Leto LXXV., St. 203
Speđlafone h Poštnina plaćana t golotUiL
▼ I*fifH]anl*
1«43-XX
UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUOGINUKVA IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglaac Is Kraljevine Italije In
UNIONE PUBBLICITA ITAUANA 8. A-, MILANO
■■■■■■■IMHMBBHaHBBB^*
Bombardamento delle raiflfierie di CaiSa
Perdlte netniche di carri armati e velivoli —
elementi blindati risolti a nostro vantaggio
Scontri di
II Quartier Oenerale delle Forze Armate eomunica in data di 4 settemhre 1942-XX U seguente bollettino di jruerra n. 830:
In Egritto, scontri di elementi blindati si sono risolti a nostro vantajrgio. L/avversa-rio perdeva alcuni carri armati; venivano catturati numerosi prigtonieri neo-zelandesi.
I/arnia aerea đell'Asso ha \nprorosamcnto agit'i su aninia-ssamcnti di truppe e di au-
tomezzl b ritan niči. Fn reparto esplorantc nemico sorpreso dall'attacco, e stato an-nientato. In aocaniti combattlmentt 25 ap-pareeehi risultano abbattuti dalla caocia italiana e tedesca.
Una formazione di n ostri velivoli a gran-de autonomia ha bomhardato la zona delle raffinerie di Caifa provocando inoendi e colpendo un treno merci. Tutti jrli aerei sono ritornati alle basi.
liranje rafinerij v HaiSi
Nove letalske izgube sovražnika — Spopadi oklopnih sil
zaključeni na korist Osi
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 4. septembra naslednje 830. vojno poročilo:
V Egiptu so se spopadi oklopnih sil zaključili za nas uspešno. Sovražnik je spet izgubi! nekaj tankov in zajetih je bilo večje število NovozeJandcev.
Letalstvo Osi je srdito napadalo zbirališča britanskih čet in avtomobilskih vozil. Neki sovražni izvidniški oddelek, ki ga je napad presenetil, je bil uničen. Italijanski in nemški lovei so v srditih bojih sestrelili 25 letal.
Skupina naših dolgoprožnih letal je bombardirala področje rafinerij v Haifi in povzročila požare ter zadela neki tovorni vlak. Vsa letala so se vrnila na svoja oporišča.
Izredno razgibano
delovanje letalstva
Operacijsko področje, 4. sept. s. Poročilo posebneera dopisnika agencije Štefani v severni Afiiki:
Delovanje letalstva Je bflo rudi včeraj izredno raztribano. Povsod so bila naša le-
tala navzočna in so dajala nasprotniku hude lekcije. V nekem odseku fronte je 18 naših lovcev prestreglo več sovražnih skupin, ki so letele v različnih višinah, da bi se odtegnile naši pozornosti. 12 »Spitfirov« je letelo v višini 8000 metrov, dve skupini 3 Spitfirov« in ^Bostonov« pa v višini 4000 metrov. Sovražna letala je ščitilo 15 lovcev. Naša lovska letala so napadla in razpršila skupine ter jim je uspelo po srditih
letalskih bojih z gotovostjo sestreliti 6 »Spftflrovc in eno telalo tipa »Boston*. Ponovno so bili obstreljevani s strojnicami številni drugi lovci in eno letalo >Boston«.
V nekem drugem odseku fronte so naša letala silno bombardirala veliko zbirališče motornih vozil ter povzročila požare in eksplozije, ki jih je bilo mogoče lepo opazovati iz višine. V teku zaščitnega križarjenja nad našimi četami so italijanska letala prestregla skupino 25 »Curtisov« in >Spitfirejev«. V sledečih borbah sta bila dva »Curtisa«: z gotovostjo sestreljena, številni lovci pa ponovno zadeti s streli iz naših strojnic
Španska politika ostane nespremenjena
Mcdnd, 4. sept. s. Lrst »Arriba« komentira rekonstrukcijo vlade m p:?e. da bi bilo absurdno rdim ači ti spremembo1 družice kakor navadno izmenjavo straže To nikakor ne more vplivati na edinstvo Francove vlade, Falange in vojske, ki so stebri naroda, katerega vrhovni šef je Franco. Lrst poudarja, da jc prevzem predsedstva politične komisije Falange po Francu izredno pomemben, ker bo 9 tem funkcija te£a vrhovnega organizma, ki vzporeja vse sile, se bol; uspešna. List zaključuje, da so zaman vse spekulacije zunanjih in notranjih sovražnikov, kajti notranja politika Španije se izvaja nepreklicno v skladu z zunanjo politiko, ki jo je zapečatila kri mučencev in padlih. Ta politika je ostala nespremenjena in je pofctifca čujcCnosti z roko na ro-čaju meča.
Cilji slovaškega sodelovanja v vojni
Bratislava. 3. sept. s. Slovaški narod je danes proslavil tretjo obletnico vstopa v vojno z resnobnimi manifestacijami. Minister Maeh je govoril v radiu in poudaril, da Slovaška sodeluje v vojni v zavesti važne odločitve za bodočnost Evrope. Zajamčiti si hoče s tem častno mesto med drugimi narodi ter si namerava to mesto pridobiti z žrtvami in borbo. Doumeli smo, je nadaljeval Mach. da je prišel čas za uresničenje protibeljševiškega Hlinkovega načrta, katerega je ves narod odobril v septembru 1936., ko je izrazil svojo privrženost Mussclinijevi in Hitlerjevi ideologiji. Naše hrabre čete, je zaključil Mach, ki vzbujajo občudovanje vseh. se junaško bore na vzhodni fronti in so vzgled vsemu narodu, ki strnjen ob svojih voditeljih, vedro Čaka v žrtvah in disciplini na gotovo zmago.
Odlikovani nemški letalci
Berlin, 4. sept s. Hitler je odlikoval s hrastovim listom z meči in briljanti na železnem križu hrabrega poročnika pilota Hansa Joaehima Marseillea, ki je dosegel svojo 126. letalkso. zmago. Kot lovski pilot je četrti oficir nemške vojske, ki je bil odlikovan s tako visokim odlikovanjem. Svojih prvih sedem zmag je dosegel nad angleškimi lovci na zapadu, ostalih 118 zmag pa v severni Afriki. Marseille je komaj 22 let star in se je specializiral na sestrelje-vanju letal v množicah. Predvčerajšnjim je n. pr. sam v enem dnevu zrušil 16 angleških letal. Poprej jih je sestrelil 5, 6 ali 10 dnevno. Ob tej priliki vsi listi omenjajo, da je imel poročnik Marseille nedavno izredno čast, da ga je Duce osebno odlikoval z zlato kolajno, ki je najvišje odlikovanje za vojaško hrabrost,
Berlin, 4. sept. s. Hitler je odlikoval s hrastovim listom na železnem križu oficirje nemške vojske: kapitana Johana Zem-spega, poveljnika skupine nekega oireda strmoglavcev, ki je po številnih krasnih zmagah junaško padel letos ob koncu avgusta, kapitana Alfreda E>ruschela, poveljnika skupine nekega odreda bojnih, letal in polkovnika Bormanna, komodorja nekega odreda bojnih letal.
Japonska ofenziva
na Kitajskem
Tokio, 4 sept. s. Japonski oddelki nadaljujejo ofenzivne operacije proti čunkin-škim četam v pokrajini Šantung. Uničili so večji del 5. kitajske armade in zajeli razen nekega brigadnega poveljništva ter Številnih poveljnikov tudi ogromne količine orožja in streliva.
Tokio. 4. sept. s. Iz Nanldnga poročajo, da je japonsko letalstvo v Liklingu na jugu pokrajine Hunan zadelo in zažgalo 7 kitajskih bojnih letaJ. Japonsko letalstvo je napadlo tudi Kvejlino in Hejngijangr.
Ameriška vojna proizvodnja je se vedno
manjša od angleške
Presenetljivo odkritje londonskega radia
Rim, 4. sept. s. London je danes zadal tnnrtui udarec mitu o izredni ameriški industrijski sili. in sicer s poluradnim poročilom, ki ga je oddajal londonski radio in ki je bilo naslovljeno nalašč avstralskemu in novozelandskem narodu. Ob velikem presenečenju sveta in vazalov, klientov in oboroževalcev ameriške izredne industrijske moči je London izjavil, da angleška vojna proizvodnja prekaša vojno proizvodnjo Amerike. Štiri petine angleške proizvodnje pošiljajo v Rusijo, v dominione in celo v Ameriko. London je izrecno povedal, da je bilo mnogo angleškega vojnega materiala poslanega ameriški vojski in mornarici in da so na primer angleški vsi zaporni letalski baloni, ki branijo ameriško obalo ob Pacifiku.
Ne ve se natančno, kakšna notranja kriza v angleško-ameriskih odnosih in kakšen spor med Nelsonom in Lvttktom je po-varočil to revolto jn poudarjanje angleške-
ga ponosa. Vendar to ni -važno. Važno Je,
da je London napihniti z lastnimi rokami ogromne propagandne halone o izredni ameriški mdustrijski moči. Ta izredna moč ni dosegla po izjavi Londona nitri angleške proizvodnje. Mogoče je, da sc London laže ali pa da govori resnico. Ako London, kakor je verjetno, to pot izjemoma govo% resnico, se hrupno zruši celoten imt astronomskih številk, 9 katerimi je Roosevt>lt doslej slepil ameriški narod. Ruse. namišljene vlade ter nevtralce. Razume se, da je nepričakovano odkritje Londona vzbudilo velik vtis povsod, v kolikor demantira dosedanje trditve ameriške propagande o izredni vojni proizvodnji Araerike. Tej proizvodnji je London zdaj določili dejanski obseg. Prevzetni ton zadnjega časa v ameriškem tisku glede Anglije in Angležev je moral vplivati na odločitev Londona, da postavi zadevo na pravo mesto s polifnadno izjavo dominionom.
31-12, 21-23, 31-24, 31-25 In S1-2S
prt postno čekovnem 1 LJubljana 9tev. 10-351
11.— Wt, ma InoaeeneNo 15.20 Ur CONCESSTONARIA ESCLUSTVA per la pnbblicitA di provenlenza itaHaaa «4 escarm: UNIONK PUBBLICITA ITAUANA S. A-, MILANO.
Boji že v predmestjih Stalingrada
Prodiranje proti Novorosijsfcu — Na Volgi in črnem morju potopljene sovjetske ladje — Sovjetski protinapadi povsod odbiti
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 4. sept.
Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Nemške in romunske čete so dne 1. septembra v sodelovanju z vojno mornarico prekoračile morsko ožino pri Kerču in kljub delovanju sovražnih obalnih baterij vzpostavile zvezo z romunskimi četami, ki napadajo iz vzhoda. Borbe s sovražnimi silami, ki držijo polotok Tarnanj, so še v teku. Severozapadno od Novorosijska so bile vzete nadaljnje utrjene višinske postojanke.
Hitri čolni so operirali kljub slabemu vremenu proti sovražni ladijski plovbi v vzhodnem Črnem morju in potopili 3 ladje s skupno 8500 tonami, med njimi 1 pe-trolejsko. Tako so nemške nadvodne oborožene sile od pričetka kavkaske ofenzive skupno uničile 35.400 ton sovjetskega trgovskega brodovja.
Napad na Stalingrad je bilo mogoče včeraj razširiti do zapadnih predmestij. Severno od Stalingrada ob Volgi se boreče čete na kopnem so dosedaj potopile 3 topničarke, 3 monitorje. 6 tovornih par-nikov in številne manjše ladje.
Jugozapadno od Kalugp in severozapadno od Medina so bili spet zavrnjeni napadi močnih sovražnikovih sil. Tudi okrog Rževa so   se   izjalovili   ponovni napadi
močnih sovražnih oddelkov. Sovražnik je izgubil v teh bojih 83 oklopnih voz.
Pri nekem sovražnikovem letalskem napadu na nemško letališče na srednjem delu fronte, je bilo sestreljenih 24 izmed 37 napadajočih letal, ostanek pa je bil prisiljen obrniti se.
Južno od I Imenskega jezera je bilo več krajevnih napadov Sovjetov odbitih. Tudi južno od Ladoskega jezera in na ob-koljevalni fronti pri Leningradu se je izjalovilo več sovražnih napadov. Pri poskusu, da bi prekoračili Nevo, je bilo uničenih izmed 28 sovražnih čolnov 20.
V Egiptu samo borbe krajevnega pomena. Napadi nemškega in italijanskega letalstva so bili usmerjeni na sovražnikove čete. zbirališča motornih vozil in prometne žile za dovoz. V letalskih bojih je bilo sestreljenih 25 sovražnih letal.
V teku včerajšnje noči sta bili nad Nemškim zalivom sestreljeni 2 angleški letali. Lahka nemška bojna letala so dosegla včeraj zadetke v polno na Industrijskih in prometnih napravah ob angleški južni obali.
Nadporočnik Maxei, letalski kapitan v lovski eskadri, si je priboril dne 2. septembra na egiptski fronti svojo 125. zmago v zraku, potem ko je v letalskih bojih prejšnjega dneva ukrotil 16 angleških na-j sprotnikov.
Pregled položaja po vsej fronti
Podrobnosti o prekoračenja morske ožine pri Kerču
Berlin, 4. sept. s. Za današnji vojaški položaj na vzhodni fronti je značilno izkrcanje nemških čet na polotoku Tarnanju, s čimer so se naglo strnile sile s Krima z rumunskimi četami, prihajajočimi od vzhoda. Slabotne beljševiške sile, ki se še nahajajo v tem odseku, se postopno likvidirajo.
Glede odseka pri Novorosljsku podčrtava jo v tukajšnjih vojaških krogih, da se pritisk na mesto stopnjuje. Letalstvo in lahke sile mornarice vedno bolj trdno blokirajo kavkaske obale. Z nadaljnjimi bojnimi ladjami, ki. so bile potopljene pri Ornem morju, kakor jc bilo že objavlejno, je bilo potopljenih v dveh dneh skupno 23.900 ton ladjevja, med tem 3 petrolejske ladje.
Vdor nemških sil v predmestja Stalingrada smatrajo v Berlinu za začetek bližnjega padca mesta. Boljševiki se v tem pasu še ogorčeno bore, toda njih odpor nima nobenega smisla več.
