kar plavam v bogastvu. Nič ni dovolj dobro zate... Mizica na drugem koncu z razgle- dom na reko ju je vabila. Sedla sta k nji. — Najprej melono, Zel? — je vprašal George. — Ali pa imaš raje sveže sadje? Kako je s svežim sadjem, a? Ga hočeš? — Ah, naroči kar hočeš. — Torej sveže sadje. — Hitro je naročil natakarju. — In coctail, kaj praviš, Zelda? Dobra kapljica nikoli ne škoduje. — Seveda, kar hočeš. Zrla je na reko, na njene krasne, menjajoče se barve. In zopet so ji solze zalile oči. George, ki je kramljal o svoji zadnji vlogi, je nenadoma obmolknil. — Kaj pa je, kaj se je pa zgodilo. dete moje? Poglej mi v oči___Zakaj pa jočeš? Otrla si je zadnje solze in ga vsa srečna pogledala. Roke so ji sicer drhtele, ko je vzela nož, in George jo je nepremično gledal. Toda na vsa njegova vprašanja je odgovarjala tako, da ni vedel, kaj ji je. Polagoma so prinašali jedila, potem je pa prišla na mizo kava, dobra, vroča, srce poživljajoča kava. Ali bi hotela še kave, smetane, sladkorja? .. - Morda, zakaj pa ne, sama ni prav vedela. Zeldi je postalo čudovito prijetno. Solnce ji je sijalo toplo v hrbet in na mizi so se poigravali zlati žarki. Restavracija je bila mirna, prazna. Bila sta sama z Georgom. Imela ga je pred seboj najlepšega in najboljšega, kar si jih je mogla misliti. George je potreboval samo ženo. vpliv plemnite žene, ki bi ga spominjala, da je rojen za višje cilje. Spadal je med moške, ki bi se povzpeli zelo visoko bodisi pri gledališču ali kjerkoli, samo če bi jim stale ob strani plemenite žene. — Kaj pa nameravaš čez zimo? — ga je vprašala čez nekaj časa. — Ah, saj je toliko novih reči. Vsi ravnatelji me poznajo. Le pazi, še preden mine teden dni, bom zopet angažiran. Imel je nedvomno prav. Potem bi ostala zopet sama, sama na svetu, prepuščena svoji usodi. Uganil je, kakšne misli ji roje po glavi. Iztegnil je roko čez mizo in se dotaknil njene ročice. — Zel, ljubica, zakaj se pa nočeš poročiti z menoj? Vedno bom zaslužil dovolj za dva in lahko bi mi pomagala štediti. Ce bi moral na turnejo, bi me lahko spremljala in nastopala po možnosti pri istih predstavah. Ce bi pa ostal v Newyorku, bi najela lepo stanovanje. Njegove zanosne besede so še plavale po zraku; sklonil se je čez mizo, njegova široka, topla roka je božala njeno, njegove oči so iskale po njenem obrazu odgovora. Povesila je oči, nekaj ji je stisnilo grlo in srce ji je začelo močno utripati. Mislila je na to. kolika tolažba bi bila, če bi se mogla v stiski obrniti nanj, če bi bil njen, pa najsibo v mestu ali ne, če bi na vsak način skrbel za njo. Bilo bi ji tudi v veliko zadovoljstvo, če bi mu mogla svetovati in pomagati George in ona poročena, mož in žena! Bila je tako utrujena, tako strašno utrujena, življenje jo je bilo tako izmučilo bilo je smešno misliti, da bi mogla napraviti karijero... Na tisoče je bilo deklet kakor ona. In vsaka je hotela, kar je hotela ona, vsaka je bila prepričana, da je rojena za igralko. PREVEČ UDOBNOSTI. Klatež, ki pride v mraku na ljudski vrt in vidi po klopeh napise: »Na novo pre-pleskano«, zavzdihne: »Pa saj nisem nikomur naročil, naj mi prenovi posteljo!