zastanu
v gadni, i »m, s. «ttn
mleto.
»»Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravnlStvu prejeman:
celo leto.......K 24-—     celo leto.......K 22*—
pol leta •••••••
četrt leta ..}.;.. 1a mesec
12-— 6 — 2--
pol leta........11 —
četrt leta........ 550
na mesec........ 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica st 5, (1. nadstropje levo), telefon St. 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemii nedelje In praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petlt vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
———   Posamezna Številka velja 10 vinarjev« ———
Na pismena naročila brez Istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
Narodna tiskarna telefon it. 85. *
»Slovenski Narod« velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko:                               " Nemčijo: celo leto.......K 25'—     celo leto.......K 28-
pol leta   • • • • * • •  • 13*—
četrt leta .......  .   6 50
na mesec ........ 2*30
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30-
VpraSanjem glede inseratov na) se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflova ulica 5t 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85.
'i
Pripravljeno postavo-Iomstvo.
Na dnevnem redu današnje seje deželnega zbora so med dragimi tudi poročila verifikacijskega odseka o deželnozborskih volitvah in tudi poročilo, naj se razveljavita mandata deželnih poslancev Lenarčiča in Viš-nikarja.
Predlog* na razveljavljenje Le-narčičevega in Višnikarjevega mandata je brezstidno postavolonistvo in je golo nasilstvo, ki nima nobene pravne podlage. Klerikalci se pripravljajo, da izvrše zločinstvo, ki naj pokaže najširši javnosti, da klerikalci lahko store, kar hočejo in da je njih moč tako velika, da lahko poteptajo in opljujejo tudi postavo, ne da bi jim mogel to kdo zabraniti.
Predlog na razveljavljenje Le-narčičevega in Višnikarjevega mandata osvetljuje z bengalično lučjo, kakšnim ljudem je kmetska nevednost poverila v deželi javno oblast in priča jasno, da klerikalna večina deželnega zbora nima pojma o svojih postavnih in moraličnih dolžnostih.
Poznamo to pokvarjeno družbo, ki se imenuje klerikalno stranko. Tolpa špekulantov je to, ki se je z duhovniško pomočjo prerila do korita, kjer žre in si polni žepe. Kakor vsaka korumpirana stranka tudi klerikalci ne poznajo nobene meje; ljudje take baze, kakršni so zbrani v klerikalni stranki, si predstavljajo pretep in ker imajo v deželnem zboru večino, si domišljajo, da smejo vse pobiti in poklati in iti do skrajnosti. Še v sanjah jim ne hodi na misel, da je njih prva dolžnost spoštovati zakone in pravice manjšine. Njih početje spominja na kako cigansko tolpo, ki se polasti polne ka-šče in tam pije in je in divja do brez-umnosti.
Dve okolščini dajeta klerikalcem pogum, da sedaj, ko so v večini, divjajo kakor blazni.
Prva teh okolščin jo podpora, ki jim jo daje deželni predsednik 8chwarz. Kar je v človeških močeh, vse stori Sehvrarz, da podpre klerikalce in si s tem kupi njih podporo za svoje osebne namene. Tako daleč se upa baron Sehvrarz, da postopa v korist klerikalcem celo tedaj, če ga to spravlja v direktno nasprotje z ministrstvom. Iz te zveze klerikalne stranke z baronom Schwarzem je za-
jel dr. Šusteršič pogum za svoj nastop v drž. zboru, ta zveza mu je dajala jamstvo, da se sme zanašati na podporo barona Seh\varza tudi proti ministrstvu in ta zveza mu krije tudi sedaj hrbet, ko se pripravlja vprizoriti atentat, kakršnega razen italijanskih rokovnjačev v istrskem deželnem zboru še ni storila nobena stranka v Avstriji.
Druga okolščina, na katero še zanašajo klerikalci, je tisto prepričanje o »bombensichere Mandate«, o katerem je dr. Krek govoril v državnem zboru pred nekaj meseci.
Klerikalci žive v prepričanju, da ima duhovščina kmetsko ljudstvo tako na vajetih, da so jim mandati popolnoma zagotovljeni. Česar duhovščina ne zmore, to pričakujejo od kmetske indolentnosti in nezavednosti. Žal, da je nekaj resnice v tem. Česar ne stori pri volitvah duhovniška agitacija, to stori kmetska nezavednost. Priznati je treba bridko resnico, da je masa našega naroda v političnem oziru totalno depravira-na in da nima nobenega zmisla in nobenega interesa za javne zadeve. Tisti ljudje, ki so danes tuko svobodomiselni, da bi altarje podirali, so jutri fanatični klerikalci, a ne morda iz prepričanja nego zaradi dobička v tej ali oni obliki. Goriške volitve so to najbolje pokazale.
Ta mora lična pokvarjenost v političnih zadevah daje klerikalcem gotovost, da smejo še za dobo več let računati un zmag> pri p etil Mih in to jih dela preširne in brezobrazne tako, da se upajo celo teptati pravico in postavo.
Pri atentatu, ki ga klerikalci pripravljajo za današnjo sejo deželnega zbora se bo tako jasno in očitno kakor še nikdar pokazalo, kako za-slombo in varstvo imata zakon in pravica pri vladi. Klerikalci se radi ponašajo s tem, da je deželni zbor v svojem lastnem delokrogu popolnoma avtonomen in da suverenski stori kar hoče. Sklicuje se pri tem na dejstvo, da v lastnem delokrogu storjeni sklepi deželnega zbora ne potrebujejo nobenega odobrenja in da takih sklepov nobena oblast ne more razveljaviti. Toda to klerikalno na-ziranje o pravicali deželnega /bora ni pravilno. V lastnem delokrogu deželnega zbora storjeni sklepi res ne potrebujejo nobenega odobre? . ;i in tudi razveljaviti jih ne more nihče, ali zoper zlorabo moči zoper kršče-nje pravice in očitno postavoloi.istvo je vendar dana ena pomoč, to je raz-
pust deželnega zbora. Postavodajalna korporacija, ki se spozabi tako daleč, da prelomi postavo, dežele: zbor, ki veljavnih postav ne respektira nego se drzne storiti političen zločin, ta je izgubil morali«-no pravico do eksistence in dolžnost cesarske vlade je, da tako korporacijo v imenu postave in pravice razženc. Klerikalci se tega dobro zavedajo, toda njih upanje je, da bo baron Schvvarz poslal dunajski vladi zanje tako ugodna poročila da jih bo ubranil vseh naravnih konsekvenc pripravljanega postavo-lomstva. Bomo videli, v koliko se uresničujejo klerikalna upanja.
Slovaški poslanec Haffia o ofirsKi krizi.
Poročevalec praškega agrarnega »Venkova« je imel pogovor z Milanom Hodžo, slovaškim poslancem v ogrskem parlamentu. Naravno se je pogovor sukal okoli ogrske krize. Posl. Hodža je postavil interesantno trditev, da ključ rešitve ogrske krize ni v Budimpešti temveč ga imajo češki poslanci, pred vsem agrarci in radikalci. Monarhija stoji pred velikimi problemi, toda vsled nesrečne obstrukeije je dinastija prisiljena rešitev krize odlagati in delati redne koncesije madjarskemu šovinizmu. Proti Slovanom v Avstriji ne stoje tel "ko nemški sovini.- j, temveč pred vsem vladni sistem, ki pomaga nadvladi nemštva v Cislajtaniji, in ta sistem je močna opora madjaronske-ga sistema na Ogrskem. Po dolgih letih je dospela situacija na Ogrskem tako daleč, da se hoče celo krona energično postaviti proti panmad-jarskemu sistemu in vpeljati splošno volilno pravico. Dinastija torej hoče zre formirat i državo in začeti tam, kjer je korenina vsega zla, na Ogrskem. Stojimo torej pred rešitvijo državnih problemov.
Stvari na Ogrskem so dospele k bankerotu razrednega parlamenta. Dinastija — o tem ni dvoma — ima namen pokopati razredni parlament. Če dospe razdrapana . situacija avstrijske politike k miru — četudi pro-viznrično — ne bo imela dinastija strahu pred odločilnim bojem proti ogrskem razrednemu parlamentu. V lem slučaju dobi Ogrsko izvenpar-lanientno vlado z Lukacsem ali pa Khuen - Hedervarvjem, morda s Kristoffvjem v čelu.   S programom
splošne in enake volilne pravice dobi ogrska vlada danes, ko že Košut in Apponvi nista več niadjarsko-na-rodna bogova, temveč predmet odkritega sovraštva v madjarskem ljudstvu, od 413 ogrskih mandatov celih 350. Najdalje v enem letu bi Ogrska imela volilno reformo in na Ogrskem bi prišli na površje politični elementi, ki bi dosti pripomogli k pametni rešitvi narodnostnih vprašanj v Cis- in Translajtaniji. Če pa bo v dunajskem parlamentu zopet ob-strukcija, in če bo na Dunaju avstrijska kriza trajala še naprej, če bo torej dinastija imela v avstrijski krizi težko stališče, je gotovo, da se vodilni dunajski krogi ne bodo bojevali proti dvema frontama naenkrat in v tem slučaju se porodi med dinastijo in ogrskim razrednim parlamentom nov kompromis. Madjarsko plemstvo napravi volilno reformo z dve- do triglasno pluraliteto in izjemnimi naredbami proti Slovakom, Srbom, Rumunom in sploh Nemad-jarom. Panmadjarizem se povspne k novi sili. Najsilnejša^ opora nemškega šovinizma na Avstrijskem se znova okrepi za nedogledno dobo in slovaška veja češkoslovanskega naroda bo trpela naprej #in slavnostni govorniki bodo deklamirali slavnostne govore o trpljenju ubogih Slovakov ...
V bančnem vprašanju cesar ne popusti, ker je rešitev tega vprašanja stvar dogovora med obema vladama, dunajsko in peštansko.
Kar se vojaških vprašanj tiče, stoji minister Sehonaick še vedno na dogovoru, ki ga je ratificiral lani po aneksiji z grofom Andrassv jem. Največja nevarnost v rešitvi ogrske krize je zunanji minister grof Aeren-thal. Mož hoče živeti od enega dneva do drugega. Za to ceno, da je bila koalicijska vlada ogrska slepo orodje v njegovih rokah pri divjanju na Hrvaškem in za to ceno, da koalicijska vlada obljubi nove vojaške izdatke, je bil doslej vedno pripravljen spustiti izpred oči ta fakt, da ima površna rešitev ogrske krize v sebi zarodek novih in v bodočnosti vedno ostrejših ogrskih kriz.
V razrešitvi ogrske krize sta — kar se tiče oseb — dve možnosti. Prva je, da bi Lukacs s Košutom sestavil kabinet. Skoro gotovo pa bi se Lukacsev poskus razbil ob volilni reformi, kajti Košutova stranka hoče reformo z ozirom na svoje strankarske interese. In v zadnjem trenotku bi se kot deus ex machina pojavil spet kak Justh in pripravil kabinetu
in reformi padec. Košutova stranka v resnici demokratične volilne reforme ne bo akceptirala.
Druga eventualnost je pa koncentracija dualističnih strank (se-deminšestdesetnikov, torej Wekerle, Tisza, Andrassv) s klerikalno ljudsko stranko. Vendar sta obe eventualnosti take, da bi vsaka od njih prinesla seboj še hujšo krizo. Iz tega vzroka se govori tudi o izvenparla-mentnem kabinetu, ki bi šel v volilni boj s programom poštene volilne reforme proti Košutovski demagogiji in proti gospodarskemu vplivu plemstva na volilce.
Govori se, da hoče krona splošno, tajno in enako volilno pravico oktroirati. Če se na Dunaju na to resno misli, ni znano, toliko pa je gotovo, da se koalicijske stranke tega zelo boje. Odličen član Andrassv je ve stranke je dejal: »Mi bi bili v najne-možnejši situaciji, ko bi kaka vlada oktroirala demokratično volilno reformo. Zaman bi dopovedovali ljiur-stvu, da je oktroj nezakonit, da je absolutističen, zaman bi mu pravili o madjarski državni vojski, o samostojni banki. Ljudstvo bi volilno reformo akceptiralo brez premišljevanja o tem, ali jo je dobilo na zakonit ali nezakonit način.« Obenem z volilno reformo bi vlada podržavila administrativo^ in to bi zadostovalo, da bi se niti e<$en od komitatnih uradnikov ne postavil proti vladi vkljup vsem ustavnim garancijam.
Mestna hranilnica i]uB-Hanska.
Ob njeni dvajsetletnici. VIII.
Unanji uplivi in pritiski.
Ko je začela »Mestna hranilnica ljubljanska« 1.1889. poslovati, bili so je veseli vsi rodoljubni Slovenci, saj je vsakdo vedel, da bode od nje imela veliko korist dežela. Hranilnica ni bila zasebna, ampak občinska naprava, ki se je tikala vseh Slovencev. Le nekdo pa je vendar bil v deželi Kranjski, ki je ob njenem rojstvu gledal na njo z zavistjo. Ker ji drugače ni mogel škodovati, pa jo je obrekoval pred svetom. Bil je to tedanji »Laibacher \Voehenblatt«, za katerega so pisali uradniki »Kranjske hranilnice«, namreč so to ravno tisti gospodje, ki se danes jokajo, da
LISTEK.
Usnnne levinle.
»Ven z žensko volilno pravico!« fa glas doni na angleškem, Škotskem in Irskem že več let. Zlasti v zadnjih dveh letih je gibanje za žensko volilno pravico zadobilo na Angleškem tako dramatičen značaj, da so mu začeli listi posvečevati resno pozornost.
»Sufragistke«, kakor se imenujejo volilno pravico zahtevajoče ženske, so vsekako jako temperamentne. Začele so svojo agitacijo najprej s časopisi. Ker se ni nihče zanje zmenil, so začele prirejati shode, ki so bili navadno silno burni in so potem šle na ulice in vprizarjale demonstracije. Ker ti obhodi in te demonstracije niso dosti zalegle, so vrle sufragistke vprizorile demonstracijske obhode na konjih naposled napadle celo parlament. Imele so ljute borbe s policijo in procese in doživele prav trde obsodbe, a udale se niso in niti za las niso odnehale.
Borile so se res, kakor levinje in ko so sedaj prišle v zapor, so poskusile nadaljevati svojo vojno s prostovoljnim stradanjem. Ničesar niso hotele uživati, odločene so bile za svojo idejo v ječi lakote umreti.
Torej ruski sistem. Ruski revolucij on ar j i so s prostovoljnim stradanjem poskušali doseči ne osvobo-
jen je marveč le bolj človeško ravnanje in človeške ječe; angleške sufragistke so pa hotele doseči s stradanjem osvobojen je iz ječe, kajti ječa sama je po zatrdilu poučenih listov na Angleškem bolj podobna hotelu, kakor kaznilnici.
Sufragistke v ječi so se torej odločile za stradanje in tako so bile prepričane o svoji končni zmagi, da so njih glasila obsipala jetniško upravo in vlado z najhujšim zasmehovanjem in jim prorokovala nesmrtno blamažo.
Toda flegmatična angleška ju-stiena uprava se ni zmenila za to zasmehovanje in je razkačene levinje tudi resnično ugnala. Nevstrašne sufragistke, ki so se s pestmi borile ■ policaji in iztrgale tolikim policajem brke in brade, so mislile, da bodo z želodcem premagale moško tiranstvo, a so klavrno podlegle.
Jetniška uprava je ravnodušno pustila sufragistke nekaj dni stradati, potem pa jih ni izpustila iz ječe, kakor so vrle amaconke pričakovale, nego je začela drugo prakso.
»Če je mogoče bolnike na umeten način hraniti, bo to mogoče tudi s sufragistkami«, si je rekla jetniška uprava in se je takoj lotila tega sistema prehranjevanja. In jetniška uprava je bila odločena iti do skrajnosti.
»Čestita dama, navadno zavživa-jo ljudje hrano z ustmi; težko bolnim ljudem pa se dovaja tudi od nasprotne strani — kako želite biti hranjena?«
Tako približno je govoril pooblaščenec jetniške uprave, ki je imel naročilo pripraviti zaprte dame do vživanja potrebne hrane tako ali tako... In imel je precej uspeha. Jetnice sicer same niso ničesar nesle v usta, a dale so se pitati; raje še tako, kakor tako . . .
Socijalni demokratje so stranka, ki ima dolžnost, da se ne sme nikdar smejati.Hudi so socijalni demokratje vedno hudi in vedno grme. Tudi zaradi umetnega hranjenja sufragistk so se grdo razjezili v angleškem parlamentu sprožili celo debato. 'Govorili so o krutosti in surovosti jetni-ških organov, o nečuvenom nasilstvu in o sramoti, ki si jo je nakopala s tem početjem staroslavna Angleška.
V svoji trmoglavi krutosti so spravili hrabre borilke za žensko volilno pravico v smrtno nevarnost« — je deklamoval socijalistični govornik, na kar mu je minister Gladsto-ne zaklical: »Oprostite, danes smo jih dali tehtati; vse so se zredile...«
V ječi so se z umetnim hrane-njem levinje ženske volilne pravice še zredile. Umetno pitanje s takim uspehom to je hud udarec za gibanje sufragistk. Doslej so na svetu umetno pitali samo gosi in da je angleška justična uprava ta sistem uveljavila tudi za levinje ženske volilne pravice in jih tako izpostavila zasmehu ter takorekoč izročila karakaturistom to je uprav grozno. Uboge ugnane levinje! P.
Tempi pasjoti.
Vladimir Levstik. . VI.
Čolnič   na Savinji.   Odkod   se rode otroci?   Sosedov junček. Spol in pohota.
Odrasli človek je rad futurist; njega skrbi najbolj: kam hodim 1 Otrok pa še ne opaža vesoljnega teka reči ter si mnogo eešče zastavlja vprašanje: Odkod prihajajo, vsi kar jih je? — Zase ne vprašuje: njemu se zdi naravno da je tu.
Vsakdanja — kdo ve, če tudi hvalevredna? — raba vzgoje razpolaga v deželah kulturne Evrope z najmnogovrstnejšmi pravljicami, ki teše otroško domišljijo, dokler je namesto očeta in matere ne pouči slučaj ali pohujšanje.
Prihoda prve sestre se deček ni jasno spominjal. Ko mu je babica — suha in dolga ženska, ki se je hranila z vinom, pečenko in kurjo juho — pokazala drugo, se je čudom začudil ter hotel vedeti, odkod jo ima.
»Mama jo je kupila«, je dejala babica.
»Od koga jo je kupila?«
»Od mene pač!«
»Pa zakaj od vas? Če je od vas, je sploh ne maram; nesite jo s seboj.«
»Zakaj je ne maraš od mene?«
»Grde roke imate«, se je upiral deček, ki so se mu izza nerazložljivega čustva studile babičine roke.
»Saj ni moja«, je tolažila babica, »jaz sama sem jo dobila.«
»Od koga ste jo kupili vi?«
»Nisem je kupila, zastonj so mi jo dali«.
»Vam? Pa kdo?« je poizvedoval mali.
»Po Savinji se vozijo angeljci v zlatih čolničkih; na čolničkih imajo posteljice, na posteljicah majhne otroke . . .«
Ta hip je sestrica zavekala in babica ni utegnila pripovedovati.
»Čolnički na Savinji —? Pa da bi angeljci dajali majhne otroke bab-nicam, ki imajo grde roke?« je dvojil deček. »Pa da bi angeljci — takšne otroke? Saj to ni nič lepega: drobno je, veka, venomer rumeni povoje in diši — o, fej!« * t
»Vi!« se je obrnil k ženski. »Zakaj je mama bolna?«
Babica, kakor da ga ni slišala.
Deček je ugibal še nekaj dni in je naposled sklenil, da ne verjame povesti o čolničkih. Nato je pozabil to vprašanje, in ker ni dobil nobene sestrice več, je izostala prilika, da bi ga vnovič prijela radovednost. —■
Pod sosedovim kozolcem je bik krvavo.
»Kaj ste počeli?« je vprašal mali tovariša, sosedovega fanta Anzo.
»Junčka smo popravili,« je menil Anza.
»Kako ste ga popravili?«
»Rezali smo ga.« •
»Kam ste ga rezali?«
»Ne vem,« je skomizgnil Anza«
je »Mestna   hranilnica ljubljanska«
tako zaslovela. Obrekovali so upravo »Mestne hranilnice«, a zavodu pogin prorokovali. Radi bi ji i z pod kopal i zaupanje pri občinstvu, ali niso
mogli. Nemci so dobro slutili, da bodo Slovenci vzgojili zdravega in močnega tekmeca.   Zgodovina jo to
potrdila.
Dasi je »Mestna hranilnica ljubljanska« občinska naprava, ki je in bode v korist vsemu meščanstvu brez izjeme, torej Slovencem in Nemcem, kajti z občekoristnimi in dobrotvornimi ustanovami bode raz-bremenjala slovenske in nemške davkoplačevalce, vendar ji Nemci niso bili nikdar naklonjeni. Tako se je zopet obistinila stoletja stara resnica, da Nemci v. Ljubljani, kamor so se priseljcvali, niso bili nikdar mestoljubi, ki bi skrbeli za blaginjo mestne občine, ampak so imeli pred očmi vedno le koristi svojih ljudi. Sijajno nam to dokazujejo velika darila, s katerimi pospešujejo vele-nemško propagando v naši deželi in dalje do sinje Adrije.
Leta 1889. do 1893. bila je »Metna hranilnica« ljubljanska edina slovenska hranilnica na Kranjskem in je bilo torej naravno, da so se vse slovenske uloge, kar jih je bilo narodnemu zavodu namenjenih, vanjo stekale. Ali ko so se začele baš po njenem vzgledu snovati enake hranilnice po mestih na Kranjskem, v Kranju, Novem mestu, Radovljici, Krškem in Kamniku, to je širom dežele, kjer je imela ona sama svoje ulagatelje, ni bilo to brez vpliva na njo. Slovensko hranilnišivo se je de-c-entralizovalo. Sodišča, ki so dosih-dob bila vezana le na Ljubljano, nalagala so denar nedoletnikov in varovancev ter vobče sodno oskrbovani denar v hranilnicah svojega sodnega okoliša, vsled česar se je krog njenih vlagateljev krčil. Naravno je bilo, da so se tudi domačini držali domačih hranilnic. Bilo je to vsakomur prav: krepila so se vsa mesta slovenska na Kranjskem, a »Mestna hranilnica« ljubljanska je tudi napredovala.
Potem se je začelo krepko razvijati zadružništvo v Ljubljani (Ljudska posojilnica. Vzajemno podporno društvo itd.) in po deželi, in to zadružništvo je procvitalo na račun hranilnic, osobito »Mestne hranilnice« ljubljanske. Ali ker gre vsaka stvar le do neke meje in ker je »Mestna hranilnica« ljubljanska uživala in še uživa neomejeno zaupanje svojih rodoljubnih vlagateljev, nastal je mir, v katerem se vse, hranilnice in zadruge, ker imajo vse <jo>ii, srečne čutijo. Več let ni bilo miru. D?nos se ne bodemo motili, ako trdimo, da se je pri slovenski]! denarnih zavodih, pri hranilnicah in zadrugah, izvršila politična razvrstitev.
Tega, kar sploh imenujemo krizo na gospodarskem polju, ni imela »Mestna hranilnica« ljubljanska. Kriza je to, ako ulagatelji na-valjujejo na zavod in dvigajo velike svote. Tako uplivajo neugodno na hranilnice potresi, slabe letine, vojska ali strah, da v kakem denarnem zavodu ni zdravo gospodarstvo in da radi tega ni denar varno naložen.
Velikonočni potres leta 1S95. je provzročil ljubljanskim meščanom mnogo skrbi in škode, a posebno je vznemiril kmečko ljudstvo, ki je mislilo, da je najvarneje, ako se denar dvigne iz hranilnice in potem doma shrani v nogavicah in skrije kje v podstrešju. Zgodilo se je, da so iz ene vasi priromali vsi ulagatelji
v Ljubljano in prestrašeni stopili v
hranilne prostore. Videlo se jim je na obrazih, da jih muči strah. Dejali so, da se bode Ljubljana porušila in pogreznila. Res.se je vsak čas Ljubljana stresla, ali naši ljudje so se dali pomiriti in si dopovedati, da se Ljubljana ne bode porušila in da je najvarneje, ako puste denar v hranilnici. Doma ni varno, ker ga lahko kdo ukrade. Velikonočni potres torej ni imel nobenih zlih posledic za hranilnico. Bilo jih je nekaj, ki so se preveč bali. Ti so dvignili svoje uloge, ali jih takoj prinesli nazaj, ko se je zemlja pomirila.
Dne 5. oktobra 1908. se je priklopila Rosna in Hercegovina naši državi, vsled česar so se zelo poostrile razmere med Avstrijo in Srbijo. Naši vojaki so se trumoma prevažali na južne meje, Srbija je tudi klicala vojake pod zastave, ni torej čudo, da so širši sloji mislili, da je vojna neizogibna. Avstrijo je to oboroževanje stalo mnogo denarja, danes vemo, da 2G5 milijonov kron, in ljudje so mislili po svoje, da se l»de država lotila hranilnic, ako pride v hude stiske. Tako so ljudje splošno sodili, in zato ni čudo, ako se jih je prijel strah. Ali tudi sedaj se je pokazalo, da si ljudje dado dopovedati. Verovali so v pupilarno varnost hranilnice in da nihče *drugi ne more dvigniti denarja iz hranilnice, kakor samo tisti, ki ima uložno knjižico, ali se sicer izkaže, da je lastnik knjižice, in ko je še potem državna vlada izjavila, da se ne bode nikdar polastila tujega premoženja in da tudi nima nobene pravice v to, pomirili so se ljudje. Dali so si dopovedati, da do njihovega premoženja res nima nihče drugi pravice in da je najvarneje, ako se pusti denar v hranilnici. Seveda so bile tudi izjeme, ker je ljudi, katerim sploh ni mogoče ničesar dopovedati, ali tudi ti so se skoro vrnili in zop< : zaupali hranilnici svoje premoženje.
Ta kri lični položaj je zopet hotel nekdo v naši deželi izkoristiti. Strah pred vojsko se ne da kar tako pregnati. Nemški listi so pisali, da Srbija ni nič prida, tudi kralj Peter ni nič prida, ker slabo gospodari in preveč politilAje in preveč z Pusi drži, da je torej Srbija država, ki ni nobenega kredita vredna. To natolcevanje so porabii ljubljanski Nemci, ki niso bili nikdar prijatelj« naše dežele, in so vrgli v graškem listu (»Grazer Tagblatt«) v svet debelo bombo, s katero so mislili uničiti »Mestno hranilnico ljubljansko«. Raz trobil i so širom sveta, da je »Mestna hranilnica« ljubljanska posodila srbskemu kralju 10 milijonov kron! To je bilo zvito premišljeno, imelo je namen, škodovati Slovencem, a vlada se vendar ni ganila, da bi tako zlobno izmišljeno vest pred tiskom zadušila in nevarnost preprečila. Četudi vsak razsoden človek ve, da nobena hranilnica ne sme po pravilih razposojati denarja v inozemstvo, vendar so Nemci s to zlobno vestjo namerjali, razburiti slovensko ljudstvo, a zavodu izpod kopati zaupanje. Seveda se jim to ni posrečilo, ker je ljudstvo spoznalo njih zlobno nakano. Mi pa to beležimo, da se vir]i, da se borimo z nepoštenim sodežeianom.
Dežela Kranjska, ki jo d ] naše slovenske domovine, naša pokrajina, ima stare neprijatelje. Več kot pol milijona Slovencev bije tu gospodarski boj z neznatno peščico Nemcev. To je naraven boj, ki so mora d oboje vat i. To je zakonit bo . Lanski 20. september je ta boj znatno
poepešil. Narodna zavednost prešinila je širše sloje. V Ljubljano so prihajali ljudje, ki so govorili, da nikdar več ne prestopijo praga nemške hranilnice. Bili so to kmetje in kmetice, ki so provzročile velikanski preobrat na našem gospodarskem polju. Začrtala se je sama ob sebi natančna meja med slovenskim in nemškim in med tem, kar koristi slovenskemu narodu. Naš kmet je spoznal svoje prijatelje in neprijatelje, a to spoznanje je prineslo slovenskim hranilnicam in zadrugam 30 milijonov kron, to je lepo premoženje, katero je slovenski kmet prenesel iz nemške hraninice v slovenske denarne zavode. To je največji denarni preobrat, ki se je izvršil doslej v naši deželi.