Zadnje uradne vesti te vojaškega vira glede borb v južnem odseku vsebujejo podrobnosti, ki potrjujejo mnenje tukajšnjih krogov o sedanjem položaju. Glede izkrcanja na polotoku Tarnanj se navaja:
V poznih večernih urah so skupine nemške vojske dne 1. septembra odšle iz svojih oporišč na polotoku Kcrču in so po nemirni vožnji po morju dospele ob zori dne 2. septembra do vseh določenih objektov. Ena skupina se je izkrcala na jugu polotoka Tarnanja, druge skupine pa v severnem delu polotoka pri Fantalockaji. Z nezadržnim zaletom so skupine prodrle po borbah moža z možem do črt boljševiške pehote in uspelo jim je z drznimi sunki zavzeti vse obalne postojanke. Izkrcane čete neke druge skupine so prišle pri Akileonu v območje sovražnih reflektorjev. Kljub temu so se nemške čete izkrcale in takoj napadle sovjetske postojanke. Boljševiška obramba se je izjalovila. Ob 6. uri zjutraj so bile izkrcevalne operacije zaključene in Nemci so zgradili mostišče ter ga trdno držali. Odtod se je usmeril napad v notranjost področja, kjer so se Nemci izkrcali in sovražnik se je moral naglo umakniti proti vzhodu. Medtem se je nemškim, z rumunskimi četami ojačenim oddelkom posrečilo v naskoku zavzeti svetilnik v
ožini Kerča. Otok Kosan Tu sala je bil zavzet v noči od 2. na 3. september.
Glede odseka pri Stalincfradu se je zvečer doznalo, da so oklopne skupine prodrle v obrambne črte za pad no od mesta in dospele do predmestja, kjer je več vojašnic. Tu je bila skupina boljsevikov premagana m Nemci so zavzeli neko važno višino. Neka nemška skupina je zavzela po hudih borbah neki kraj v blržini mesta. Tudi severno in severnozapadna od Stalingrada na-
pad napreduje. Boljševici an žrmili protinapade ob podpori 150 tankov na severno) fronto, kjer je nemškim četam uspelo doseči Volgo, Poizkus pa je bil krvavo odbiti Z drugimi napadi, ki so sc izjalovili, so sku.-a.li Sovjeti raztrgati nemško črto jiržno-zapadno od Sta'in^rada. NemPko letalstvo) je z močnimi skupinami sodelovalo v teh borbah. Ob letalskih napadih je bitlo uničenih mnogo topov in utrdbic.
Poseben uspeh je pri Stulin^radu dosegfc* protiletalsko topništvo v prvi črti. Mod dvu-gim set v torek protiletalske baterije v nekem majhnem odseku uničile 15 tankov m dve bateriji s številnimi topovi. Nem&i s trmoglave i so uničili nadaljnjih 36 topov in 8 baterij. Nemški lovci so na tem odseku sestrelili 39 boljševiških letal, proti letal sitoj topništvo pa je zrušilo nadaljnjih 9 IetaiL
Glede OBiedajegl odseka pravijo v beirlm-skih krogih, da sovražnik nadaljuje z napadi, ki nimajo nobenega vojaškega pomena. Iz nemškega vojaškega vira se doznavtu, da je v obrambnih bojih na fronti pri Ržervu 22. avgusta padel poveljnik neke pehotn* divizije ^eiural Štefan Kittau, ki je bal odlikovan z viteškim železnim križem.
Angleški vojaški kritik o bojih pri Rževu
Rim, 4. sept. s. Angleški vojaški kritild Liddel Hart pravi v članku o položaju sovjetskih operacij v odseku Rževa, da st» vsi doseženi uspehi tako neznatni in začasni, da ni vredno da bi jih omenjaH-Izkazalo se je. da so nemške obrambne naprave tako trdne, čeprav jih drže manj številne čete od napadalcev, da se boljševikom ni posrečil nikakšen dejanski prodor in tudi Nemcem ni bilo treba v to področje poslati ojačenja s petrosrajskesa ali kavkaškega odseka. Pisec zaključuje s trditvijo, da je vztrajanje z napadi na utrjene postojanke brez vsakršne vrednosti, kajti prej ali slej se napadalci izčrpajo, ako se prodor v določenem času ne/ doseže.
Neprestana toča bomb
Ogromno delo nemškega in zavezniškega letalstva v dramatičnih bojih za Stafingrad
Buenos Aireo, 4. sept. a. Dopisnik >New York Timesa« poroda z vzhodne fronte, da so Nemci že v predmestjih Stalingrad in da potiskajo branilce še vedno nazaj. Z novim nemškim sunkom severnovzhodno od mesta je nastal globok predor v sovjetski utrjen sistem. Salingrad se nahaja v nepopisnem stanju. Nemško letalstvo po dnevi in ponoči neprestano sistematično bombardira mesto. Cele četrti so že kupi ruševin in tudi pristaniške naprave so hudo poškodovane. Mnogo požarov ni bilo mogoče pogasiti.
Rim, 4. sept. s. Angleška poluradna agencija je v opisu okrog Stalingrada besneče bitke javila, da več ko 1000 nemških letal, ki so neprestano v akciji, utira pot oklopnim divizijam. Nemško letalstvo ima po Reuterju izredno važno funkcijo v bitki za Stalingrad. Na stotine >Messerschmittovc preletava neprestano sovjetska letališča in onemogča sovjetskim letalom odlet. Medtem odmetavajo velike skupine nemških bombnikov, ki jih spremljajo lahki lovci, ogromne količine bomb vseh kalibrov na bojišče ter obstreljujejo iz nižine s strojnicami boreče se ruske čete.
Reuter pristavlja, da nemško bombardiranje ne dopušča niti trenutka odmora sovjetskim vojakom. Čete prikličejo z raketami letala, kadar potrebujejo njih pomoč. Kjer se pojavi svetla raketa, tja pridejo
Kozlov
\ Orel —7^2**JU£B£*Jr \ T- tJv*\, JeleT^V^^G Maloarhangelsk
5E2--i
U s
2f
)bo)ar
7
J    Petrovi k nov /7 /a.RKščevoV
"Alkarih
Meri to
SaratovJ
o       so *oo
yoronci
asov
HfUrjupinskaja »,t.a
gaj
t*   t-     \    \/s fflogačT yi*
1ljuTrAj_i's,čansK ^Mikrovo
Frolovo %i
Hovnoje1
<?) Palasovka 'Kikotajevsk
.oiovaja Kfam*toTik.a_)a<
^Usičansk \m«
lovgr«.. ' Ramenski
S I
Niif
Caplmo-->r Makejevka . ^ ,*
\ ^VclHovah.\ L
—  oŠ -Ti
»sto*
MorozovafcajJ
' KonsTanTi.
*3T»
ta^žtalingrad
kof«lj»»ikovO
iVHadimirovka
!Verh Baskunčak
]«nofaiev$k
>Tambov>«iOj>
\Z0\
i Kutevka
tke'
SapT
pktarskaja ^ ^'i^a •5ai«n
Ttm0Tev»kaj«\ KrgponTtn Petrov*koj€
^tavropol}
Astralan)
9 J^škuH
DoTbanc
'Prikomsk
FeodoiijiJ
^NovOrOSJJik
Kra^nod#r
KiffM
odredi nemških letal. Reuter pravi, da nemško letalstvo neprestano bombardira no samo bojišče, temveč tudi vso \ asi za bojno črto. Napad v področju Stalingrada je po silovitosti bolj dramatičen kot so bili trenutki najhujšega bombardiranja Londona. Po Reuterju spominjajo nekateri prizori te borbe na drzno zasedbo Roterdama po nemškem letalstvu.
Na finskih odsekih
Nesmiselna sovjetska laž
Helsinki, 4. sept. s. V zadnjih 24 urah, je bojno delovanje na fronti Karelske oždno nekoliko ponehalo. Na fronti Aunuejk<i ožine je bil odbit močan sovjetski napad ter sledeči trije poizkusi oboroženega izvid-ništva. Na fronti vzhodne Karelij so finski metalci bomb odbili in razpršili sovjrtski oddelek, ki je napadel področje pri Stalinovem kanalu. Finsko topništvo je razpršilo in zadalo hule izgube sovjetskemu bataljonu, ki se je pripravljal za napad ob zaščiti umetne megle. O odseku Rukajar-vija se je obnovilo živahno delovanje patrulj.
Glede trditve moskovskega radia, da so sovjetska letala v teh dneh sestrelila 8 italijanskih letal nad Ladoškim jezerom izjavljajo v tukajšnjih pristojnih krogih, do. italijanskih letalcev sploh ni na Finskem. Iionicno pripominjajo, da skuša rdeče poveljništvo očitno priti do sape za rali tjjgub, ki so jih italijanski MASi zadali Sovjetom, ter so si groteskno in fantastično izmislili letalske izgube v tem področju, ki postaja za rdeče ladje vsak dan bolj usrxlno.
Žrtve na „Eaglu"
Lizbona. 4. s*»pt m. AagMloi a'iniiralh^rta javlja, da je pri potopitvi nosilke letal »EagW ki je bila mŠ avsusta v letalsko - pomornki bitkj v Sredozemskem morju torpedirana, utonilo IGO mož posadke.
Nemiri v Indiji
Banr*k&& 4. sept. s. Vlada poefle ralja t- h%-diji še naprej nalaga hude denarne kasni prebivalstvu v krajih, kjer so brli izgredi. Prebivalci v Patni so bili obsoieni na skupino plačilo denarne kazni 2.800.000 rupij, 100.000 rupij pa mora plačati prebivalstva dveh drujjih krajev v Btngali;i. kjer so b-Mi nacionalisti posebno aktivni. V Patni so sprejeli obsodbo na plačilo denarne kazni z viharnimi demonstracijami. Demonstranti so pro»testi<rali pr^ed vladno palačo, policij« je streljala in ustrelila tri osebe. Tudi v Bikaru so bili trije nacionalisti ustreljeni v spopadu s četami. Na ko!odvoru v Rark Šaraju so se dcmr>nstranti, ki so ho<te-li preprečiti odhod nekega vlaka spopadli 8 četami in policijo. Trije demonstranti so bili ubiti, en stražnik pa z udarcem palice hudo ranjen. V Kh ranka puru so čete streljale na množico, ki je zasedla kolodvor in hotek preprečiti odhod vlakov. V New D«lhdjo m demonstranti pri.^lili obrate in tTgoviioe, ki so pod pritiskom angleških oblasti zopet zaceli obratovati, da so ponovno preJckrU
deta.
Stran 9
»SLOVENSKI  N A ROD«*   »obeta, 5. septembra 1042-XX.
Ster. 203
Zvezni tajnik sprejel na kolodvora otroke iz kolonije San Terenzio
Ljubljana, 4. septembra Tiskovni urad Zveze Fašijev sporoča: Danes ob 16. uri so se vrnili iz kolonije San Terencija (La Spezia) slovenski otroci, kamor so bili povabljeni v preteklem mesecu od Zveznega poveljstva italijanske Loktorske mladine v Ljubljani.
Na kolodvoru so jih sprejeli in pozdravili
Zvezni Tajnik, Zvezni Pod poveljnik GILL-a, namestnik Zveznega, tajnika in dirigenti Zveznega poveljstva.
Po enomesečnem zdravem bivanju so se slovenski otroci vrnili domov z zahvalo v srcu Duceju, ki prozi po GILL-u ljudstvu možnost, da uživa dobrote, ki so bile preje pridržane samo sinovom imovitih slojev.
Hrvatski otroci na povratku iz kolonije Rimini
Ljubljana. 4. septembra.
Skozi LHibjano se je peljalo 100 hrvatskih otrok, vrača joči h se iz kolen i je Igea Marina (Rim i na).
Med Dostankom v mestu so bili otroci gostje Zveznega poveljstva italijanske Lik-
torske mladine v Ljubljani, kjer so bili pogoščeni in kjer so prisostvovali filmski projekciji v dvorani GILLa.
Zvečer so hrvatsiki otroci, ki so jih na kdodovoTu pozdravili dirigenti Zveznega poveljstva, odpotovali v Zagreb.
Prvi občni zbor Društva kreditnih in zavarovalnih zavodov
Društvo je posredovalo v vseh vprašanjih normi' % lizacije in ureditve kreditnih in zavarovalnih
K področij
Ljubljana. 5. septembra. VctTaj dopc'ldne ob 10. je bil prvi občni zbor Društva kreditnih in zavarovalnih zavodov Ljubljanske pokrajine. Zborovanju je predsedoval predsednik društva. Navzoči so bili tudi inspektor dela in strokovnjaki Pokrajinske zveze delodajalcev in dru.:tva
imefta.
Predsednik je podal poročilo o delu dru-
štva, ki je sporedno z dedom vladnih črnite 1 jev posredovalo v vseh vprašanjih, ki se tičejo normalizacije in UTeditve kreditnih in zavarovalnih področij v pokrajini. Predsednik je izrekel svojo in v društvu včlanjenih podjetij zahvalo Visokemu komisarju za njegovo delo v korist posame zn in kategorij in v korist pokrajinskega gospodarskega življenja.
Na trgu vedno več grozdja
živahen promet na živilskem trgu že na vse zgodaj — Precej sadja
* Ljubljana, 5. septembra
Lepo neme je pripomoglo, da je davi živilski trg oživel zelo zgodaj, celo kakor, včasih poleti. Na zelenjadni trg so pripeljale svoje blago že skoraj vse prodajalke pred osmo.
Gospodinje so se davi najprej pomudile pri mesarjih, kjer so kupovale meso. Prt-cej dela so pa imele tudi med zelenjavo in sadjem, preden so vse ocenile in si ogledale. Zdaj vlada na trgu red. odkar skrbe zanj še posebej stražniki. Tako ni več prerivanja okrog vozov z zelenjavo, ker se kupovalke morajo uvrstiti, ne da bi se posluževale komolcev. Stražniki ne dovoljujejo nobenih izjem in vsak, kdor hoče kupovati, mora stopiti v vrsto. Danes so precej posegali po zadnjih kumarah, paradižnikih, pa tudi po bučah. Salata gre tudi še debro v denar. Včasih posamezne prodajalke pripeljejo tudi nekaj stročjega fižola, ki je izrednb cenjen. Sploh gre na zelenjadnem trgu vse dobro v denar, tudi zeljnate glave, zelena koleraba, korenje in vseh vrst salate.