« Veletrgovina s časopisnimi izrezki Samo eno podjetje v Londonu razpošlje vsak teden svojim odjemalcem nad 40 milijonov izrezkov * Mož, ki je pred 70 leti potuhtal, kako ustreči samoljubju igralcev in umetnikov, je položil temelj trgovini, ki se je po vojni razvila skoraj v industrijo. Ta mož se je imenoval Romeike in imel je skromen kiosk v Parizu. Zdelo se mu je vedno čudno, da so igralci in umetniki po vsaki premieri ali otvoritvi razstave naravnost oblegali njegov kiosk in se kar trgali za novine, iz katerih so izstrigli notice ah članke, tičoče se njih. Zakaj bi ne mogel jaz striči iz novin na igralce in umetnike nanašajočih se vest* in prihraniti radovednežem stroškov za pol ducaat no /in t — si je mislil Romeike. Sam je kupoval novine na debelo, torej ceneje. Lotil se je posla in kmalu je imel nekaj stalnih odjemalcev. Vest o njegovem poslovanju se je hitro raznesla med igral d in umetniki in podjetni prodajalec novin je kmalu zaslovel po Parizu. Pariz mu menda ni ugajal in preselil se je v London, kjer je šele ustanovil pravo trgovino. Njegovo podjetje je še zdaj prvo v tej panogi. Do vojne je služilo Romeikovo podjetje v prvi vrsti radovednim in domišljavim ljudem. Igralci, umetniki in ljudje iz družbe so prihajali, da bi izvedeli, kaj misli svet o njih. Trgovina je bila skromna, toda šla je zelo dobro. Potem je prišla vojna, ki je na stežaj odprla vrata propagandi in države so segale po tisku kot po pravem orožju. Zaveznikom se je posrečilo dobiti sovražnikove liste, iz katerih je bilo razvidno, kako se je propaganda širila. Trgovina s časopisnimi izrezki se je močno razmahnila. Igralci, pisatelji in pesniki so se morali umakniti v ozadje, namesto njih so beležili v posebne knjige tovarne, vlade, industrijska podjetja itd. Povojna industrija je bila vsa zgrajena na propagandi. Ce bi si ogledali arhive veletrgovine s časopisnim izrezki, bi lahko zasledovali razvoj novih podjetij. Ce bi imeli seznam predmetov, po katerih je vedno večje povpraševanje, bi videli, da so avijatika, avtomobilizem in radio one industrijske panoge, ki neprestano napredujejo. Pred letom 1914 ni nihče povpraševal po časopisnih izrezkih, nanašajočih se na te predmete. Pozneje so morali sprejeti v seznam še nove izraze, ki jih pred vojno še niso poznali, kakor boljševizem, televizija, zvočni film, racionalizacija itd. Podjetja, ki zbirajo časopisne izrezke, imajo svoje stalne klijente in morajo Često odgovarjati na zelo čudna vprašanja. Ministrski predsednik je stalna zvezda. Eno podjetje ima časopisne izrezke o vseh ministrskih predsednikih, ki so se v Angliji vrstili v zadnjih 70 letih. Uradnik v tem podjetju bi vam lahko točno povedal, kaj je dejal liberalni ministrski predsednik v tem ali onem letu, kje je padla njegova izjava in ob kakšni priliki. Papež ima svoje podjetje za zbiranje časopisnih izrezkov, angleška poslaništva, ministrstva in javni uradi pa posebne oddelke, ki morajo skrbeti samo zato, da se izreze iz časopisov vsaka količkaj važna vest, nanašajoča se na njihovo poslovanje. Lloyd George, Winston Churchill in Bernard Shaw so stalni klijenti neke velike londonske agenture. Churchillov oče lord Randolph je imel nad pol milijona časopisnih izrezkov. Charlie Cha-plin dobiva od treh agentur nad 5.000 časopisnih izrezkov vsak teden. Šele ko pogleda človek za kulise takega podjetja, se prepriča, kako velika je moč tiska. Vesti, ki vas prav nič ne zanimajo aH razprave, ob kaierih se dolgočasite, so življenskega pomena za druge ljudi. Način, kako izrabijo vsake novine, je presenetljiv. Uslužbenci podjetja, ki se peča s to originalno trgovino, sede v svojih pisarnah s škarjami v rokah in neprestano strižejo. Ko opravi tak uslužbenec svoj posel, ostane od novin navadno samo glava. In vendar se nabere v pisarni toliko makulaturne-ga papirja, da ga morajo dvakrat na dan odpeljati, sicer bi se uradniki v njem izgubili., Striže se iz novm vse — oznanila porok, rojstev, smrti, itd. Te vesti pošiljajo tvrdkam, ki prodajajo poročne, krstne ali pogrebne potrebščine. Vesti o požarih pošiljajo gradbenim podjetjem, da s ponudbami glede novih poslopij ne