Zgodovini hranilnic je takih preobratov malo znanih. Leta 1903. je imela Češka hranilnica v Pragi hude čase. To je tudi nemška hranilnica. Naval je trajal le mesec dni, in sicer od 20. februarja do 19. marca, in so v tem času dvignili češki ulagatelji 41 milijonov kron. Ker pa ima ta hranilnica še zdaj 214 milijonov kron ulog, ni bil to za njo prehud udarec.
Ako kdo kaj izgubi, vedno premišlja, kaj bi storil, da bi to, kar je izgub il, zopet nazaj dobil. In »Kranjska hranilnica« v Ljubljani je hotela pokazati svojo nemilost slovenskemu ljudstvu in si je v to izmislila tri načrte. Najprvo je odpovedala osobni kredit slovenskim posestnikom, trgovcem in obrtnikom, dalje je opustila zastavljalnico in naposled je na mer jala škodovati slovenskim hranilnicam.
Odpovedavši ^Slovencem osobni kredit, spravila je »Kranjska hranilnica« v Ljubija.Tii mnoge v trenotno >tisk;> iii v velike t roške, ali jih ni uničila, kajti »Mestna hranilnica« ljubljanska jim je podala roko pomočnico. Tu torej Slovencem ni mogla škodovati. Potem je opustila zastavljalnico, da bi pahnila od sebe tiste revne Slovence, ki so pri njej za visoke obresti zastavljali svojo revščino. Ni imela nikdar dobrega srca za nas Slovence. Zastavljalnice so dobrodelna naprava, namenjene res takim ljudem, ki morajo večkrat radi bede zastavljati najpotrebnejše stvari, da kupijo otrokom kruha. Ali »Kranjska hranilnica« nima srca za reveža. Mestna občina ljubljanska je vzela pod okrilje svoje meščane, ustanovivši jim svojo mestno zastavljalnico. Tako se je vse rešilo. Potrjujemo samo, da se še nobeden denarni zavod ni tako nehvaležno vedel proti svojemu oee'nstvn, kakor »Kranjska   hranilnica« v Ljubljani
proti Slovencem.
Pri vseh naših hranilnicah je bila veljat na obrestna mera za uloge ])o 4 /c. Nepričakovano pa je Kranjska hranilnica v Ljubljani zvišala to obrestno mero na 41/4%. Zanimivo j", da ni tega storila iz ljubezni do slovenskega kmeta. Glavnega uzroka je iskati mnogo globlje. Hotela je s-icer :■:•)].ci pridobiti slovenske ulagaieije, ali pred očmi je imela še večji cilj. Mislila je, da slovenske hranilnice obdrže staro obrestno mero po 4%, torej da je ne zvišajo na iy.|7c. Ako bi se to zgodilo, potem bi Kranjska hranilnica dobila zmago. Sirotinski in sodno oskrbovani denar moral bi se nalagati, czi-roma prenesti v hranilnico, kjer nese več obresti. Pristojne oblasti bi pač morale za to skrbeti in zastopati koristi nedoletnikov in varovancev. Posledica hi bila, da bi se denar dvignil iz slovenskih hranilnic, v pr-
v istem dvomu. »Nisem videl, ker so me oče nagnali.«
»Zakaj so ga neki rezali? Saj ga boli.« je ugibal deček.
»Zato, da bo junec; vol bo zdaj.«
5>Ali drugače ne bi bil?«
»Drugače bi bil bik . • .«
»Ah, tako.« * ■"■
Doma je vprašal:
»Ata! Zakaj bi bil sosedov jun-Ček bik, če ga ne bi bili rezali?«
»Kdo ti je to dejali« se je Ogor-cil oče.
»Grmovski Anza . . .«
»Povej mu to: ata so rekli, če ti bo Grmovski Anza še katerikrat pravil takšne reči, bo v šoli zaprt!«
»Zakaj?«
»Molči! To je greli . . .«
Deček ni več vpraševal. Toda opazoval je in si polagoma zapomnil »azliko med bikom in volom.
»Mama,« je vprašal nekoč. »Ali je človek popravljen?«
»Kako — popravljen?«
»Kaj bi bil človek, če bi ga popravili?«
Strmenje in osuplost. Nato:
»Tiho bodi- Sramuj se, to je greh . . .«
Drugič je vprašal:
»Mama, kaj ne, da dobi naša Sivka telička?«
»Dobi ga.«
»Zato je tako debela! Ali ga ima v trebuhu?«
Zadrega. Deček je videl, da —
ka
»Mama, in kje ima mati otro-
hu
»Molči, to je greh . . .« »Oe ima Sivka telička v trebu-. .«
»Otroka prinese štorklja!« je dejala mati jezno.
Aha!   Zdaj je bila že štorklja!
— Štorklja — čolniček, čolniček — štorklja, kaj je to? Deček je tekom časa slišal še na tucate pravljic. Naposled mu je stara ženica - beračica razložila.
»Mama je bila uboga,« je dejala na koncu.
»Da,« je pritrdil mali, in ni si mislil zlega.
Za Moniko je prišla druga Mica. Mlada je bila in razposajena. Včasih je zlezla na svojo postelj, zasmejala se z zdravilni, širokimi zobmi, stisnila krilo med krepka bedra ter se pred otroci postavila na glavo.
Vsem je ugajalo.
«ali je šel večkrat z očetom na od. Nekoč sta se vračala proti domu. Nebo je krvavelo, veter je hladil čez opaljene njive, komarji so obletavali ozko brv. Onostran potoka je oče obstal in vprašal po dolgem molku, strogo mu zroč V oči:
»Ti, mali, povej po pravici! — Kaj delaš z Mico?«
»Kaj . . .« Deček ni razumel vprašanja.
»Kaj delaš z Mico, pravim!« je dejal oče z jeznejšim povdarkom, in sum se mu je zarisal na obrazu.
»Kaj delam z Mico? Ničesar ne delam.«
V njegovih očeh ni bilo laži, oče je videl in verjel. Prijel ga je za roko, hodila sta dalje.
Oče je molčal. Cez sto korakov je zopet obstal, pogledal malega in rekel s presekanim glasom:
»Mali, čuj! Ako katerikrat izvem, da počenjaš z Mico nesramnosti, ni - si več moj sin! Zapomni si . . .«
Deček je molčal. Nekaj odurnega se je znašlo v prsih; grelo je in tiščalo obenem.
Ko sta bila prvič z Mico na samem jo je prosil, naj se postavi na glavo, ne da hi stisnila krila.
Od tistega izprehoda z očetom se je vračala*pohota med njegove misli in ni izginila, dokler se mu ni čez dolgo razodel a bridka komedija, ki jo igra s človekom spol. Nato je sovražil bridko komedijo spola, navzlic grehom, ki jih je grešil, dokler je ni odpustil naravi v tisti uri, ko mu je vesoljstvo povedalo: Pohota v človeku ni drugega, nego je v meni, v mojem kamenju, v streli, v oblakih, v vodah in v rasti zelišč, v drht-ljajih mojih rodnih nedri — rastoča, klijoča in stvarjajoča moč; * človek ne greši s pohoto, marveč s svobodo volje, ki jo zlorablja, da ničevno sreblje, kar je vsej večnosti namen.
vi vrsti iz Mestne hranilnice ljubljanske, in bi se prenesel v Kranjsko hranilnico, katera bi dajala najvišje obresti. Tako bi si Kranjska hranilnica opomogla, njene uloge bi se v treh, štirih mesecih pomnožile za kakih 10 milijonov kron, morda še za več.
Naklep ni bil napačen. Ali kar zna storiti sosed, to zna vsak sosed. Istodobno z dnem 1. meseca julija 1909. zvišala je tudi Mestna hranilnica ljubljanska uložno obrestno mero od 4% na 41/4%. Odvrnila je s tem od sebe veliko krizo.
Vabilo
na
narodno-napredne stranke
ki bode
v nedeljo, dne 10. t. m.
ob 11. url dopoldne
>vpri BobsnčKu" na Gllncah.
Na shoctu poročata
župan in državni poslanec Ivan Hribar in   deželni   odbornik dra Ivan
Tavčar
Somišljeniki iz Viča in okolice, pridite vsi na ta važen shod!
Szvri cSbcr nar.-napreOne stranke.
iUdruiie Lušlio dolino mi Katastrof s!
Ob deželni cesti   med Grosupljem in vasjo   Krko   se razprostira blizo V* km široka in komaj 2*5 km dolga kotlina, imenovana Luška dolina. Na njenem severnem koncu stoji vasica broječa kakih 40 hiš in ta vasica tvori samostojno, menda najmanjšo občino na   Kranjskem. Lu-čam nasproti zapadno se dviga gorska kopa, splošno    Bukovje zvane. Ona loči Luško od Bodenske kotline, v katere spod nem koncu so velikanske jame nabiralniee skoro celega po-virja Krke. Smo že govorili o njih, a vspričo namenu teh vrstic treba sledeče ponovili: Se pred kakimi 40. leti so bile v E. kotlini velike povodnji, segajoče do in čez Grosuplje, ovirajoče ves javni promet na ti strani. Nasprotno pa v Luski dolini tedaj še niso poznali takih povodenj. Ko pa so 1. 188S. iztrebili, deloma iztrelili zatočilo jame v tostranski dolini, glej, se je situacija naenkrat predrugači-In. Izostale so velike   povodnji to-stran, a pojavile so se   tembolj onstran Bukovja, torej v Luški kotlini. Od kod ta izprememba ? Naravna je. Ves svet tod okrog je kraškega značaja, med Radensko in Luško dolino so morali že davno obstati podzemelj-rovi, po katerih je teklo povirje Krke po obeh straneh hriba doli proti izviru pri Gradiču blizo vasi Krke. Dokler zgornja Zatočnih jam ni bila izstreljena; je voda le počasi se odtekala onostran proti Lučam, zato pa zaostajala v svoji dolini razprostirajoči vse proti Grosupljem nazaj. Kakor hitro pa je bila ovira odstranjena,   — in   to se   je   kakor rečeno zgodilo 1. 1888. je vodna sila dobila prosteji odtok do in po svojih lastnih globokejših notranjih   rovih in tako je izbrali ni ta onostran v Luški dolini, kjer se na obronku hriba skoraj nasprotno od ♦zatočnih jam nahajajo istotako večje jame izbrubalni-ce. In na ta način so Lučani prišli do vsakoletnih    perijodičnih povodnji, med tem ko so se jih sosedje na nasprotni strani po večini že iznebili. Ti razlagi se sicer upirajo takozvani strokovnjaki; toda naj nam ne zamerijo, če v tem slučaju preje in boj je vrjamemo domačinom, ki so vzrastli, ki žive in vsled povodnji trpe v Luški dolini.   So sicer Lučanom hoteli pomagati na ta način, da so jim sredi doline izkopali 30 m globok in 10 metrov širok požiralnik, ki   naj bi požiral vodne sile preplavljajoče vas in cefo dolino. A Lučani sedaj trde, da je bil denar za to delo naravnost ven vržen.   Ne vem če to odgovarja resnici, vem pa iz   lastnega prepričanja, da ko sem prišel   ob letošnji zgodnji poplavi v Luško dolino, ne bi bil tega požiralnika mogel zaslediti, da me ni župan sam nanj opozoril, kazaje kraj velikeg*a vrtinca preko katerega je voda bruhala nemoteno naprej.   Povodnji trgajo bore kose polja in travnikov, vaščani so okrog hiš obkoljeni z vodo, poplave se pojavijo nagloma, lansko leto n. pr. avgusta meseca je taka poplava uničila zadnje bilke že pokošenega sena. Nekoč ko sem preiskoval Luške jame, so prišli domačini k meni pa so mi rekli: »če ne bomo dobili pomoči, bomo te jame kar zabili in zazidali«. Pojasnil sem jim, da bi bil tak sklep usodepoln, za onostransko dolino go-
tovo, ker bi zpet znova se pojavil« povodnji, ali izključeno tudi ni, da zadene tudi Luško dolino samo kata-strofa hipnega izbruha vodne sile kje sredi doline, ki stoji pravzaprav nad podzemeljskim jezerom. Nasve-toval sem jim torej,naj se obrnejo do svojega poslanca s prošnjo za hitro odpomoč. Zvedel 6em nato ves dol #i križev pot njihovih tozadevnih prošenj za uravnavo odtoka proti hribu, ki dolino loči od izvira Krke. Zvedel sem tudi, da je deželni odbor za to uravnavo določil 270 K, torej svoto, o kateri je nek ponudnik izrekel: še za pesek ni zadosti. Govori se tudi, da so pri deželnem odboru gospodje, ki jim to in tako ljudsko gorje ni posebno pri srcu. Zdaj pa ko ima celo to zadevo v rokah dež. poslanec g. Mandelj, z gotovostjo pričakujemo, da bo vsaj on storil svojo dolžnost. Sicer se je bati, ,da, bodo Lučani že sedaj, ko jim prete nove poplave res segli po samopomoči ;odgovornega za nje posledice Smatramo' že danes deželni odbor.
Fr. Pire.
sir
Vabilo
na
liiie-iiiieii Me,
ki bode
v nedeljo, 10. oktobra ob 8. zjutraj
v Gerbecevi hiši na Igu,
Dnevni redi
1. ) Politični položaj. Poroča deislm poslanec dr. Movzk.
2. ) Organizacija narodno-napredne stran* ke. Govori dr. Oton Fettich-Frankheim,
S shodom |e združen
ustanovni občni zbor
Japr. pojiiinun gospodarskega društva za Ig"
Naprednjaid, storite svojo dolžnost •"..*. in pridite vsi na shod! ■•. .*.
Pripravljalni odbor.
Deželni zbori.
Nižje Avstrijsko.
Dunaj, 8. oktobra. Vzrok, katerega je v današnji seji dež. predsednik navajal proti zakonu Ax-mann - Kolisko, je ta, da bi tak zakon nasprotoval g 6. drž. šol. zakona. Sicer pa, je dejal dež. predsednik, bi tak zakon ne imel posebnega pomena, kajti upravno sodišče je 1.1904 izreklo, da poleg Nemcev na Nižje Avstrijskem nobene narodnosti ni naseljeno in češki jezik ni v deželi navaden. Nato se je izvolila komisija 20 članov, ki se bo pečala s temi vprašanji.
Koroško.
Celovec, S. oktobra. Deželni zbor je sklenil izvoliti permanentni odsek, ki bo izdelal nov občinski volilni red. Dalje se je izvolil danes nov deželni odbor. Izvoljeni so razna enega vsi dosedanji deželni odborniki-Jutri bo dež. zbor odgođen.
Politični položaj.
Državni zbor.
Dunaj, 8. oktobra. Dne 20. oktobra se snide zopet drž. zbor. V torek se bo pečal ministrski svet z bližajočim se zasedanjem parlamenta. Pred zasedanjem ne bo nobene rekonstrukcije kabiueta, kakor se je to od nekaterih strani slišalo; baron Bienerth bo s svojimi dosedanjimi ministri skušal spraviti parlament v tir. Kakor se čuje, takoj po konstituiranju apeliral na poslance, na kar bo najbrže sledila politična debata. Bienerthovi poskusi se seveda presojajo povsod zelo skeptično. Ker namerava vlada zopet predložiti jezikovne načrte, kakor javlja korespondenca »Centrum«, bodo pač Cehi tem predlogam napovedali ravno tako odločen boj,kakor v zadnjem zasedanju. Pripravljajo se tudi novi nujni predlogi, med njimi predlog na spremeni bo drž. šolskega zakona/
Ogrska kriza.
Budimpešta, 8. oktobra. Vest, da odločitev ni padla niti danes v avdijenci Wekerlovi pri cesarju je vzbudila tu veliko vznemirjenje, kajti s tem se je kriza zopet zavlekla in poostrila. Stranka neodvig-nosti bo porabila vsa parlamentarna sredstva, da pospeši odločitev. Stranka ima za dva tedna izdelan svoj akcijski program in ne bo pod nobenim pogojem privolila v to, da bo državni zbor zaključen dokler traja kriza.
Budimpešta, 8. oktobra. Danes je bila seja zbornice, ki pa je bila zelo slabo obiskana. Od vlade je bil navzoč samo Košut. Seja ni bila
B:/^^
prav nie zanimiva. \*a. dnevnem redu
jutrišnje seje so imunitetne zadeve in interpelacije.
Wahrmund.
Praga, 8. oktobra. Danes je bila seja prof. zbora nemške univerze, ki je bila sklicana v zadeviWahr-mnndovih predavanj. Sklenili so poslati naučnemu ministrstvu izjavo, v kateri se konstatira, da je postopanje ministrstva popolnoma nekorektno; g tem se je ministrstvo dotaknilo svobodo vseučilišč. Proti postopanju ministrstva profesorski zbor protestira in zahteva hitrega konca takim razmeram.
Somišljeniki! liapredojaki!
Vabimo Vas na
narodno-napretfne strani
ki bode
v nedeljo, 10. t. tn. ob 3. pop. v prostorih gosp. Alojzija Šlajpana v Veliki Loki.
Dnevni red:
1. ) Politični položaj. Poroča Adolf m b nikar.
2. ) Organizacija narodno - napredne stranke. Govori prof. Anton Jug.
Somišljeniki, pokažite napredno lice
Vaše zavedne občine in pridite na shod vsi do zadnjega!
Jzvrs. odbor nar.-napreDne stranke.
nmne vesti.
Kranjska finančna prokura-
tnra je urad. o katere razmerah bo enkrat treba v državnem zboru tako krepko izpregovoriti, da bo zagrizenega dr. Pesjaka kar božje prijelo. Ta mož ima načelo, da ne sme noben Slovenec priti k finančni proku-raturi in to načelo izvršuje z izzivajo čo brezobzirnostjo, pač samo vsled potuhe, ki jo dobiva od gotovih strani. Zdaj je spravil k finančni prokuraturi zopet uradnika, ki je trd Nemec in ne zna slovenski. Menda, da se piše dr. F r i t s c h, Slovence domačine, ki žele vstopiti k finančni prokuraturi, odklanjajo, Neince-tu.iee pa sprejemajo. Zdi se nam, da dr. Pesjaku za sprejem k finančni prokuraturi že več ne za-dostuje, da je kdo po rojstvu in mišljenju Nemec in da slovenski ne zna, ego zahteva še dokaz, da je bil dotični kompetent nemški^TKirš in da ima kar mogoče izdatno/ razpraskan i ii razsekan obraz. Menda se je tega naučil iz »Simplicissimusa«, kjer znajo tako dobro karikirati pruske uradne predstojnike, ki tudi ne i jo konipetentov kaj znajo, več le, če so bili burši, če so rezervni oficirji in plemenitaši. — l)r. Pesjak bo »Simplicissimusa« to-iiko časa študiral, da bo sam vanj rišel; zrel je že davno!
-j- Deželna električna centrala, tiospod Tomaž Pavšlar je nervozen. Neprestano je dr. Šusteršiču za peta-
i. Očividno se mu jako mudi, da bi -vdje vodne sile prodal deželi, oziro-dobil zanje denar, naj potem de-
'ia s temi vodnimi silami napravi, .ar hoče, naj že zgradi električno centralo, ali naj je ne zgradi. Pravijo, da je tudi ljudska posojilnica hudo interesirana na tem, da dobi go-spod Tomaž Pavšlar kaj denarja. Tako se torej interesi lepo ujemajo in kadar je tako, potem ni čuda, da '> klerikalci vneti za nakup Pavšlar-
jvih vodnih sil na deželne stroške, -f-   Shod   političnega društva »Vodnik«,   ki   se je vršil v četrtek v Spodnji Šiški,   bil je, kakor se nam poroča iz Šiške, v marsikaterem ožini jako zanimiv in koristen. Dasi se je shod   vsled   sitnarenja okrajnega glavarstva   plakatira] šele opoldan, . • vendar zvečer zbralo lepo Število zborovalcev vseh stanov. Pogreša-i smo pa marsikoga, ki se sicer šte-i" za voditelja.   Debata,   ki se je na shodu zvršila po govorih gg. Ribni-in Žerjava, je vrgla precej luči v naše dokaj zavožene razmere. Ni pravega zaupanja še med napreda jaki. Popolnoma prav je dejal dr. Žerjav, da je po njegovem mnenju Šiška po veliki večini   narodna in napredka, da pa je prišlo do novega čodovi-to sestavljenega    občinskega odbora ( radi razprtij   in napak,   ki so jih
vravili naprednjaki. Delati bo tre-l>a, vse organizacije od korenine do 9 prenoviti, to je hil skupni zaključek vseh govornikov. Kdor^o delal, ta bo naš voditelj, to se je po-vdarjalo, in stališče je edino pravilno. Po našem mnenju je bil četrtkov shod za našo občino dalekosežnega ] >() ni ena. Vrše naj se zdaj precej občni zbori vseh naših organizacij, osobito občni zbor našega političnega društva »Vodnik«.   Priredi  naj se
vsak meeee tak shod, pahnimo ođ tebe vsako nadutost, bahavost in brez-delnost, temuč Čilo in pogumno začnimo socijalno delati na skrajno demokratični podlagi — vsi skupaj, kmetje, delavci, posestniki, uradniki, da postane Šiška v političnem pa tudi v vsakem drugem oziru vseskoz napredna občina na pragu Ljubljane.
+ Idrijska frakarija to je najnovejši Oswaldov argument proti prezidanju občinskega poslopja št. 509. Frakarski dom tako nazivlje klerikalni zavijalec resnice bodoči mestni dom. Pač žalostno spričevalo klerikalne argumentacije proti nujno potrebnemu prezida vanj u obč. hiše št. 509. Seveda z nečem je treba huj-skati svoja »nerazsodna bitja« in če že ni drugega, tedaj je tudi »frakari-ja« dobra. Vemo pa, da bi prišel c. kr. katehet Osald v nemalo zadrego, če bi moral navajati, koga vse prišteva med »idrijsko« frakarijo! Kdor pozna idrijske razmere, se mora zgnjusiti nad takim pisanjem brezvestnega klerikalnega hujskača. Seveda je to hujskanje brezpomembno, ker so prišle »Slovenčeve« idrijske novice vsled večnih laži, zavijanja resnice in podlega obrekovanja ob ves kredit. Pri javnem shodu, kjer je bilo dva tisoč idrijskega prebivalstva navzočega, se je enodušno izjavilo za prezidanje občinskega poslopja. Zakaj se vendar takrat ni ojuna-čil klerikalni malovredni dopisun ter povedal o idrijski frakariji! Zakaj so se glasovi klerikalcem ravno v tretjem razredu pri novih občinskih volitvah tako posušili! Oswald je baje naročil tudi samo radi frakarije 16 orožnikov v Idrijo, ko se je radi pre-zidavanja obč. poslopja razpustil občinski odbor, in njegovo častito osebnost je moral čuvati po noči orožnik pred frakarijo! In ali nima Oswald v roki prepisa načrta nove pogodbe med Čitalnico in občino, iz katerega je razvidno, da bi v resnici imela le čitalnica najmanjšo sobico ter štiri ali pet dni prednostno pravico za porabo velike dvorane ter za to plačevala precejšnjo najemščino 200 kron, vsi drugi prostori in dnevi v letu pa bi bili v izključno razpolago občini. Prav edino radi tega, da se obstoječe občinsko društveno poslopje odpre vsemu idrijskemu prebivalstvu neglede na stranko, se je pričela tozadevna, akcija za prezidavanje, ki je bilo sicer tudi nujno potrebno in z gospodarskega stališča občine tudi povsem utemeljeno. Da to vprašanje sedaj bega javnost in občina trpi veliko in občutno škodo, je edino zasluga c. kr. kateheta Osvvalda, ki si t cm sedaj svojo grešno vest z — idrijsko frakarijo. Njemu je pripisovati na rovaš, da je nekaj časa vodil občinsko upravo človek, o katerem se javno govori, da je svoječasno po krivem prisegel. C. kr. katehet Os-wald naj torej le še pride z idrijsko frakarijo, posvetiti mu hočemo korenito!
'4-Vsi oproščeni Srbi na svobodi. Kakor smo poročali, je bilo v zagrebškem »veleizdajniškem« procesu izmed 53 obtožencev oproščenih 22 vsake krivde in kazni. Državni pravdnik Aceurti je prvotno vložil ničnostno pritožbo radi oprostilne razsodbe samo glede dvanajsetorice, zato je sodišče ostalih deset takoj izpustilo iz zapora. Kakor javljajo iz Zagreba, je državni pravdnik sedaj umaknil ničnostno pritožijo tudi glede dvanajsetorice, vsled česar je bilo sodišče primorano tudi te izpustiti na svobodo. Ta korak državnega pravdništva je veleznačilen. Državni pravdnik je namreč s tem priznal, da so vsi oni obtoženci, ki jih je sodišče oprostilo, popolnoma nedolžni, ker ako bi jih ne smatral za nedolžne, bi ne umaknil ničnostne pritoži >e proti oprostilni razsodbi glede njih. S tem pa je tudi priznal, da je 22 ljudi popolnoma po nedolžnem obtožil ter predlagal za nje, dasi je bil o njih prepričan, da so nedolžni, kot kazen prvotno smrt na vešalih in v svojem končnem govoru dne 12. septembra še 10- do 20Ietno težko ječo! 22 popolnoma nedolžnih ljudi je torej sedelo v ječi skupaj preko 20 let, to priznava sedaj sam državni pravdnik Aceurti. Ali ni to nekaj naravnost strašnega, ali ne kaže to v kaj čudni luči pravosodstva? Ali se je potem čuditi, ako se je vsa evropska javnost zgražala nad zagrebškim procesom kot pravosodnim škandalom, ki ga nima primere v evropski zgodovini 1 — Dvanajseto-rica je v četrtek zapustila ječo, v kateri je zdihovala po nedolžnem skoro poldrugo leto. Zagrebško narodno občinstvo jim je priredilo iskren sprejem. Na komerzu, prirejenem njim na čast v hotelu »Royal«, so med drugimi- govorili urednik »Po-kreta» Wilder, poslanci dr. Medako-vič, dr. Popović, Pribičevič, Banja-nin, pravnik Juriša, kmet Paučić in zagovornik dr. Budisavljević. Izmed oproščenih Srbov sta govorila gozdar Gjurič in tajnik Cudič. Zahvaljevala sta se zagovornikom za požrtvovalno obrambo, hrvatski javnosti pa za bratske simpatije, ki jih je izkazovala obtožencem. i
rP Lepe šolske razmere v okraju celjskem. Kakor smo že poročali, bil je nedavno suspendiran od šolskega vodstva nadučitelj na okol. šoli v Celju, g. A. Gradišnik, in to, kakor smo se informovali, brez prejšnje preiskave, le baje zato, ker se glede porazdelitve razredov ni koj udal odredbi okr. šolskega sveta, ki je bila izdana na povzročitev mu podrejenega učitelja. Ne bomo preiskovali, kako in zakaj je prišlo do tega; a to lahko rečemo, da se nam vsa stvar dozdeva zelo — pristranska. — Nadučitelj kot šolski vodja mora imeti svoje pravice in teh mu vendar ne more kratiti podrejen učitelj, čeravno se za tistim skriva vsa njegova klika. Moža, ki je doslej brez vsake kazni osivel v šolski službi, kar tako suspendirati od agend šolskega vodstva in je izročati učitelju na tistem zavodu, ki pa je sam v disciplinarni preiskavi, — to kratkomalo ne gre. — Radovedni smo, kaj poreče k takemu nasilnemu aktu, organizirano učiteljstvo, kaj menijo glede njega — šolski voditelji!! Bodi si že tako ali tako, ta odredba predsednika okr. šol. sveta okol. Celje, absolutno ni bila na mestu! To se pravi avtoriteto šolskih voditeljev devati v nič ter ustvarjati nekaj, nad čemer se utegne spodtikovati tudi — drugod vsak red! — Če so šolski voditelji potrebni, potem naj se jih do skrajne meje čuva — odgovornosti imajo itak odveč —; če jih pa treba ni, potem pa naj se najde kakor drug modus. A dokler ta institucija še obstaja, dotlej naj se jo ščiti vsaj v toliko, da bode mogla shajati. Pa kar tako — na pritisk — ves ugled šolskih vodstev dajati v nič, to je nečuvenost, ki odločno tirja — remedure.