Precej živahno je b:lo tudi pri prodajalcih sadja, odnosno grozdja. Sadja je pa zdaj toliko naprodaj, da kupovalci lahko izbirajo in so povsod takoj postreženi. Nenavadno mnogo je grozdja, samo lepo blago. Ljudje ga precej kupujejo, saj se jim ne zdi tako drago v primeri s cenami dru-
gih živil, Z grozdjem je zdaj založen sleherni branjevec. Jabolk ni mnogo manj kakor grozdja. Razen tega so naprodaj tudi domača, ne le uvožena jabolka. Domača jabolka so malo cenejša, zato je na prostoru, ki je določen za prodajo domačega sadja še posebno živahno. Tam tudi prodaja stalno neki prodajalec prebrano uvoženo blago, malo slabšo čebulo in sadje. Danes so bile naprodaj hruške. Ljudje rad; posegajo tudi po tem blagu ker je znatno cenejše.
Branjevci so imeli tudi nekaj lepih hrušk. Danes smo lahko tudi kupovali ci-trone; naprodaj jih je imelo več prodajalcev. Branjevci so bili precej dobro založeni tudi s smok vami Dovolj je naprodaj tudi melon. Sezona za prodajo paprike, pa je zdaj pri koncu. Morda bodo vendar Še založili trg nekajkrat s papriko, ne bo pa več toliko pošiljk kakor doslej.
Od Časa do časa prodajajo na trgu tndi perutnino. Tako so davi oprezale iz košare pri neki branjevki tri putke. Gospodinje so se zelo zanimale za nje. Kokoš; so bile
po  100 lir.
Tržni prostori so bili danes precej bolje zasedeni kakor v sredo. Dokler bo tako iepo vreme, bo trg nedvomno v tem mesecu še vedno precej dobro založen. Ob tem Času je bila sicer glavna sezona za prodajo jesenskih pridelkov.
Štiri žrtve [planin
orenjskih
Podrobnosti strašne planinske nesreče, ki se je pripetila v nedeljo 16. in ponedeljek 17* avgusta v Martuljkovi skupini
V ponedeljek 17. avgusta se je pripetila v stenah Rogljice ena večjih planinskih nesreč, kar jih poznamo pri naa. Zahtevala je štiri mlada človeška življenja. O nji poroča v »Karavvanken Bote« dipl. ing. Karel Oroszy takole: čist in  svetal  se dviga  planinski svet iznad selišč v nebo. Vabi nas na planinske trate, v čudovito prirodo in tudi na soln-čne police In skale. Vedno so imele nase planine mnogo navdušenih obiskovalcev in ob njih je zrastla in se izvežbala družina mladih alpinistov-plezalcev, katerim so se leto za letom pridruževale mlade generacije. Globoko med ljudstvo v dolinah, skoro v vsako družino sega vez ljubiteljev gora —  alpinistov.  Zato  je   nesreči prisluhnil ves kraj in je prevzela vse ljudstvo.
Kakor vsako nedeljo, so se odpravili v planine številni ljubitelji tudi v nedeljo 16. avgusta, da prežive dan v planinskem tovarištvu in da se vrnejo na delo. prenovljeni v solnčnem svetu. Skupina plezalcev mlajSe generacije, v kateri so bili Franc Kovač, Anton Tomažin in Josip Vodišek, je odila na plezalno turo na Rogljico.
Kako se je pripetila nesreča
Ko pa se je v ponedeljek zvedelo, da se fantje niso vrnili, je legla na vas piva zla slutnja. Toda zakaj bi morala biti že nesreča. Veličastne so planine v svoji lepoti in morda so šli globlje v to lepoto in se kje zadržali. Planinski tovariši pa so se pripravili na vse. Zbrali so se znani reševalci in številni tovariši ter krenili za pogrešanimi. 2e ob vtsopu v steno Rogljice so našli prvo sled za pogrešanci — dva odložena nahrbtnika, kar je bil znak, da se plezalci niso vrnili s ture. Biti so morali nekje v steni, ki je visoka 600 do 700 metrov. Kje in kako, je bilo v tem trenutku najvažnejše vprašanje, štirje reševalci so krenili v steno v normalni smeri, dva pa po stranski grapi. Na večkratne klice se je nekje izpod vrha oglasil odziv. Bil je glas Se živega Tornažina.
Le kdor je doživel tovarištvo v planinah ▼e, kaj pomeni tak klic. Znak, da prihajajo tovariši, da jih niso pozabili, znak rešitve na eni in svojstven občutek povezanosti na drugi strani. Toda klic je prihajal nekje tspod vrha, iz neznanega. Pred reševalci
so bile same strme in nevarne stene. Sposobnost plezalcev in pa zavest nujnosti, so jih premagale tem prej. Prišli so na greben, ko so se lahko sporazumevali: Ali si sam? — Da! — Kaj pa ona dva — mrtva? Reševalci so dosegli ponesrečence okrog 8. zvečer. Zaradi nastopajoče teme je bilo vsako reševanje nemogoče. Treba je bilo točno obvestiti ekspedicijo, ki je čakala pod steno, prinesti priprave, in tako dalje. Zato sta se vrnila dva reševalca na izhodišče in sporočila žalostno vest ter podrobnosti za reševanje, štirje tovariši pa so nudili prvo pomoč ponesrečencu, ki je bil še pri življenju. Zavarovali so in prenočili z njim v steni.
Reševanje
Zgodaj zjutraj so sc napotili v sleno še ostali člani reševalne skupine. V dolino pa je prišla ve*t o nesreči. Reševanje je bilo eno najtežavnejših, kajti stena spaia med zelo težavne in nevarne. Vsa smer je zelo eksponrana. v prvi polovici ima le malo možnosti zavarovanja s klinom, druga polovica smeri pa gre po zelo strmem, ekoraj navpičnem in zaradi izredne krhlosti zelo nevarnem kaminu. Ponesrečenci so strmoglavili v prepad tik pred izstopom pod vrhom. Reševanje je zahtevalo vsestransko zavarovanje. Tovariši, ki so prenočili v steni, so pripravili prva varovanja in pričeli že s spušča] jem, ko je prispela t torek okrog poldne nova skupina reševalcev. ReSevanje je šlo čez številne previse, kjer sta reševalca in ponesrečenec viseli v zraku. Neponisna ;e požrtvovalnost reševalcev, ki so jo pokazali pri tem delu. Ni jih treba naštevati, sami znani planinski tovariši so. Zopet je nastal* noč in morali se prenočiti v steni, toda že po prvem uspehu na nižje ležeči polici. Štirje pa so odšli pod steno zaradi oskrbe ranjenca in reševalc?v. V sredo se je reševanje nadaljevalo no izredno *trmi steni do sneg«, kjer so ekspedicijo že čakali tovariši, prispevši na pomoč.
Usodni plaz
Večina reševalne odprave, ki je spuščala ponesrečence v prepad, je bila še v stenah, ko je pa pridrvel ob stenah po dokaj dajanemu sne-du za pes! debel kamen, da se je sneg preklal in zrušil. Pokopal je pod seboj mrtveca, ki tU že v orepadu pod snegom ter zasul še Mirana Marna ia Franca Thalerja, člana ponosne re-
Mbrictar Goria ▼ p«fcraH«l Perugla ia Areno
Minister javnih del Goria je odpotoval v pokrajini Perugia m Arezzo, kjer bo nadziral tamošnja javna dela.
Strankin tajnik Vlduasoni
Strankin Tajnik Vidassoni je inšpe-cirai bataljon mladih fašistov prostovoljcev v nekem taborišču v srednji Italiji, kjer je prisostvoval uspešnim veibam. Nato si je ogledal taborišče padalcev G. L L.-a ter izrazil svoje zadovoljstvo poveljnikom ter mladim fašistom.
Sevalne skupine, ki je oskrbovala ekspedicijo in je bila pripravljena pomagati pri nadaljnjem reševanju. Prvima ponesrečencema sta se tako v planinskem tovarištva pridružila še dva in to v trenutku, ko je bilo reševanje tako rekoč že končano.
Videč, da noben ponesrečenec ni več pri življenju ia radi izčrpanosti reševalcev (tri dni v steni) pa tudi zaradi nastopajoče teme, so reševalci opustili v^ako nadaljnje reševanje in spravili ranjenca pod steno, kjer je ekspedicija prenočila. Naslednji dan so izpod snežnega plazu izkopali ponesrečene tovariše in jih spravili v dolino, ki je pod silnim vtisom težke nesreče pričakovala žalni sprevod. Pogreba se je udeležilo mnogo prebivalstva, da se poslove od idealnih fantov, ljubiteljev naših gora. V imenu tovarišev je na grobu spregovoril vodja reševalne ekspedicije, na kar je stopil k grobovom župan in vodja krajevne skupine dr. Klein, ki je izrekel ponesrečenim planincem zadnji pozdrav občine, krajevne skupine in planinskih organizacij.
štiri žrtve planin, Franca Kovača, Josipa Vo-diška, Mirana Marna in Josipa Thalerja so pripeljali na Jesenice, kjer so jih položili v soboto 22. avgusta k večnemu počitku. Marn je bil diplomirani tehnik, star 29 let, Thaler pa kurjač, star 23 let, oba uslužbena pri KID na Jesenicah.
Določitev začasne vojne doklade bivšim slovenskim javnim nameščencem
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajina podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, glede na svoje naredbe z dne 5. julija 1941-XIX št 60, z dne 25. januarja 1942-XX št. 9, z dne 13. februarja 1942-XX št. 27 in z dne 26. maja 1942-XX št. 100. s katerimi so se zbolj§ali prejemki državnim uradnikom, in uradnikom drugih javnih ustanov bivše Jugoslavije, glede na navodila ministrstva za finance po razpisu št. 253.904 z dne 26. junija 1942-XX in Št. 257.145 z dne 14. avgusta 1942-XX m smatrajoč za potrebno, da se izdajo dopolnilne in pojasnilne določbe k prej objavljenim določbam, odreja:
člen 1- Osobju bivših jugoslovanskih civilnih državnih oblastev in drugih javmh pomožnih ustanov, ki je v službi od 11. aprila 1942-XIX. gre začasna vojna dokla-da po mesečnih kosmatih prejemkih, kakršni so bili tega dne kot plača, položajna doklada, redna ali izredna osebna draginj-ska doklada al: podobne doklade, izvzeraši rodbinske draginjske doklade in vse druge posebne dodatke.
?ž6z66adjuq čoge-iskzl.—s66ais s fs sffb Doklada znaša 30° o od 1. julija 1942-X1X do 30. novembra 194l-XX in 43° o oa l-decembra 1941-XX do 31. decembra 1942-XXI, toda skupna vsota temeljnih in drugih morebitnih stalnih prejemkov v denarju ali v naravi, povečanih z začasno vojno doklado, ne sme presegati doklade in začasne vojne doklade. ki gre nameščencem ustrezne stopnje pri oblastvih italijanske države in podobnih javnih ali pomožnih ustanovah Kraljevine.
Med druge stalne prejemke, ki jih Je treba vračunati radi primerjave po prednjem členu, spadajo funkcijska doklada, stanovanjska doklada, stanovanje v naravi in drugi  podobni prejemki, razen  če so
Z Gorenjskega
— Delo krajevne skupine Litija. Da bi
ne ovirali žetve, se je stranka v zadnjih dveh tednih omejila samo na organizato-rično delo. Cestna zbirka za nemški Rd?či križ je bila uvod v prihodnje živahnejše delovanje. Cestni lepaki, ki so pozivali ljudi, maj z dejanjem pokažejo, da so z?, veliko Nemčijo, so storili* svojo dolžnost. Prebivalstvo Litije je lahko zopet ponosno, da koraka na čelu okrožja. Ob času cestne zbirke je bila sklicana mladina na kratko jutranje sla\-je. Na slavnostnem prostoru je bila razvita zastava, potem je pa vodja Hitlerjeve mladne kratko opisal boje hrabrega nemšk?ga vojaka preti največjemu svetovnemu sovražniku na vzhodu. Po slavju je odšla mladina na delo in ves dan je marljivo pobirala prostovoljne prispevke za nemški Rdeči križ.
— Mengeft za nemški Rdeči križ. Tudi v Mengšu so priredili javno zbirko prostovoljnih prispevkov za nemški Rdeči križ.
V soboto 22. in nedeljo 23. avgusta so nabrali 1509.33 mark.
— Odlikovanje vodjo krajrvno skupine v 6t. Vidu. Nedavno so s? zbrali vsi sodelavci in sodelavke krajevne skupine na krarko zborovanje, na katerem je organizacijski vodja sporočii. da je bil vodja kra-
jevre skupine LJbd za svoje zasluga pri ustanovitvi krajevne skupine odlikovan.
— ftt. Vid za nemSkl Rdefl križ. Tudi v A t. Vidu so priredb javno zbirko prostovoljnih prispevkov za nemški Rdeči križ in nabrali 2900 maik.
— Gorenjski kmetje prihraniti 16 milijonov mark. 19. in 20. avgusta je bila v Gradcu seja zveze avstrijskih -""družnih hranilnic, tako zvanih rajfajzmovk. Ta zveza ima 164.000 članov organ'zirar: i h v 875 zadrugah. Vštete pa niso spodnještaierske in gorenj, zadruge. Deio na Gorenjskem se je pričelo šele v letošnjem februarju. Izmed 87 gorenjskih kreditnih zadrug bo predvidoma še poslovalo 47 rajfajznovk. Na Gormjskem je posebno dobro razvito mlekarstvo, ki ima poleg modernega mlekarskega obrata v Kranju še 45 manjših zadrug. Te bodo zdaj združene v 13 sred-njevelik h mlekarskih obratov. Prihranki gorenjskih kmetov, včlanjenih v kmetijskih zadrugah, so znašali 16 milijonov mark.
Iz Spsđnfe Štaferske
— novi grobovi, v Mariboru sti umrla kamnosek Andrej Ukmar, star 65 Jet, in zidarjeva žena Marija Teršak. stara SS let.
V Selnici ob Dravi je umrla pocestnica Ljudmila Ravnjak, rojena Grusovnik stara 64 let.
— žrtev Drave. Mzarski pomočnik Karel Jaunigr, rojen 1. junija 1920 v Mariji Devici v Puščavi, bivajoč zadnje čase v Rušah, se je šel 30. avgusta popoldne? kopat v Dravo v bližini broda. Zašel je pa v vrtinec in utonil.