zamude. Kinematografi, gledališča, pisatelji, politiki in sploh vsi javni delavci so navezani na podjetja, ki trgujejo s časopisnimi izrezki. Kako se je ta trgovina ali bolje rečeno industrija po vojni razvila, priča največje podjetje v Londonu, ki razpošlje vsak teden nad 40 milijonov časopisnih izrezkov in ima nad 8.000 stalnih odjemalcev. To delo opravljajo večinoma ženske, ki imajo presenetljiv spomin. Nekatere morajo misliti dan za dnem na 3.000 raznih predmetov, o katerih je treba izstriči iz novin vesti. Delo zahteva veliko spretnost ne samo v ravnanju s škarjami, temveč tudi v skladanju in nalepljanju izrezkov. Rasputinov učitelj V Sofiji biva že vec let učitelj zloglasnega Rasputina Teofan Perejan-slavski, kateremu je dal zavetišče bolgarski sv. svnod. Pereianslavski je bil rektor petrograjskega semenišča in duhovni svetnik ruske carske rodbine. Nekega dne je bil opozorjen na zelo pobožnega kmeta izrednih hipnotičnih lastnosti. To je bil Rasputin. Perejan-slavski je postal njegov učitelj, vzel je Rasputina k sebi in njegova pobož-nost je napravila nanj globok vtis. Nekoč je pravil o njem carici, ki je takoj izrazila željo, da bi rada pobožnega moža videla. Tako je prišel Rasputin na carski dvor, kjer si je močno utrdil položaj z lečenjem bolehnega prestolonaslednika. Kmalu je pa postal znan po svoji razuzdanosti in orgijah. Perejanslav-ski je spoznal svojo zmoto in svaril je carja in carico rued šarlatanom Ras-putinom, toda zaman. Kmalu je bil Pe-rejanslavski premeščen v Petrograd, pozneje pa v Poltavo, kjer ga je našla boljševiška revolucija. Njegova premestitev je bila Rasputinovo delo. Z ostanki Vranglove armade je pribežal Rasputinov učitelj v Carigrad, kjer je našel zavetišče pri metropolitu Mele-tiji. Pozneje se je preselil v Sofijo. Prebivalci Sofije poznajo tega modernega spokornika asketskega obra- za in nizke postave, toda malokdo pozna njegovo preteklost. Mož živi prostovoljno mučeniško življenje, ker se smatra za sokrivca propada carske Rusije. Prepričan je, da bi v Rusiji se zdaj vladal car, če bi ne bil privedel Rasputina na dvor. Je samo dvakrat ali trikrat na teden, njegova hrana je kruh z vodo Čeprav je neozdravljivo bolan, trpinči neusmiljeno svoje telo in dela s tem pokoro Spi vedno v nezakurjeni sobi in predno leže spat, se povije z verigami, na katerih leži. Ne govori z nikomur, živi sam zase v molitvi in pokori. Smuči so že zelo stare Smuči, ki so od leta do leta bulj razširjene in priljubljene, so znane že iz pradavnih časov, rritjo-i Nansen. ki so mu smuči omogočile ekspedicijo na Grenlandijo in ki je temeljito proučil njihovo zgodovino, trdi, da so stare že okrog 1700 let. Drugi raziskovalci so pa prišli do zaključka, da so rabili ljudje smuči že poprej v Al tajskih gorah iin sicer pod imenom »tok«. Smuči so nastale iz spoznanja, da se noga tem manj pogrezne v blato ali sneg, čim večja je ploskev, na kateri stoji. Tako so nastale pletene podolgovate podlo-ške, ki so jih izdelovali Eskimi in Indijanci za prehod čez močvirja in sneg. Narodi, živeči v severni Aziji, so prilagodbi svoje smuči spodnjemu delu sani in to obliko so prevzeli od njih Norvežani, ki rabijo smuči že od pradavnih časov. V norveških zgodovinskih povestih naletimo na opise potovanja na smučeh že v srednjem veku. 2e v 6. stoletju po Kristusu se je prijelo Laponcev zaničljivo ime »Skridfini«, kar pomeni na smučeh potujoče ljudi. Ta izraz so rabili tudi za Norvežane. V srednjem veku so bili na Norveškem opremljeni celi poUki s smučmi, ki so se rabile pozneje tudi v poštnem prometu. Na Norveškem so ženske enako dobro podkovane v smučanju kot moški in v 16. stoletju so imele