-f- Imenovanja v davčni službi. Davčnim vežbenikom so imenovani: abiturijent Josip Pirei za Ljubljano, učenec 6. realčnega razreda Josip Bajt za Lož, učenec 6. gimn. razreda Alojzij Lazar za Kranj, učenec 6. gimn. razreda Ivan Ma-dr o n i č za Kamnik, učenec 6. gimn. razreda Karel Ž a b k a r za Novo mesto. — Premeščena sta: davčni asistent Josip B e k š iz Ilir. Bistrice v Ljubljano, davčni asistent Rud. P e h a č e k iz Postojne v Ilirsko Bistrico. — Upokojen je davčni oskrbnik Kamilo M u r g e 1 v Ribnici.
— Šentjakobsko-trnovska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda priredi dne 13. novembra ob 8. zvečer v gostilni g. Frana Kavčiča na P r i v o z u zabavni večer pod naslovom : »Martinova goska v Pru-lah«. Druga narodna društva že sedaj prosimo, da blagovolijo upoštevati to. Zabavni večer bo veleza-nimiv. Na sporedu bo godba, petje, šaljiva pošta, dražba »Martinove go-ske« itd. Podružnica se je letos zopet vzbudila iz dolgoletnega spanja in marljvo deluje v prospeh naši prepotrebni obrambni družbi. Zato se tudi nadejamo, da bo si. občinstvo poselilo to zabavo v čim največjem številu, posebno ker bo vstopnina zelo nizka, samo — 20 vinarjev. Bodi torej ta večer Kavčičeva gostilna zbirališče vseh zavednih narodnih Slovencev šentjakobskega in trnov-sko-krakovskega okraja!
— Za našo šolsko družbo. Gorenjsko akademično ferijalno društvo »Vesna« je priredilo veselico z igrokazom »Roko vn jači« v Pod-brezjah, ki je kljub vsej protiagita-ciji tako dobro vspela, da jo je bilo treba ponoviti. Polovico čistega dobička obeh prireditev, ki sta se vršili dne 4. in 8. septembra, je poslala »Vesna« na družbo sv. Cirila in Metoda v znesku 61 K 18 v. »Vesni« "pa kličemo: »Kljub vsem zaprekam naprej po začrtani poti!«
— Žensko telovadno društvo v Ljubljani uljudno naznanja, da je prihodnja društvena redna telovadba za članice v sobotah od 8. do pol 10. zvečer. Sestre blagovolijo se zglasiti v Sokolski telovadnici v gori omenjenih urah.
— Odbor telovadnega društva »Sokol II.« vabi ponovno vse svoje člane, redne in podporne, k sestanku, ki se vrši jutri v nedeljo ob 10. pri br. Fvan Kavči ču, Pri voz. Na dnevnem redu je razgovor o društvu za zgradbo in vzdržavanje sokolske-ga doma »Sokola II«.
— »Domovini« so darovali gg.: J. Bole na Reki 100 K, ravnatelj Macher, prokurist Platnar profesor v p. Borštner, profesor Orožen, sodni svetnik Kobler in profesor dr. Sa-jovic po 4 K. Vsem iskrena zahvala-la! Obenem prosimo vse prijatelje naše srednješolske mladine nadaljnjih podpor.
— Razstava dalmatinskih umetnikov v Ljubljani. Kakor smo že poročali, prirede dalmatinski umetniki v Jakopičevem paviljonu razstavo. Kakor čujemo, se ta razstava otvori že v soboto 16. t. m. in bo trajala do 31. novembra. Pripravljalna dela vodi znani hrvatski slikar Emanuel Vidović v Splitu.
— Slovensko pevsko društvo »Slovan« vabi na prvo veliko vinsko trgatev, ki jo priredi v nedeljo, dne 10. oktobra yt vseh   prostorih gosp.
Antona Steinerja na Opekarski cesti št. 25 v Trnovem. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo 30 vin. Ker je čisti dobiček namenjen društvenim potrebam, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi Ciprijan, Barig-lica, trnovski župan, in njegov šri-bar Antepupolo Kneftra pl. Tintnik.
— Veselični odsek društva slovenskih trgovskih sotrudnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani opozarja ponovno na vinsko trgatev, ki se vrši v nedeljo dne 10. t. m. v prostorih restavracije »Zeleni hrib«. Za vsakovrstno zabavo je jako dobro preskrbljeno. Začetek ob pol 5. popoldne. Vstopnina 40 vin. Plesni odsek društva slov. trg. sotrudnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani javlja ponovno, da otvori plesne vaje v nedeljo 10. t. m. ob 3. uri popoldne v salonu hotel »Ilirija« in pričakuje, da se udeleže vsi člani, ki so se priglasili.
— Mednarodna kolesarska dirka Ljubljana - Reka, ki se je vršila te dni, je imela naslednji uspeh: A. Valencich (klub »Unione« v Trstu) 4 ure 17 m, A. K i s s (klub »Tosveres« Budimpešta) 4 ure 18 minut, M. M e n i g a (klub »Orao« Zagreb) 4 ure 22 minut, M. Roma-g n o 1 i (klub »Falco« Reka) 4 ure 26 minut in C. Vercenassi (klub »Falco« Reka) 4 ure 26 minut. Vsi drugi so došli v določenem času. Prireditelji in udeležniki dirke se zahvaljujejo posebno lepo gg. Barletu, Veselu in Cudnu ter slov. klubu bicikli-stov za vse prijaznosti, ki so jim jih izkazali in za ves trud, ki so jim ga posvetili.
Včerajšnji potres je bil eden najmočnejših v zadnjih dvanajstih letih. Kje je bilo središšče, še danes ni dognano. V Gradcu pravijo, da kakih 200 km proti jugu, v Ljubljani menijo, da kakih 150 km od nas. Potres je polomil instrumente graške potresne opazovalnice. O potresu smo dobili še naslednja poročila: Št. Vid-Grobelno: Dne 8. t. m. imeli smo pri nas potres, kakršnega niti stari ljudje ne pomnijo. Ob času A/4 na 11. uro je začela zemlja valovati in temu so sledili sunki od spodaj navzgor. Omet je letel raz stropa in obokov ter napravil razpoke. Stoječi predmeti so popadali na tla. Pri hišah zlasti na novo prenovljenem šolskem poslopju je napravil mnogo škode. Potres je trajal do 15 sekund. — Krško: Dne 8. oktobra je bil v Krškem ob 10. uri 58 min. dopoldne močan potres. Bila sta dva sunka zaporedoma. Smer severozahodna - južno-vshodna. — Vel. Dolina p. Jesenice, Dolenjsko: Dne 8. t. m. dopoldne, točno ob 11. uri, čutili smo tukaj močan potresni sunek, trajajoč par sekund. Smer se domneva od jugovzhoda proti severozapadu. i Najbrže je bilo tukaj blizo središče). — Št. Jernej: V petek 8. t. ni. ob 10. uri 56 min. zjutraj je bil tu 5 sekund trajajoč jako močan potres. Smer mu je bila od severozahoda do jugovzhoda. Iz mnogih hiš je letela opeka raz streh, omet je odpadal od stropov, živali so postajale nemirne in psi so lajali. Gozdne ptice so flofotale prestrašene okoli. V nekaterih sobah so se občutljiva nihala pri urah vstavila. Ta potres je bil najmočnejši za onim iz leta 1895. — Suhor pri Metliki. Dne 8. t. m. ob 11. uri dopoldne čutili smo močan potresni sunek trajajoč 6 do 10 sekunt. Omenjeni sunek je bil tako močan da se je v sobah, kar na stenah visi vse semtertja premikalo. —Zagorje ob Savi. Dne 8. t. m. smo čutili močen potresni sunek ob 11. uri 1 min. 47 sekund, kateri je trajal približno do 15 sekund, smerom od juga proti severu. Sunek je bil toliko močan, da so se v cerkvenem stolpu oglasili zvonovi, in raz strehe je priletela opeka. — Metlika. Danes, 8. t. m. je bil 8 sekund pred 11. uro dopoldne močan potresni sunek, katerega je spremljalo močno podzemsko bobnenje. Trajal je 3 sekunde, smer od jugo-zahoda. — Litija. Danes 8. t. m. smo imeli dopoldne od 11. uri precej močan potres, ki je trajal par sekund. Posode v sobah in kuhinjah so žvenketale, v neki trgovini vstavila se je celo ura. Posebno zelo se je čutil na mostu, ki se je zibal in škripal. — Žužemberk: Dne 8. t. m. dopoldne ob 11. uri smo čutili kakih 10 sekund trajajoč potres v smeri od zahoda proti vzhodu.
Gasilno društvo v Dravljah priredi veliko vinsko trgatev v nedeljo 10. oktobra 1909 v gostilniških prostorih g. Ivana Kregarja. Začetek ob 4. popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor.
Vroča kri. Preteklo sredo zvečer je popivalo več mladeničev, ki bi drugi dan imeli nastopiti vojaško službo, in nekaj drugih ljudi v Koc-janovi gostilni v Kozar j ah. Iz neznatnega vzroka je nastal prepir, pri katerem je 211etni fant Ma k o v e c z Viča trikrat z nožem sunil v trebuh čevljarja Vrhovca iz Kozari j, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico, kjer je včeraj zjutraj umrl. Umrli Vrhovee je bil dele 26 let star, oženjen in oče treh otrok«
Slovenska   posest v nevarnosti.
Opozarjamo vnovič na prodajo Knezovega posestva z mlinom v Domžalah. Licitacija bo dne 12. novembra. Kake važnosti je, da ostane to posestvo v slovenskih rokah, smo že popisali. Kupci, ki bi si hoteli posestvo ogledati, naj se zglase v tovarni slamnikov g. Fr. Cerarja v. Stobu pri Domžalah.
»Će bote hodili v cerkev, dobite sobo«, tako je dejal župnik na Su-horju ubogi učiteljici, ki se more potikati po kmetskih hišah okrog. Na suhorski šoli je poleg učiteljevega stanovanja še ena soba za učiteljico na razpolago. Ker pa v šoli poučujeta dve učiteljici, ena stalna in ena suplentinja, določa učitelj, kateri izmed obeh dovoli vporabo sobe. Stalna učiteljica, ki že tri leta službuje na ti šoli, sobe ni dobila, ker je »liberalka«. Župnik in učitelj sta tedaj sklenila, da se soba odda suplentinji. Začela pa je župnika peči vest, pa pokliče »ekskomunicirano« učiteljico k sebi ter ji pravi: »če bote hodili v cerkev, dobite sobo. Pa vsako nedeljo morate tudi z otroci priti v cerkev«. Učiteljica pa mu odgovori: »če ni druge pravice, pa raje krivico trpim. Z otroci v cerkev bom šla, kadar je to predpisano, a da bi vsako nedeljo hodila z njimi v cerkev, to ne stoji nikjer predpisano«. Sobo so oddali novodošli suplentinji, »ne-spokornico« pa so obsodili, da mora slej kot prej ob četrtkih poučevati v ponavljahu šoli. Slučaj se sam priporoča v razmišljcvanje gg. šolskim nadzornikom.
Iz Št. Lovrenca. Naš župnik Oblak se zelo rad peča z gnojnico. Tako se zanima za gnojnico, da je bil zaradi nje že obsojen na 14 dni riče-ta. Pri naprednjaku Kolencu teče, kadar je naliv, voda čez cesto. Doslej se ni nihče zmenil za to. Oblaka pa spominja ta voda na njegov sodu i j-ski ričet in hitro je Kolenca ovadil oblasti, tako da bo imel precej stroškov. Čudno pri vsem tem je le, da župnika nič ne ovira gnojnica, ki teče čez cesto, vodečo Martinjo v a s. Ljudje pravijo, da ljubezni ni nobena pot pretrnjeva; ali je tudi gnojnica ne ovira, g. župnik?
Uboj. V sredo ponoči je Miha Ferlin iz Drašče vasi pri Žužemberku pri pretepu zadal Janezu Mehletu z nožem tako hudo rano v vrat, da je nesrečnik na mestu izdihnil. Ranjki je bil edini sin svojih staršev.
Iz Čateža se nam piše: V ponedeljek je vozil- Pavlinov hlapec iz ^Trebnjega vino. Po nesreči je padel pod voz, tako da mu je zdrobilo nogo. Ko je ležal v velikih bolečinah na kraju nesreče, se pripelje mimo oče našega župnika. Ljudje so ga prosili, naj vzame ponesrečenca na voz, a on tega ni storil. Morali so čakati na voz gosp. Urbančiča, ki ga je peljal v Trebnje. V farovžu ne išči nič, pustiš pa tam lahko vse, da bo-deš laže zveličan. Tukaj se vidi krščanka usmiljenost.
Meščanska šola v Krškem šteje letos 132 učencev in sicer prvi razred 52, drugi 32, tretji 34 in enoletni učni tečaj (četrti razred) 14.
Iz Mokronoga. V soboto, dne 2. t. m. so priredili v Mokronogu hrvaški igralci gledališki večer. Istega je posetila v pretežni večini vsa tukajšnja inteligenca, manj je bilo opaziti tržaHstva, kar pa je pripisavati na rovaš temu, da se je za predstavo premalo vedelo in to zbog tega, ker igralci krajevnih razmer ne poznajo in tako niso dostavili vabil, kakor bi v njih lastnem interesu bilo želeti. Vendar je večer nesel 26 K 60 h: od dobička so igralci naklonili naši šolski družbi 5 K 40 h, za kar jim bodi izrečena presrčna hvala in obenem toplo priporočamo, naj jih naše narodno čuteče občinstvo povsod podpira.
Trgatev v Belokrajini se je začela. Vinskih trgovcev prihaja vedno več v naše kraje, upati je, da se število še pomnoži zlasti ko je cena tako nizka. Letošnji pridelek se dobi liter po 20 h in 18 h. Dasiravno je gniloba letos mnogo škode naredila, obeta biti novo vino vendar dobro in vzlic temu bodo hrami zopet polni. Trgovci, ne zamudite te prilike, pri' dite po pristnega belokranjca.
»Sokol« v Postojni priredi v soboto dne 9. t. ob 8. zvečer v kavarni g. Barage izvanredni občni zbor. —• Spored: 1. Izprememba pravil. 2. Pogovor o ustanovitvi društva »Sokolski dom«. 3. Slučajnosti. Sokoli! Pri' dite polnoštevilno!
Poglavje o pokvarjeni mladini. Z Bleda se nam piše: Sobotni »Slovenec« piše o tatinski družbi šolarjev na Bledu. Obsojamo sicer vsako hudobijo otrok, vedar smo proti temu, da bi se postopalo z otroci, kakor s kakšnimi hudodelci, posebno ker je večina otrok, ki so bili v tatinski družbi, nedolžna. »Slovenec« in njegov sin »Domoljub« sta že par dni prej poročala s posebnim veseljem v kratki notici, da je mnogo otrok tatinske družbe liberalnih staršev. Naj bi bila oba tiho! Ali ne priznata s tem, da so bili tudi otroci klerikalnih staršev zravent »Slovencev« dopisan
kliče na pomoč politično oblast in.ji svetuje, naj gre stvari do dna in do-žene,  kje so vzroki te izkvarjenosti. Tudi mi to želimo, kar pa zna postati dopisunn »Slovenca« neprijetno. Stvar je namreč tale:   okrog   15 šolarjev,   starih do 14 let je bilo organiziranih v tatinski družbi,   ki jo ob raznih prilikah kradla denar.   V tej družbi so bili tudi otroci 1. in 2. razreda.   Vsakemu bode takoj umljivo, da so bili isti zapeljani. »Slovencev« dopisun zvrača seveda vso krivdo na Sokola in pravi,  da so bili ti mladi tatovi večinoma »člani« Sokola. Pripomnimo,   da mora vsak, kdor hoče postati član Sokola, biti star najmanj 18 let. »Slovencev« dopisun si ne sme misliti, da smo pri Čukih, kjer mogoče   sprejemajo   in   štejejo za člane smrkavce stare 14 let in manj, ka-koršni   so  bili   v   tnkajšiii tatinski družbi.   Kes je bilo   med njimi tudi nekaj takih, ki so pri sokolskem naraščaju, ti pa so bili zapeljani. Tisti pa,   ki jih je zapeljal in organiziral, sploh ni bil nikdar   pri naraščaju, njegov namestnik v tatinski družbi pa je bil par   mesecev prej, prodno se je prišlo tatinski   družbi na sled, izključen iz naraščaja. In ta dva tiča, na katera pada vsa krivda, najbolj pridno   zahajata   v cerkev, morda krast, kdo ve. »Sloveneevemu« dopi-sunu pa povemo še nekaj, česar on ni omenil v svojem članku.   Kdo pa so tisti otroci,   ki so pod gradom in na Bledu počenjali   s   poglavarjem tatinske družbe, tistim, ki tako pridno zahaja   v cerkev,   svinjarije,   o ka-koršnih piše »Slov. Narod« št. 228 in ki   so   se godile v Ljubljani. Tudi tukaj so imeli otroci, med njimi tudi deklice, cele orgije. Škoda, da nimamo v Sokolu   ženskega oddelka, bi vsaj »Slovencev« dopisan   lahko obdolžil zopet Sokola.   A ženskega oddelka v Sokolu   slučajno   ni in zato pisnn tudi o teli svinjarijah ni ni-česar omenil. Mi pa zahtevamo, da se gre tnkaj do dna in dožene,   kje so vzroki tej izkvaijenosti, ki je veliko večja, kakor pa mala tatvina. Kakor nam je znano,   so bili zraven otroci, ki so zelo radi sučejo   okrog cerkve in farovža.   Kako   tudi ne. Župnik ima dva mlada bika,   katera spušča na   dvorišču.   Otroci   seveda to nenavadno počeiijanje   pred cerkvijo nemoteno gleda.jo.   Ali je mogoče to vzgoja ii"? katoliški podlagi? Če »Slovencev« dopisun takoj ne utihne, mu bodemo  povedali take stvari,   da se mu bode   kar   bliskalo okrog glave. Materijala imamo dovolj.   Mi dobro vemo, kaj bode np;.e klerikalce. Ni jim prav, da se naš Sokol tako krepko razvija. Spravili so se zato na naraščaj.   Ampak nakana se jim bode izjalovila,   naj kriče po časopisih in prižnicah še tako gorostasna obrekovanja in lazi.   Gospodu uadučitelju, ki je baje prepovedal šolarjem telo- , vadbo pri Sokolu, svetujemo, da bere št. 12 »Slovenskega Doma«. Tam čitamo o nekem Miheliču, začasnemu vodji šole v Št. Vidu. Ta gospod zahteva,   da ne sme   sokolski naraščaj nositi kroja,   še   več,   nikdo izmed učencev ne sme telovaditi pri Sokolu,   ako se ne podpišeta oče in mati in ne dobita zato dovoljenja od župnika.   Za vzgojo v šoli je odgovorno šolsko vodstvo,   v šoli sme prepovedati vsakojake znake.   Izven šole pa so za vzgojo otrok   odgovorni starši in si te pravice   nikdar   ne pustimo vzeti,   kajti to je naša naravna pra.-vica. Sokolski naraščaj je in bode nastopal izven šole v kroju in sicer najmanj tako dolgo, dokler bodo šolari-ce nosile znake Marijine družbe. Od obeh teh društev ni nobeno politično, obe pa državno pripoznani. Telovadba pri Sokolu pa je še v korist države, katera potrebuje krepkih branilcev domovine. Tako piše »Slovenski Dom« in to velja tudi za vas g. nad-učitelj.   Telovadbe pri naraščaju ne bodete   prepovedali,   naj je to vam oziroma župniku prav ali ne. Dopisunn pa povemo še enkrat, da ako takoj   ne utihne,   posvetimo s takimi stvarmi,   ki   bodo   njemu, kakor tudi dragim gospodom, dičnim klerikalcem, silno neprijetne.
Na Bledu je bilo 5ctos 3412 več tujcev kakor v lanski sezoni, navzlic uprav grozoviti gonji po nemških listih In navzlic priseganju ljubljanski Ji kazinotov, da zaradi 20. septembra ne bo prišel noben Nemec več na Kranjsko. Navedena številka priča, koliko je zaleglo kričanje ljubljanskih nemškutarjev po nemških časopisih. Skoro 100% več tujcev kakor v predidoči sezoni. — To je ogromen napredek in uprav glasna zaušnica tistim, ki se toliko trudijo, da bi pripravili Kranjsko de-, :o ob nje dobro ime in oškodovali tujski promet.
Brivski »cagar« v Boh. Bistrici. Brivcu v Boh. Bistrici so bili neznani zlikovci ukradli »cagar«. Takoj ie »Domoljub« vedel poročati, da v Boh. Bistrici sploh ni brivca. Ko je »Slov. Narod« stvar malo pojasnil in dal mal migljaj, da so najbrž »Domoljubovi« prijatelji »cagar« ukradli — glej spaka, pa sei je hitro našlo ukradeno kazalo. Županstvo pravi, da je orožnik našel kazalo v parku ob cesti in drugo na
njivi. & kdaj je prišlo v park in na njivo. Brez dvoma šele potem, ko je bil migljaj v »Slovenskem Narodu« in so se »Domoljubci«  — ustrašili.
»Sokol« na Jesenicah priredi v nedeljo, dne 10. t. m. v restavraciji pri »Sokolu« na Jesenicah vinsko trgatev.
Na progi Jesenice - Trbiž sta bila opuščena s 1. oktobrom oba nočna vlaka št. 1720 in 1721. Iz štedljivosti baje, ki ima svoje vzroke, kakor se čuje, v velikanskh zgubah, katere so napravili komercijalni ženiji državne železnice z gotovimi kupčijskimi pogodbami.    Zato   naj trpijo seve pred vsem slovenski kraji. Ce s tem trpi ves   zvezni   promet z Gorenjsko in Kanalsko dolino,   kaj mari ljudem,   ki   imajo pespeševati promet. Pošta, ki je preje prihajala po noči in bila v gorenjskih krajih dostavljena že ob 8. zjutraj, gre iz Jesenic preko Beljaka-Trbiž na Kranjsko nazaj, in srečen si, če jo dobiš ob 10. uri, navadno pa še le ob 11. dopoldne. Da je pri tej prijazni poštni zvezi dana prilika, da se pošta zapelje, je jasno in se je v prvem tednu že zgodilo. Kaj bo v prihodnje še le! Ako imaš opravila dopoldne v Ljubljani, ali kaj nakupiti v Kranju, moraš se odpeljati že dan popre je, s tem izgubljati čas in tratiti denar. In to vse, da prištedi tržaška direkcija izdatke za nočno službo svojim uslužbencem, da se pokrijejo izgube drugje, Pa morda še iz druzih vzrokov. Podpreti Beljak in Celovec gospodarski, speljati vse zveze in ves kupčijski promet tako, da se primora vso Kanalsko inGorenjsko dolino nakupovati v teh zagrizenih nemških gnezdih in podpirati ohole beljaške in   celovške trgovce.   Tako gre vse po znanem nemškem receptu, in gorenjskem županom se je pa baje dalo   pri najvišjem uradniku tržaško direkcije za prometni urad zelo značilen   odgovor in imenitno tolažbe: Pred 30 leti sta šla komaj dva vlaka in ljudje so na Gorenjskem vender shajali.     Da, da, shajali so, in dandanes bi pa železnica   in Gorenjci shajali, če bi takih gospodov pri direkciji ne bilo!
Iz Zagorja ob Savi. Kot liberalni agitatorček sem imel za časa občinskih volitev toliko dela, da utegnem šele sedaj odgovoriti dopisniku »Rdečega Prapora«; upam, da mi bo to zamudo oprostil. Z ozirom na notico v »Rdečem Praporu«, v kateri trdi dopisnik, da je v tožbi Čobal-Flisek priča povsem drugače govorila kot jaz, izjavljam, da je to neresnično. Na sodnikovo vprašanje, če sem res rekel, da Čobal naklada svojim pristašem davek, sem to potrdil in se skliceval na članek v /Slov. Narodu« z dne 17. avgusta. Tam je bilo povedano, da Čobal prav rad vidi, da se kolikor mogoče veliko število delavcev vpiše med davkoplačevalce, da ima pri volitvi davčne komisije več volil cev. Iz tega sem jaz sklepal, da je on kriv, da plačujejo delavci davek. Ali nisem tako govoril? Dokaz tega je sodni zapisnik v Litiji. Čobal je sicer hotel od mene dobiti izjavo in preklic, a tega ni dosegel. Vem, da mu ni dalo spati, da se mu priprost rokodelec upa ustavljati. Čobal se pač ravna po zgledu starih Rimlja-nov. Ti so vpili »Kristjane pred leve«, Čobal pa pravi: »liberalec in rokodelec pred sodni jo«, če kdo noče trobiti v njegov rog. Za sedaj dovolj. Če pa hoče dopisnik »Rdečega Prapora«, sem mu vedno na razpolaganje. — Karol Flisek.
Krasna slovenščina. V roke smo dobili reklamni letak znane nemške tvrdke H. Francka sinovi; ta letak ima nastopen tekst: »Odprt Nadomestek za kavo in odprta figova kava ni so nekuli zanesljivi čisti, se radi navzamejo tujega duha, se posušijo ino zgubjiš dišavo in moč ino stem tudi okus. — »Nezavita« kavina Moka in nezaviti cikorjin zorob. Naj bolj kupiti dobro zavite surogate kave ko se ne morejo navzamiti praha in slabega duha. — Ne kupite nekolj: nezavitega: kavnega Nado-mestka! an pak, častita gospodina uprašate najbolše nar bel močan, narr bel zanesli v ino zatu nar bel cenjen pristni »Franck'ov« kavni Nadomestek čist in pristen le v teh škatleh in okrogle ses tem Markam: (poleg so natisnena varstvene znamke) in tem podpisom: Henrik Francka sinovi.« — Upamo,«da bodo naše slovenske gospodinje Fran-ckovo kavo, ki se v teh letakih s tako krasno slovenščino priporoča, na primeren način upoštevale.
Obsojen urednik. Urednik »Deutsche Wacht« Nemec Šidlo, je bil radi žaljenja dr. Kukovca obsojen na 15 K globe oziroma 36 ur zapora.
Zagrebški sodniki v »veleizdaj-niškem procesu nastopijo, kakor javljajo hrvatski listi, z državnim pravdni kom Accurtijem vred dopust, ki bo trajal do novega leta. Predsednik Tarabocchia, votanta Pavešić in Kušt ter državni pravdnik Aceurti gredo v Italijo, da se odpočijejo od naporov in truda, ki
so ga imeli pri »veleiadajniškem« procesu, votant Cekuš pa se gre »zdravit« v toplice bana barona Raucha v Stibico.
Nov srbski Ust V Belgradu osnujejo podjetje, zasnovano po vzoru naše »Narodne tiskarne«. Osnovni delniški kapital bo znašal 60.000 kron. Ta glavnica je večinoma že nabrana. Podjetje bo izdajalo nov srbski nestrankarski dnevnik, ki se bo boril za svobodomiselna načela ter propagiral kulturno in narodno edinstvo vseh Jugoslovanov. Glavni urednik novega lista bo bivši načelnik srbskega tiskovnega urada Savić. Želimo novemu podjetju mnogo uspeha!