— Štajerski vin°gra<!i. >M=»rburger Zei-tung< priobčuje v svoji četrtkovi številki članek o štajerskih vinogradih in pravi, da slove spodnještajersko vina po vsem svetu. S priključitvijo Spodnje Štajerske je dobila Nemčija okrog 20.000 ha vinogradov. Štajersko vinogradništvo, obsrgajoče okrog 25.000 ha vinograuov, je zdaj urugo največje v Nemčiji.
— K°1esa je Kradel. Tezensko orožnistvo je aretiralo pomožnega delavca Josipa Ker-mauza. ki j? ukradel mnogo koles v Mariboru in okolici. Preživljal se je a tem. da je ukradena kolesa prodajal. Na vesti ima 16 takih tatvin.
— Smrtna nesreča. Med Murekom in Radgono se je na ostrem ovinku prevrnii avto. V njem so bili trije potniki, ki jih je vrglo na cesto. 2ivinozdrav»-:k Franc Gro. sitseh je zadobii tako težke poškodbe, da je kmalu po prevozu v radgonsko bolnico umrl.
Gibanje prebivalstva v Maribora in ptn-
Ju. V drugi polovici avgusta je bilo v Mariboru rojenih 67 otrok, od teh 38 dečkov in 39 deklic. Novih grobov je bilo 35. Poročilo se je pa 55 parov. V Ptuju sta bila rojena prejšnji teden dva otroka, umrli so pa Angela Sauer, Mihael Zorko, Ema Vrečko in Janez Crnko. Poročila sta se Martin Veric in Ivanka Majerič.
Nesreče, v Kamnici pri Mariboru stanu-jočo Ivano Randl staro 48 let, je povozil motociklist. Zadobila je težke poškodbe po vsem telesu. Prepeljali so jo v mariborsko bolnico. Njeno življenje je v nevarnosti. Pri stavbni družb; Dohovski v Mariboru, zaposleni 601etni Ante Strah je pr. Jel tako
taki prejemki zvezani s posebno služben** dolžnostjo in so z veljajočimi podobnimi določbami dovolieni tudi v Kraljevini.
Člen 2. Ce bi skupni prejemki, ki pripadajo po uporabi določb prednjega člena osebju bivših jugoslovanskih civilnih državnih oblastev in drugih javnih ustanov, bil višji od ustreznih prejemkov Italijanskega osebja, se začasna vojna doklada zniža tako, da skupni prejemki ne presežejo meje iz prednjega člena,
bivše jugoslovansko državno osebje alt osebje drugih javnih ustanov, za katere še ne bj bile odobrene izenačitvene razpredelnice po drugem odstavku prednjega člera. obdrži začasno in s pridržkom poznejše tz~ ravr.ave prejemke r*o naredbi z dne 25. januarja 1942-XX št.* 9.
člen 3. Od dne izdaje te naredbe so ustavljena vsa napredovanja in priznanja periodnih poviškov.
Periodu i poviškl in ostali priboljsk* kakršne koli vrste in v kakršni koli obliki, dovoljeni pred dnem izdaje te naredbe z veljavnostjo po 11. aprilu 1941-XTX, »e vštejejo v začasno vojno doklado, ki gre po prednjih čl.nih 3. in 2.
Člen 4. Določbe člena 3. naredbe z dne 26. maja 1912-XX. kolikor se nanašajo na doklade. ki jih dobiva duhovnistvo iz proračuna Visokega komisariata, člena 4. iste naredbe, kolikor se nanašajo na neupoštev-nost začasne vojne doklade za odmero pokojnin in na državne odtegljaje, kakor tudi dolečbe naredbe z dne 13. febr. 1942-XX ostan?jo še dalje v veljavi.
člen 5. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 31. avgusta 1912-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino:
Emilio tirazioli
Proizvodnja in porafcs kuriva
Ljubljana, 6. septembra A »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino« št. 70, z dne 2. septembra 1942-XX sta objavljeni naredbi Visokega komisarja o ureditvi proizvodnje, trgovine in porabe rudninskega kuriva ter predpisi o proizvodnji, razdeljevanju in porabi lesnega oglja in drv.
Poraba kuriva za industrijske namene in za potrebe civilnega nrebivalrtva ne sme za nobeno družino, zajednico, ustanovo, tvrdko. javni obrat in urad, presegati količine ki jo določi pokrajinski korporacijski svet po zaslišanju odbora ki se ustanovi pri korporacijskem svetu ter obstoja iz enega odposlanca zveze narodne fašistične stranke v Ljubljani, pokrajinskega korpo-racijskega sveta, mestnega poglavarstva ljubljanskega, državne gozdne milice, dveh odposlancev pokrajinske zveze, delodajalcev odseka za industrijce in odseka za trgovce ter dveh odposlancev pokrajinske delavske zveze, odseka za industrijske delavce in odseka za trgovinske delavce. Količina kuriva kolikor presega maksimalno nakazilo pokrajinskega korporacijskoga sveta, porabnikom, bodisi za industrijske namene, kakor za potrebe civilnega prebivalstva, je na razpolago pokrajinskemu kor-poracijskemu svetu. V območju mesta Ljubljane ni dopusten noben prevoz kuriva brez predpisane spremnice, ki jo izda pokrajinski korporacijski svet. Prevoz kuriva, do-
Pazimo na red
v tramvaju
Ljubljajia, 5. septembra, še nikdar se ni posluževalo električne cestne železnice toliko liudi. kakor se jih sedaj vozi zlasti zjutraj in zvečer, ko je potreben v vozovih največji red, da more električna železnica brez večjih zamud zmagovati svojo nalogo. Pohva'no pa moramo tudi omeniti, da velika večina potnikov že upošteva predpi-e, ker se zaveda, da so v korist vsem potujočim. Zato je rud: vedno manj pritožb in nezadovoljnosti, predvsem je pa naše občinstvo razveselil uspeh malih lepak ca, ki po tramvajskih vozovih opozarjajo na spoštmanje sitarosti, mater ter one-nvoglih in pohabljenih. Samo izjeme še sede pred iitaiej^o gospo in nvrno gledajo mater kako se s*tojc muči z otrokom v naročju, bol; redki so pa taki, ki bi ne ponudili prostora o-slabelcmu ali celo pohabljenemu Potniku. Kako ljubke <o vendar naše gospodične, ki svoje DfCOti rc vljudno ponujajo preprostim mamkam in oentarcl i m gospodom, saj najmlaj^ lepotice s to malenkostjo postajajo še lepše, ker odkrivajo tudi svojo srčno lepoto. Prav tako fantje niso več tako raztreseni ter so naglo začeli tekmovati kdo jc vljudneJNi in kateri bi nad postaj res pravi gc'jp-od. Tudi nabasani tramvajski vozov} bodo tako pos-tali siika naie srčne kulture.
Spet pa moremo občinstvu priporočati, naj izstopa samo spredaj in vstopa v tramvajski voz samo zadaj. Tramvajski sprevodniki in vodniki so namreč dobili strogo naroči'!o, naj voznik zabrani v^op na svojo p!c/čad. sprevodnik pa izstop na zadnji p!o-SČadi. Y<yzn;k mnra vedno paziti, da bo mizncJ spredaj, a sprevodnik mora preprečiti, da sc ne zamaši zadnja plo'čad. "Z,?tn naj sc pa potniki radi ravnajo po spre-vodnikovem povabilu ter naj se brtz godrnjanja pomikajo cd zadnje ploščadi proti sprednji. Sicer smo prepričani, da se bo občinstvo tudi tega spet navadilo, vendar pa moramo javnost opozoriti, da imajo tramvajski uslužbenci tudi ncročiio, naj takoj naznanijo vsakogar, ki bi ne upošteval predpisov ter s tem oviral nagli in redni promet na električni cestni železnici. Sami sn moramo prizadevati, da ne bo već gneče zlasti na zadnji ploščadi, ker zaradi gneče lahko nastanejo razne neprijetnosti ter popolnoma nepotrebna nezadovo' jnost. Obenem pa moramo opozoriti nekatere potnike, da je tramvajskemu uslužbenstvu naročena tudi najstrožja kontrola voznih listkov, ker je v gneči res zapeljivo — voziti
nesrečno, da si je močno poškodoval hrbtenico. 551etni posestnik Jakob Marin iz Ruš je padel s hruške in se tako hudo pobil, da je njegovo življenje v nevarnosti. Tudi njega so prepeljali z rešilnim avtom v bolnico.
ločenega za oskrbo mesta Ljubljane, je dopusten samo s pooblastitvijo pokrajinskega korporacijskima sveta. Državne železnice in prevozniška podjetja smejo prevzeti kurivo za previoz v Ljubljano samo, če se jim predloži tako pooblastilo.
Od dne objave te naredbe bo rozdeljcvaJ dVva in lesno o<glje. potrebna za industrijo in za civilno prebivalstvo, v mejfel Ljubljani v mejah nakazil r* krajin-kctfi bocpont-cijskega sveta porabnikom izključno le mestni pr<-^kibova!ni urad v Ljubljani neposredno ali pa preko pooblaščenih prodajaln v mestu. Za nabavljanje množ:n drv in lesnega Oglje, di/oOcnih za opskrbo mesta Ljubljane pri prv.izva jaleih, so izključno pristojni mestni preskrboval ni urad ali pa po njem pooblaščeno ustanove in trgovci. Pn»zvajalcero jc pre^ovodaooi prodajati drva in leseno oglje, določena za mesto Ljubljano«, kateri ko'i oiebi ali ustanovi, razori
v prednjem odstavim navođenim.
Od dneva uvoljavljenja tc naredbe jc r
območju mesta Ljubljane vsak::na koli prodaja drv in lesnega t dopustna, samo s pooblastitvijo mestnega preskrboval nega urada v Ljubljani. Prevozi drv v m-esru samem ?*o dopustni samo s r**oolasutvijo omenjenega urada in ob predlo/-i t v i spremnice, ki jo izda ta urad.
Ta naredbe stopi v veljavo na dan objave v »Službenem listu za Ljubijansko pokrajino*«.
se brez vozovnice. Prepričani smo, da sie zaradi malenkostne prihranjene vsote pač nihče v natlačenem trannajskem vozu ne bo skuM izpostaviti veliki sramoti, da so na račun sptočoostj vozi brez karte.
KOLEDAR
DANES:  Sobota, 5. septembra: Lavrenoij
JUTRI: Nedelja, 6. septembra: Zaharija DANAŠNJE PRIREDITVE
KINO   MATICA: Hoče.a živeti tako
KINO  UNION: Komedijanti
KINO SLOGA: Sedem grehov
KINO MOSTE; Leteča vraga, Mali planinci
PRIREDITVE   V NEDELJO
KINEMATOGRAFI NESPREMENJENO DEŽURNE LEKARNE
DANES IN JUTRI: Mr. BakarčlC, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva c. 20, Murmayer, Sv. Petra cesta 78
NEDELJSKO DE2UR. ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. ure mestni zdravni dr Logar Ivan, Cesta 28. oktobra št. 7.
Radio Ljubljana
NEDELJA, 6. SEPTEMBRA 1942-XK 8.00: Ntpoved časa — Poročila v italijanščini, 8.15: Koncert oiyanista Giovannija Guzzi-nija, 11.00: Prejos pete ma<e iz bazilike Pre-svetepa Oznanjenji v Firenzi, 12.00: Razlaga evangelija  v  iaiiian.^'ni   (O,   G.   B. Marino),
12.15 Razlaga evangelija v flovonKi]] (O. G. Sekovanič), 12.3^: Poročila • v slovenščini, 12.45: Koncert violinistke Francke Rojec-Orni-kove (pri klavirju Marta Bizjak-Valjalo), 13.00: Napoved Sms — PoroeHa v ttaHjanSelii, 13J5: Poročila Vrhovnega Poveljstva Ohoroženih Sil v slovenščini, 13.20: Operno glasbo izvajajo mladi umetniki, 13.-~>0: Vojaški pesmi, 14.00: Poročila v italijanščini, 14.1-j: Koncert radijskega orkestra ij komornega zbora; vodi dirigent 1). M. Sijanec — Slovenska glasba, 14.45: Poročila v tloicnBSni, 17.15: Dr. L. Pus: Praktična navalila za kmetovalca — predavanja v rlovenščn', 17.^5: Na harmoniko igra Afguat Staako, 19.30: Poorila v slovensčinri, 10.45: Pesmi in napevi, 20.00: Napoved Čaas — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.40: V Olimpu i rele, 21.15: Filmsko gk^bo izvaja orkester Cetrn, voji dirigent Barzjzza, 21.45: Kojcert pianističnega dua Selfert-Demšar, 22.15: Koncert z Romunijo, 22.45: Poročila v italijanščini.
IZ TRAMVAJA
— Včeraj sem našel v tramvaju denarnico, v nji pa 100 lir. In ker s« ni nihče javil, da bi bil denarnico izgrubil, sem raa-delil denar s sprevodnikom.
— Potem takem si imel pa srečen dan.
— 2al ne. šele doma sem namreč opartl, da sem sam izgubil denarnico.
m
St«*. 203
»SLOVENSKI NARODf,   sobota, 5. septembra 1942-XX.
Stran 3
UUBUANSKI ' KINEMATOGRAFI
skvadristi
„11 Piccolo di Trierte" od 28. avgusta objavlja nadaljevanje poročila o bojih alcvadristov a partizani
Operacijska cona 27.
Ko so ob koncu januarja prihajali v Ra-venno »prostovoljci«, ki bi morali biti uvrščeni v drugi bataljon skvadristov, je marsikdo z ostrim duhom iz Romagne pripominjal, da bi bilo najbolje označiti novi oddelek z »bataljonom starine.
Cez nekaj dni so pričeli skvadristi, ki so bili že uvrščeni, marširati, pričeli so se vežbati na ulicah Marine in Plassa, ki so bile še pokrite s precej debelo plastjo ledu, dočim je še vedno naletaval sneg: in tedaj je romagnolski duh pričel razmišljati o izrednem dogodku in nehote so se vsiljevala presenetljiva vprašanja:
Kaj je ono, kar razgiblje te može in jih napoti, da zapuščajo rodni dom, toplino domaČega ognjišča, nežnost svojih žena in otrok, da prično življenje naporov in neugodja ? Kaj je, kar povzroča, da zapuščajo resno, mirno delo in da zanemarjajo lastne koristi, odpovedujoč se udobnemu življenju ?