pri lovu na smučeh ceio prvenstvo. NajboejSe, najtrafoejBe. zato ta Bivši plemič. — Že dolgo vas nisem videl. Kako se vam kaj godi? — Tako, tako, že gre. Živim zelo redno. Vstajam ob 7. zjutraj in najprej pozvonim lakaju. — Kaj, v teh slabih časih imate še lakaja? — Lakaja sicer nimam, pač pa mi je ostal še zvonec. V pisarni. — Vse kaže, gospod šef, da bomo imeli danes še nevihto. — Bomo imeli? Od kdaj pa ste družabnik moje tvrdke, gospod knjigovodja? Mi se hočete tvoiefa reumatizma, protina Trganje m zbaoa«« v tKfcfa m ćftentoh. ote**!* iKkw. pafcaoVheoe roke 10 oo*e, trčanje m zoadanj« v raznih rte*Ji te+eaa ter oek> o-stebMenJe o& 90 mnctfofcrai posledic« rev-ma-troma n protioa. karte« marate ortsrtsratita. ke» boteoeo sioer vedno brv« napreda Nadim Vam »rtnaviino pite 60, ka razkmaja sečno kosft-no. pos-pežiiije izmenrja-vamde tvario m izločevanje, oorej nt 00 t»ko*va«i um vec satiri a*i tajni kek. anrupaik produkt, ko ga dikIb mati oamava v dobroto* trpečega Vsak dobi brezplačno poskušajo! P»rte mi takoj, oakac bodete dobit od molih, v v se ti dežetoh se tnhaijajociib sastopstev popolnoma zastonj io tratita« poskušalo skupno s pojasm.kio raz laso Na ta načui se bodete savni prepričati o DeSkodOjrvosti tega sredstva ia o ajeeo-wm hitrem učinka. >*4faft o£fast< Vsaka besedo M Za odgovor znamko I Plača me lahko tudi m znamkah. - No vprašanja bres znamko mm Najmanj** nota* IM» 4UGUST MARZKE. BERLIN - WILMERSDORF Britchsalerstrasse Nr. 5 Xbt 19 #Va|tttoclef*t?e|Sf šivalni strofi OGLEJTE SI ZALOGO PRI TVKDKI ŠELENB UROOVA ULICA 6. TELEFON 29-80 Premog, drva. koks prodaja »ILIRIJA« d. z o. z., LJubljana, Dunajska c 46 — telef. 2820 Miklošičeva c. 6 — telef. 2595 ENODRUŽINSKA VILA vpeljan vin o toč, trafika in delikatesna trgovina, na zelo prometnem kraju v večjem letovišču na Gorenjskem — se tak «j ugodno proda. Le resni kupci naj pošljejo ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Promet li kraj 578«. Leseno barako 1X4 m, t popolnoma dobrem tanju, opremljeno z vsem po-ebnim inventarjem za pro-ajo na drobno (buffet) ter z semi dovoljenji za to obrt, v ldustrijskem delu Karlovca, aradi odpotovanja ugodno jrodam vse skupaj za 12.000 Din. Ponudbe tekom osem dni oa naslov: Skladišče piva Union, Karlovac 590 Več ruskih knjig dobro obranjenih, naprodaj. Vprašati pri Nik. Cizerlj, Zavrće — Ptuj. 602 20 bi belega vina sortiranega, ter 10 hI rdečega, oba letnika 1929, skupno ali po polovnjakih proda Schweiger, gostilna, Rajhen-burg. 601 Učenca močnega, za strugarsko lesno delo, s hrano in stanovanjem v hiši, sprejme takoj Franjo Sket, strugar, Mesti-nje-Podplat. 600 I -II -JUIL-IL-IL-II -N »IL/ Ako hočete delati, da z lahko domačo obrtjo zaslužite na lastnem domu po 7 Din na uro, pristopite naši zadrugi. Pouk brezplačen. — Vpisnina Din 10.—. Obširna pojasnila radevoljno, ako j-priložena znamka za odgovoi Zadruga jugoslavenskih pletača, Osijek. 7/L Operna klet Ljubljana, Gledališka ulica št. z Morske ribe v veliki izbiri. Purani in piščanci na razne načine. Vina prvoklasna, cene samo od Din 10 do Din 12. Črnina kue (Omiš) letošnja specialiteta po Din 1L. Desertna pristna vina iz suhega grozdja. Cene zelo nizke. Za dečke so najzanimivejše etlvo potopisne povesti Karla Haya. Pravkar je izšla povest OLD SUREHAND INlakuiatutni paph v dveh zvezkih na 620 straneh Oba. zvezka veljata broširana Din 90 - . v platno vezana Din 128. Knjigi ?ta najzanimivejše darilo Knjigarna tiskovne zadruge * LJubljani. *etenhurffov» ulica ftt. * «5 lUtjL il »i r ilLJLLniu Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo in inseratni del Usta: Oton Omstv- Vsi v Ljubljani.