Prvi kinematograf »Pathe« prej »Edison«. Dunajska cesta št. 22 ima od sobote, 9. do torka, 12. oktobra sledeči spored: Švica. (Po naravi.) Otelo. (Komično.) Slavnost 251etniee pevskega društva »Slavec«. Prince-sinja in sužnja- (Drama iz zgodovine Rimljanov.) Vendar sami (KomiČ no.) Vsak ponedeljek sodeluje pri predstavah »Slovenska Filharmonija.«
Elektro - Radiograf »Ideal« na
vogalu Dunajske in Franca Jožefa ceste pri pošti ima od sobote, dne 9. oktobra do torka, dne 12. oktobra 1009 sledeči spored: Zločin očeta. (Zaloigra.) Slavnost v spomin vojne pri Poltavi v Rusiji. (Naravni posnetek.) Legenda svetiljke. (Drama.) Pes roparjev. (Komično.) Vsak petek sodeluje pri predstavah »Slovenska Filharmonija«.
Zdravstveno stanje v Ljubljani. Odl9. do 25. septembra se je rodilo 22 otrok; v istem času je umrlo 17 oseb in sicer 3 za sušico, 2 za mrtvo-udom, 11 za različnimi drugimi boleznimi.
Zaklalo se je v Ljubljani od 19. do 2(>. septembra t. 1. 92 volov, dve kravi, 8 bikov, 193 prašičev, 178 telet, G3 koštrunov in 1 kozlič. Upe-Ijalo se je 4 zaklane prašiče, 9 zaklanih telet in 681 kg mesa.
Michelsova menežarija se je nastanila za nekaj časa v Ljubljani. Ima najraznovrstnejše živali, kakor leve, leoparde, različne medvede, hijene, volkove, šakale, prešičje slone, noja, najraznovrstnejše opice, kače iz vseh delov sveta itd. Nastopa tudi mis Anitta z dresiranimi živalimi.
V vlaku pozabil je na tržaškem kolodvoru, v vlaku, ki se je odpeljal proti Jesenicam neki češki dijak dne 23. septembra mal črn kovčeg iz povoskanega platna, v katerem je bilo nekaj perila, knjige itd. Kdor je kovčeg našel,, se vljudno prosi, da to naznani na naslov: V« M. Zalar, Ljubljana, hotel »Tivoli«.
Pogreša se že od julija meseca lTletni učenec 8. razreda Anton Jarc iz Črne vasi. Navedeni je precej velik, okroglega obraza., kostanjevih las, rujavih oči ter ima kot posebno znamenje brazgotino na zgornji ustnici. Kdor bi vedel kaj o njem, naj sporoči to mestni policiji ljubljanski.
Arctovalo je orožništvo v Vod-maiu 231etnega delavca Alojzija Si-mončiča, pristojnega v Ljubljano, ker ga je deželno sodišče zasledovalo v policijski tirainici zaradi hudodelstva teške telesne poškodbe.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 20 Slovencev in 47 Hrvatov, nazaj je prišlo 30 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Šolska učenka Amalija Vidiceva je izgubila zlato žensko uro in zlato kratko verižico. — Šolska učenka Marija srednjo vsoto denarja. —- Pekovski vajenec Fran Lovšin je našel usnja-to denarnico s srednjo vsoto denarja.
Zatekel se je k magistratnemu slugi Antonu Moharju pes, srednje velikosti, bel, na hrbtu in glavi lisast ter ima rujav, odsekan rep. — Lastnik ga dobi pri njem na magistratu.
Zaletel se jc kanarček, katerega dobi lastnik v Ilirski ulici št. 21, pritličje, desno.
Uradne vesti. Dne 11. novembra t. 1. bo pri okrajni sodniji na Brdu dražba zemljišč vi. št. 28 in 204 kat. obč. Peče (gostilna in trgovina), cenjenih na 23.648 K. Najmanjši ponu-dek znaša 15.812 K.
leželtf zbor
XII. seja.
Ljubljana, 8. okt.
Dnevni red.
Dnevni red današnje seje obsega 34 točk. Po prečitanju zapisnika zadnje seje in naznanilih predsedstva sledi prvo branje načrta uvedbe k zakonu o razdelbi skupnih zemljišč, o načrtu zakona o varstvu planin, poročila deželnega odbora o raznih personalnih zadevah (muzejskemu ravnatelju dr. Mahtuani-j a naj se dovoli osebna doklada 2000 kron, ordinariju dež. blaznice dr. Gosti u se v svrho def mitivnega namešcenja izpregieda prekoračenje normalne starosti, enako stenografu
Klomenčiču, prov. ravnatelj kmet. Šole Rohrmann na Grmu se namesti definitivno, upokojnemu primariju dr. vit. Bleiweisu se zviša pokojnina na 4400 K, upokojenim uradnikom Zupancu, Zalarju in Schulzu se vštejejo provizorična leta v službeno dobo), poročila deželnega odbora o službi zdravnika in učitelja v prisilni delavnici, zakonskega načrta glede predmetne zastavne pravice vodovodni nakladi za Ljubljano in poročila o dveletni 5% nakladi na hišnonajemninski in hi-šnorazredni davek v Kočevju. — Na to sledijo poročila verifikacijskega odseka, potem lovski zakon, statut kmetijske šole na Grmu, poročilo finančnega in upravnega odseka o raznih prošnjah za podpore in cestnih zadevah. Točka 23. obsega novi poslovnik deželnega odbora, 24. reorganizacijo deželnih uradov in penzijo pokojninskega statuta deželnih uslužbencev, nadaljne točke imajo za predmet večinske melioracijske zadeve. Današnja seja bo, kakor je soditi po dnevnem redu, precej dolga, morda tudi precej »živahna«.
Otvoritev seje.
Predseduje dež. glavar pl. Suk-Ije, na vladni klopi dež. predsednik baron Schwarz in grof Kiinigl, zapisnikar Uršič.
Začetek seje ob 9. uri 20. minut.
Deželni glavar konštatuje sklepčnost in otvori sejo.
Naznani, da je Njegovo Veličanstvo — zbornica vstane — dvignilo soprogo prestolonaslednika Frana Ferdinanda v vojvodski stan. Izprosi si dovoljenja, da izreče v imenu deželnega zbora najudanejše čestitke prejasni vojvodinji in njenemu soprogu. (»Dobro!«)
Zapisnik zadnje seje se prečita in odobri.
Predsednik naznani, da se je konstituiral odsek za letno poročilo in izvolil za predsednika poslanca K o b i j a.
Vlada je predložila neko vlogo —- o čem, ni mogoče umeti — vloga se odkaže finančnemu odseku.
Dva odložena samostalna predloga se odložita na konec seje.
Nadaljne točke dnevnega reda št. 3 do 8 se odkažejo upravnemu, oziroma finančnemu odseku.
Poročila verifikacijskega odseka.
Dež. glavar: V smislu § 31. našega opra vil nika je najprej vprašati, kateri govorniki se izrečejo pro in contra. C o n t r a so vpisani dr. Šusteršič, grof Barbo, Višnikar, pro Lenarčič.
Nove splošne volitve.
Poročevalec dr. Pegan (s tribune) se sklicuje na tiskano poročilo in omenja, da proti volitvam v kmetski skupini ni bilo pritožb, predlaga, da se odobre. Pri volitvah v mestni skupini sicer tudi ne.
Proti volitvam iz te skupine ni bil podan noben ugovor, pač pa so nekateri volilci v Kamniku ugovarjali proti odredbi c. kr. deželnega predsednika, vsled katere so bili volilci nekaterih vasi, ki spadajo h krajevni občini Kamnik, vpisani v vo-lilski imenik kamniškega mesta.
Ta ugovor volilcev iz Kamnika pa je dal verifikacijskemu odseku povod, razmotrivati o veljavnosti volitev tako v skupini mest in trgov Tržič - Radovljica - Kamnik, kakor tudi v skupinah Postojna - Vrhnika-Lož in Novo mesto - Višnja Gora-Črnomelj - Metlika - Kostanjevica-Krško. Dočim so namreč v mestni skupini Tržič - Radovljica - Kamnik volile tudi vasi, ki spadajo h krajevni občini Kamnik, se isti postopek ni vršil pri ostalih dveh skupinah Postojna - Vrhnika - Lož in Novo mesto - Višnja Gora - Črnomelj - Metlika - Kostanjevica - Krško. (Dr. Tril-ler: Tu je razsodba državnega sodišča!)
Poročevalec: Ta razsodba ni merodajna zame, temveč le zakonodajalec sam.
Pravno naziranje verifikacijskega odseka je to, da se imajo povsod, kjer se gre za volitev iz mest in trgov, pritegniti k volitvam cele politične oziroma krajevne občine, ki so naštete v § 3. deželnozborskega volilnega reda z dne 5. novembra 1898, dež. zak. št. 40. To svoje mnenje naslanja verifikacijski odsek na tele razloge:
§ 3. navedenega deželnega volilnega reda našteva volilne okraje za volitev poslancev mest in trgov. Pod št. 1. pravi: »deželno stolno mesto Ljubljana«, pod št. 2.: »mesto Idrija«, pod št. 3. in dalje pa navaja samo krajevna imena, kakor n. pr. »Kranj, Škof ja Loka« itd.
V tem paragrafu ni jasno izrečeno, ali naj volijo samo mesta oziroma trgi, ali cele krajevne (politične) občine.
Iskati je sedaj rešitev te nejasnosti tako v besedilu kakor tudi v zmislu vsega ostalega zakona, in v tem oziru prvo pojasnilo § 9. odstavek 2., ki pravi: »V dotičnih sodnih okrajih niso obsežene občine; ki so uvrščene ▼ volilski razred mest in trgov.
i V sodnih' okrajih torej, ki tvorijo volilne okraje za kmečke občino, se morajo izločiti one občine, ki so naštete v § 3. dež. vol. reda, § 9. torej jasno pove, da morajo voliti v skupi, ni mest in trgov občine, in ne samo mestni in trški kraji.
Pa tudi v ostalem daje ves deželni volilni red podlago za razume, vanje § 3. n. z. v tem zmislu, da b« gre za cele krajevne občine. Krajev, na občina je namreč najmanjša enota, ki jo deželni volilni red pozna.
Če bi hotel zakonodajalec razumeti v §3. le mestne in trške kraje, bi moral to na kakoršensibodi način jasno izraziti ali sploh le kje omeniti kakšno manjšo enoto kakor krajevno občino. »
Če bi se hotelo v § 3. n. z. drugače tolmačiti, se pride lahko do anomalije, da bi župan kakega mest? ali trga, naštetega v § 3. n. z. ki ima svoje bivališče izven mesta oziroma trga v kaki vasi, ki spada h krajevni občini bil po § 31. n. z. predsednik volilne komisije, pa niti aktivne volilne pravice ne bi imel.
Z ozirom na to, da je gospod Iv. Plantan svoj mandat odložil in se je vršila potem nova volitev, odpaoV. potreba o veljavnosti te volitve tukaj govoriti. PaČ pa je verifikacijski odsek mnenja, da je na eni strani volitev iz skupine Tržič - Radovljica « Kamnik veljavna, medtem ko smatra volitev v skupiini Postojna - Vrhnika - Lož kot neveljavno, ker je razloček med glasovi, oddanimi za Josipa Lenarčiča in Josipa Verbiča zelo neznaten in ker je gotovo, da bi prisil iz vasi, ki so se po mnenju verifikacijskega odseka neopravičeno izločile iz mestne in trške skupine, toliki volilnih upravičencev, da bi bil izid volitve ob pravilni sestavi volilskejra imenika drugačen nego je sedaj. Zaradi tega se tej volitvi ne more priznavati veljavnosti.
Verifikacijski odsek predlaga, da naj se pritrdijo druge izvolitvo, izvolitev Josipa Lenarčiča pa se ne potrdi.
Izvolitev obeh poslancev za Lubljano naj se pritrdi, ne pritrdi naj se pa izvolitev poslanca za dolenjska mesta, posl. Višnikar ja. (Poročilo smo že itak priobčili in poročevalčevo izvajanje mu odgovarja do pičice.)
Posl. dr. T r i 11 e r : Mene ni v poročilu, ali se moja izvolitev verificira ali ne.
Poročevalec: To je le pomota stavca!
Posl. dr. Šusteršič (contra) se sklicuje na svoje svoječasno stališče v prejšnjem dež. zboru v zadevi volitev v mestni kuriji, da ni mogoče stvari rešiti čez noč, temveč, da so prepusti popolnjenemu novemu dež. zboru.
Opozarja na § 3. starega deželnega reda; to pa zato, češ da je treba iti nazaj na prvotne temelje našega volilnega prava. Prav tak temelj je februarski patent, prvotna deželna postava. Čita: — »mesta in trge« — »za ostale občine« (dr. Tavčar: »brez mest in trgov!« dr. T r i 11 e r : »Zamorca se ne da oprati!«) Najmanjša enota je občina in ta se ne da deliti, ali pa bi moral župan napra viti dva volilska imenika.
Posl. Višnikar : § 22!
Posl. dr. Š u s t e r š i č : Da, ja ko interesanten §, bom pozneje odgovarjal nanj. § 13. določa, da poslance mest in trgov volijo vsi tisti občani, ki imajo pravico voliti občinski zastop in niso izključeni. Sploh citira vse §§, kjer je omenjen izraz »občina«. Nemški izraz »Ort« da tu ne odločuje, ker pomeni ali občino, ali kraj, ali cel kos dežele. Februarski patent ni bil izdan samo za Kranjsko, temveč za vse dežele. V petih deželali se je zakon tako razlagal, kakor govornikova stranka, do zadnjih časov, na Solnograškem se je sklenil zakon, da volijo samo prebivalci mest in trgov, v Istri le katastralna občina, na Kranjskem se je napravila iz izključenih delov mestne občine posebna volilna občina, ki voli v kmetski kuriji, podobno na Štajerskem. Iz tega sledi, da je treba posebnega zakona za predrugačbo splošnega deželnega volilnega reda iz leta 1861.
Postavodajalec iz 1. 1861. je bfl nedosleden, hotel je le pomagati liberalnemu nemštvu in zato izpustit celo vrsto trgov iz mestne kurije.
Govornik je pripravljen, da se oddele vaščani od mestnih občin, pat pa baje meščani tega nočejo. Govornikova stranka je za tako razdelitev.
Na Kranjskem se ni prakticiralo vedno dosledno, da volijo mesta in trgi sami. Politične oblasti so protislovno tolmačile deželni red. V Kamniku je do 1. 1883. volilo samo mesto, pozneje pa do odločbe državnega 60-dišča cele občine. Do 1. 1877. je volil Hrib z Vrhniko, Podlož z Ložem. Z Metliko volijo 4 vasi.
Hjžavno sodišče se je izreklo prvikrat glede Ribnice 1.1902, da voli samo trg v mestno-trški skupini. V Kamniku pa je stvar drugačna, ker je tu od 1. 1883. volila dosledno cela občina. Deželni zbor mora sedaj zavzeti svoje stališče napram odločbi državnega sodišča.   Govornik visoko
ceni državno sodišče, pa še višje ceni avtonomijo deželnega zbora. O veljavnosti volitev sodi le deželni zbor. Zato se mora odklanjati stališče drž. sodišča, da bi se vaški volilci kamniški izključili od volilne pravice v mestni skupini.
Govornik pa ne pride do istega zaključka, kakor poročevalec verifi-kacijskega odseka, ker bi potem ne mogli ostati samo pri anuliranju samo dveh mestnih mandatov, morali bi se baviti tudi s kočevskim mandatom. Danes bi to ne vplivalo več, ker bi bil dr. Eger itak izvoljen, po prejšnjem volilnem redu pa ne. Treba bi bilo uvaževati, kaj z volitvami v kmečkih občinah, kjer volijo volilci iz mest. Tu se voli dvakrat, v mestni in kmetski kuriji. Treba bi bilo torej poseči globlje, ako začnemo anulirati.
Biti moramo objektivni, kjer gre za eksistenčno vprašanje strank. Vsi ti mandati so bili pridobljeni bona fide, in to je treba upoštevati varujoč svoje pravno stališče.
Govornik odklanja pravno stališče državnega stališča. Glede Kamnika naj se ustvari fait accompii. Volitev naj se proglasi veljavno, ker so ravno volili vsi volilci občine. Sniti pa se je treba v ustavnem odseku, da se novelira volilni red in odstrani podlaga za ves ta spor. Ako bi ne bilo odločbe državnega sodišča, bi bil naš klub takoj predlagal verificiranje vseh mandatov.
Predlaga: I. Deželni zbor soglaša s pravnim nazorom verifikaeijskega odseka, glasom katerega tvorijo po veljavnem deželnem volilnem redu kranjskem le krajevne občine tako kmečke kakor mestnotrške volilne okraje — in odločno zavrača temu nasprotno judikaturo državnega sodišča.
Deželni zbor izraža tedaj svojo odločno voljo, da se imajo uvrščati pri sestavi volilskih imenikov vsi cenzus-volile i vsake krajevne občine, skupno brez izjeme, bodisi v kmečko ali v mestno skupino.
II. Izvolitev poslanca dr. Janko Vilfana se potrdi.
III. V ostalem se edkaže poročilo verifikaeijskega odseka pril. štev. 122—125 ustavnemu odseku z nalogom, da izdela načrt preosnove deželnega reda in deželnega volilnega reda, v katerem se na novo odmeji obseg kmečkih in mestno-trških volilnih okrajev.
O tem naj ustavni odsek poroča kakor hitro mogoče.
Posl. grof Barbo govori nemško in predlaga potrditev izvolitve poslanca Lenarčiča inVišni-k a r j a,
Posl. dr. Triller.
Povdarja, da se bo napredna stranka uklonila, ako se klerikalni stranki posreči kodificirati njeno pravno naziranje. Poudarja pa, da hoče le iztakniti krivico, da se hoče uveljavljati to pravno naziranje po dovršenih volitvah, ki so se izvršile na podlagi kompromisa. To torej stranka odločno odklanja.
Ravnotako pa tudi posredovalni predlog posl. dr. Šusteršiča. Mi nočemo biti, kakor je pisal »Slovenec« oficiozno glasilo večine, gostači v tej zbornici. (Dež. glavar protestira, da bi bil > Slovenec« glasilo dež. zbora.) Če imate pogum nasilstva, vrzite nas vse »gostače« ven! Polovičarstva tu ni treba. Ko smo zahtevali pismena poročila, je predlog res nekoliko dišal po obstrukciji, ali zato smo imeli pravico, ker smo marljivo sodelovali v odsekih, dasiravno je bil marsikateri odsek nekak avtomat zakonodavstva. Pokazati smo hoteli, da hočemo delati. Danes pa smo dosegli skrajno mejo in hočemo jasnosti.
Glede stvari same povdarja, ako se hočejo izvajati vse posledice, da je večina poslancev kmetske kurijo, med njimi tudi dež. glavar nepravilno izvoljena. Deželni glavar celo dvakrat. To so posledice logičnega izvajanja pravnega naziranja verifikaeijskega odseka.
Dr. Šusteršiič hoče varovati avtonomijo dež. zbora proti državnemu sodišču. Res je, da izreče drž. sodišče le svoje pravno mnenje, ali deželni zbor je vezan upoštevati razsodbe državnega sodišča. To je storil n. pr. d- ž. odbor na Koroškem, ki se je uklonil razsodbi drž. sodišča glede sprejemanja slovenskih vlog.
Poročilo verifikaeijskega odseka imenuje govornik verolomnost. Govornik   je tedaj v ustavnem odseku zahteval, da se uzpostavi določba, da volijo le čista mesta in trgi. In tedaj se je obljubila   taka   izpopolnitev v prihodnji legislafivni dobi.   To je trdi J govornik v plenarni seji in nihče ga ni zavrnil, da ni govoril resnice, n če to sedaj pada v hrbet naknadno »oslancu, potem bo krivda vaša, ako bo morala naša stranka pisati v svo-i zgodovini o »fine punica«.
Dosedaj je še zbornica tribunal, "di ako sprejmete predlog verifikaeijskega odseka ste — konvent.
Predlog bije v lice historiji in ocriki. Ako imate pogum nasilstva, n-av, ali pomnite, da se tudi Italijanom v Istri ni posrečil njiihov »ossar utto« in da se jim še danes poznajo r licu krvave brazgotine biča pravi-
ce in resnice, r(2ivahno odobravanje.)' Predlaga,  da se oba mandata, Lenarčlčev In Višnikarjev, potrdita.
Predlog je zadostno   podprt in
je y razpravi.
Poslanec Višnikar.
Govori kot poslanec dolenjskih
mest, ne v svoji stvari, ne pro domo, pač pa v korist dolenjskih mest. Gre tu le za pravico!
Nikdar se ni hotelo ovreči mandatov dolenjskih mest, niti tedaj, ko je še kandidiral in po hudem boju bil izvoljen sedanji deželni glavar Franc Šuklje.
Stvar je tako jasna, da se Človeku zdi, kakor bi hoteli ljudje solnce umivati s krtačo. Nad 30 let že služi govornik pravici, in le čudno se mu zdi, da je na Slovenskem mogoče kaj takega. Kaj takega še ni bilo tu. Prigodil se je le en slučaj. V Istri proti posl. Jenkotu in Mandiču. Jenkov mandat je bil verificiran, a Mandičev ne, in to je povzročilo senzacijo v Avstriji.
Lahko bi očitali Poljaki našim klerikalcem, ako bi jim ti predbacivali njihovo protirusinsko politiko, češ, kako pa vi postopate s svojimi lastnimi brati, ko mečete pravilno izvoljene poslance iz zbornice!
K stvari sami citira poročevalčevo poročilo in poudarja, da je marsikatero trditev poročevalca že ovrgel dr. Šusteršič sam. Odločno zanika, da bi bila občina najmanjša enota. Ko je čital to poročilo, nL vedel, ali je v tem večja nevednost ali zloba. »Die Engel und Teufel scha-men sich nicht« — ne, vem, kam bi prištel poročevalca. Odslej bomo pač volili po dr. Peganovcm patentu, ne pa po cesarskem.
Poročevalec je še pred zasedanjem deželnega zbora govoril proti svojim pristašem v Ribnici, da bo poskrbel, da govornikova izvolitev ne bo potrjena. Naj pač počaka vdru-gič s takimi izjavami. Drugi poslanec pa se je celo pridušal, da govornik ne bo več poslanec.
K stvari pripominja, da postava pozna le kraje, nikjer pa občin, kjer gre za mesta in trge, dočim pri kmetskih občinah dosledno vedno imenuje občino. Citira iz zakona ona mesta, kjer se izrecno poudarja »mesta in trgi«, oziroma »kmetske občine.«
Ako se uvažuje cel zakon, ne more biti najmanjše dvojbe, da smejo v skupini mest voliti samo mesta in trgi.
Dolenjskim mestom je pridruženih nad 100 vasi, ki štejejo več prebivalcev, kakor pa mesta. Govorniku je znano pač nekaj drugega, kakor na nasprotni strani — ravno vasi se nočejo pridružiti mestom, kakor n. pr. Kandija Novemu mestu, dasiravno bi Novo mesto to rado imelo, »saj ima Kandija gospoda deželnega glavarja in pa Štemburja.« Ali vasi nočejo, ker imajo mesta veliko več doklad.
Navaja potem posamezna mesta in trge, v koliko so jim priključene vasi, ki navadno štejejo več prebivalcev, kakor pa dotična mesta in trgi, in citira razne sklepe deželnega zbora, ki so določali, da vasi ne volijo z mesti. Razveljavljena je bila 1. 18G7. volitev posl. Obreze, ker je vas Hrib volila s trgom Vrhniko. L. 1880. je bil izvoljen v dolenj kih mestih Martin Hočevar. V debati se je navedlo več slučajev podkupovanja glasov, ali nikdar se ni protestiralo zaradi tega, češ, ker niso vasi volile z mesti.
V deželnem zboru se je zakon vedno tako tolmačil, kakor ga tolmačimo danes mi. Ako bi se volilo po \ašem, bi vasi volile dvakrat. Volilni imeniki so postali vsi pravomoćni. Ako bi se tako prezirale odločbe drž. sodišča, bi ne bili več v. pravni državi..!nstitia est fundamentom regnorum, ne podirajte tega temelja. Za posledice ste odgovorni vi. Ako hočete uporabljati silo, smo prav gotovo mi upravičeni do obrambe. Potem se nikar ne čudite, ako vam kdo obesi na to hišo ljudstva napis: Hiša nasilstva in maščevanja! (Živahno odobravanje naprednih poslancev.)
, Poslanec Lenarčič.
Hoče izpregovoriti par besed, pred no ga obglavijo. Začrtati hoče predvsem svoje stališče. Sklicuje se na svoje somišljenike in volilce. Branil se jc prevzeti mandat in ga je prevzel končno proti svojemu boljšemu prepričanju. Kdor bi mu bil i z vil ta mandat iz roke, bi mu bil storil uslugo. Po tridesetletnem javnem delovanju, ki je bilo brez priznanja, je želel stopiti v zaslužen pokoj. Glede na volilce njegove pa bi storil greh, ako bi ne storil svoje dolžnosti.
Svoj čas se je delalo po pošteni vesti in človeški pameti. Danes se dela drugače. Današnja večina ima, kakor volk napram ovci, svojo volčjo pravico, da požre govornikov mandat. Ima pač pravico močnejšega nad slabejšim.
V stvari pove tistim, ki razmer ne poznajo, da se okoliš vrhniške občine razseza na   15 kilometrov.
Vse te vasi v tem okolišu nimajo prav nič skupnega s trgom, kakor le župana* Prej je tudi Hrib volil s kmetskimi občinami, pozneje se je šele potom zakona priklopil trgu. Druge vasi imajo svoje šole, svojo cerkveno upravo, torej so popolnoma zase. Ni torej razloga, da bi se strnile s trgom, proti čemur so se že tudi izjavile.
Vpraša deželnega glavarja, ali ga nič ne peče vest, da je bil izvoljen na ravno taki illegalni podlagi, kakor se govorn&u predbaciva, in celo napravil po njej tako kariero!
Pravice ni več tu, postala je dandanes riojav, ki je za staro šaro. Ali je prava tista krščanska morala, ki zahteva uničenje svojega političnega nasprotnika, ki napoveduje boj do noža, ako je to prav, potem pač lahko rečem: vrag vzemi tako moralo, vrag vzemi tako vas, ki učite tako moralo! (Klerikalni poslanci ogorčeni zapuščajo dvorano.)
Mi se moremo braniti le toliko, kolikor se sklicujemo na obstoječe zakone. Le na te se sklicujemo. Bilo bi za stvar jako dobro, ako bi se gospodu deželnemu predsedniku zlju-bilo povedati, kako stališče zavzema vlada.
Na dr. Šusteršičev predlog ne moremo pristati, dasiravno podpišem skoraj vse njegove besede, a prišel je do drugega zaključka.Akobibil predlagal overovljenje vseh volitev, potem bi bili mi za preosnovo zakona, ki bi odgovarjal našim razmeram. Na tem polju se takoj najdemo. Ali ne segati nazaj!
Poročevalec je omenil tudi volitev v trgovinski zbornici. Ali kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce. Danes še ni čas zato, da govorimo o tej stvari, ali prišel bo čas, ko bomo govorili o stvari, in tedaj bo gosp. poročevalcu žal, da je sprožil stvar. S tem končam. (Odobravanje!) . ,
Poslanec dr. Vilfan
Se strinja v vsem z izvajanji preugovornikov, svojih pristašev, ne more se pa strinjati s predlogom dr. Šusteršičevim, ker ne more pristati nato, da bi se takoj sedaj odločilo, ali volijo vasi z mesti, posebno pa še zato ne, ker ima dr. Šusteršičev predlog edino le namen, da bi se stvar zavlekla.
Polemizuje z izvajanjem dr. Šu-steršičevim, ki se je skliceval na besedilo zakona, češ, da »kraj« ne pomeni samo mesta, temveč celo občino. Saj je ravno na Koroškem s tem zakou določil ravno nasprotno od onega, kar trdi dr. Šusteršič. Sicer pa tu ne gre za izraze, temveč za stvar samo, kako se je izvajala.