To je zvestoba: Najfinejša, najvišja, nikdar upadajoča fašistična zvestoba, ki je čas ni napravil mlačne in ki vedno bol narašča: Glejte, to je vir vekovite mladosti najzvestejših. Minilo je 20 let. Sedaj imajo ti skvadristi sive lase, 96*/£ od njih ima svoje žene in če bi uvrstili tudi sinove le-gionarjev v bataljon Emilie, bi lahko razvrstili tri bataljone. Vsi so imeli, nekateri več, drugi manj, svoje skrbi. In vendar se niso obotavljali, ko je prišel poziv, zakaj oni so ohranili nedotaknjeno skozi leta svojo absolutno in gorečo udanost Duceju in so ohranili svoj neutrudni borbeni duh.
Po treh mesecih intenzivne operacijske delavnosti ob mejah Slovenije je bil bataljon skvadristov iz Emilije in Romagne premeščen v cono priključenega področja, ki so jo še vznemirjale skupine partizanov. To je oni stari neizprosni sovražnik, ki ga je treba napasti in skvadristi so se vrgli v borbo z istim navdušenjem, ki jih je navdajalo pred 20 leti.
Naš radio, ki mu pravimo »radio fante« obvešča o spopadu v kraju X med oddelki naše operacijske vojne in med partizani. In glej, skvadristi se že zbirajo v bližini poveljniškega urada v upanju, da bodo prejeli povelje za odhod. Ali bo sledilo to povelje? Toda sedaj je treba rešiti drugo vprašanje: Kdo mora ostati doma? Vsi hočejo na pohod, v vsakem avtokaru je polno takšnih, ki so se skrivaj spravili nanj, in poveljnik je prišel ob takih prilikah ter obljubil dopust onemu, ki bi hotel ostati na kraju bivališča, ne da bi bil dosegel, da bi se kdorkoli prostovoljno odrekel udeležbi pri vojni akciji.
Tudi dne 2. avgusta je odšlo z istim navdušenjem sto skvadristov, ki bi morali biti v spremstvu avtomobilske kolone iz kraja C.V.S. in C. Gozd, ob cesti, se zdi še temnejši in še skrivnostnejši. Dolga kolona pa se nenadoma ustavi. Mine dobrih 10 minut, potem pretrese ozračje salva iz strojnic in prične se hrupen koncert žvižganja in pokanja, ki preseka tišino ozke soteske, Skvadristični manipel, ki je na zadnjih avtokarih na koncu kolone, poskače na tla. Manipelski vodja J. M. se takoj vživi v položaj in pošlje oddelek z dvema strojnicama proti velikemu grebenu, da zaščiti zadnji del kolone in prepreči obkolitev. Nato pa steče, spremljan od skupine Ferrarskih skvadristov. proti kraju, kjer je prišlo do spopada. Cesta je dolga in natlačena. In ko prispe k braniteljem glavnine kolone, ga obvestijo, da je junaško padel poveljnik, vrli centurij Guidotti.
Legionarjem iz Romagne se preteka po žilah kri. ki rada vzkipi. Hočejo maščevati smrt svojega ljubljenega centurija in se
hočejo pognati proti gozdu, toda manipelski vodja jih energično zadrti in dodeli vsakemu mesto borbe. Uporniki, ki so razvrščeni na visini in ki jih dobro zakriva tema gozda, pojo na vse grlo, vpijejo in nas žalijo. Tam zgoraj je nekdo, ki gladko govori italijanski in ki ponavlja s svojim visokim glasom: »Smo utrujeni in nočemo več Živeti v gozdu. Ne maramo, da bi nas zasledovali kakor zveri: Predajte se!«
Druga skupina upornikov, ki je ni videti, poje »internacijonalo«. Toda zadošča nova salva iz strojnic, in že utihnejo. Partizani, komunistii so presenečeni. Zaseda, ki so jo bili pripravili s toliko skrbjo, je na tem, da propade. Od kod se je pojavilo naenkrat avtomatično orožje, ki je sedaj postavljeno pred prvim avtokarijem?
Blindirani avto, ki je moral varovati glavnino kolone, je bil nekako na samem tostran in onstran ovinka in uporniki so menili, da bodo z lahkoto premagali spremstvo. Toda namesto poziva na predajo, jih je presenetila srdita salva in celo tisti dve strojnici sta se pojavili na cesti, da usmerita svoje serije proti grebenu. Treba je te upornike prisiliti k temu, da umolknejo: neki rdeči kolovodja, ki se previdno zadržuje v višini za gosto nagrmadenimi velikimi debli, ki naj varujejo njegovo dragoceno življenje, je dal partizanom povelje, da osredotočijo ves ogenj njihovega orožja na tisti dve strojnici, ki sipljeta smrtonosne salve, ki ohlajujeta navdušenje, ki grizeta meso in ki ovirata tudi druge uporniške oddelke, razvrščene vzdolž ceste, da bi prispevali svoj delež k borbi.
>Treba je pripraviti jih do molka!« in toča krogel se vsuje od vseh strani na tistem delu ceste. Nosilci orožja in streliva naših dveh strojnic so ostali povsem indiferentni spričo srdite sovražnikove akcije. Povelje je, da je treba vztrajati in streljati do zadnjega in oni so vztrajali. Crna srajca Brunaldi je vlagal nabijač za nabijačem z mirnostjo in strelja v polno, dokler se zadet molče ne zlekne. Skvadrist Tellacani ne pozna nobenega obotavljanja: potem, ko je odstranil truplo svojega tovariša, je nadaljeval z vlaganjem nabijača in s streljanjem. Ranjen je, toda ostane pri orožju. Z granato v roki pade in nadaljuje s streljanjem. Dve, tri granate treščijo v bližini in omahne, da zakrije s svojim telesom zvesto orožje. Druga granata ga zadene v polno in njegova kri orosi zbito orožje.
Nekoliko oddaljena, je druga strojnica pošiljala še vedno salve, na to je pa, kar nenadoma utihnila. Legionarji, ki so v bližini, vidijo, kako se črna srajca Salmi giblje, kako tipi je z eno roko svojo orožje: morda je nastal defekt. Toda glej, sliši se zopet strel, trije streli in zopet strel. Nato pa začne Crna srajca Salmia drgetati, njegova glava klone k tlom, toda njegova roka stiska še v objemu smrti petelin orožja, ki še vedno poje in ki sipi je svoje salve do zadnjega. Neki oddelkovni vodja prihiti navzlic sovražnemu streljanju, da prevzame strojnico in s silo mora odpirati pest legionar j a Salmia, ki noče popustiti ed orožja niti mrtev.
To je oni visoki čut dolžnosti, ki ga je izpričal tudi legionar Niccoli, ki je bil, težko ranjen in zavedajoč se svojega neizogibnega konca, ves v skrbeh, kako bi sam rešil svoje orožje. Hotel je, da mu ga postavijo na nosilnico ob bok in ko je začutil, da mu popuščajo moči in da ga slopi žarka luč, je zgrabil za orožje, ga stisnil močno, kakor da bi hotel v nebo junakov s svojim orožjem v rokah, da nadaljuje borbo v vrstah nesmrtnih prednjih oddelkov slavno padlih, ki korakajo na čelu drugega bataljona skvadristov po poti zmage.
DNEVNE VESTI
Spoštovanim naročnikom
Včerajšnji številki smo priložili položnice za vse naročnike. Prosimo va>s, da nam naročnino, ki znaša Ur 11.— mesečno nakažete čini preje in nam tako olajšate poslovanje. Naročnike, ki so z naročnino v zaostanku, prosimo, da poravnajo do 15. t. m. zaostalo naročnino, sicer bomo primorani jim list ustaviti.
Uprava »Slovenskega Naroda«
— Junaška smrt dveh polkovnikov. Ob prodiranju na egiptski fronti sta umrla na čelu svojih vojakov vrla poveljnika polkovnika Peter Chiapusso in U m bor to Zanetti. Polkovnik Chiapusso je bil rojen 4. oktobra 1893 v AJassiu ter se je odlikoval že med prvo svetovno vojno kot mlad častnik v 23. pehotnem polku. Bojeval se je v itali-jansko-grški vojni in na afriškem bojišču. Polkovnik Um bor t o Zanetti je bil rojen 7. novembra 1895 v Mortari. V marcu 1915 je postal poročnik. Boril se je na hribu S. Michele. Po izbruhu sedanje svetovne vojne je i>U na libijskem bojišču, kjer je bil naj-preje prideljen 62. pehotnemu polku, nakar je postal poveljnik 66. pehotnega polka. Dne 3. julija 1942 je napredoval in je bil imenovan polkovnika.
— Nova organizacija petrolejskih družb v Italiji. Iz Rima poročajo: Kakor znano, so bile vse angleške petrolejske družbe s sedežem v Italiji prenesene s posebno zakonsko odredbo na glavno italijansko pe-trolejsko družbo (Azienda Generale Ita-liana petroli). Novejši odlok pristojnega ministrstva pa navaja podrobno, katere angleške ter severno ameriške družbe so bile prenošene in vključene v navedeno italijansko ustanovo. Kakor poroča »Agit«, pripada skupini »Nafta« devet družb s sedežem v Genovi in Triestu. Skupina »Siap« ima štiri družbe s sedežem v Genovi in Rimu. Skupina »Vacuum« ima tri družbe s sedežem v Genovi in dve družbi s sedežem v Ršrnj. Pravice akcionarjev vseh navedenih družb so bile prenesene s plačili. Kakor navaja gospodarski dopolnilni vestnik omenjene agencije, zavzema Genova posebno pozicijo na t«m torišču italijanske petrolejske delavnosti, saj zaposlujejo prenesene družbe s sedežem v Genovi okoli 7.000 uradnikov in delavcev, ki bodo našli pod okriljem italijanske ustanove najboljše zagotovilo svoj'h koristi. Gre v tem pri-
meru za prvi prenos tujih družb večjega obsega na italijansko ustanovo. Nacionalizacija takšnih in sličnih družb omogoča uspešno opravljanje upravnih nalog velikih trgovskih ustanov, ki bodo lahko razvijale ter nadaljevale svojo delavnost v interesu italijanskega gospodarstva.
— Morski vihar nad Savono. 2e dolgo ne pomnijo v Savoni tako hudega morskega viharja*, kakršen se je razdivjal te dni vzdolž savonske morske obale. Okoli 50 kabin je bilo porušenih. Razbiti deli kabin so obviseli na tramvajskh vodih ln telefo-ni^tičnih žicah, tako da je bdi tramvajski promet prekinjen za več ko dve uri. K sreči pa ni bilo nobenih človeških žrtev. Clm se je vihar polegel, se je vrnilo normalno življenje.
— Smrt znanega Islamskega pisatelja.
Iz Rima poročajo: V Positanu je umrl Mohamed Esad bej, znani islamski pisatelj in raziskovalec islamskih političnih ter gospodarskih problemov. Rojen je bil v Baku ju. Pobegnil je iz bol j še vizi rane ga Aser-bejdžana, kjer je pustil vse svoje premoženje. Kot emigrant je živel najprej v Nemčiji, kjer je študiral In kjer je objavil števila politična, zgodovinska, filozofska in književna dela. ki so znana tudi v Italiji, kjer so bila po večini prevedena v italijanščino. Pozneje se je Mohamed Esad bej preselil v Italijo m se je pečal z zasnutkom biografskega dela o Duceju ln z drugim delom, ki naj bi Imelo naslov »Od pohoda na Rim do pohoda na Madrid«. Pripravlja se v tisku njegova zadnja publikacija v italijanščini z naslovom »Kavkaz«. V Italiji bivajoči pokojnikovi sorojaki zelo objokujejo smrt Mohameda Esada beja.
— Vas, kjer ne umiraj0. Kakor poročajo iz Verbanije, se lahko ponaša z neke vrste demografskim primatom vas Brac-chio nad jezerom Mergozzo. V juniju 1941 je bil v tej vasi poslednji smrtni primer. Tedaj je namreč umrl 90 letni vašcan. Od konca januarja 1942 do konca avgusta pa se je narodilo v BracchJu deset zdravih, krepkih otrok. Med prebivalci okoliških naselbin slovi Bracchio kot oni srečni, zdravi kraj, kjer >se ne umira«.
— zakladni boni 1951. Izžrebane so bile sledeče štev. zakladnih bonov za milijonske in polmilijcnake nagrade: Serija 41 nagrada 1 milijona lir za štev. 624.963, pol milijona lir za bon 1.386.990. Serija 42: 1 milijon lir za bon 1.215.220, pol milijona lir za bon 1,361.233. Serija 43: 1 nrJIjon Ur
Predstave on delavnikih ob in. m 1815 ot? oedeijaft id praznikih ot
10.3O   14.30   1630 tz> 18.3©
KINO MATICA TELEF. 22-41
Začetek filmske sezone! Pevski film z najnovejšo popevko »HOČEM ŽIVETI TAKO«
Tenorist Ferruccio Tagliavini poje arije iz raznih oper. Igralci: Carlo Campanini,  Silvana Jachino.
KINO UNION"        TELEFON 22-21
Na bienalu v Benetkah s prvo nagrado za režijo nagrajeni film
KOMEDIANTI
V glavnih vlogah:  Hilde Krahl, K. Dorsch, Gustav Diessl itd.
KINO SLOGA TELEF. 27-30
Zabavna dijaška komedija
SEDEM GREHOV
V glavnih vl°gah: Maria Denis, Eva Dilian, Maunzio D'Ancora in Massi-
mo Serrato. Predstave danes in jutri v nedeljo samo ob 16. in 18. uri
KINO MOSTE
Stanlio in Olio Stanlio in Olio
LETEČA VRAGA z dodatkom: Mali planinci
Nedelja: ob 14., 16. in 18. uri.
Delavnik: ob 17.30 uri ZA PRAZNIK NOV SPORED
za bon 687.115, pol milijona lir za bon 1,182.571. Serija 44: 1 milijon lir za bon 1,401.705, pol milijona lir za bon 1,755.456. Serija 45: 1 milijon lir za bon 1,654.658, pol milijona lir za bon 48.772. Serija 46: 1 milijon lir za bon 1,847.366, pol milijona lir za št. 1,258.744. Serija 47: milijon lir za. bon št, 723.779, pol mlijona lir za bon 538.204. Serija 48: 1 milijon lir za bon št. 123.497, pol milijona lir za bon 1.253.573.
— Izredni izpitni roki za dijake p°d orožjem. Minister za ljudsko vzgojo je odredil izredne izpitne roke za one dijake, ki so pod orožjem in sicer za univerzitetne slušatelje bodo ti izredni izpitni roki v času od 1. decembra 1942 do 31. marca 1943-XXI. Izreden izpitni rok za dijake srednjih šol pa bo v decembru. Vojaški poveljstva smejo svojim vojaškim pripadnikom, ki so dijaki, dovoliti primerne dopuste za polaganje izpitov v navedenih izrednih izpitnih rokih.
— Mladi hriboiazci čez Gr»n ParOdUo. V liktorski palači v Vercelliju je sprejel Zvezni tajnik skupino 20 avantgardistov poveljstva G. I. L.-a iz Caresane, ki so se po navodilih manipeljskega vodje Josipa Cerre vzpeli čez strmine G ran Paradisa in ga preplezali v rekordnem času. V tej vzorni plezalni turi so bili soudeleženi mladeniči med 15. in 17. letom. Zvezni tajnik je izrazil avantgardističnim plezalcem pohvalo v imenu vercellskih Crnih srajc.
IZ LJUBLJANE
—Ij Septembra in n« julija ali avgusta najbolj vroči dan letos! Vremenska kronika pri nas se je obogatila za rekord, kakršnega pri nas še ni bilo. Navadno je bil najbolj vroči dan v letu julija, včasih tudi avgusta, nikdar pa ne junija ali celo septembra. Ko je 31. avgusta najvišja dnevna temperatura v Zvezdi dosegla 32.2°, smo pač upravičeno sklepali, da je bil dosežen letošnji rekord. Dotlej ni bilo nobenega toplejšega dneva in kdo bi pričakoval, da bo imel september še bolj vroč dan! Spetembra je pač dan že precej krajši in noči so precej hladne. Četudi sobice greje od zore do mraka, ko je nebo povsem jasno, se ozračje vendar navadno ne more ogreti tako kakor se je zadnje dni, ko imamo še pravo poletno vročino. Zato je tem bolj nenavadno, da je sedanja vročina Še hujša kakor v letošnjem poletju. Včeraj je znašala najvišja dnevna temperatura v Zvezdi 32.5°; bila je torej višja kakor 3. avgusta. Morda bo danes presežen "še ta rekord, kar bi bila še večja senzacija. Davi je bila najnižja dnevna temperatura namreč malo višja kakor včeraj, znašala je 13.4°, tako da smemo pričakovati, da bo popoldne zopet izredno vroče. Doslej je imel september že tri vroče dni, kar ni bilo še nikdar prej zapisano v ljubljanski vremenski kroniki.
—lj Umrli so v Ljubljani od 28. avgusta do S. septembra Ogrinc Anton, 48 let, čevljarski mojster, Pod ježami 15, Robert To-man, 52 let, delavec. Ob Ljubljanici "i 9, Šuligoj Anton, delavec, Vidovdanska c. 9, Ostrež Ana, 22 let, hči pismonoše, Vidovdanska c., Jerina Alojzij, 55 let, livar, Pre-dovičeva ul. 11, Glavan Ivan, 47 let, slikar in pleskar, Podmilšcakova ul. 22, Dobro-tlnšek Elizabeta, 70 let, kuharica, Japljeva ul. 2, Puh Ludvik, 73 let, pečarski pomočnik, Rožna dolina, C. XV/20, Boltežar Marjeta, sestra Aleksija, 60 let, redovnica-uršulinka. Kongresni trg 18, Mrak Franc, 74 let, delavec, Kogojeva ul. 5. — V ljubljanski bolnici so umrli: Waidi Danica, 31 let, služkinja, Celovška c. 20, Jašovec Antonija, roj. "Beranek, 70 let, vdova in-kaaanta, Poljanska e. 54, Petkovšek Marija, 78 let, delavka tob. tov. v p., Rožna ul. 11, Repe Karolina, 33 let, žena trg. pomočnika, Vič 40, Kadunc Jakob, 52 let, Zagradec 14, obe. Slivnica-Žalna, Kenda Friderik, 5 let, sin rudarja, Kočevje 215, Gornik Jože, 66 let, prevžitkar, Jurjevica pri Ribnici, dr. Krek Gregorij, 67 let, univerzitetni profesor, Gorupova ul. 24, Dob-nikar Alojzija, 78 let, vdova strojarskega pomočnika. Sv. Petra c. 74, Košenina Marjeta, 44 let, Nove Jarše 73, obč. Jezica, Košutnik Molka, 12 let, hči hišnika, Studenec 1, obč. Polje, BrezovSek Jožefa, roj. Bogataj, 48 let, žena kurjača drž. žel., Logatec 66.
—lj Drvaratvo ▼ rošnlikfh gozdovih. Nekaj časa so ljudje vlačili iz rožniških gozdov neprestano les — ne le zgolj drač je — kakor da je bogastvo teh gozdov neizčrpno. Tudi kmetje so pred tedni posekali precej drevja, največ borov in jelš. Nekatere so pa tudi sekali smreke za žago. Nad Hersmanskim so ob Večni poti posekali precej kostanjev za drva, da je nastala go-
licava. Zadnje čase ne sekajo več tako. gozdovi pa vendar še dajejo, kar jemljejo od njih vsak večer ljudje, ki se zalagajo
s kurivom za zimo. Razvila se je tudi posebna drvarska stroka. Posamezni marljivi
delavci, ki se ne strašijo truda in ki dobe dovoljenje, kopljejo žilave štore. Letos so izkopani skoraj vsi štori sproti in tu in tam se razvije med drvarji tudi konkurenca. Nekateri so se založili tako dobro s štori, da imajo že več metrov drv. To jih ne velja nič. razen napornega dela. Preden žilave panje razcepiš doma. se pošteno ogreješ ob njih, še bolj kakor ob Štedilniku.
—lj   Vpisovanje za sprejemni  Izpit (I.
razred srednje šole) bo na I. ženski realni gimnaziji v Ljubljani dne 14. in 15. septembra 1.1. i ne 23. in 24., kakor je bilo prvotno objavljeno). K vpisovanju — vršilo se bo v Lichtenthurnovem zavodu •--je treba prinesti prošnjo za pripustitev k sprejemnemu izpitu (obrazec se dobi tudi pri šolskem slugi), kolkovano z L 4.—, rojstni in krstni list ter spričevalo o dovršeni ljudski šoli (čez 4. razred). Kdaj se bo vr^il sam sprejemni izpit, bo objavljeno na razglasni deski v Lichtenthurnovem zavodu. Vse učno osebje naj se zanesljivo zglasi v pisarni v ponedeljek, 7. t. m. od 9. ure dopoldne dalje. — Ravnateljstvo.
—-lj Rektomt Glasbene akademije sporoča, da se bodo vršili sprejemni, popravni in drugi izpiti na Srednji glasbeni šoli in na Glasbeni akademiji v drugi polovici septembra. Vsi, ki nameravajo delati sprejemni izpit za sprejem v Srednjo glasbeno šolo ali na Glasbeno akademijo, naj oddajo do 15. septembra koikovane prijave (i lire) v pisarni Glasbene akademije (Gosposka ul. 8). Istovako morajo oddati prijave do 15. septembra vsi slušatelji in gojenci, ki bodo delali letne, popravne in druge izpito v jesenskem roku. Natančen spored izp tov in čas vpisovanja bo objavljen na oglasni deski zavoda.
—lj Mali ribiči. Naše vode so precej revne na ribah. Zdi se, da ima Ljubljanica mnogo manj rib kakor jih je imela včasih. Ribištvo je postalo športna stroka, že dolgo ni več pridobitna, gospodarska panoga. Posamezni ribiči, ki bi želeli skrbeti za ribji zarod, si večkrat premislijo, preden se odločijo za velike stroške, saj sadove njihovih žrtev žanjenjo drugi. Da lov rib ni prost, nekateri menda niti ne pomislijo. Tega najbrž nihče ne pove tudi mladini, ki skuša loviti ribe v Ljubljanici skoraj po vsem mestu na primitivne trnke in razne druge načine. Nedvomno bi spadalo tudi med vzgojne zahteve, da bi poučili mladino, naj bi ne delala Se večje škode v naših vodah ter da bi ne doraščali med njo vandali in tatovi.
—lj Danes popoldne ob 15. url naj se zbero vsi gojenci ki so se vpisal! na šolo Glasbene Matice v Hubadovi pevski dvo-
rani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Na tem sastanku bodo zvedeli h kateremu strokovnemu učitelju so dodeljeni. Takoj nato odidejo v določeno učno sobo, kjer se sporazumno določi urnik pouka posameznih predmetov. Vpis na šolo Glasbene Matice je mogoč tudi vse naslednje dni.
—lj Spored koncerta violinista Karta Rupla, ki bo v petek dne 11. t.m. ob pol
7. uri zvečer v veliki t i- harmonični -Ivorant. 1) Veracini: Sonata v e-molu; 2) Bach: Adagio iz prve sonate za violin solo; 3) Lalo: španska sinfonija; 4) Ta rt ini: Varijacije na Corellijev tema; 5) Skerjanc: Ostinato; 6) Debussv: Deklica lanenih las; 7) Sarasate: Ciganski napevi. Pri klavirju bo pianistka Zora Zamikava. Na koncert opozarjamo. Vstopnice so v predprodaj: v knjigarni Glasbene Matice.
—lj Ravnateljstvo klasične gimnasije ▼ Ljubljani sporoča: Starši tistih učencev ki nameravajo delati sprejemni izpit za I. razred, naj od 12. do 15. septembra pri ravnateljstvu vlože prošnje s kolkom za 4 lire. Prošnjam je treba priložiti spričevalo IV. razreda ljudske šole in rojstni list. Starost učencev 10—13 let. Deklice se v I. razred ne bodo sprejemale. Vzorci za prošnje se dobe pri šolskem služitelju. — Prav tako naj do 15. septembra vlože prošnje, odnosno pr:jave še ostali učenci, ki bodo delali popravni, razredni ter nižji ali višji tečajni izpit. — Vsi izpiti bodo v času od 17. do 26. septembra. Natančen razpored pismenih in ustnih izpitov in vpisovanja bo objavljen na oglasni deski meščanske šole pri uršulinkah Dijaki izven Ljubljane naj si pravočasno preskrbe prehodnice. Vsa pojasnila daje ravnateljstvo vsak dan od 10. do 12. ure v pisarni v meščanski Šoli pri uršulinkah (vhod *z Nunske ulice).
—lj Razdeljevanje drv pri trgovcih. Ker bodo trgovci s kurivom oddajali žagana drva in jih morajo šele pripraviti, naj pridejo interesenti ponje samo ob dneh ln urah, ki bodo označene pri posameznih trgovcih
—lj Gostilna Lovšin toči zopet svoja stara sortirana vina.
-—lj Tečaj o negi ln prehrani dojenčkov.
V petek, dne 11. septembra 1.1. se prične ob štirih pop. v Higijenskem zavodu, oddelku za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok (Dečji dom. Lipičeva ul. 3) tečaj o negi ln prehrani dojenčkov. Vpisovanje v tečaj sc vrši vsak delavnik dopoldne istotam. Ure in dnevi tečaja se bolo določili po ustnem dogovoru.
ODKRITOSRČNOST
— Ali radi delate?
— Ne.
— Torej vas sprejmem v službo, ker vsaj ne lažete.
Križanka
Besede pomenijo
Vodoravno: 1. pokrajina * Južni Ameriki, 10. redka tudi pri nas živeča živel, 16. cerkvena kazen, prokletstvo,, izobčenje, 17. temeljni državni zakon, 18. neprijetne žuželke, 19. psovka, žaljivka, 20. na vrtu koristne živali, 22. gledališče (češko), 24. naloga, snov, vsebina; značilnost noči, 26. začetnici francoskega naroda, 27. postaja ob progi Ljubljana-Zagreb, 28. sredi loga, 29. kratica za Ljubljanski zvon, 31. strahovlada, grozovlada, 34. evropska reka, 36. ta (srbohrv.), 38. preproga, sukno za prekrivanje mize alt sobnih tal, 39. nravnost, zavest o dolžnosti, 41. slovenski pesnik, 43. madžarsko moško krstno ime, 45. osebni zaimek, 46.^ angleški predlog, 47. veznik, 48. znak s piščalko, 49. besedica značilna za čakavsko narečje, 50. okrepit?, 53. češko moško krstno ime, 55. turški gospodar, 57. oblika glagola, ki pomeni dejanje v zvezi 6 kralji, 58. gora v Armeniji, 59. pritok Save.
Navpično: 1. nauk o bolezenskih spremembah v človeškem telesu, 2. žensko krstno ime (množina), 3. oseba iz s vaškega kroga, 4 športnik, 5. nauk o likih, 6. znamenit fizik (fon), 7. besedica, ki jo uporabljamo pri stopnjevanju, '8. nenaseljen del zemeljske oble. 9. igralne karte, 10. uživam cigareto, 1L rimski pesnik, 12.
zagledana, zamišljena, 13. večja krvu« skupnost, 14. evrofitko glavno mesto, 15. nauk o zemlji, 21. turško moško kritno ime, 23. prebivalec večje celine, 25. na lavek, 27. ženska oblika osebnega zaimka, 30. obrtnik, 32. gradbeni material, 33. mesto v italija.iski Dalmaziji, 35. predlog. 37. kemični znak za prvino, 40. svetopisemska oseba, 42. sredi kape, 44. ljudsko oblikovano moško krstno ime, 51. medmet, 52. osma, sedma in osma črka besede pod 1. vodoravno, 54. predlog, 56. pogosta okrajšava, 57. sogtasnika v kubu.
Rešitev zadnje križanke
Vodoravno: l kondicija, 9. aparten, 10. par. 11. Apolo. 13. Ižanka, 14 IM, 15. anoda, 17. Aron, 20. idol, 21. nosilca, 23. gHej), 24. ae, 25. oj, 27. old, 29. Ana, 30. navajati, 33. Alemani. 35. taca, 36. elan. 38 Ob, 39. domala, 41. marati, 43. in, 44. imel, 45. ja, 47. Java, 48. Atoe, 50. ajs, 51. asi.