Glede Kamnika poudarja, da tudi sedaj še volijo nekatere vasi z mestom, to pa zato, ker imajo mestni značaj. Zato je tudi državno sodišče tako odločilo, dočim so s to odločbo izobčene vasi, ki nimajo mestnega značaja. In v pravni državi je treba, da se respektirajo izreki državnega sodišča.
Prečita nato razloge, s katerimi je podprlo svojo razsodbo državno sodišče v kamniški zadevi, in kjer se izrecno vedno poudarja, da volilni red pod »mesti in trgi« more razumeti edino le čista mesta in trge brez vasi, ki spadajo v dotično krajevno občino, dočim bi bilo priklopljenje vasi mestom nepostavno raztegnje-nje zakona.
Ta razsodba se mora upoštevati, dokler se ne doseže druga razsodba.
Nasprotna stranka bodi pravična, ker bi se sicer nasprotstva le povečala. Predlaga, da se sprejme predlog dr. Trillerjev. r ,
Poslanec dr. Tavčar.
Ni dvoma, da je predlog dr. Šusteršiča za narodno napredno stranko veliko težji in občutnejši, kakor poročevalcev.
Jedro celega prepira tiči v tem, ali naj Z mesti volijo tudi tiste vasi, ki so sedaj volile s kmetskimi občinami ali ne. Mi smo mnenja, da ee o tem more soditi le pro futnro, ne pa pro praeterito. Verifikacijski odsek je predlagal, da naj se na podlagi njegovega stališča ne potrdita Lenar-xičev in Višnikarjev mandat. Predlo^ dr. Šusteršičev je bolj zvit, kajti njegova prva točka vsebuje v sebi že meritorno rešitev te stvari. To je že iz-prememba volilnega reda, za katero je treba kvalificirane večine. Ali dr. Šusteršič gre še dalje; kajti dasiravno je v bistvu že vse dosegel; hoče našo stranko še vedno obdržati na vrvi. V rimskih časih so vlekli trium-fatorji premagance na vrvi seboj — g. glavar je boljši historik kot jaz, bo stvar bolje vedel. Zato tudi nismo za dr. Susteršičeve predloge in nočemo biti gostači v tej zbornici. Ako pa se potrdijo vsi mandati, potem pač glasujemo za prvi del predloga. (Odobravanje.)'
PosL Perhavec predlaga konec debate. — Sprejeto.
K besedi se oglasi dr. Šusteršič : Omenja »gostačev«, češ, da se naj take stvari prepuste listom. Govornikova stranka ne pozna gostačev t dež. zboru, samo enakoveljavne stranke« j — w
V nadaljnem povdarja, da s svojim predlogom nikakor ne namerava meritum rešitev zadeve, temveč da hoče ž njim dati ustavnemu odseku le inicijativo, da predloži novelo k deželnemu redu, kjer bo stvar rešena defenitivno. Poslanec ima pravico zahajati v zbornico, dokler mu zbornica ne uniči legitimaciije. (D r. Tavčar: Večina jo uniči lahko vsak čas!) Jezi se, da poslanci na-rodnonapredne stranke nočejo vzeti njegove finte za resnico. Odgovarja predgovora i k u, češ da poguma za na-silstvo nimajo in hočejo, da sodeluje manjšina. Poguma do skesanega priznanja pa pravi, da ni treba, češ ker je njegova stranka le označila 6voje pravno mnenje. Pravi, da je dr. Triller govoril o napovedbi boja do noža! (Dr. Triller: Da! Ugrabljenje dveh veljavnih mandatov, to je napoved boja do noža!) Vse dim o se v ustavnem odseku skupaj, potem govorite o nasilstvu. (Dr. Triller: Da, po verifikaciji!) Seveda, mi naj uklonimo svoje pravno prepričanje pred vašim, mi naj uklonimo tilnik pred vami. (Dr. Triller: To je naša pravica, da zahtevamo da vemo, ali smo poslanci ali ne!) Saj vas nihče ne sili, da bi glasovali za predlog. Dr. Triller: Eska-motirati hočete kvalificirano večino!) Apelira še enkrat na napredne poslance, da naj sedejo ž njimi skupaj v ustavni odsek, ker sicer bi bilo treba ovreči še več mandatov. (Napredni poslanci: Le dajte jih!) Vztraja pri svojih predlogih.
Poročevalec dr. Pegan iznova ponavlja stare številke, češ, da bi bili klerikalni kandidati izvoljeni, ako bi bili volili kmetski volilci z mesti. Je v Kočevju ne. Pravi pa, da ni klerikalno - nemške zveze, radi katere naj bi bil verifikacijski odsek predlagal potrditev dr. Egerjeve volitve. Napada potem posl. Višni-karja, da ga deželni glavar opozori, da taka oblika reagiranja ni dovoljena. Pripoveduje storjo o Ribnieanu in hudiču, ki je hodil po Ribničana od jutra do jutra, češ, da se tako hoče zavleči uveljavljenje klerikalnega pravnega naziranja. (Dr. Ora-žen: Da, vi ste hudič, mi pa Ribnica-nje!) Pravi, da prilika o volku in ovci ne paše, češ, da so bili prej na-prednjaki volkovi, sedaj pa ovce. (Napredni poslanci: O ne, saj nismo več ovce!)
Deželni zbor ni dolžan izvajati sklepov državnega sodišča, temveč podaja le svoje mnenje, kakor fakulteta. (Dr. Triller: Torej vprašajmo fakulteto!) Očita napredni stranki, da je uklonila svoje pravno prepričanje odloku državnega sodišča. (Dr. Tavčar: Dr. Pegan je pač neizprosen-) Predlaga, da se sprejme predlog verifikaeijskega odseka.
Posl. dr. Tavčar želi, da se prekine seja za 20 minut.
Deželni glavar ugodi želji in prekine sejo ob 1*50 popoldne.
Po zopetni otvoritvi se je bil prvi del dr. Šusteršičevega predloga sprejel s 26 klerikalnimi glasovi. Napredni poslanci in veleposestniki so se pri glasovanju odstranili iz dvorane. Ob sklepu lista se nam telefonično javlja, da so pri drugi točki dr. Šusteršičevega predloga napredni poslanci p.ričeli s hrupno obstrukcijo.
Nujni predlogi   poslanca E. Gangla.
V današnji seji deželnega zbora so vložili poslanec E. G a n g 1 in tovariši šest nujnih predlogov. Prvi nujni predlog se tiče volilne reforme za deželni zbor na principu enakosti, splošnosti, direktnosti in tajnosti po proporcionalnem sistemu, ostalih pet nujnih predlogov pa se tiče ureditve učiteljskih plač.
Telefonsko m Brzojavno porotno.»" --
Odgoditev češkega deželnega zbora Dunaj, 9. oktobra. Jutri izide v uradni »Wiener Zeitung« cesarski patent, s katerim se izreka odgoditev češkega deželnega zbora. .
f* Državni zbor. —*
^ Dunaj, 9. oktobra. Jutrišnja uradna »Wiener Zeitung« priobči cesarski patent, s katerim se sklicuje državni zbor v sredo dne 20. t. m.
Dunaj, 9. oktobra. Poslanska zbornica bo imela svojo prvo sejo v sredo 20. t. m. ob 11. dopoldne.
Dunaj, 9. oktobra. Gosposka zbornica ima prvo sejo v jesenskem zasedanju v sredo 20. t. m. ob 3. popoldne.
Nemški krščanski socialci kot vo diielji nemških šovinistov. Dunaj, 9. oktobra. Pri županu Ir. Lucgcju so imeli voditelji nemških strank posvetovanje, na katereip so sklenili, da se ima v vseh takozvanih nemških deželah proglasiti nemščina kot izključni učni in uradni jezik.
Dunaj, 9. oktobra. Pod vodstvom dr. Luegerja poseti jutri deputacija nemških strank ministrskega* predsednika barona Bienertha, da intervenin v zadevi sankcije predloga Kolisko* Axmann
Socialnodemokratski shod?.
Dunaj 9. oktobra. Socialni demo-kratje priredb jutri 20 javnih shodov, na katerih bodo demonstrirali za jde lovanje državnega zbora.
Potres.
Zagreb 9. oktobra. Potres na Hrvatskem je trajal 38 sekund in je bil S'Inejši, kakor kjerkoli drugod. V Sisku je porušil 20 dimnikov, v Petrinji pa 50 dimnikov. V Bačugi pri Glini je silno poškodoval 5olo ter do* cela porušil župnisče in hišo, v kater stanuje učitelj.
Ogrska kriza. Budimpešta, 9. oktobra. Listi » poročali, da je dr. V/ckerle priporočal vladarju za svojega naslednik grofa Andrassvja. Dr. VVekerle izjavlja z ozirom na te trditve v listu „Buđapest", da ni vladarju priporočal Andrassvja za svojega naslednika iz enostavnega razloga, ker je le-ta njegov najožji somišljenik, pač pa je nasvetoval, naj vladar še enkrat poskusi s koalicijo in šele na to naj sprejme posamezne voditelje v manjšini se nahajajočih strank.
Poljaki v Pešti.
Budimpešta 9. oktobra. Tu navzoči poljski delegatje so danes kot gostje prisostvovali seji drž. zbora.
Z* prebivalce most, urednike I. x. ć,
Proti te£kotam probavljanje in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je aprav neobhodno potrebno do mače  zdravilo  pristni „Moli-ov Seidlits-praiek", ker vpliva na prebavtjenje trajno In oravnovalno ter ima olajševalen in topilen ačinek. Šk&tljica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan iekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate T na DUNAJ;, Tnchlaaben 9. V lekarnah na deželi je izrecna zahtevati MOLL-ov jpr> parat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. S 8
Se dobi povsod
na
HttHHtte Mil
ki bode
v nedelja. 10. Bktfl&ra ob pol 3. popoldne
v gostilni „Lajovic-Oblak" -v Litiji. =====
Dnevni rede
1.) Politični položaj. Poroča dr. Žerjav. )
2.) Organizacija narodno-napredne stranke. Govon dr. Sabrsček.
■ shodom m vrti
ustanovni občni zbor
»Naprednega političnega in gospodarskega društva za sodni okraj Litija44.
izpolnite svolo dolžnost vsi do sadnje**!
lM
JztTtniU
neobhodno potrebna zobna Creme vzdržuje zobo čiste, bele in zdrave.
Heieorologično poročilo.
Višina nad morjem 30S-2.
Siednji zračni tlak 7360 mm.
O ?r	Čas	Stanje baro-
o a*	opazo-	metra
5J	vanja	v mm
8.	2 pop.	7377
n	9. zv	7467
9.	7. zj.	7356
* o		
		
s prt	Vetrovi	Nebo
		
19 9	sr. jzahod	del. oblaf
152	si. jvzhod	dež
12 6	p. m.szah	■
Srednja včerajšnja temperatura 15*7".-norm. 11 8\ Padavina v 24 urah 15 8 mm.
Sprejme so tako]
it
3797
iz poštene hiše v manufakturno tr* sovino M. Ravnike?i Novomesto.
Za dobro plačilo se HČO lepa mirn?
soba
s posebnim vhodom in vso hrano v sredini mesta. £ Prijazne ponudbe na uprav. »SI Naroda« pod „M. D." 3803
♦
piamno
se ceno proda na Marilo Terezije cesti št. 26. I. nadstr. 3796
Proda se
z vrtom v Ljubljani.
Naslov pove upravniŠtvo »Slovenskega Naroda«.
3794
O
V prljamo sobo
? Cistern, mirnem stanovanju se sprejme
gospodična
pri soprogih brez otrok.
Več v upravništvu »Slovenskega
Naroda«.. 3795
▼olik
sadni vrt
z enonadstropno hišo, hlevom in svinjakom, so takoj proda za 18.000
lsanca
z lepo pisavo ter vešča clov. in nem. jezika v govoru in pisavi, išče službe.
Ponudbe na uprav. »Slovenskega
Naroda«. 3738
liTlisoTeico
se pri navadni družini išče
popolraa oskrba.
Najraje blizu nemške šole. Ponudbe z navedbo cene pod „Rosa 7" na upravništvo »Slov. Naroda«. 3785
iz poštene rodbine sprejme takoj
af Bisjak
erar in trgovec z zlatnino in srebrnino. VoZosko (ls"6r»a). 3793
Prve vrste zavarovalnica za življenje išče
proti stalni plači in proviziji. Ob dobrem delovanju dosmrtna služba. — Ponudbe pod „Ljubljana 1877" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3786
se sprejme takoj v trgovina železarne in specerije, ki je dovršil
vsaj ljudsko šolo in je star 14 let.
Trgovina z mešanim blagom
7rzn Gu^tiii v Metliki. 3799
ielema ograja
ii
P. n olepševalnim društvom in županstvom v mestih, trgih, občinah, župnim rad ozn itd.
Več pove A. Ravnikar v LJubljani, Sodnijska ulica 4. 3761
Naznanilo.
Tem potom vljudno naznanjam svojim p. n. naročnikom, da so vsi moji pomočniki v ponedeljek t. j. 4. oktobra t. 1. zahtevali, s stavko preteč, zvišanje plač. Ker sem temu privolil, sesa primoran tudi delo neznatno podražiti.
Svoje p. n. naročnike bi pa prosil da mi Jostanejo   kljub  temu tudi še nadalje naklonjeni. 3S01 Šiška, 4. oktobra 19C9. Z odličnim spoštovanjem
Vinko Sor^ak.
Službe išče
v Ljubljani ali zunaj pridna in izurjena sobarica.
Ponudbe naj se pošljejo pod &L ifl09M poštno ležeče glavna pošta v Ljubljani. 3798
Dva sprotna
3790
krojaška pomočnika
Sprejme  takoj  v  trajno   delo A.
Pretnar, Sava-Jesenice Gorenjsko.
v najemu
Od novembrskega termina naprej je
oddati v hiši št. 2. v Sodni ulici
tre je Stanovanj  in   sicer eno v II.
nadstropju s 6 sobami in priiikli-
nami,  dru^o v I. nadstropju istotako
s 6 sobami in pritliklinami, tretje,
v katerem je doslej bila odvetniška pisarna, pa v pritličju. 3778 Pojasnila daje lastnik hiše, župan Ivan Hribar, in pa vratar hiše.
razmer se
3783
- ep
,§ieiiia ©graja
umetniško ročno delo ključavničarske umetnosti, ki se lahko porabi za ograjo spomenikov, križev na razpotjih ali na javnih trgih, za krstni kamen ali za ograjo božjega groba Veliki teden, za stekleno omaro,akvarij ali za oglasne stebre, se proda. Na zahtevo se pošlje slika! — Cena ;zelo zmerna! 376-j
Julio Semelič
v Zagrebu, liica štev. 63.
Vabilo
na
Zaradi rodbinskih takoj pr-oda
majhno posestvo
s trgovino, gostilne, trafiko in žoaojetGčem.
Letnega prometa je 25 — 30.000 kron. Proda se za izredno nizko ceno 16.000 kron. Posestvo leži v bližini rudokopa in ob državni cesti na Spodnjem Štajerskem.
Naprodaj je tudi več velibili in ma;
Dne 18. oktobra 1909 se bo prodajalo posestvo gospe Marije Graul na prostovoljni dražbi obstoječe iz hiše, kjer se nahaja starodavna gostilna okoli
velik vrt, njive, travniki in gozdi.
Podrobnosti se zve v Z Stični V ŠOlf. 3300
Ceno češko
posteljno perje!
5 kg novega skubljenega K 9C0, boljesa K 2- , K 12*—, belega, jako mehkega skubljenega K 18—, K 24*—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30*—, K 36'—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame \ proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 35. pri Plznu na Čošlzem? 3250
? Vegovi ulici M. iz v LieHaii
se priporoča za izdelovanje oblek
in v to stroko spadajoča dela. Najnižje cene, najfinejše   delo,  najfinejši kroj.
Za obila naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem 3727
Josip AbČln.
11 (izrini)
or
društva slov. trgovskih soiruB-alkov za Kranjsko s ssfiežcm v — £jabl]'ani, —-
ki se vrši v
raeDdjo, 17. oktobra ob polu 10. dopoldne v salonu hotela == 3lirija
s sledečim dnevnim redom:
1. ) Pozdrav zač. predsednika.
2. ) Volitev predsednika.
3. )     „ odbora.
4. )     m     preglednikov. 3S02
5. ) Slučajnosti.
Bsevih hiš in vil
z vrtovi v Ljubljani in na deželž.
Pojasnila daje prometna pisarna
Pete?* g&atelic
v Ljubljani, SelenburgGva ulica 7, pri Maliču.
I Mmmm fini
je od danes naprej
■9
menažerija
z najredkejšžmi živalmi iz vseh delov sveža.
ia ml M ob i
1C
Ob 7. zvečer vsak dan 37So
glavna predstava
Borba medvedov
in
krmljenje zverin,
Ob nedeljah in praznikih ob 11. dop. in od 2. naprej vsako uro predstava.
Na ogled tega zanimivega podjetja vabi in prosi obile podpore s po-setom _ .
lastnik.
1
Zagreb, Ilica št. 40
priporoča svojo veliko m razširjeno tvornico
"Zli
h D'sfčlc, železnih In teimh roloje? za cKac ia protiaiainiu
po najnovejšem sestavu Vse vrsfe lesenih, tkanih In platnenih
rfl 1 A t 12 raz^čnega plntita, sail-*     * mk, ti: niMMtn, rlpait itd
Nova patentirana peresna držala.
Novo skladišče vsako vrsta odej.
Prilika za nakup!
Prekrasna
3
verižico
samo K 3*50.
30.000 komadov nakupljenih, zato razpošiljam prekrasno 35 urno (nc 12 urno) Gloria srebrno remontonrko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebreno verižico, natančno idočo za samo 3 k 50 vin. Dalje ponujam pristno pozlačeno 36urno remontonrko na sidro, veleprima švic. uro s pozlač. verižico za 5 kron 31 etno pismeno jamstvo za vsako uro. — Po povzetju razpošilja
S. KDK izvoz m v total štev. 358.
Nebroj zahvalnih pisem in nešteto ponaročb.
Za neugajoče denar nazaj. 3759
Kočijaža
vestnega, pridnega in dobro izurjenega,
sprejme valjčni mlin v Kranju. Sprejme so takoj mlad
v trgovino z mešanim blagom pri tvrdki H. Rntner na Vrhniki. 3735
Sprejmem več
3728
v stalno delo. Plača po dogovoru.
L Belil MioMiai v
enec
3791
za krojaško obrt se sprejme takoj.
Trnovski pristan štev. 4 v Ljiljani.
se sprejme takoj v
valjčnem mlinu v Kranju.
Bražbenim potem se odda v zakup
na Bledu lov v planina Liparcca,
kjer je mnogo divjih koza in divjih petelinov.
Dražba bo v občinski pisarni na Btedn dne 24. oktobra ob 4. uri pspoldne. 3787
!©t@I Union 34
3 mesečni italifaask Jezikovni tečaf. 3788
10 kposi mesečno.
Konverzacija 2krat na teden.
Redka prilika!
Nakupil sem od pogorele tvornice vso zalogo nekoliko skvarjenih težkih
fBanelasiih ©dej^l
najnovejših vzorcev, na katerih je opaziti docela neznatne, komaj vidne madeže od vode, in jih pošiljam 3 komade za 9 K na izbiro. Odeje so primerne za vsako boljše gospodinjstvo za pokrivanje postelj in oseb ter so zelo tople in mehke.
(Hn HnliAH odsluženi c. kr. nadzornik fin. straže, UlU DciUSla, Nachod, Češko. 3769
Veliko presenečenje!
75.000 parov čevljev. 3789
4 pari čevljev za samo 8 K.
Ker jo več velikih tvornic ustavilo plačila, so mi poverili, da velik oddelek čevljev še daleč pod izdelovalnimi stroški spravim v denar. Prodajam vsakomur 2 para moških, 2 para ženskih čevljev iz črnega ali rjavega usnja s kapicami, ga-loširane, za zavezovanje, z močno zbitimi usojenimi podplati, najnovejše oblike. Za naročitev zadostuje dolgost. Vsi A pari za samo  8  K. Po povzetju razpošilja
centralna razpošiljalnica čevljev
J. Gelb, Novi Sandec št. 182.
Zamena dovoljena aH denar nazaj.
v vsaki množini kupuje in lite zanesljiv* prodajalce veletrgovina S. Adler, Hairii pri Eisenstelna, *eško. 9502
Prosijo se vzorci z navedeno množino.
Blagajnica, k;
želi premeriti službo, tudi izven
Ljubljane. 3698 Naslov pove upravn. »SI. Naroda«.
Pri posestniku Jerneju Kalanu n* Poljanski cesti št. 58, se proda 4753 takoj
18 prašičev rate vrste, en i
©iti©©ni
za fino delo, se sprejme takoj pri Ivanu letini v Študentovski BUcJ št. 9 v Ljubljani. 3741
ovo
(saldakontisia)
veščega slovenščine, nemščine in italijanščine, event. hrvaškega, nemškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi, sprejme valjčni mlin v Kranju. Vstop po dogovoru. 3768
s 3 sobami, poselsko sobico, pritikli-nami in delom vrta edda se S 2. novembrom na češljevi cesti št. 26 v I. nadstropju, 3829 Vpraša se v sosedni hiši št. 30.
v Vodmatu ob Zcieški cesti, tili dolenjske železnice, je naprodaj,
Več se izve pri Adolfu Perlesu
v Prešernovi ulici št. 7 v Ljubljani. 3701
s tremi poslopji
in velikim vrtenj
se proda.
Stoji blizu cerkve nn JernejOVi CCSii
št. 39 v Spodnji Šiški. — Več pove Anton Visjan blizo Vodnika, Celovška cesta št. 67 v Spod. ŠišM pri Ljubljani. 3771
Pri graščini Preddvor, pošta Tupa-liče, se bo oddalo meseca decembra t. 1. okoli
20 m3 hlodov
lipovega lesa.
3771
Ponudbe pod „Lipa", glavna pošta Ljubljana, poste restanie,
Trboveljski premog
kosovnik in orehovnik, zadnji zlasti pripraven za štedilnike in polnilne peči, priporoča od 50 kg naprej do celih vagonov ob zagotovilu točne postrežbe
Ivana lo v ljiljani
o
Cesta na Rudolf ovo železnico št. 10.
Svojim cenjenim p. n. odjemalcem vljudno javljamo, da smo s 1. oktobrom 1009 firmi
a Winter, Dnna] HI., Ungargasse 20
je Avstrijsko, Moravsko, Šlezijo, Štajersko, Koroiko ia Kranjsko.   Kadar naročate
poverili svoje zastopstvo za Gornje la
tok zbujajoči Ukor za prebavaajo, obračajte so odslej as sfsrajiajo fin**- BoMva ^ ta« v vs*U Mfil trfovtal s dsHk^tesaml ia v vsaki kavaraL 48i Fr»telli Branom, Hitan.
3LF
B+++^^
7641
94
2402
■
InpalMi VMkriM MMifM
Ijnroveso maslo
(navadnega in čajnega}
jajca in poljske pridelke.
Ponudbe   pod:    Josfp Zupan,
Via Basserisa 13« Trst. 3486
čez 20 let star, dobro izurjen ▼ trgovini mešanega blaga in dež. pridelkov
pri Antonu Verbiču %- Sevnici ob
Savi. 3723
Naznanilo preselitve.
Slavnemu občinstvu si usojam vljudno naznaniti, da sem preselil svoj *
brivski in frizerski obrt
v hišo na Sv. Petima cesti 32
poieg kavarne ^Avstrija".
in zinešanih
3749
a
j se k
friiK za 5cs?oie in taiitf, Sv. Peta cesta itev. 32.
Zastonj
dobi vsak moj s čez 3000 slikami o porabnih stvareh in darilnih predmetih vseh vrst, ki ga na
zahtevanje pošljem takoj. C ii kr. dvoril dtkivitelj Jan. Senrad, Mest it 4M, tako. 3585
Vljudno naznanjam slav. občinstvo, da se bodo od nedelje 10. t m.
naprej dobile vsako BOdeljO sveže
riževe In mesene
klobase
domačega izdelka
v Aliji pri JoHoH. Gliste.
Za obilen poset se priporoča
M. Rus.
V Ameriko m Kanado
t&-^32z3 v^&zztč r&s^vcs
pcp^ v- • .* in m i
SflS^S Pšil i II is s i
^5
i? o
medijana
Mestni trg št 5
opisima
""IeIIS Brila'
za dame, gospode, deklice, dečke In otroke.
■ JW§ svežih komadov.
Bažs*?^ zz:'^3 so39: br-:or vobče priznano. —
3745
IO kron
vsakdanjega zaslužka
Zastopniki so lMofo pevsodf tudi v majhnih krajih. 3512 Pošljite svoj naslov na firmo Jak. IMft DansI, VIL/8, Fostant 63.
278*
Vinske sode
ii hrastovega lesa, nekaj skoro novih, od 2C0—400, 700, 1200, 3000, 5000 litrov proda po nizki oeaL
FRAN CASCIO
Ljubljana, Šeienburgova ulioa šfc. 6
Pozor 1 prodaja najnovejše P«Z0r!
iesenshc In zimske nsreiene
obl
3536
za gospođe, dame, deCke (n deHHce
po najnižji ceni edino
bonfekcilshd trgeuins
pred Škofijo it. 19.
A. L0K1C
pripravna, cenena In aaneslliva volnfa
Cunard Line.
Gdhođ iz domačega pristanišča Trsta:
UitonJa, 12. oktobra 1909. Pannonia, 2G oktobra 1909. Carpathia, 9. novembra 19C9.
Iz Uverpoola: 1515 Lnsitania (največji in najlepši parnik sveta) »6. oktobra.   6. novembra, 27 novembra,
»8. decembra i90*>. Mauretania dne 23. oktobra, 20. novembra, li. decembra 1909. Pojasnila in vezne karte pri
v Lfnlslfaa!, Slomškove nifce ster. 25»
p cleg cerkve Srca Jezusovega.
državne železnice
C. kr. avstrijske
Izvleček iz voznega roti
o
o
O
c: S
e
S3
5?"
B3
9
o
tr e
t*
jo  V velikih škalijak. Naprodaj povsod. p»
Odhod lz Lfubliane (iut, tel.)
/•©3 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juz. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec.
7>2S zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudoifovo, Stražo-Toplice, Kočevje.
0*26 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čex Po<irožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin.
H-4.0 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juŽ. žel, Gorico, drž. žel., Trst. c kr. drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec
•32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudoifovo, Straža-Toplice, Kočevje.
8*28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. Žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec.
S"23 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin.
7*4O zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudoifovo, Straža-Toplice, Kočevje.
O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c ar. drž. žel., Beljak, juž. žel,, (čez Podrožico) Prago, Draždane, Berlin.
6-42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drž. žel., Trst, c. kr. drž. šel., (od 30. m? j a le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel-, — Jesenice vsak dan).
Odhod ta Ljub i j sine (državno železnice): j
7*28 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. 2»05 popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7"!0 zvečer: Osebni vlak v Kamnik.
10*00 ponoči: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v LJubljano dnine železnice
7*12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan,
Prage, Beljaka, juž. žel., Trbiža, Jesenic,
Gorice, Trsta, Tržiča. 8>52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11*23  dopoldne:   Osebni vlak iz Berlina*
Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž. žeLr
čez Podrožico in Trbiž, Gorice, diž. žeLf
Jesenic, Tržiča. 2*08 popoldne:  Osebni  vlak iz Kočevja
Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4*15 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, juž Žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, drž. žel., Trsta c. kr. driL žel., Jesenic, Tržiča.
6"40 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Jesenic.
8*4.2 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, jul. žel., Trbiža, Celovca, Belj*2ka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, dri, žel., Jesenic, Tržiča.
©■07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
Il'03 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovcs, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c kr. drž. žel., Gorice, drž. žel., Jesenic.
Prihod v Lfabljano (državne železnice)
6*46 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika.
iO-39 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika,
6*IO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika.
9"C0 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. (Le ob nedeljah in pra:nikih).
Časi prihoda in odhcda so navedeni v srednji evropejskem času. . ,
6, kr. državno-žslesnisko ravnateljstva v Trstu,
Eupim dobro ohranjene
od 15 do 25 hektolitrov.
Nsalov se i^-ve pri upravništra ^Slo7. Naroda*. 3!31
Uradno ^voljen^ iz f S let ofcr/.c-
leča najstarejša If^Ifan^kc
posreHflka stonovsoj "h Ml
Gosposke ictioe^ štev. B3
priporoča in namežča le bcl^še
ii iskajofe ii tiste
kakor
privsžnc, trgovsko in gzsUhiiSko oicbfo za Ljubljano in zunnj.
tzbira različnih služb, zlssti za ionsko.
Vestna i-2 Isolihos* motno hiira posirez^a /w.j.5•..«:>: £|ena.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
Prosi se za natančni naslov. 3772
							
		a -^vT v.'.i '					
Moj soprog 5Ca9*el Obe^h^be^, mizarski podjetnik na MHiicrn pri Bledu, okraj Radovljica, se je dne 26. julija t L
zavaroval pri
. lL li. 1!. II!lil lili „
fn medno
prip^ro^a llrma
Karel Koeian
tvaroks za saHso
v Humpolcu
no Ćeik 'm. Vzorci Iranko.
i-. >i
m vsoto 10.000 K ter je plačal zadevno zavarovalnino 30. junija.
Dne 5. avgusta t. 1. se je v delavnici pri stroju ponesrečil ter še tisti dan umrl na posledicah te poškodbe.
C. kr. priv. avstr. družba f,Dunair'fi na Dunaju mi je po svojem glavnem zastopu v Kranju, ozir. njegovem glavnem zastopniku g. Rudolfu Kokalju v Kranju izplačala polno zavarovalno vsoto brez vsakega odbitka, vsled česar si štejem v dolžnost, izreči tej zavarovalni družbi iskreno zahvalo ter jo priporočam vsakemu.
Na Mlenem pri Bledu, dne 18. avgusta 1909.
Ida Oberhuber L r. Josip Cvar L r.    Anton Drolenik L n
prič«. priča.
<0^£
m
in*
5000 kron zaskžka
plačam onemu, ki mi dokaže, da moia čudesna zbirka
300 košev sasao za 5a5@ li^oii
ni prilcžcostlni naknp, In sicer:
Pristna švicaska pat. sist. rem. Rcsiiopf žepna ura točno regul. in ki natančno gre, s 31et.no tvorniško pismeno garancijo; ameriška double-zlata oklepna verižica; 2 amer, double-zlata prstana (za dame in gospode); angl. pozlačena garnitura: manšetni, ovratniški in naprsni gumbi; amer. žepni nožek; eleg. svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po želji; prekrasna naprsna igla s simili-briljanrom; mična damska broža, poslednja novost, koristna popotna toaletna garnitura; elegantna, pristno usnj. denarnica; par amer. butonov z imit. žlahtnim kamnom; salonski album z najlepšimi pogledi sveta; prekr. kolje za na vrat ali v lase iz pristnih jutrovskih biserov; 5 indijskih čarovnikov — razvedre vsako družbo in še 250 razi. predmetov, koristnih in neutrpljivih pri vsaki hiši — zastonj. Vse skupaj z eleg. sist. Roskopf žepno uro, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo 5*50 K. Po povzetju ali denar naprej (tudi znamke) pošilja
S. Mili svetovna lazpoijsiska,Krakov 67
NB. Kdor naroči dva zavitka, mu pridenem zastonj prima angl. britev ali 6 naj fin. platn. žepnih robcev. Za neugajajoče denar takoj nazaj, vsak riziko torej izključen. 3757
o o o o
Dragotin Puc
: tapetniški in preprogarski: --mojster =====
V tvrdki PUO & Komp.
Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po 1078      nizkih oenah.
Ljubljana
JKarije Cerezijc cesta 11.
8LF
Poftten mož
▼ go-
mSlC
z odraslo družino, ki je izurjena stilniški obrti, MU prevzeti tjl £S račun dobro idočo
ali restavracij*.
Ponudbe pod „1. na uprav. »Slov. Naroda«. 3667
Razpošiljam kolesa
ta štiri tedne na poakuinjo in vpogled proti povzetju. Posamezni deli koles Čudovito poceni in dobri.
Dustrovanl cenovniki poštnine prosto.
Franc Dušek
tvornica kolos, Opečno it 80, ob dri* ioleznlcićeftko. 422
ff
Ottoman"
papir za cigarete
in cigaretne stročnice se hvalijo same;1,
reklame zanje ni treba.
n 3&j
112
Sprejema zavarovanja Človeškega živ- j ljenja po najraznovrstnejših kombi na- I
cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko t nobena druga zavarovalnica.
Zlasti   je   ugodno   zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
„SLAVIJA"
■   uzajamno  zavarovalna  banka  v  Pragi.   -  - -' Bos. ton« 44,437*0*01 K. Izplačane odškodnine in kapital! je 98,323.486-39 E Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
—————m m vstskosl slovanako-narodno upravo« ————
Genram zastopstvo i UifciiaBiwTS"££^iši v Gosposkih ulicah m. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
Stroje za
boe
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
slamoreznice, reporeznice, mline sa debelo moko (otrobe), priprave sa parenje krme, šteililna kotlišča, sesalne sa gnojnico
izdeluje in razpošilja po najnovejšem in priznanem načinu tvdrka * 3770
Ph. Mayfarth & Go.
ivcrnica za gospodarske stroje, zelezoiivanta in džine u para Dunaj II., Taborstrasse 71.
Sprejemajo se zastopniki in razprodajalci.
Varstvena znamka: Sidro. (5
Liniment Gapsici comp.
nadomestilo za
Pain-Ezpeller s sidro;
priznano izborno, bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob prehlajenjn Itd.
po 80 h, K 140 in K 2*— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v škatlji-cah z našo varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil
3689 originalni izdelek.
Dr. Bicnterjeva lekarna pri zlatem levn v Pragi. Elitna 15 oova. -ii=
3 E
3C
Št. 15.112.
3781
Razpis ustanov.
Na podlagi deželnozborskega sklepa X, seje z dne 28. septembra 1909 razpisuje podpisani deželni odbor
pet ustanov za slušatelje medicine
v znesku letnih 700 kron (sedem sto kron) s pripomnjo, da se štipendistom plačajo tudi takse za rigoroze.
Pravico do teh ustanov imajo dijaki, rojeni na Kranjskem, ki se zavežejo z reverzom, da bodo vsaj tri leta služili v deželni bolnici kot sekundarji.
Prednost imajo tisti, ki se nadalje še zavežejo, da bodo izstopivši iz bolniške prakse služili vsaj 10 let kot okrožni zdravniki na Kranjskem.
Tozadevne s krstnim listom in izpričevali o dosedanjih Študijah oprem-jene prošnje je vložiti pri podpisanem deželnem odboru
najdalje do 25. oktobra t. 1. Deželni odbor na Kranjskem,
v Ljubljani, dne 7. oktobra 1909.
JE
lil
Hot
ta
na prometnem kraju, z velikim prometom, ki se lahko dokaže, se proda radi posebnih razmer. Potreben kapital 10.000 do 20.000 kron. 3725 Kupci naj pošljejo svoje naslove na uprav, »Slov. Naroda«.
E
iz
ir
umetni in trg. vrtnar
fjubljana, Kolezijske nI. 16
se priporoča za
nasaditev vrtov, parkov In balkonov. — Velika izbira cvetočih in listnatih rastlin, vrtnic, prezimujočih cvetlic (perene), krasna cvetlična grmovja, konifere, cvetlice za okna In balkone.
Izvršuje šopke, vence in bukete
za razne prilike.
Delo umetniško okusno In po solidnih conah. 1542
Trgovina s cvetlicami itd.
naročila na dotolo hitro in vestne.
Hotel Tivoli
3419
nt nesečBin sit
llajbotje za zob*
Ugodna
JKarocitel takoj I
Zastonj
dobite vzorce najmodernejših angleških, francoskih in avstrijskih izdelkov vseh vrst damskega sukna, Seviotov in drugega volnatega blaga, za kostume, obleke, krila in bluze. Takisto vzorce barhentov in flanel velelepe izvršitve. Nadalje vzorce platna, posteljnega blaga, gradla, sifona in namiznega blaga za opreme,   genr S a m O Izvrstno blago TW
velikanske  izbire.  Cenovnik na zahtevo.   Pri naročilu vzorcev naj navede natančen naslov in željeni predmeti.
.*. Jfajvečja modna vsetržnica in razposiljalnica modnega blaga
Komenda Janda & C le.
KikoUburg, Mistke namesti 13, Moravsko. 3477
se
•
Slovenska tvrdka obuval ^
Združenih čevljarjev v Ljubljani ■
Wo9fove ulice štev. 14
priporoča slav. občinstvu svojo veliko zalogo za jesensko in zimsko sezono vseh vrst najmodernejših Čevljev za gospode, dame in otroke, kakor tudi za turiste in telovadce ter razne čevlje za dom. Prave ruske galoie in dokolenice (gamašne) in vse k stroki spadajoče potrebščine.
Naročila po meri in popravila se okusno, točno in solidno
izvršujejo v lastni delavnici. 1525
Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike!
J L
J t
3E
i
99
Kavarna in restavracija
Zdraviški dom"
na Bledu
3777
z vsemi zraven spadajoČimi prostori (tudi dvorana za koncerte), lepim parkom, kjer igra vsak dan zdraviŠka godba, s prostorom
za iawn-tennis, se odda za več let v najem.
Ponudbe sprejema in daje pojasnila dO 1. januarja 1910
N
Zdraviška komisija na Bledu.
Za jesen tat zimo
priporoča tvrdka
Gričar & Mejač
v £jubljani, Prešernova ulica 9
svojo bogato zalogo
izsotoulienih oblek
za gospode in dečke
ter nične novosti
f kenfekdji za dame in
Ceniki zastonj In franko.
116697
62
8
Z jođovln sli! trtice.
L
Francoski oficirji, ki bo L 1812. bivali v Ljubljani, so bili veseli in razposajeni ljudje in hoteli so se izživeti kar najbolj mogoče. Ljubljančani© takih lahkoživcev niso bili vajeni. Takratna Ljubljana je bila spi-sarsko gnezdo prve vrste, kjer niso poznali ne zabav, ne razvedril in sta bili gostiji in popivanje edini užitek.
Ženski svet ljubljanski je s prihodom Francozov kar pozabil na vse tradicije in stare poštene navade. Kakor bi bile prišle iz ječe, tako so 6e zdaj Ljubljančanke vrgle življenju okrog vratu in uživale so svojo prostost, ki 6o jim jo pridobili Francoski uradniki in oficirji, tako brezobzirno in časih celo s takim preziranjem predpisov družabne dostojnosti, da so bili škandali na dnevnem redu.
Največji škandal se je pač zgodil 26. marca 1. 1812.
Francoski oficirji so imeli na Starem trgu vojaško kopališče. V kateri hiši je bilo, ni prav natančno znano, a moralo je biti prav udobno urejeno, ker so se oficirji zelo radi tamkaj shajali in večkrat prirejali tamkaj prijateljske večerje. Tudi so tam prav pridno kvartali in igrali razne hazardne igre, ki so se jih tudi premožnejši meščani udeleževali.
Med temi oficirji je igral veliko vlogo mladi poročnik Charles Reaux. Bil je sin premožnih staršev in imel med francoskimi uradniki v Ljubljani vplivnega sorodnika. Charles Re-aux je imel za ljubico Margareto Verderber, hčer neke gostilničarke s Sv. Petra ceste. Ta dekle ga je hodila pridno obiskovat v oficirsko kopališče na Starem trgu in je najbrže tamkaj s svojim izvoljencem preživela ne le zabavne nego tudi prav sladke urice.
Charles Reaux pa je bil razvajen fant in menda zvestobe ni poznal, do-čim je bila njegova ljubica, če ne ravno zvesta — to je sama pripozna-la -— pa zelo ljubosumna. Ko se ji je začelo zazdevati, da jo u jen ljubimec zanemarja in ko je zapazila, da posveča posebno pozornost gospe Suzani Wasserthalovi, soprogi krščenega ogrskega Žida, ki je bil nastavljen v. Cojzovi trgovini, je svojega ljubimca tako nadlegovala, da se je ta končno naveličal njenega preganjanja ter je pretrgal svoje razmerje ž njo.
Margareta Verderber je sklenila, da se nezvestemu ljubimcu maščuje. Samo da bi ga mogla strogo nadzorovati je začela ljubezensko razmerje z navadnim vojakom Cheronom, ki je služboval v oficirskem kopališču. Prišla je vsak večer preoblečena za moškega na obisk k Cheronu in seveda natančno izvedela za vse, kar so oficirji tam počenjali in kar so pripravljali.
Dne 26. marca 1812 se ji je končno ponudila prilika, da se osveti. S sedmimi zakonskimi možmi se je nprlasila pri vojaškem zapovedništvu in navedla take posamičenosti, da je vojaško zapovedništvo moralo ugoditi zahtevi sedmih zakonskih mož in poslati z njimi patruljo pod poveljstvom nekega višjega oficirja v oficirsko kopališče.
Izkazalo se je, da je bila Margareta Verderber res natančno podučena. Patrulja je dobila v kopališču enajst oficirjev in enajst ljubljanskih prospe. Omenjeni sedmi zakonski mož-je, med katerimi je bil tudi Wasser-thal, so našli svoje žene v tej družbi. In kar je bilo najhuje; vse te zakono-lomne žene niso imele na sebi prav ničesar, kar bi se moglo imenovati če že ne obleko vsaj figovo pero.
Skandal je bil velik. Oficirji so bili še drugi dan poslani v Karlovec, \Vasserthal pa je zapustil svojo službo pa tudi svojo ženo Suzano in je odšel iz Ljubljane; seveda ni pozabil vzeti seboj nekaj Cojzovega denarja.
Kronika nič ne poroča, kako se je kaj zgodilo z drugimi ženami iz te afere; bržčas so njih možje napravili ž njimi obračun po stari kranjski navadi in jim potem storjeni greh velikodušno odpustili. Margareta Verderber pa se je žc dobro leto po tem škandalu poročila z gostilničarjem Rozmanom in postala prav »štima-na« ljubljanska »purgarica«.
Važno za naseljence. Rojakom no Slovenskem.
»Glas Naroda« piše: Vnovejšem času smo se morali že večkrat baviti s takozvanimi na-^iniškimi domi v našem mestu, kajti, kakor se je uradoma dognalo, se za mnogimi takimi »domi« skriva povsem navadna kupčija z naseljenci, kar je tem ložje doseči, ker imajo taki domi običajno svoje zastopnike tudi v Evropi, tako, da. dobivajo že iz Evrope naznanjena imena onih, kateri se nameravajo izseliti in potem v Ameriki naprositi »pomoči« takih zavodov.
Med take zavode spada tudi takozvana Rafaelova družba, oziroma
njen odsek v Ljubljani, ki ima tukaj svoje zastopništvo v obliki istoimensko družbe, kojo vodi že večkrat omenjeni, Slovencem v Ameriki koli-kortoli znani frater. Nevednosti te družbe in njenemu absolutnemu nepoznan j u ameriških razmer, je pa pripisati dejstvo, da je kranjska dež. vlada z odredbo z dne 23. julija 1909, št. 1981, naročila svojim podrejenim okrajnim glavarstvom, da v nadalje naznanjajo imenovani družbi imena onih, kateri se nameravajo izseliti v Ameriko, da se te izseljence dirigira potem naravnost v roke ameriške družbe sv. Rafaela.
Tako početje avstrijske vlade je pa v piramidalnem protislovju z našimi naselniškimi zakoni in kranjsko deželno vlado moramo v resnici pomilovati, da brez tega znanja izdaja odredbe, koje izseljencem le škodujejo nikdar pa ne koristijo.
Naselniška oblast je ravnokar odredila, da se zastopniki takih družb, • oziroma »misijonarji«, ne smejo na naselniškem otoku približati onim naseljencem, kateri so takim družbam že iz Evrope naznanili, da pridejo v Ameriko, oziroma katerih imena so se takim misijonarjem že iz Evrope naznanila. — Vsi taki naseljenci bodo brez izjeme pridržani na naselniškem otoku, dokler se njihovi sorodniki ali znanci, h katerim so namenjeni potovati, ne oglasijo, kajti misijonarji ali zastopniki takih družb nimajo v nadalje ničesar opraviti z njimi.
Rojake v stari domovini, kateri se morda nameravajo izseliti v Ameriko pa svarimo v njihov lastni prid, naj se vsled tega ne zglašajo pri Rafaelovi družbi, kajti v roke družbenega »misijonarja« itak ne bodo prišli in bodo morali na otoku čakati, dokler se njihovi sorodniki ne zglasijo pri naselniški oblasti. Slovensko časopisje na Slovenskem pa prosimo, da v prid izseljencev samih objavi zgoraj navedeno najnovejšo odredbo naselniške oblasti, kakor tudi da opozori kranjsko deželno vlado na njenega največjega uradnega kozla.
Proda se za nizko ceno
LAV
ki vzdigne 5000 kg. 3709
Ogleda :n ceno izve se pri spsđi-
teriu Jos. Skerlju, Bavarski dvor.
Anton Leutgeb,
353
Pod trančo 1
rokavi čar ln bandažisL
- ijubljana. ™ «-
Lastna Izdelovalni ca vsakovrstnih gl&ce, nsnjatih ta vojaških rokavic.
izdelovatell kilnih pasov.
Vsa kirur-gična dela. Zunanja naroČila točno.
Nedosežno
Najnovejša
4-
Higijensko gumasto blago za moške. Poraiino na leta. K 4-60.
Čez 2 miljona kosov prodanih v kratkem časn. Higijensko gumasto blago za ženske.
(Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. K 2'60. Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja
J,     H. AUER JL
|   tvornica za gumasto blago. | Dunaj 1X2, Nussdorierstrasse 3—0.
Puh (Styria)f filobus, Regent in drugih specialnih znamk ter : posameznih dolov.:
Izposojevanje koles
prejem kolos z* emajliranje, poniklianje r popravil« aelidno in cono. s
X 2954
Karel Camernik
Ljubljana, Dunajska cesta št. 9.
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova
Poljanski nasip it 8.
Reiohova hiša. Izvrstno in solidno delo. Cene zmerne. Popravila ae i  i točno izvršujejo, i i
največja zaloga navaiiil ii naitlnejlife
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
žime.
SL Paklč
v LJubljani.
Kanin naroEnikom se pefiiji s povzetjem
Josip Rojina
krojač prve vrste
v ispili uMi štev i
nasproti glavne poste
konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja^ in elegantne izvršitve.;
Imuih zaloga najiiseji ansl. in frant. specijalitet blaga.
: imi n uoifornjs..
Te Žitne tirOŽOj izborne po kakovosti, se priporočajo gospodom pekom, trgovcem in slav. občinstvu. Prodaja jih
v korist Ciril - Jttetodovi dražbi
v.-i nizkih cenah samo
Maks liker
v Ljubljani
v lastni niši
Kladezna ulica št. 17 in Rečna ulica št. 5. gnur v korist -ang
Ciril - Metodovi družbi!
Odlikovana
Prva kranjska
tvornica Klavirjev
Ljubljana
Hilšarjeva ulica 5
Gradišče
m
o
HO
m
i ~~ m
E
Priporoča svoje prve vrste, za, vsa podnebja solidno narejene  planin«,  klavirja in harmonija tudi
za gotov wr,
platna aH
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje.
■ajvonja hrovntoa na
Šivilja
Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3734
Ljudevit Borovnik
rovljah (F«rl«eh) iatoam.
se priporoča v izdelovanje pasek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelajo stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno ln dobro Izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici ln od mene preizkušene. — lluatro-662 vanl oonlkl zastonj.
Zrramph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva ekonomije i. t d. v vsa-koršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-trpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: fitedilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije kavarne L dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti do-poslani znamki. 2506
Tovarna za Sledilna ognjifta „Triampfc"
S. Goldschmidt a sin Vela 18. Gorenje avstrijsko.
Ceno posteljne perje!
Najboljši češki nakupni vir. 2815
Kg. sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2 40 K; prima polbelega  2 8U K; belega 4 K; belega puhastega  5l0 K; .kg velefinega sne-žnebelega, puljenega, 6 40 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene postelje JMSfS
drega, belega ali rumenega nankiuga, pernica 180 cm dolga, 116 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 58 cm šir ., polnjen z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10 K, 18 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3*50, 4 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja ali vzame nazaj, za ne u gaj a-joče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Benlscn. Deienlce $t 767. tarnava.
nnJboUša zobno tinktura sveta
zobnega zdravnika
f. Schveigerja.
Dobrota za človeštvo. Nič več sobnih bolečin. Vse drago pove popis, pri-dejan vsaki steklenici.
Steklenica stane K 1-60.
Zunanjim naročnikom najman štirih steklenic se pošilja voda poštnine prosto.
Dobiva se v lekarnah:
Bohino, Plocpli, Mavr, Tmk6cxy,
v drogeriji Eano in po vseh večjih trgovinah. 1751
Svoji k svojim I     Jbrodna tvrtka I
Milko Krope*
urar in trgovec
tjiMjui, JirBfar trg štev. 3.
i   ■      Ustanovljeno leta 1852.
Cenj. občinstvo priporočam svojo bogato zalogo 1954
ta iei
Osobito sedaj ob priliki birme, ns-
f opravili tebi hi
Za vsako prodano aH
i leto«
T
ki jo opravlja lahko ena sama oseba. Trgovina donaia pri 5000 kronah investiranega kapitala do 6000 kron čistega dobička na leto.
Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda" pod šifro „Eksport". 3677
Vinko Majdic
valjčni mlin v Kranju
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. 3939
Zastopstva in zaloge: V Mnbljani, Podgradu, Trnovem, Kočevja, Trsta, Gorici, Celovcu, Keltska, Bolcann, Iaomostn, Tri-aentu, Zadra, splletu, Ercegnovem, Kotoru, Sarajevu ta Pnlfn. Brzojavi: Valjčni mlin, Kranj.
Zastonj! Vzorci in ceniki!
Tucat 50:100 cm vel. damastne bri-
salke sec. vzorec, Čisto platno . K 8'— Tucat 48:10 cm vel   cvilhaste bri-
salke, čisto platno......»   4 40
Tucat 54:120 cm vel. dvojnodaroa-
stne   brisače,   sec.  vzorec, čisto
platno...........» 14'—
Kos tkanine, 82 cm šir., 23 m dolg,
pripraven za životno in posteljno
perilo...........» 115C
Jedilna  garnitura  za 6 oseb, čisto
platno, 140 cm vel., servite 60:60 » 550 Tacat brisalnih cunj, čisto platno.
60:70 cm.........»    5 50
78 cm široko laneno platno, pristna
platnina 1 m........» —'80
6 rjuh, platno, 150:200 cm ...» 13 20 6 rjuh, platno, 150:225 cm ...» 15'— 40 m brezhibnih ostankov kanafasa,
oksforda, cefirja, potisk, cef. . . » 15*— Razpošiljanje po povzetju. — Neugajajoče seveda vzamem nazaj. 3084
BEBTHOLD H0CHBE3G, tkalnica,
KostslSC Červen^, Krkonoši (Češko).
■ 2—4 krone na dan aj stalnega zaslužka.
■Iščemo za prevzetje pletenega blaga osebe, ki bi na našem stroju delale
■doma za našo podjetje. Predznanja ni treba. Pouk zastonj. Oddaljenost ni zapreka.  Z majhnimi Bal nabavnimi    stroški   gotova oksl-
■stenca. Pismeno jamstvo za stalni zaslužek. Lahko in ugodno delo ob vsakem položaju.  Zahtevajte vse-
■kakor naš prospekt. 1650 Domača Industrija trikotaže,
■Zagreb, lllca 88/13. Naša zastopnica v LJubljani je gospa Ivanka Mnrmaver, Sv.
■ Petra nasip št 76.
IIIIIBll
Št. 2936. 3742
Razpis.
Pri mestnem županstvu v Po« stolni je popolniti službeno mesto
redarja.
Letna plača K 840; prosto stanovanje in službena obleka.
Prošnje je vložiti pri mestnem žu* panstvu
do 16. oktobra t. h
Službo je nastopiti 1. novembra t. L Prednost imajo prosilci, ki bi bili porabni tudi za pisarniška dela.
Mestno županstvo v Postojni
dne 4. oktobra 1909.
O. Pikel 1. r., župan
a
s
Juboljli kosmetikši predme«
I
za olepšanje polti ln telesa so:
da
milo po SO h,
I
s eream pa u 1 K.
za gojitev zob in ust:
da
assssn      1 "l
sobalprašokpoi
sa ohranitev in rast las:
da ti,
TI izdelki ,Ada", U so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
v UubUanl.
to
8Q
Langen ft Toli, Dunaj X., Uienbnrgarstrisse 58.
Originalni motorji »Otto1
Svetovnoslavni zaradi preproste in solidne sestive. Vsa pojasnila in cenike daje brezplačno tvrdka D. S« Fakin kot zastopnica za Kranjsko Ljnbljana, Poljanska cesta it 67. telet. 73.
3718
i »apraio a sesalo! pila
sa kvleaje ■ rjavim premoge«, ra-saajkas ali plinovha koksom, kauma-altosi ali ogljem.
Ooapodarsko najbolj primerna obratne moč novega časa I
•rtilnaliH *otw}l „0ttlM sa svetilni sna, beaeia, bentol, petrolm, karbonol.
nove, letošnjega pridelka, mehko luŠinaste in belozrnate, kupnje v vsaki množini
.*. po dnevnih zanesljivih cenah tvrdka .*.
IV. I. fialllll MlMi flVS. I81I
v LpMiaal, na Marile Terezife cesti št. 2.
Tvrdka priporoča zopet ugodno priliko za nakup praznih, izborno
ohranjenih, močnih in trpežnih
„sod&¥ od finega špirita"
deloma enkrat rabljenih, deloma popolnoma novih od 300 dO 400 litrov in od 690 dO 700 fiteov, večje množine po jako nizkih cenah, takoj dobavni. 3750
pr?a borovska orožnohorniška Bražba
a.
C. kr. dvorni dobavitelj. Iznajditelj in izdelovalec „Triurnph-Rifled vrtanja" in „Werni-
govega univerzalnega vrtanja" z najgostejšim, neprekosijivim vrtanjem, kakršnega še ni bilo, velikanskega strelnega učinka in predornosti ob polnem jamstvu in zmernih cenah.
P. n. lovcem priporoča svoje 2244
i£šeik€ prve vrste in pa kaker psro lahke Iricevke, kvatke lovske puške, dvocevke za šAre in krcgle, risane dvocovko (Ecckg9wekr), Man&iisiie? Sc5i©n*a£r]eve kratke puške in pa Say   VkfERHBGOVE ŠT 3 R li C E ¥ K E PUŠKE.
_ ^5, S Priporočam svoje puške za krogle, kaliber 9 3 mm, preizkušene na M G VOS ^ različne strele. Kot največja novost za dvocevke za šibre in krogle S * *    priporočam patrone z nikljastim plaščem 93 mm s svinčeno ostjo
in 93 mm patrone z legirnimi streli in papirnim vodom. — Cenovnik zastonj in franko.
&es«" ----- ~     ■' < 7s.rr.
Poštne hranilnice št. 49*036.
- •   ^ g \C4f
Telefon št. 135.
regisžrovaisa zaeiraga z neomejeno zavezo
pisarna m Kongresnem trgu itn. 15, Immi Ba v IMri
sprejema in izplačale hranilne vloge!
po l \ \ i i vložitve fli to nfn
brez odbitka renfesga davka. 2 Uradne ure od 8.—12. dopoldne in od 3,-6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kat golovlna. ne da iii se eiirestoiranjs pretrgalo.