Navpično: i. kapitan, 2. opaž, 3. naravoslovec, 4. dr., 5. Itaka, 6. cepanice, 7. ino, 8. anomalija. 12. Lido. 16. oda, 18. rog, 19. ni, 22. ladja, 25. oni, 26. anatomija. 28. lama dalaj, 29. Atila, 31. Alabama, 32. anemija, 34. ananas, 37. ali, 40. ot, 42. reva, 46. ata, 49. cs.
Naše gledališče
DRAMA
Sobota, 5. septembra, ob 17,30: Zaljubljena žena. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol.
Nedelja, 6. septembra: ob 14.: Vdova Ro3-linka. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Ob 17.30: Mali lord. Izven. Znižane cene od 10 lir navdol G lo van ni  Cen zato:  »Zaljubljena žena«, sodobna igra, ki obravnava konflikt v zakonskem trikotniku in taktiko, s katero resi pametna zakonska žena zakonsko krizo. Igrajo: Severjeva, Vida Juvanova, Na-blocka, Nakrst, Gregorin, Peček, Brezigar ln Juga Boltarjeva. Režija: prof. Sest. Pred stava v Drami v soboto ob 17.30, po zelo znižanih cenah, od 10 lir navzdol.
V nedeljo ponovijo v Drami ob 14. domačo kmečko veseloigro Cvetka Golarja, »Vdovo Roilinko«, ki izvrstno zabava. Ob 17.30 pa Burnettovo igro »Mali lord«, ki slovi zaradi svoje vzgojne vrednosti in je prav tako primerna za odrasle kot za mladino. Za obe nedeljski predstavi veljajo zelo znižane cene od 10 lir navzdol.
opeva
6. septembra nedelja ob 10. url: Baletni večer. Izven.
NERODNO VPRAŠANJE
— Očka, gospa učiteljica je rekla, da smo zato na svetu, da pomagamo drugim.
— Res je, sinko.
— Dobro, čemu so pa potem takem na svetu oni drugi ?
MALI OGLASI
pozor:
V zalogi imam fino čohano perje. Klavžer, Vo&njakova ul. 4.
V ITALIJANŠČINO
PREVAJA
prošnje, dopise trgov-ske ln tehniške stroke — Tehniška pisarna, Cesta 29. oktobra 13.
prodam
dve veliki Lutzovi peči. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda c pod »Peč«.
krompir:
Vsi, ki ste kupili krompir meseca avgusta pri nas, nam takoj prinesite aeptem-berske odrezke A, B, C, ker je nujno zaradi bodoče nabave krompirja — Sever * Kom p., Ljubljana.
KUPIM
dve peči »Zaphirkl«. Ponudbe   pod itev. »770«     na upravo »Slov. Naroda«. pozoR;
Velika Izbira rabljenih čevljev! — Zamenjam otroške saežae! Sprejmem vsa popravila: Klavžer, Vos-njakova uL 4.
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«,   sobota, 5. septembra I942-XX.
Površno znanje o hranilnih snoveh
in vitaminih je zlasti neodpustljivo dandanes — Malo sole o naši prehrani
s
Ljubljana, 5. septembra Dandanes izredno mnogo govorimo in pišemo o prehranjevalnih zadevah, o kuharskih navodilih ter o hrani v splošnem, a kljub temu se znanje o tem, kaj je prav za prav  hrana  in  kakšna  bi morala biti. kako bi morali pripravljati jedi in kako jih uživati, ni poglobilo. Ljudje mislijo, da je najpomembnejše le najesti se do sitega. Tocia prav v času, ko imajo živila tem večjo vrednost in ko bi moral z njimi varčevati ter pravilno ravnati vsak, bi bila prva zahteva, da bi res čim boij smotrno porabili vse.   kar  je   namenjeno  prehrani.  To pa pomeni, da bi morali res temeljito poznati živila in vedeti, kaj zahteva človeški orga nizem; morali bi vedeti vsaj, koliko hranilnih snovi potrebuje telo in katera živila jih vsebujejo. Ce je že naše znanje o vitaminih zelo površno, je pa prav neodpustljivo dandanes, da vemo tako malo o hranilnih snoveh. Posamezne gospodinje, zlasti tiste, ki so obiskovale gospodinjske šole ali vsaj kuharske tečaje, vedo sicer nekoliko menia, kaj so prav za prav hranilne snovi, a v splošnem je kemija o  živilih le področje strokovnjakov, čeprav bi morala bit: skoraj sleheJ na gospodinja vsaj v malem kemik. Kuhanje in pripravljanje jedi je v resnici kemija. Vsaj osnovne pojme bi morala imeti vsaka gospodinja tudi o kemičnih procesih v telesu, o presnavljanju jedi, ki so jih nam pripravile, če bi bilo znanje o živilih razširjeno bolj, bi pač znali bolje ravnati tudi s tako zvanimi racioniranimi živili. Gospodinje bi imele mnogo manj skrbi, če bi znale ravnati z vsemi živili pravilno, varčevati z njimi v pravem pomenu besede**— varčevati tako, da bi naše zdravje zaradi tega ne trpelo. Toda dognanja strokovnjakov  ostanejo  navadno  omejena na ožji krog še posebno v tem področju. Pripravljanje jedi v zasebnih gospodinjstvih je silno   zastarelo   in   nikakor   ne ustreza dandanašnji stopnji znanosti.  Vedo o živilih bi bilo treba populariti  čim bolj, seznaniti vsaj z osnovnimi pojme kemije o živilih najširše plasti prebivalstva. Sleherna gospodinja bi si morala pridobiti vsaj malo tudi teoretičnega znanja. Zaradi tega menda ne bo nepotrebno, če napišemo od časa do časa nekaj o tem, o čemur ljudje mnogo govore, a v resnici najmanj znajo   - o hranilnih snoveh in vitaminih.
Človeško telo
stroj ?
Napačno je primerjati človeško telo s strojem, češ, potrebuje gorivo prav tako kakor stroj; če že primerjamo telo s nt rojem, moramo vsaj priznati, da je človeški organizem zelo kompliciran stroj ter posebno občutljiv za »gorivo«, ki ga prejema v obliki hrane. To gorivo, hrana, mora vsebovati določeno količino hranilnih snovi, da obnavlja svoje sile. Telo stalno porablja, troši energijo; posebno mnogi sil porabi pri delu. Toda telo potrebuje že zgolj za življenje snovi, ki jih mora sprejemati od zunaj. Hranilne snovi, ki jih telo sprejema s hrano, prehajajo v ki i; kri prenašo hrano po vsem telesu do sleherne slanice. Delovanje telesa se zdi res podobno stroju, toda nikdar najbrž ne bo deloval noben stroj, ki bi lahko opravljal hkrati toliko čudovitih, zamotanih in silno težkih nalog, stroj, ki bi bil sposoben telesnega in duševnega dela in ki bi se sam obnavljal »popravljale, Btroj. ki bi rasel in se razmnoževal.
Kakšna naj bo hrana
Dokler niso dobro poznali kemije živil in ne vedeli, kako telo presnavlja živila, tudi niso mogli dovolj rado voljno odgovoriti, kakšna naj bo človeška hrana. Dokler je bil človek še povsem naravno bitje se pač to vprašanje tudi ni vsiljevalo, človek je živel naravno kakor žive živali v prosti naravi. Ko je pa človek postal član civilizirane družbe in se je njegova hrana izumetni-čila in ko so otopeli mnogi instinkti, ki so ga vodili v naravi, je začel trpeti zaradi nepravilne hrane in neprimernega hranjenja. Oboleval je za boleznimi, ki so bile prej neznane. Seasom so se ljudje začeli zanimati za vprašanje kakšna naj bo njihova hrana, da bi ustrezala zahtevam organizma. Kljub temu smo pa še vedno precej daleč od tega, da bi se vsi prehranjevali strogo po znanstvenih načelih, po natančno določenih pravilih in s hrano, ki bi bila vsestransko vzorna. Vendar je veda o prehrani že napredovala tako, da bi moralo biti znanje, kakšna naj bo naša hrana, razširjeno mnogo bolj. Sleherni, ki pripravlja jedi, bi moral vedeti, kaj naj jed vsebuje, da bo dovolj hranilna in zdrava. Vedeti bi moral, da mora biti hrana raznovrstna, sestavljena iz več hranilnih snovi, ne le iz ene. Razen hranilnih snovi samih na sebi. pa mora hrana vsebovati še vitamine, torej še nekaj več, razen snovi, ki so potrebne, da dajo telesu silo in toploto, pa gradivo za sta-
nice. To bi pa bilo premalo, če bi ne vedeli še, da se mora h. .a ravnati tudi po podnebnih razmerah in letnih dobah. Pozimi potrebujemo več hrane za vzdrževanje telesne toplote, poleti pa organizem zahteva hrano, ki ne vsebuje toliko tolšč in ki krije večjo potrebo po vodi. Zato je tudi hrana severnih narodov precej različna od hrane narodov, ki žive pod vročim južnim soncem. Na severu je poraba mesa in maščob večja, zato pa na jugu použijejo tem več sadja in zelenjave.
Kaj naj vsebuje hrana
Ce hočemo vedeti, kaj naj vsebuje hrana, moramo poznati hranilne snovi. Razlikovati moramo med beljakovinami, tolščami, ogljikovimi hidrati (vodani), rudninskimi snovmi (soli) in kočno moramo med hranilne snovi v širšem smislu uvrstiti tudi — vodo. Vsaka izmed teh snovi opravlja svojo nalogo, nikakor pa ne more ena sama opraviti vseh nalog. Primer: s samo mastjo bi se ne mogli hraniti, čeprav je še tako dragoceno in pomembno živilo. Maščob pa ne morejo nadomestiti beljakovine in ogljikovi vodani, vendar ne povsem. Sama mast bi se nam kmalu uprla. Lahko pa jemo zelo dolgo sam krompir,' ne da bi se nam pristudil. Krompir vsebuje razne hranilne snovi. Ce bi organizem trpel pomanjkanje beljakovin, bi mu ne mogli pomagati z nadomestilom ogljikovih hidratov in maščob, kajti beljakovin ni mogoče nadomestiti z nobeno drugo hranilno snovjo. Po tem takem telo laže prenese pomanjkanje tolšč kakor beljakovin.
Koliko hranilnih snovi potrebuje telo
O tem. koliko hranilnih snovi potrebuje človeško telo, je sestavljenih že nešteto tabel. Pri tem se ozirajo navadno na količino kalorij, toploto, ki jo dajo posamezne hranilne snovi, odnosno hrana. Ljudje pa pogosto ne vedo niti, kaj je kalorija. Zato naj povemo še, da je kalorija merilna enota toplote: kalorija je količina toplote, ki se ob nji liter vode segreje od 0° na 1°. Organizem ne potrebuje hrane le za vzdrževanje toplote, vendar je merilo za količino hrane kalorija najprimernejša. Po tem, koliko kalorij nam dajo posamezne hranilne snovi, bi morah reči, da so maščobe najboljše hranilo, kajti gram maščobe (čiste) da 9.3 kalorije. Beljakovine so približno polovico manj vredne, kajti igrani beljakovin da 4.3 kalorije. Manjše razlike so med beljakovinami in ogljikovimi vcclani, ki dajo v enem gramu 4.1 kalorije. Glede na to, da alkohol tudi da precej toplote pri izgorevanju v telesu, bi ga smeli prištevati med pomembne hranilne snovi. Nekateri ga tudi prištevajo. V resnici da gram alkohola 7.1 kalorije toplote, torej precej več kakor gram beljakovin ali ogljikovih vodanov. — Ni tako lahko določiti, koliko hrane potrebuje človek na dan, ker so znatne razlike med človekom in človekom. Lahko bi rekli, da je lelo več ali ipanj »gospodarno . to se pravi, da posamezno telo pri manjši po-
rabi hranilnih snovi proizvaja več koristnih sil kakor neko drugo telo pri obilni hrani.
V tem pogledu bi menda bila dovoljena primerjava s stroji, ki tudi niso vsi enako gospodarni.
Srednje številke o potrebni količini hrane
Kljub temu so že dolgo v uporabi tabele strokovnjakov o potrebni količini hrane za odrasle na uro ali dan, glede na količino kalorij, čeprav so med posamezniki precejšnje razlike. To so srednje, povprečne številke, ki se precej približujejo dejanski potrebi organizma o hrani. Pri tem je treba upoštevati, da organizem pogosto prenese precej dolgo brez posebne škode manjše pomanjkanje hranilnih snovi, kakor tudi prenese preobremenitev. — Strokovnjaki so izračunali, da potrebuje zdrav človek na dan in na kilogram telesne teže 20 do 30 kalorij že, če samo leži. Večja poraba toplote je seveda pri delu, pri lažjem 30—35 kalorij, pri najtežjem pa celo do 60. Okrog SO kg težek človek bi potreboval po tem takem pri srednje težkem delu, če tehta 80 kg, na dan po 2975 do 3440 kalorij. Zdaj morate vedeti samo še, koliko hranilnih snovi vsebujejo posamezna živila, pa si boste lahko zračunali sami, koliko hrane potrebujete na dan. da bo ustreženo zahtevam organizma. Pri tem smo seveda upoštevali le hranilne snovi v ožjem pomenu besede, to se pravi maščobe, beljakovine in ogljikove vodane. O vitaminih nismo govorili, kakor tudi ne o soleh, ker ne proizvajajo toplote pri presnavljanju. Seveda so pa potrebne tudi vse druge hranilne snovi, če ne že zato, da se obnavlja v telesu toplota, pa zaradi tega, da telo ostane zdravo ter da ne nastanejo motnje v skritih življenjskih procesih.
V naslednjih člankih bomo skušali pojasniti pomen posameznih hranilnih snovi in kaj so vitamini.
>*nv
Italijanski oklopni avtomobili obvladajo na.    severnem  odseku egtpt»kp£?» bo£&6n> nav-pade sovražnih čet in jih zavračajo zadajajoč jim težke izgube
Patrijarh bolgarske vojske umrl
General Danael Nikolajev je dočakal visoka starost 9o let
Kurjava
Elektrarne obratujejo s turbinami na visoki pritisk in ko je para opravila svoje delo v proizvodnji električnega toka, še daleč ni izrabljena. V nji je še dovolj toplote, ki bi se lahko s pridom uporabljala. Na tem dejstvu sloni misel centralne kurjave na daljavo. Z neznatno izgubo nekolikih toplotnih stopinj bi lahko pri sedanjih metodah izolacije napeljali že porabljeno paro iz elektrarn po več kilometrih dolgih
ceveh v stanovanjske hiše. Tako bi postale elektrarne obenem centralne kurjave za cele mestne okraje. V Berlinu je ta način centralne kurjave že precej razširjen, saj obsega že 35 elektrarn, iz katerih je napeljana para po hišah.