Največja zaloga
JI. Matic
/Ljubljana, Dvorski trg štev. 3.
Pedrtižniee: Jiei>e me$te, CJlouni trg.
1157
■   - -  -     ^c- ^'
Merkur
______ __ ___ 44
Peter Majdič v Celju
se priporoča cenjenim odjemalcem.
Perje
n poatelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
JR\ HITI
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
r
]{=!_§]
Trpežno blago.
Cene solidne.
,pri zlatem čevlju4
L|nbS]sna
Stari trg štev. 9 [_ velika zaloga U
domaćega in tujega izdelka.
Točna postrežba.
Ustanovljeno 1845.
Ustanovljena IS45.
Erlii^i zavod
za kemično čiščenje obleke in zaslorjev, barvanja in likanje sukna na par.
g 11 In!
Poljanski nisijj - OzKa ulita it. 4. Sprejemališče
Islenbiirgeva ulica št. 3.
Postrežba Točna. Solidne cene.
Ljubljana,
Dunajska cesta 13
Izborna zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše vrste
ps niskih cenah.
w
Važno!
S
Stoj prijatelj!!!
Prodno si kupil sli isposodiš
ktaulr, planino aH harmonij
potrudi se še k rodoljubu, edini narodni tvrdki
Alfonz Breznik SmaiHc štev. 11,
JllJVH*   S|iMiim poleg gostilne pri KronL
Kot strokovnjak, učitelj   Glasbene   Matice ln zapriseženi izvedenec c. kr. deželnega sodišča, jamčim za trpežnost in blage glasnost strokovno preizkušen h instrumentov iz različnih prvovrstnih tvomic Prodaja na obroke tudi brez zadatja. Jamstvi .* 10 let. Na{nii|a najemnine. 230
3558-44
KORENĆAN
Ljubljana, Stari trg 5.
iH!
Trgovina z norimber-škim in galanterijskim blagom na drobno in :-:   na debelo. :-:
BI
Velika zaloga pletenin kakor nogavic, srajc, : maj, spodnjih hlač, : otroške obleke i. t. d.
(HI
TRUBAR
Krasna umetniška reprodukcija v več barvah
,°. namenite Grohapfeve slike .-.
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka 66 cm in široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše.  Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar jih
imamo Slovenci.
Cena s pošto X 3a20.
Dobiva se v
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7.
n
[jv p1 p di tc ni lc
P] la jm
P< 1.1
iz |n< ri
se vi
Pi p;
p; vi ol y nt bi ki n« |šl K zl sv
Pri mestni občini ljubljanski popolniti je v stanju D&estne pOllClJskcl^ straže s 3. jaa^arjeai 191G mesto j j?
Št. 492/pr.
azpis službe.
3755
MMm in nalcenejio postrežba
za rlrosve, kemikalije, zeHšča cve- VV tl<*, korenine fttđ. tudi po Saeippc, £ ns^ne vode in sobni prašek, r£nje olfe, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, iotografične aparate in potrebščine kirvrgična obvesila vsako vrste, sredstva za dssinfekclfo. vosek ln paste za tU itd. — Velika zaloga naiftnefsega rama in konjaka, — Zaloga svežih mineralnih vod in soli  za kopel.
Oblastv. konc. oddaja strupov. Za živinorejce
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol« soliter, ecojan, kolmoi, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija
ANTON KANC1
Ljubljana. Židovska uljca št 1.
Kapalo pa aafvisll osni runa zelišča jroie), cvetje, ktrtntie, sencsa, sserje Ms;
\ \ «. \   r • » v s % \ \ i i * * * s i
s prejemki XI. uradniškega činovnega razreda, to je z letno plačo 1809 Kj
tiejaincs&fto doSdado 504 K in pa s petero triletnioami po 200 K tsr s pravico do alužfieae oprave.
Zahteva se od prosilcev :
1. avstrtjsko državljanstvo;
2. neomadeževano dosedanje življenje;
3. telesno in duševno zdravje ter zlasti poklicu primerna zunanjost;
4. starost pod 40 leti;
5. da so doslužili vojake in dosegli najmanj šaržo četovodje;
6. znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi;
7. dokazilo o dovršeni nižji gimnaziji, nižji realki ali kaleem drugem šolskem zavodu iste vrste ali vsaj popolni meščanski šoli z dobrim vspehom;
8. dokazilo o znanju vseh za stražniško-uradniško službo potrebnih teoretičnih in praktičnih ved, tedaj zlasti vseh za javno-varstveno, za javno-nadzo-rovalno in za javno-redovno službo obstoječih zakonov in posebnih propisov, o Čemer pa je tudi napraviti pred namestitvijo preskusni izpit.
Namestitev je najprvo začasna; po enoletnem zadovoljivem službovanju postane dotičnik definitiven.
Praviloma kolekovane in s potrebnimi prilogami opremljene prošnje vložiti je najkasneje
gpg£"~  do 1. novembra 1909
pri predsedstvu mestnega magistrata.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 6. oktobra 1909.
Župan:
Iv. Hribar 1. r.
Podpisani dediči vljudno naznanjamo, da smo
OtVOrili 3747
a „Friškovcu"
novo gostilno, kjer točimo pristna dolenjska vina. — Dobe se tudi vedno razna mrzla jedila. — S spoštovanjem
Grajzerjovl dedlčL
p;
m
k( je je ?K
f s 11
tc ce
PJ dc ta dt
so ea
kc L< sl> ni
ji di
rc iij [di re si in d^
i« in
dc
Pi
k(
M ni ot
|>€ P<
!st
i je m v< I in
8t
di
Pl
1174
profesor Masaryli o yt gRKkl razsodbi.
Prof. Masarvjv   piše v »Neues ^'iener Tag-blatt« o razsodbi v za-grebškeni procesu sledeče: »Naj - li jaz, ki sem se v stvari angažiral, ta-korekoč kot kulturen odvetnik, od-ilam svojo sodbo o tej razsodbi, moram jo označiti kot:   »Pater peeca-vi.« To je smisel zagrebške razsodbe. Kajti ta razsodba ni desavouirala le predlogov   drž. pravdnika, temveč tudi celo obtožbo;   in ne le to, tudi celo vodstvo procesa je razsodba pokazala kot zagrešeno in nepravično. Gotovo danes ni med politično mislečimi ljudmi nobenega dvoma, da je bil cel proces, njegov uvod in njegova izpeljava, politično in juridič-] ^ napaka. Upam, da bo druga instanca korekturo prve instance konsekventno izpeljala do konca. Kolikor sem poučen o osebah druge in-stance  in kolikor si smem dovoliti sodbo o njih sodniški neodvisnosti, bi pričakoval, da bodo ti avtoriteto vlade in jnstice na Hrvaškem bolje varovali kot je to storilo zagrebško državno pravdništvo. Če se je zgodila taka velika napaka, kakor ravno s tem procesom,    potem v interesu avtoritete ne preostaja drugega, kot storjeno napako priznati. To bi tako na Hrvaškem, kakor na Ogrskem povzdignilo zaupanje v sodnike in v jurisdikcijo. Na mnogih straneh so pričakoval i    korekture nesrečnega procesa od milosti vladarjeve.Mislim, da je v tem slučaju bolje za avtoriteto in veličanstvo krone, če se je uiti ne potegne v proces, in to že celo, ker vendar že izrečena razsodba prve instance ]>omenja priznanje in lastno obsodbo. Ce sem dejal, da po-menja   zagrebška   razsodba »Pater peceavi,« mislim s tem na razveseljivo dejstvo, da zagrebški senat ni izrekel nobene smrtne obsodbe. Vedno sem upal na tak konec, in nekateri izreki predsednika zagrebškega senata Tarabocchia v zadnjih dnevih obravnave so to upanje v meni prav posebno    povzdignili. Spominjam predvsem na njegovo obnašanje napram prof. teologije Pribiče-vičn, ki ga je hotol državni pravdnik obesiti.   Predsednik Tarabocchia je v obravnavi že direktno priznal važ-i  >t Pribičevićevih argumentov. Če hi bil politični simbolik, bi pač z ne-ko besedami opomnil na poseb-i. da sta padli na en dan zagreb-:a razsodba in obletnica aneksije. Razložil sem   svoj čas v državnem zboru, ki sedaj žal ne funkcijonira, svoje nazore o tej stvari in ponavljam tu le na kratko, da je bil zagrebški proces tudi s političnega stališča po proklamaciji aneksije naj-:nanj političen anahronizein.«
Po svetu.
Kneginjo Hohenberg, soproga ►lonaslednika   nadvojvode Fra-Ferdinanda, je cesar imenoval za jvodinjo in ji podelil naslov viso-- . Sedanja vojvodinja Hohenberg ■■ rojena grofica Chotek. Poročila se tiorganatično   z nadvojvodo Fra-Ferdinandom dne 1. julija 1900. pred poroko jo je cesar imenoval knjeginjo Hohenberg   s predika-; knježja milost«. V letu 1905. je >ar   podelil   kneginji Hohenberg redikat »presvetlost«. Obenem ji je ločil    na   cesarskem dvoru mesto ;oj za nadvojvodinjami dvora. Se-laj je postala prestolonaslednikov^ ►proga vojvodinja.   To je prvi slu-uj,   da je bil v Avstriji kdo imeno-an za vojvodo.   Nekateri knezi, kakor Aucrsperg,    Sehwarzenberg in Lobkovic so i)ač tudi vojvode, kočev-i. krumovski, rodniški, ali nobeden -ima predikata »visokost«. V Avstri-živi pa3 nekaj vojvodov s tem pre-utoni,   a ti so tujegfe rodu, nam-• Koburžani. S tem, da je prestolo-islednikova soproga postala voj vonja, ni nič izpremenjen dvorni ce-nonijel;   nova vojvodinja ranžira !ej kakor   prej za nadvojvodinjami : pred vsemi drugimi   damami na dvoru.   Vender je s tem povišanjem '^koliko zasenčen   razloček med njo in med njenim možem. Nadvojvodi rre naslov »cesarska visokost«, vender se rabi ta ogovor le ob slovesnih prilikah in se navadno reče le »visoki«. In »visokost« se bo sedaj reklo "di   prestolonaslednikov! soprogi.
a se bo tudi ta naslov še premeni. Po ogrskem državnem pravu pač otroci vojvodinje Hohenberg ne ino-ri jo doseči kraljevske krone, pač pa postane vojvodinja Hohenberg v tistem trenotku kraljica ogrska, ko postane njen mož ogrski kralj. Najbrž je to vplivalo, da je nekdanja neznatna grofica Chotek postala sedaj voj-Vf;dinja Hohenberg- in visokost. Demokratični ljudje seveda nimamo do-ati smisla za take litulature in bi prav radi videli, &s bi se enkrat v državnem zboru začela akeija za odpravo ostankov iz fevdalnih časov.
* Orkan na jugu Združenih dr-£av. Dne 21. m. m, je v Alabami divjal izreden vihaff ki je prišel iz me-
hikanskega zaliva, Valovje je preplavilo vse nižje dele mesta in napravilo velikansko škodo. Morje je prišlo več blokov daleč v notranje mesto in voda je na nekaterih prostorih dosegla drugo nadstropje hiš. Operatorji Western Union brzojavne družbe so se pripravili na beg, kajti ves brzojavni promet počiva. Aeka Mis-sissippi je pri svojem ustju narasla za tri čevlje. Reka je narasla več nego sto milj daleč od ustja, V kolikor je sedaj dognano, je vihar napravil največjo škodo na polju, kjer se prideljuje sočivje. Vse brzojavne zveze ob Mehikanskem zalivu so razdejane, tako, da je nemogoče dobiti podrobnih poročil. Tudi zveza z raznimi kraji Louisiane je razdejana. Vlaki iz Lousiville in Nashville so se morali ustaviti v Chef Monteur, oziroma 30 milj iztočno od Mobile Ala. Železnične družbe so v velikem strahu radi nevarnosti ondotnega železniškega mostu. Voda je pokvarila progo štiri milje na dolgo. Vihar, ki je prihajal iz Mehikanskega zaliva, je dosegel tudi državo Kentuckv. Iz raznih krajev v Louisiani, Missis-sippiju, Floridi in Alabami se javlja o velikanski škodi, katero je napravil vihar. V kolikor je dosedaj znano, vihar ni zahteval mnogo človeških žrtev.
* Profesor Hrasky na Črni gori. Poročali smo že svoj čas, da je Hra-sky, tudi nam Slovencem dobro znani profesor na češki tehniki v Pragi, dobil od črnogorskega kneza povabilo, da mu poda predloge, kako povzdignit i gospodarsko blagostanje dežele, osobito s pripomočjo vodnih sil in z melioracijo zemlje. Profesor Hraskv se je pečal predvsem z reko Zeto. Dolina te reke se začenja pri JSkaderskem jezeru,gre v notranjščino dežele in konča pod Bogetičem, kjer mogočna reka izvira izpod skal; njeni valovi se zarivajo globoko, do 30 metrov,v tla in s tem pada tudi spodnja podzemeljska vlaga: sicer rodovitna polja trpe vsled pomanjkanja vode in vrhu tega še vsled velike poletne vročine. Na Zeti je čisto lahko pridobiti vodno silo okoli 3000 konjskih sil in i>oleg tega porabiti njeno vodo za namakanje cele doline. Iz hidroelektrične centrale ob izviru Zete bi bilo mogoče preskrbovati z električno silo obrtne zavode, električno železnico itd. in dajati električno razsvetljavo mestom Nikšiču, Danilogradu in Podgorici. Lahko bi se izvedlo nadalje namakanje Nikšič-kega polja in osuševanje slatin Krupne in Slano. In končno namerava prof. Hraskv znižati Skadersko jezero za tri metre; na ta način bi se pridobilo okoli 10.000 ha rodovitnega sveta in osušile bi se močvirnate pokrajine. Tehnično bi ta naloga ne bila teška, treba bi bilo samo poglobiti 4 km dolgo strugo Bojane. Profesor Hraskv je o svojih načrtih podrobno konferiral s knezom, in ta mu je poveril detailno izvršitev načrtov in ga je prosil, naj mu oskrbi ponudbe čeških tvrdk. Prof. Hrasky je bil od prebivalstva kar najprisrčneje sprejet in tisk pozdravlja z navdušenjem začetke njegovega delovanja v blagor Črni gori.
* Zopet govorice o preteči vojni. Lord Northcliffe, ki je lastnik londonskih »Times«, je raznim amerikanskim časniškiin poročevalcem, kateri so ga obiskali, povedal bledeče važnosti, ki se nanašajo na vzdržan je evropskega miru: »Anglija si je nabavila dovolj dokazov, iz katerih je razvidno, da Nemčija neče javno razpravljati o svojih velikanskih vojnih pripravah; nadalje je Angliji tudi znano, da se v nemških ladjedelnicah dela sedaj noč in dan, kajti izdelujejo se nove vojne ladje in druge mornarične potrebščine. Končno je tudi splošno znano, da najuglednejši nemški časnikarji sedaj več ne taje o bodočih načrtih Nemčije. Pol^g tega je tudi vsemu svetu znano, da je Nemčija že povodom prejšnjih prilik popolnoma ne-provoeirano kar iznenada napadala druga ljudstva in da so ladje, katere gradi pod krinko trgovine, namenjene za vojno in šele potem za trgovino. Tudi je nadalje vsemu svetu znano, da je sedanji nemški cesar že pred leti izjavil, da je iskati bodočnost Nemčije na vodi. Ako uvažuje-mo vse to, potem nikakor ni umestno misliti o bodočem razvoju političnih dogodkov v Evropi preveč optimistično.«
* Tekma v otroški lepoti. Preteklo nedeljo so tiste srečne tržaške matere, ki mislijo, da imajo najlepše hčerke in sinčke, pripeljale svoje srčke v Eden - gledališče. Zbralo se je kakih 350 otrok s svojimi nestrpnimi mamicami. Na odru je bilo zbrano razodišče, obtoječe iz tržaških umetnikov. Ko so zbirali najlepše otroke in od teh zopet še lepše, so bile nekatere matere zelo užaljene. Prišlo je do vpitja in razgrajanja. Včeraj so se razdelila darila nekaterim najlepšim otrokom. Seveda bodo matere neobdarovanih otrok tudi nadalje prepričane, da bo njihovi srčki - vendarle najlepši, četudi niso dobili nagrade za lepoto.
Slovenske tvrdke v Ljubljani.
Ćevljarne:
•»Združeni čevljarji**
trgovina m čevlji za gospode, dame in otroke, Wolft>ve ulioe Štev. 14.
Gostilne, restavracije:
Avguštin Zajec
restavracija, Sodnijske ulioe štev. 6.
Galanterijsko blago:
A. Skulj
trgovina s papirjem, Poljanska cesta štev. 12.
Knjigarne:
Narodna knjigarna
Zaloga papirja, Šolskih in drugih knjig Ljubljana, Prešernova ulioa Št. 7.
Ivan Vrečko
trgovina s papirjem in galant. blagom. Sv. Petra oesta Štev. 31.
Knj igo veznice:
Knjigoveznice
Katol. tiskovnega društva
Kopitarjeve ulioe, II. nadstropje.
Lekarne:
M. Ph. Josip Čižm&f
lekarna rpri Zlatem orlu", Jurčičev trg.
Lekarna Leustek
„pri Mariji pomagaju, Besi j ova cesta, (poleg jnbilejn. mosta).
Lekarna Trnkoczy
Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža).
Manufakturno blago:
Janko Češnik
„pri Češnlku"
trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice Ljubljana  Lin garje ve ulice.
J. Kostevc
siodna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra oesta št. 4.
Lenasi & Gerkman
trgovina s suknenim blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulioe.
J. Lozar
manufakturna trgovina
_Mestni trg št. 7._
Manufakturna trgovina
wpri Cirilu in Metodu*
(lastnik Ivan Miklavc) Lingarjeve ulice štev. 1.
A. & E. Skaberne
trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni trg štev. 10.
Franc Ksav. Souvan
manufakturna trgovina na- debelo, Frsnoovo nabrežje.
Franc Ksav. Souvan
manufakturni trgovini na drobno, Mestni trg, nasproti mest. magistrata.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na drobno, Mestni trg 22, stara Soiivanova hiša.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na debelo,
Mestni trg Štev. 23.
Feliks Urbane
manufakturna trgovina na debelo in
na drobno Vogal Miklošičeve in Sv. Petra šesta
Feliks Urbane
trgovina z manufakturnim blagom Pod Trsnco Št. 2.
Modno in meš. blago:
Matej Orehek
trgovina s mešanim blagom,
zaloga modernih oblek. Kolodvorske ulice štev. 26.
Peki:
Josipina Podkrajšek
modna trgovina, Jurčičev trg.
E. Skušek
modna trgovina aa gospodo, _Mestni trg it. 19.
A. šinkovic dediči
modna trgovina, Mestni trg itev. 19.
Katinka Widmayer
m vsakovrstnim blagom sa otroke in gospode, ajpri Somcn1* si
Avgust Jenko
pekovski mojster, Marija Terezija oesta št. 7.
Perilo:
Marija Alešovec
perilo za gospode in dame, opreme, učilišče za šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22.
Anton Sare
velika zaloga platna, sifona, namiznega perila, brisalk, žepnih rut, švicarskega vezenja itd. Sv. Petra cesta štev. 8.
Anton Šare
lastna šivalnica z elektr. obratom, izdelovanje raznega perila za dame, gospode in otroke. Opreme za neveste. Sv Petra cesta št. 8.
Posojilnice:
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta štev. 17.
Obrtno pomožno društvo
r. s. z o. z. Judovske ulioe, sprejema hranilne vloge in daje posojila.
Slaščičarne:
Rudolf Bischof
slaščičarna, Židovske ulice Št. 8.
Jakob Zalaznik
slaščičarna, kavarna in pekarija, Stari trg št. 21.
Špecerijsko blago:
Josip Boltar
trgovina z mešanim blagom, Florijanske ulice št. 17.
Štefan Mencinger
trgovina s špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta štev. 18.
T. Mencinger
trgovina s špecerijskim blagom in delikatesamJ, Sv. Petra oesta št. 37 in 42.
Urarji in zlatarji:
Milko Krapeš
urar in trgoveo z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Jurčičev trg št. 3
Usnje:
Fran Mally
trgovina z usnjem Besljeva oesta štev. 2.
Josip Seunig
zaloga vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice.
Vezenine itd.;
Toni Jager
trgovina ročnih del Židovske ulice štev. 5.
F. Meršol
trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, predtiskarija. Mestni trg štev. 18.
Vrtnarji:
Anton Bajec
cvetlični salon pod TranČo, vrtnarija Karlovska oesta št. 2.
Zastopstva:
Jakob Bončar
zastopnik in zaloga valjčnega mlina Vinko Majdiča v Kranju, Vegove ulice štev. 6.
Jakob Bončar
zastopnik in zaloga valjčnega milna Petei*MaJdica v Jaršah, Vegove ulice štev. 6.
Železninske trgovine;
Valentin Golob
trgovina m šeleznino in kuhinj asimi predmeti,   Mestni trg štev. 10.
Ključavničarji;
Jos. Rebek
kljaSrattar^i moj*«*, Imaooro aabrdg. Mar. 9.
Slikarji:
Filip Pristou
■liku ipeoialno le za napise in grbe, Prešernove ulioe it. 60. ,
Razne tvrdke:
Ivan N. Adamič
prva kranjska vrvarna in trgovina konopnine
Sv. Petra oesta št. 33.
____,__ -
M. Drenik Kongresni trg
sokolske potrebščine, izdelovanje in vezenje zastav, kakon vsakovrstne druge vezenine itd.
M. Franzl
mehanično pletenje na stroj, Privoz štev. 10.
Brata Hlavka
izdelovatelj kirurgičnih in otropedicnin predmetov in bandaž, Prešernove ulioe.
G. F. Jur&sek
uglaševaleo glasovir j ev, Sv. Petra oesta Štev. 62 al.
Fran Kollmann
zaloga porcelana in steklenine Mestni trg.
Lavrenčič & Domicelj
nasl. Karal Meglic
žitna trgovina, Dunajska cesta št. 32.
Fr. Mally & dr.
parna opekarna Besljeva oesta št. 2.
Fr. Sevčik
puškar in trgovec z orožjem, Židovske ulioe Štev. 8.
Josip Škerlj
spedicijsko podjetje Dunajska oest It. 29.
Jos. Skerlj
prevoz pohištva, Dunajska cesta štev. 29.
Josip Vidmar
zaloga dežnikov in solnčnikov Pred škofijo št. 19      Prešernove ulice št. 4 Stari trg št. 4.
Fr. Parkelj
plakater, reklamno podjetje in snaženje sta-no vanj in oken j. Šelenburgova ulica št. 6.
Prva jugoslovanska tvornica drož
Josip Košmerl
Ljubljana, priporoča svoje izborne drožc (kvas).
■BBBaBHHBan«aWBsVBBBSHIBs«
Naprodaj je v kraju blizu premogo-kopa in železniške postaje, lepo
posestvo
in sicer: lepa nova hiša S prodajal«
uico in gostilno,, novim kegliščem^ drvarnico in vsem drugim gospo* darskim poslopjem. 374S
Dopisi se prosijo pod „Št. 100"
na uprav. »Slov. Naroda«.
(dober prodajalec) in
UC6f1@6
SO Sprejmeta v trgovino z mešanim blagom  in deželnimi pridelki pri Pri*
deriku Skušku v Metliki. 3754
ki ga mora imeti nabitega vsak gostilničar, vsak vinski trgovec in vsak vino« .*.  .•.   gradnik .\
si
.•. .•. se dobiva v .*,
v LJablfaal
Prešernova ulica št. 7
n 70 a s pati u nt
1
Bn u n. m
30989084
74
I
■ojoonojao vožnja v
m
l Kristan
•M. iNcesijiiiraia pstoralu piani
246
Ameriko
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 41.
v
i
i
gJSS-  Najcenejša vožnja v Ameriko.
II
izboljša ju h e.omake. zelenjavo i.T.d\
-buljon
tekoča, fakoj pitna.
'"/: -To 2 Čajne žlfčsce   eno shoddlco vroč« vođe.
Udi&iiEljU lUllj&lVU lil
vseh sc : šavov postavlja
Češšsi šgeeijslai zs?o£:  strojna tvornica
Prsga-Rralj. Vžnohrad?, Frlčova sliče št. S92.
&ftcipfanffcet •      stavbe železnih rastlinjakov i USCUIIUSl.  {n jjjij, opremljesje s toplo vodo.
Ctažna kurjava s štedilniki za stanovanja z 2, 4 ali 6 sobami. Železne konstrukcije streh, mostov itd.
3281
Naznanjam slavnemu občinstvu, da izdelujem v svoji novi, največji in po  najmodernejšem sistemu urejeni tovarni na Kranjskem za upognjeno pohištvo in deščice (parket)
različne vrste od priprostega do najfinejšega izdelka, naslonjače, gugalnike, pisalne fotelje, obešalnike, mize vsake velikosti, vrtne stole, stole za glasovir itd.
Imam jreino veliko zalogo bukovih in hrastovih na par prspar: anih deščic (pa ket po sašnažiiti cenaU).
Na zahtevo pošljem svoj ikistrovani cenik zastonj in franko.
Ivan Bahovecp
tovara ar na Duplici p. Kamnik.
MM0Mka titrdka
AVflUST BEPIČ
Ur v Maoltaai 40
itla it. iS (i Trma)
izdclije, »opravlja ii predaja vsakovrstne
sode
po malalilll.
imam.
Jesenko
LJubljana, Start trg 11
priporoča
klobuke
cilindre, čepice) itd.
===== najnovejše fasoite ===== po najnižji ceni.
o
1
o
Hajeenejšt.
domačega izdelka priporoča
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred ŠkoZijc 19, Stari trg 4,
Prešernova ulica 4.
yfat<?ri £<?HJo Aabnj, po ceni in zrctnesljivtrpotcvuii rta/ <s*> ot>rrzeyc>
v JŠjuNjani tftelodvorske utice2đ. Sša/tvvrstnu Prasnile* <kyb se breydačnc
puikai*
i Ljobljani, iHediniR din It. 8
o
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
PDšk ii uiobeioir
lovskih potrebščin. *raeh del kolon (biciklov) kak*>r tudi
nmetalul ogenj
po najnižjih cenah.
Popravila pušk. MUHO« kresov, biciklov točno in solidno.
fniiaJi ■ni' a nMMnni
eenevnoai oni^vnaj      pvnaMf pr^^^n>
Gospodarsko in vinarsko društvo pri Sv. Križu pri Trstu
otvori • IS. oktobrom 1909
zalogo sladkega prosekarja in črnega berzamim v Spod. Šiški pri Ljubljani
pri g. Janezu Jenko št 30,
Kakovost vin bo letos izborna.  Cene zmerne.
Naročila se sprejemajo že sedaj.   "^Mi 359^
3697
Oklic
Opravilnika št. A I. 637,9-21
s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
K c. kr. okrajnemu sodišču v Ljubljani oddelek I. naj vsi tisti, katerim gre kot upnikom kaka terjatev do zapuščine dne 20. avgusta 1909 umrlega g. Ivana Rozman, prelata V Ljubljani ne zapustivšega nobene poslednje naredbe, pridejo zaradi napovedi in dokaza svojih zahtev dne 18. oktobra 1909 dopoldne eb 9. uri, ali pa naj do tega časa vlože pismeno svojo prošnjo, ker ne bi sicer imeli upniki do te zapuščine, če bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla, nikake nadaljne pravice, razen v kolikor jim pristoja kaka zastavna pravica.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek I.
dne 28. septembra 1909.
Pozor kolesarj
Edino zastopstvo za Kranjsko
za prava 860
Puchuvti kolesa
Fuch-.Speciar K 150
9JCUri6F"-kOlO     K  115   \  Ceniki zastonj in poštnine prosti
w     Ker prodajam brez potnikov, g   vsled tega blago veliko ceneje.
flajbiljle poevmaTiks ReleHerjNe
Najbolji  šivalni  stroji od
66 K naprej. Za prekupovalce ista cena, kakor v tovarni.
t
Z odličnim spoštovanjem
Fr. Čuden
urar in trgovec v Ljubljani.
m M se si
3276
Zaradi lepote in nizke cene blaga, ki sem ga danes dobila in ki me je tako presenetilo!
Naj zato nihče, ki hoče biti dobro postrežen, ne zamudi, naročiti za poizkuŠnjo 6 rjuh najboljše kakovosti, beljenih, brez šiva, 150/200 cm velikosti za K 1350. Kos rumburškega platna 74 cm Širokosti, 20 metr. dolgosti K 10'—; kos prima sifona 82 cm šir., 20 met. dolg K 12*—; garnitura in sicer 2 komada za posteljo in 1 komad za mizo samo 11 K. Ugoden nakup ostankov, najfineje sortiranih, 25 metr. K 20—. Vzorci za ostanke se ne razpošiljajo.
Vzorci za tortah, vsi plahim h pafolnine gratis h fronto ofl tkalnice
Bratje Krejcar, Dobruška 9181, Češko.
i
_; Fr- Ševčlk iti'-
i puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 13
pušk in samokresov
lastne** izdelka, kakor tudi belgijskih, aulskih in čeških strogo
piOllhsiOallh pušk, sa katere jamčim sa dober strel. Posebno priporočam lahko troeovko in puške Book s Kmppovimi cevmi za brez*
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
Oenevnlkl na
po najnižjih cenah.
■■roško so izvršujejo tošno 1b zanesljivo.
aahtevanje aaotonj In poštnino prosto.
\
^864
74
5276
Najstarejša domača slovenska tovarna peči,
Ustanaovljen leti 1888. Založnik avstrijskih zveze       «r5*^5^ državnih
2i69     ces. kralj. uradnikov.
Alojzij Večaj v LJubljani.
Trnovo,     Opekarske cesta«
Veliki
st 0
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in st. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpriprostejših prstenih peči različnih vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi Štedilnike in krasne peći lastnega in domaČega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban.
Edina zaloga
s v
&7str.-amsrišh
zalop Hei
v Cfubljani
poleg kavarne „pri Slonu".
Pazite natančno na Orno.
W^ Najnižje cene. ""isa
80
ri »»i
M
■ CM*
o
G
ta d
■HS 3*2 3*C IrSi 94 s^£^iiiiJ€342,Crf^ XX XX
srCnC
XX
Ljab!jana, Turjaški trg štev. 7.
850
V-3
!■ is * « f f =s> a« Ml
S• ^ ^ S » ^ s £ i a.
BJ
as ?pslB3 iu fsžiliie s o!'?, saloae Is ggspos&d scfco. >:'b::-;:':/:;:?s zastoji, mssroci na vzmeti, žisasaii modreci, ctreski vszlč&i itd.
«3 ■
9
a S
XX XX
IXXXXi
[3*5 aH- srh
B9
ffafaolii
isfše blage.
|XXXXXXi !XXXXXX<
1
Sbvenci, pozor!
pri nakupovanju vencev!
Ijubijana, J&estni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
1
mm
611 llpilL
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in :šno.
Cene brez konkurence!
n w
Iznajdba
se zamore lahko in naglo pogasiti samo s
^■■Tiaii biizgalnicaml
s 40 0 delavske sile pomanlšanizn ravnotežom nove sestave, ki od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položajo delujoče kretanje
brizgaJnic nepotrebno. Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva: lirsko, Kcnlanjevica, Bohfzig&ka Bistrica, Metlika, Šenčur, Koroška Belaj BrnaJea, Zga?n£a Jšiška, Mravlje, Spodnja Idrija, Predoči je, flora, Sfob, Trzin, £abuiG&, Kotle, Valfka Loka, Kamna gorica, Stožlce, Valta vas,
i i. jretdr na Dolenjskem.
EKAL
v Zagrebu
skladišče vseh  gasilnih   predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih atro-jer ter motornih mlinov«
Odplačevanje na obroke.
234 §NF~ 129 odlikovanj!
A. KUNST
Ljubliana Židoveka ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastaeM Isdelka sa dame, gospode la evfke |e vedno na isbero. r
Vsakršas aarotili se izvršsjejo tečno in $ se nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in
ziznimujejo. — Pri zsnanjih naročilih naj J
se blagovoli vzorce poslati.     40 S
sTeee»eewe»a»ee»»»»a^»a^»eys
Fr. P. Zajec
optik, urar In trgovec z zlatnino in srekrnlno.
Stari trg 2$.
Popravila se izvršujejo točno in ceno.
jei*n?enar in sedčair*
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih opi*a*f
kaklr tndi krasno oprentljace
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vpreino opravo
katero, imam vedno v zalogi, Kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske uprave.
' Prešernova I ali«! st, 5.
Atelje za orfo^s^i-Src aparate in banclaže,
o o
mm
c3
z—
cd
c3 >
o •o
mm*.
m
O O
c3
O
Izdelavatelj kirucgičnzh medicin-skili iaštrumentov in vseh ptut^eb-ščia za bolnike.
fini Krejči
£jttUja«a, VJoljova nI. št 5.
priporoča svojo bogato zalego
najmodernejših, najlinejsib
kožuhovin,
klobukov in čepic.
Prevzema tudi vsa t to vrsto spadajoča popravU. proti najnižji ceni. Kupuje tndi vsakovrstne kot. dir-|««M in jih najbolje plačuje.
Jlago ceno in solidno.
lj2728 Družbe r~\ Izvrstno sredstvo £ I JI,CfrllO InHetOdO(CM) prott vsskema ^ I      za Istro.   ^> ROJIIU Ifl Mftt%
PRSNI BONBONI
I  ■ Zavitek 20 vinarjev. Dobi s. povsod.
2#Glavna zaloga: PAVEL BAAR, Varaždin, Hrvaško.
ms
m
^ri<a- <3.rrxžToe ss-sr. Cirila, in. 3^etođ.a,I t
Prva češka
splošna delo. dražba
za zavarovanje v Pragi
na življenje
Generalno zastopala za vse slor. dežele v Trstns ni. DoaizettiS.
E91NA slovanska delniška družba sa zavarovanje na življenje, fi&I&fA) katera kolekuje zavarovalne listine z narodnim kolekom, 11   EdIKAj katera kolekuje svoje dopise z narodnim kolekom,
Zavaruje najceneje, najugodnejše na vsa načine! Svoji k SVOlim!
3
m j«
m
#
j Pojasnila dajajt* vedno br^zplafuo okrajša zastopstva v vseh verjih slovenskih krajih. |||||
^3386 m:»cl3K«,K«jaflEi v 2Uf ealalfl*ssafl j«
gospod GESTHIN IVAN, Radsckvjeva cesta 16.
rsm
lil illO
17
IslflffSlllll f*
JiuBJđti Mi HUjuinbjiiu |iu
z modernimi velikim! brzopamiki iz
Ljlill!j3il2 m fiBtWEFpen V K3W-¥0lk
je prega
13 \^
Na naših parnikih Finlsind, Erccnianž, Vsaerland, Zeclaztl, Laplard £2 Sasnlsnd,
ki oskrbujejo vsak teden cb sobotah redne vožnje med Antvvcrpnom in Novim Torkom je snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice po nover potn
ćez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York
PojssrJIa daje vladno potrjeni zastopnik ■
5
v LJ^sbljazal
^©^©^iflffr^MS tisi
od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno gSarOEJ Ti^IgrjlS1*
regisrtrovana zadraga z neosnejena zaveza
? Wm Mm. Um v Ljubljani ea Danaiski cesti 10
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa . R 72,4£7.344a75 upravnega premoženja..........S 17,519.982*93
obrestuje hranilne vloge po
brez vsakega odbitka retitnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1903    .   K 17,102.911"27.
Posejale na zemljišča pa 5 74% k 172% na amortizacijo ali pa pa 5 74% brez amortizacije; na menice pa •%.
Posojilnica sprejema tndi vsak dragi nam glede aaicrtizflvasja dolga.
URADNE UREi vsaki dan o« 8.-12. In od 3.-4. Izven 24 nedelj In praznikov.
tehnična pisarna in stavbna podjetje
3505
InŽ. iL JOVO Sinit, m. mn
Donja Tuzla, Bosna
izvršuje načrte, statične proračune in stroškovnike ter prevzema vsa v arhitektovsko, stav« binsko,   inženirsko  in   zemljemersko stroko
spadajoča dela
vse proti primernim cenam in po najnovejših znanstvenih in strokovnih načelih.
(Milkama a zlate k#U|ao v Pariš« 1904 in s alata kslalaa In krUeam ¥ Londona leta 1895
OB
Julij a
v Prešernovih ulicah štev. 5«
največja zalaga mM. danskih in otroSkili " ljev. (evljsv za lawe-teoiiis ia pmtnia
golsserskih oorskiH čevljev.
Elegantna in jako skrbna
izvršitev po vseh cen&b.
2178
je v slovenski
\ fjr  r i ta ^ 3 9 ni[
Starr'e hranilnih vlojj : nad 3G riailf^on^v X.
Rezervni zaklad :
nad 1 milijon kros.
S rs 'jnpiiesfi denarja jamči in je porak poleg rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem žn vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v io hra-
^mam—*^»^^*mmm^wmmmmM«MMMHSMSWBBBVnaiSV* —mm
nilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter  ž^pnižča  cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popcldne, jih obrestuje no 41.u o ter pripisuje nevzriignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne i. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.
Rentsni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega in  ga vlagateljem  ne zaračuna«
Denarne vloge se sprejemajo tudi po paši! in polom i kr. poštne hranilnice.
Sprejemata se tnd£ vložne knjižice rtrngife denarnih zavodov kot getov denar, ne da bi se obrestovanje presekalo.
Posoja se na zemljišča po 4 :j/4 % na leto- Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6 % izposojenega kapitala, pa poplača dolg že v 33 letih.   Dolžnik pa more svoj dolg tudi
poprej poplačati, ako to hoče.
■
Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
Mestna hranilnica ljubljanska izdaja lične
če hranilnike
proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo.  Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti.
V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov vpeljala je ta slovenska hranilnica tudi
edltno društvo.
Hranilnica se nahaja v lastni palači
ili) ulici l i
i
I
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo
veliko zslogo gotovih obCek za gospode in dečke9 jopic in pSaščev za gospe, nepre-■nočijivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
^■9
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve mar.uf. trgovine priporoča
cepiče, razno mosKo perut, Kravate, nosita iti iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
lEžal uši
Pekarija,
Stari trg štev. 21.
Fžlia&e s
SlžvM trg št. 6, Sv. Petra cesta št. 26.
5"^» !)^« 3®S!
Ji- Si.
-Preo hje k S.■'•     x Po pravila.
Mikui
tovarna dežnikov
Ljubljana, Mestni trj
L
□IDlnininln □ □
Podjetje betonskih stavb
Bratje jeravalli & Pontello
Slomškove ulice štev. 19, Ljubljana. Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov, bnlustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke. Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena.  Cena najnižja.
Jamstvo. Zastopnik svodov patent 9lThrul". 4518
i. m
J
Ustanovljeno leta 1342.
Tovarna oljnatih barv, laka in firneža
Brata
m
0»
343
črkoslikarja, lakirarja, stavbna in pohištvena pleskarja,
PredajaEnica s H
Miklošičeva  ulica št. 6. „
nasproti hotela „Union". Lil
Delavnica:
Igriška ulica štev. 6.
KM
=   Izvolite pisati po vzorce! =====
0. J. HfluiiM in brat v Potfe&rutfeeh
-izvozna hiša modnega in manufakturnega blaga.
Prlpororamo  v Izvrstnih ktdk.o%ot»(iti t
WF Hodne blosose - sukna -Wi
Jesen 1909—1320 Zima
Bfir&ate. Flanele. Opreme za neveste
Vzorci franUo.
1 zavoj  40  m pralnih ostankov okusno odbranih 18 K franko po povzetju. Od teh se vzorci ne pošiljajo.
776
XafbolJ8l nakupi
o1
Edina izborna nakupna prilika za maanfakl&rlsie io krošnjarfe ob direktnem dcfcavanju iz tkalnice.
psF~  Razpošilja se fcidi zasebnikom!
40 metrov ostankov lepo sortrranih 13 It 90 h; 40 metrov veleprima
po želji sortiranih 15 kron.
Rarhent za obleke lepili vzorcev, za
obleke, bluze in spodnja krila. Flanela nežni vzorci, za srajce in bluze. Delain z borduro, za obleke in bluze. Angleški cefir 80 cm širok za barvaste
srajce, prsnike in damske bluze. Modrotisk za kuhinjske predpasnike in
domače obleke.________________________________________________,m
Zajamčeno »rezkibne in stanovitne kakovosti, zaiamčeno popolnoma pralno.
Kanafas žive barve, za posteljne preobleke.
Oksford za moške srajce, izvrstna trpežna kakovost.
Krizet barvast za spodnja krila, tkan iz debelega blaga.
Dolgost ostankov od 3 do 10 metrov.
grez rizika!
Znesek se takoj vrne ako blago ne ugaja in se po-šiljatev lahko nefrankovano pošlje nazaj. Čez 1000 priznalnih pisem od 1. januarja naprej.
40 metrov najfinejšega beljenega rnmburskega platna za najfinejše telesno in
posteljno perilo, sortirano z belim krizetom za spodnje perilo samo K 17'90. Že popolnoma zarobljene rjuhe brez šiva, 235 cm dolge, 150 cm široke, tkane iz najboljših platnenih niti, nepokorčljiva kakovost, zajamčeno  platno,  kos 2*40 K. Vzeti se mora najmanj 6 kosov. — Razpošiljanje po povzetju.
33S5
Tkalnica R. Horner, Nachod, Češko.
Ob naročitvi 2 zavojev franko.
IZ
3267
Bremna
v
NewYork
s cesarskimi brzoparniki „KAISER WILH£LM", „KB0NPRINZ WiLHELM", „KAISEB VILBELM d. GROSSS".
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. Ig
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega O parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite tej
▼ L|nblianl edino le pri g
EDVARDU TAVČARJU, KoloU lili« Šfell. 35 S
nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju".
Odkod Is LJubljane le vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa 31 pojasnila, ki se tikalo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Meksiko. Kalifornijo* Arizoni, Utah, Wiomisg, Nevsda, Orcgon io Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno čez Salvesten. Odhod na tej progi iz Bremna
- enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta kakor Irazilijo, Ksso, Bsesos-Aires, Colombo, Siif store t Avstralijo itd.
71
714
od . .K 1S<-riobtrt „ . . „ 8-50 Pištole „ . , n *-Samokresi „ • . „ S*—
naprej. Poprave ceno. Ilustrovan cenovnik franko.   F. Dušek. Opoftno 76
ob državni železnici, Češko. 1501
Stampilijc
vseh vrst za orado, * društva, trgovce itd. m
Anion te I
graver ta izdelovatel} S kavčukovih stamp<U} g
C9siki Iranko. h        :*£092e3338SaSl •ffe$3>aOO&Sfc
otovam a alte, ssrtvi sMiaria, kristaho sodo ta startaskt mit
Kranju
sdk v Bril MH sv. Cfrfla te|Moda * znanko "20. DC. 1908 is bUgoveshdkov
aadafla na draga mU mila, hriatafasa Mit, svate ananki „Elektra" in „Bolnoe",
laalataa adla tar vae draga pralna snovi.
čast in ponos vsaka gospodinja šahtova, da rabi odslej le Oiril-Metod. milo* s gorenjo znamko.
IvOKOMOBII^E>.
Spteiaiaa tvaralaa u HkMMbflt, ItlavBlaa sa atrale
H. FISCHER, Dunaj X, Gudrunstrasse št. 140
ponuja navedene stroje od 4—125 HP, rabljene pa v brezhibnem stanju, popolnoma zmožne sa obrat ter firma sa vse sestavine lokomobil, jih ki proda ona, ntlobseintle leatčl ene leto. — Vsak objekt se sastonj
montira in spravi v obrat Ugodni plačilni pogoji, prve vrste referenoe. 3C88
=====    I-iolscmoToIle na posodo. ========
■J
11
LJiiblSana, SCesisi trg
razpošilja 3666
ure, zlatnino in srebrnino
na vse kraje sveta Obrnite se lasesljivo na domačo slov. Isidltl
Veliki novi
cenik zastonj! aovest!
Ploscnafa. lata, prava BiSefei Aiker-Res-
■ na ^ kamnov, pokrovi osta-
ti U pi I!!u nejo vedao beli, prav natančno 36 ur idoča. — UBIT & 4Ć'50.
Srebrne      od 6 kron naprej,
Večletno jamstvo. — Ako blago ne ugaja, se denar vrše.
sokolske verižižice s slov. trakovi
nikelnasta J» i-23, srebrna S 5*—.
popolnoma zastonj,
zraven pa še
franke
v zaprti kuverti dobi vsak, kdor se obrne na nas, in -žrtvujemo to samo zato, da trpeče človeštvo
opozorimo n?. blagodejni učinek električnega zdravilnega postopanja.
Vrč bolnikov še ne ve, da se proti splošni živčni slab osti, revrsaSizrsn, nevnlgiSkim l ■ILvbzrn, živčnim motesjera preteke, pomanikaBiU spanca, glavo&'jlu, c »laaolostiza vseh vrst, in mnogim ž^nskizn boleznim galvanski trajnos bki tok rabi z najboljšim uspehom. Knjiga, ki jo vsakemu
gratis in franko
po"iemo pod zaprlo kuverto in brez vsako Obrezo, ni cenovnik, nego znanstvena razprava pisana v lahko razumljivem, poljudnem jeziku; pristopna je torej vsakomur. 3762
Eleklro - terapevliška ordinacija
Đona!, L* Scžnvr^Kasse 2,Mčzza^lz?, Afct. a s 2.
Vsak kmetovalec
z ff epaMOTii patent. MM pečmi
V tej peli se ob prihranitvi drva in prostora za 60 do 80% pečo izboren kruh kakor tudi vsako drago pecivo. Lahko se tuđi suši sadje in socivje, pa tudi meso se da prekrasno speči. Te patentne atmftae peči se izdelujejo v velikosti sa 4 hlebe po K 100 do 40 hlebov in se pripravno dajo postaviti v kuhinji, na hodniku, kolar-niči itd.
Useka pet se da za 6 teiuro na poliRiifnlo.
Kataloge pcSJje brezplačno poleg vsakega žaljenega pojasnila (Dopisnica zadostuje) Fr« Kg is&us & F. P. VidtC & Roanpa v Ljubljani. 3097
raaasNnM
It
11
t
zanvaia.
S tem naznanjamo, da smo 8 S. OktO-
fcr3222 Obdali svojo znano
ni 1 Piii cesti
gosp. Augusta Fnsta ter se častitim odjema ] cer n tem potom zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost ter jih prosimo, da jo ohranijo tudi našemu nasledniku. S spoštovanjem
F. Grošeljevi dediči.
mu
T, _
Priporočilo.
Podpisani vljudno naznanjam, da sem prevzel od Grošeljevih dedičev znano
ipi ■ Piljaili te
S L Oktobrom ter prosim za nadaljno naklonjenost časti tih dosedanjih ter novih odjemalcev in zagotavljam solidno in točno postrežbo. 3782 Z odličnim spoštovanjem
Avgust Pust.
se kupi takoj.
Ponudbe pod y|Sesalka<c na uprav. »Slov. Naroda«. 3726
Cognac
Medicinci
Pristni vinski destilat v uradno plombiranih steklenicah.
Gamis & Stook
Barkovlje.
Etfna psrna žgalnicz
konjaka pcB Sržavno kontrolo. 3819
Pristni kranjski
3r=
3E
lil
09%
k
L
i
M
9 X. 1909. j Bcpon za brez-plsčao knjigo, j
Na
Elektro-terapovtlšVo ordinacijo na  Dunaju, t, Schwangasse 1, Mezzanln AM. Is 2
Prosim pošljite mi knjigo:
„£az;r&va o uaderul eleli-tro - teraf-f U"
gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime: _____________________
Naslov: ____________
m
esreSnja nakupovalna in prodajalna zadruga v ijubijani
reg. z. z o. z.
Mml^mm, Janez Terdlno¥a ulica štev. 8.
Skladišče tudi v Tratu.
AgjCO-Merlfciar dobavlja svojim Članom vse potrebščine za gospodaretvo ali za obrt, kakor poljede ske in druge stroje, umetna gnojila (snv)erfosfate, tomaževo žlindro, soliter, kalijevo sol itd.), modro galica, žveplo, krmila, poljske pridelke, vse vrste semen, kolonijalno in Špecerijsko blago itd. m 37^0
il^ro-a^orknr prodaja pridelke in izdelke svojih članov.
a&fjro-Merbiir se posebno priporoča za nakup bizeljskih in dolenjskih, istr-skih, dalmatinskih in goriških jamčeno pristnih in izvrstnih vin. Cene jako nizke.
AgrO'Merlrar ima jako obširne in ngodne zveze; zategadelj lahko vsakomur jako
dobro in hitro postreže.
5%^
bnenooljnati Tirne
&U&^s
'o*
v posodicah po 72> 1 kajiior tudi v večjfk ponortik
fmhm barvi
za hišs, po vzorcih.
6?
a vzora
-*in papir za vzorce.
£aki.
pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode.
Steklarski
Al-«
(kit) priznano in strokovao
prs!:skis£@no sal^olfil.
Karbelinei s jUlavec (gips)
za pedobarje in za stavbe.
Čopiči
domačega izdelka za zidarje ia za vsako obrt
priporoča
fiMf JCasiptmann
v £jsb!jani.
Frva krasjs&a tovarna ollnatlk barv, Urneiev, lakov in steklarskega kle]a.
Zahtevajte cenike!
HI
4Sama
7- vsaki x3CLZXožiaal Je d.o"bitl:
«ano stresno opeko prve in druge vrste,
iz lastne nove moderno opremljene parne opekarne na Viou pri Ljubljani
temen zo zidanje iz domučesa kamenoloma v Podpečl
J. KNĐZU v Iv jubijani.
te
80
IStdelevatOlJ VeaOV
Frane Vtajan
Ljubljana, Kolodvorska alka
priporoča svojo bogato zalogo
16      aovtk bi Io raMfoal
VOZOV.
Pozor!
Priporočam preč. duhovščini in si. občinstvu svojo ogrom-ano zalogo umetno izdelanih.
Pozor!
Iz črnega, zelenega granita, labradorja In belega ka-
rarskega, kraškega in več drugih marmorjev i prevzamem in v popolno zadovoljil ost izvršujem vsa umetna cerkvena In stavbinska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po
jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire.
Ker delujem brez potniki ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem
1478
IGNACIJ ČAMERNIK kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulica štev. 26.
Ravnokar
nove
Cena 4"— krone In po 2 K 50 vin.
Velika zaloga
gramofonov
od 25 kron naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke.
Zato zahtevajte takoj brezplačno cenike gramofonov in raznih plošč.
Fr. P. Zajec
urar in optik
Ljubljana, Stari trg št. 26.
Smuki MHmmk
fr.Sax
IjtUjau, (raMSe 17.
Uvaja vaakojake kot
•laki.
in
tm nasvete sa njih popravo, oziroma oskrbi popravo in novouredbe.
Izven Ljubljane se priporoča sa
avaleale teko totala
dekle naprav a hi! ii moč.
Ne razpolago dobro in zanesljivo blago.
ftUflte ne. ali ji fđ elekMinl obrat moten. 2795-10
Rudolf Geburth, Duna
_ C in kr. dvorni strojnik
VH. aUlserstrasse 71, mi oglu Burggasse.
Največja in najbogatejša zaloga vseh vrst
liri Inih nPa*i Poscbno naJfineje v vsehbarvah v ognju IVUl1111111   |ICvl   emajlirane peči z nikljasto montažo.
p Regnlirne polnilne peči od 15 kron naprej. Trajnogorilne peči za kurjenje s premogom. Štedilna, kuhinjska in strojna ognjišča vseh velikosti.  Peči z železnimi pečnicami za p kurjenje dveh ali treh sob. — Plinove peči in plinovi kamini.-Katalogi gratis in franko. 3252 ^
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne dražbe v Trbovllab
.___r. „.,_;   ■-»----- ;7Vr«ten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od
Lt$*^ določene Pfed?ise glede \lakovne in
odporne^tfdote daleć nadkriljn|0ći dobroti kakor tudi svoie priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala
2944
raznih  uradov  in naj slovi te j Ših  tvrdk  so   na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9.
365—38
Fotografski umetni zavod
AVGUST BERTHOLD
P3
P"' 1591
in
3E
Krasne
klobuke za dame
po znano najnižjih cenah, priporoča
Ljubljana, Stari trg 21.
sprejemam v popravilo, zunanja naročila izvršujem točno.
w
Žalni klobuki vedno v zalogi.
i—tt=ir==ii-ii5if==ni5i»==ii-ir
»o
Svoji k svojim!
Velika zaloga
jnvelov, zlatnine, srebrnine
v v
iti m in očal.
Blago prvo vrata.
Solidna postrežba.    Cene najnižje.
Lastna delavnica
sa popravila in nova dola.
Lud. Černe
jnvelir, trgom z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec
Zjubljana, Vol/ovc nlice 3y
le ulice 11
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje, povećavanje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd«
o O O
Vsa dela se izvršujejo točno in v največji množini.
Le enkrat
izvolite si ogledati veliko izbiro v največji
narodni konfekciji
Krištof ič -
fjubljana.    Stari trg št. 28. £jubljana.
Posebno krasne 3927
BLUZE #~
domače nalle, Krilo predpasnike, ctročle oblekce In krstne oprave. Najboljše perilo in vse modne predmete za gospode In nosne.
Po posti natanko po naročilo.      Cene radi majhne režije najnižje.
9
Delniški kapital: 120,000.000 kron.
Rezervni zaklad: 65,000.000 kron.
Avstrijskega kreditnega zavoda
v Ljubljani, Franca Jožefa cesta štev. 9.
Sprejema vloge na obrestovale v tekočem računu, ne kranilnlra knjižicam;
izdaja obrestnjoče se blaga jni&ke Usto;
dovoljuje:posolila na tekoči račun, dalje stavbna poselila,
carinska posolila, davčna iamstvena posolile Hi,
eskomptira menice in devize in preskrkafe njlk lakaso,
izdaja nakazila, kreditna pisma in priporočilna plama ne vsa
inozemska tržišča,
knpa]e in prodafa tu- in Inozemsko ronio, sastavna
in daje vestna navodila sa
in proti
poselila,
m
priskrbuje in deponira vojaške ženitveno kavcije, slnibene kavcile in vadile
sa ndeletko pri dražbah, sprejema v shrambo vrednostno paplrlo in oskrbuje njih upravo in razvidnost, oddaja proti ognja in vloma sigurno samoskrsmbe (Safe-Deposits) pod lastnim
zaklepom stranke ter sprejema vrednostno predmete (preoijoze v hranitev, zavaruje srečke in izžrebaj oče efekte proti Izžrebal izgubi in oskrbuje brezplačno
pregledovanje vseh žrebanju podvrženih papirjev, plaouje kupone, izžrebane papirje in valute pri svoji blagajni, daje predujme na blage, na vrednostne paplr]e ter sprejema borzna naročila
sa tu- in inozemske borze, 589 8
priskrbi sa svoje naročnike li gorsko inlormaeije v tu- in Inozemstvu itd. itd.
Centrala na Dunaju.
Podružnice: Bolcan, Bregenc, Brno, Feldkiroh, Jablanioa, Gorica, Inomost, Karlovi vari, Ljubljana, Lvovf Mor. Ostrava, Olomuc, Puljf Praga. Liberce, Toplica na Češkem, Trst, Opava, Warnadorf.
Izdajatelj in odgovorni urednik Valentin Kopitar«
Tisatnfna in tisk »Narodne tiskarne«,
57
492434
3822
04
E2