Od leta 1939 je nov način centralne kurjave zelo napredoval. Da ni bilo vojne bi bil napredek še večji. Tudi v nekaterih drugih nemških mestih imajo že iz elektrarn kurjene hiše, v katerih peči niso več potrebne. Stanovanja se kurijo iz elektrarn ne z električno, temveč s pomočjo pare.
V Vanki blizu Sofije je umrl v soboto zjutraj patriarh bolgarske vojske general Danael Nikolajev, star 90 let. Bolan je bil samo 10 dni in večkrat ga je obiskal med boleznijo z mnogimi generali tudi kralj Boris. Cim je prišla vest o njegovi smrti, so bolgarske radijske postaje prekinile oddajo in opoldanski listi so izšli črnoobrob-ljeni z obširnimi življenjepisi o pokojnem generalu. Slava in velika popularnost generala Nikolajeva je izvirala ne toliko iz njegovega dolgega samo državi in vojski posvečenega življenja. To življenje je zgodovina Bolgarije same.
General Danael Nikolajev je bil rojen leta 1S52 v Besarabiji. Bil je sodobnik bolgarskega pesnika in borca za svobodo Hri-sta Boteva in njegovega soborca Lubena Karalelova. Kot prostovoljec se je udeležil rusko-turške vojne leta 1876, kot vojak in častnik pa rusko-turške vojne, ki je prinesla Bolgariji svobodo. Branil je gorski prelaz šipka in čeprav je bil težko ranjen je vodil svoje vojake pri šejnovu v naskok na utrjene sovražne postojanke. Ko je začela  Bolgarija  vedno  odločneje zahtevati
svojo neodvisnost st je nakopala sovrafltvo
Rusije, ki ji močna in svobodna Bolgarija na jugovzhodu Evrope ni bila dobrodošla. Danael Nikolajev je sicer dovršil svoje študije v ruskih vojaških šolah, vendar je pa z vso odločnostjo nastopil v zaščito svoje domovine. Rusija je dosegla, da je končno odstopil prvi nemški knez na bolgarskem prestolu Aleksander Battemborški. Proti tem intrigam Nikolaj ni mogel nastopiti, ker se je mudil takrat v inozemstvu. Ta čas si je Bolgarija priborila svobodo in Nikolajev je postal brigadni general. Pozneje je bil inspektor pehote, večkrat pa tudi vojni minister.. Balkanske vojne leta 1912. se je še udeležil, čeprav je bil star že 60 let.
General Danael Nikolajev je aktivno posegal tudi v politiko. Vedno se je zavzemal za veliko bolgarsko idejo in že leta 1893 je bil predsednik veliko-makedonskega sveta, V priznanje njegovih velikih zaslug so mu bila podeljena visoka odlikovanj a skoraj vseh evropskih držav. Neka vas blizu 1'luv-diva je dobila po njem ime.
16,oco.cco neviht v enem letu
Vsako sekundo švigne iz oblakov 5faou>oo strel
Japonska državna zastava
vihra zdaj nad vsem ogromnim prostarom Vzhodne Azije
Japonska se mora prav za prav zahvaliti za svojo državno zastavo Kitajcem, kajti Kitajci že od nekdaj nazivajo Japonsko deželo vzhajajočega solnca. O tem priča še ohranjena poslanica nekega japonskega cesarja Kitajskemu iz leta 607 glaseča se:
»Cesar dežele vzhajajočega solnca. pozdravlja cesarja dežele zahajajočega solnca.« In Japonci sami so nazivali svojo lopo domovino vDežela vzhajajočega solnca< čim so navezali s Kitajci prve trgovinske stike. Zato je razumljivo, da Japonci tako radi upodabljajo solnce. Najstarejša zastava s podobo solnca izvira iz 14. stoletja.
Ko sta si v 16. stoletju stala nasproti dva najmogočnejša japonska fevdalna kneza, pripravljena na odločilno borbo, sta s svojimi vojščaki vsa presenečena opazila, da imata obe vojski enaki zastavi, namreč podobo solnca. Ena teh zastav se je še ohranila. Ko so Japonci ob koncu 16. stoletja izkrcali vojsko na Koreji, je tudi ia vojska že imela zastavo s solncem. Zlasti so pa imele japonske trgovske ladje na svojih vožnjah po vzhodni Aziji take zastave kot znake narodne pripadnosti. O tem jasno pričajo stari poslikani lesorezi. Leta 1633 je japonski cesar prepovedal vsako zunanjo trgovino. Ko se je pa trgovina z zunanjim svetom zopet pričela so znova zavihrale na jamborih japonskih ladij zastave s podobo vzhajajočega solnca.
Tako ie bila zastava s podobo vzhajajo-čeg solnca simbol Japonske in njene moči, še preden je bila leta 17S2 s posebnim zakonom priznana za oficielno japonsko državno zastavo. Ta zastava je vihraia nad veliko zmago v rusko-japonski vojni, vihrala je nad Port Arturjem, na japonskih vojnih ladjah, v bitki pri Cušimi in na daljnih bojiščih Mandžurije. Zdaj pa vihra v Vzhodni Aziji, vihra vrh svete gore Fuji v višini 1.C00 m, na Aleutih. na Javi in Sumatri, na Malaji in šonanu, na kitajskem zidu. na Borneu, Celebesu in Novi Gvineji, na podmornicah pred Južno in Vzhodno Afriko, skratka povsod tam, kamor je prodrla zmagovita japonska vojska.
Vsaka še tako majhna vojaška edinica japonske vojske nosi s seboj državno zastavo kot znamenje zmage in najdražji simbol domovine. Japonske državne zastave so pogosto vse popisane z imeni prijateljev in tovarišev padlih vojakov, z imeni rojstnih krajev, izreki in željami. Mnoge zastave so pokrite tudi z napisi, pisanimi s krvjo. Japonski vojaki nosijo pogosto v naskoku na utrjene položaje sovražnika zastave na bajonetih.
KRATKOVIDNOST
— Cujte. gospod, vi ste me nepričakovano poljubili. Mar ste pozabili na dolžnosti gen-tlemana ?
— Ne, pozabil sem na naočnike.
Po meteorološki statistiki divja na zemlji vsako letno okrog 16 milijonov neviht. To pomeni, da nastane na zemlji vsak dan
okrog 44 tisoč in vsako uro 1830 neviht. V zvezi s tem so prišli vremenoslovci do zaključka, da švigne iz oblakov vsako sekundo blizu 360.000 strel. Samo v polarnih krajih in v izrazitih puščavskih pokrajinah, kjer zaradi nizke temperature ali suše zelo redko nastanejo nevihte, so ljudje varni pred njimi.
V takih okolnostih je razumljivo, da so na svetu tudi ljudje, ki zbirajo strele, kakor zbirajo drugi pisemske znamke, kovance ali metulje. Med take zbiralce spada tudi elektrotehnik Lois Saemann iz Bremena, že 20 let zbira zanimivo gradivo in lahko je ponosen na svoje delo. Seveda ni mogel zbrati strel v album, temveč se je moral zadovoljiti s tem, da je točno skiciral vzroke njihovega nastanka, njihovo pot in posledice. Pri tem se je pokazalo, da strela v marsičem spominja na električne iskre. Tudi strela išče pot najmanjšega od-
pora in zato udari najraje v kovinaste lestve, drevesa in hiše, zlasti če stoje na vlažnih tleh nad talno vodo. Trešči rado tudi v gorske grebene, stolpe, ljudi in živali na odprtem polju.
Saemann je tudi ugotovil, da strela zelo rada švigne ob električnem vodu, razsvetljavi, telefona ali radia. Učinkovita zaščita pred strelo se torej ne sme omejiti samo na strelovod, temveč mora obsegati tudi tehnične naprave po hišah. Saemann je izročil svojo zanimivo zbirko zavodu za proučevanje visoke napetosti na tehnični visoki šoli v Berlinu v znanstvene svrhe. Proučevanje strele in njenih posledic ni zgolj naloga meteorologije. V praksi služi proučevanje neviht, s katerimi se peča v Nemčiji zlasti študijsko društvo za naprave visoke napetosti v Berlinu, v prvi vrsti potrebam elektrotehnike. Pri tem ne gre samo za zavarovanje naprav visoke napetosti in daljnovodov pred strelo, temveč tudi za preprečenje motenj v radijski tehniki.
Nova slovaška
radijska postaja
V nedeljo je bila v Kostolanih svečano otvorjena nova slovaška oddajna postaja »Bratislava 1«. Nova radijska postaja je 100 kilovatna. Otvoril jo je prezident republike dr. Tiso v navzočnosti notranjega ministra Macha, vojnega ministra generala Čatloža, prometnega ministra Stana, vodje nemške manjšine, državnega tajnika Karmlasina  in drugih  visokih gostov.
V svojem nagovoru je dr. Tisa izrazil veselje, da je bila dograjena nova radijska postaja, ki dokazuje tehnično znanje in velike sposobnosti mlade države. Radio spada zdaj k vsakdanjim potrebam. Nova radijska postaja naj bi čim bolj pripomogla, da bi se vzbudila med Slovaki v inozemstvu narodna  zavest in zavednost. Ona naj bo
tolmač duhovnega edinstva slovaškega naroda in dokaz, da slovaški narod 8 svojo neodvisno državo živi ln umre. Veliko veselje do dela na vseh poljih javnega življenja ter splošen duhovni in gospodarski razmah dokazuje, da je slovaški narod v neodvisni državi na pravi poti. Zato bo nova oddajna postaja oznanjala svetu, da si Slovaki ne žele nobenega drugega in boljšega položaja, kakor je sedanji in da se ne bodo nikoli odrekli svoji državni neodvisnosti drugim kombinacijam na ljubo, Boreči se slovaški mladini lahko doprinaša nova slovaška radijska postaja dan z dnem dokaze sposobnosti slovaške države.
~~ PRI IZPITU
— Ali je vam težko vprašanje ? — vpraša profesor kandidata, ki ne zna odgovoriti.
— Vprašanje ne, gospod profesor, pač pa
odgovor.
D. Du Manrier:
83
Roman
»Da. v redu.« Spet me je dobrohotno, a nekam radovedno pogledal. Morda se je vpraševal, kaj delom, ko takole sedim na postelji; govoril je tiho, kakor govore ljudje, ko po nesreči čakajo zdravnika.
»Ali morem kaj storiti za vaju?«
»Ne,« mu je odgovorila Beatrice. »Kar dol pojdi. Še minuto, pa pridem za teboj.«
Ubogal je in odšel, ves neroden v svojrm arabskem kostumu. Čez nekaj let. sem pomislila, se bom smejala ob spominu na ta trenutek, češ: .Še veste, kakšen je bil Giles, ko se je preoblekel v Arabca, in Beatrice s kopreno na obrazu in s tistimi steklenimi naročnicami, ki so ji pocingljavale na zapestjih?' Cas bo dotlej ublažil premočne barve, vsemu se bomo lahko smejali. A zdaj ni bilo v tem nič smešnega. ;n meni ni bilo Ho smeha. To ni bila prihodnost, bila ie sedanjost. Stvar je bila od sile živa in resnična. Sedela sem na postelji, mečkala blazino in se zabavala s tem, da sem izdirala puh skozi luknjico na vogalu.
»Hočeš požirek konjaka?« je ?e enkrat poskusila Beatrice. »Vem. da je alkohol obupno sredstvo, a Saših dela čudeže.«
»Ne. ničesar nočem.«
»Zdaj moram iti. Giles pravi, da sedajo za mizo. Te res lahko pustim samo?«
»Da, da. In hvala za vse, Beatrice.«
»Oh, draga, nimaš za kaj. Tako rada bi kaj storila zate.« Urno se je pripognila pred zrcalom in si pudrala obraz. »Moj Bog, kakšna sem na pogled,« je zamrmrala. »Ta vražji pajčolan je ves zmečkan, vem. A drugače ga nisem mogla pritrditi.« Odšla je, šumeč s svilenimi oblačili, in zaprla vrata za seboj. Čutila sem, da sem s tem, ker nisem hotela iti k večerji, zapravila njeno sočutje. Pokazala sem se bila strahopetno. In Beatrice me ni razumela. Bila je človek drugačnega kova; takšne ženske so pogumne, ne pa boječe kakor jaz. Da je bila Beatrice na mojem mestu, bi se bila hrabro napravila v večerno obleko in stekla pozdravljat goste. Z nasmejanim obrazom bi se bila postavila Gilesu ob stran in ga stisnila za komolec. Jaz tega niem bila zmožna. Manjkalo mi je ponosa, manjkalo mi je poguma. Bila sem slabo vzgojena.
In ko sem tako premišljevala, sem venomer videla pred seboj Maksimove oči, žareče iz belega obraza, za njim pa Gilesa, Beatriko in Franka, ki so prepadeni strmeli vame.
Vstala sem in stopila k oknu. Dva vrtnarja sta hodila po rožnem vrtu in pregledovala luči, ali napeljava pravilno deluje. Po bledem nebu je majhno število rožnatih večernih oblakov jadralo proti vzhodu Kakor hitro se stemni, naj bi zažarel ves vrt. Ponekod so bile pripravljene mizice in stoli za tiste, ki bi rajši sedeli pod milim nebom. Silno deh-tenje rož se je dvigalo prav do mojega okna. Moža
sta govorila in se smejala med seboj. »Evo, ta je že opravila,« je rekel glas. »Bili, poišči mi drugo žarnico. Temnomodro daj.« Ta čas, ko sta popravljala škodo, je eden žvižgal priljubljen napev, jaz pa sem si mislila, da bo zvečer godba na minstrelski galeriji nad veliko dvorano morda igrala prav to popevko. »Tako,« je rekel mož, ko je prižgal žarnico in jo spet utrnil. »Zdaj so vse v redu. Stopiva na teraso, da vidiva, kako je tam . . .« Še vedno žvižga-je, je odšel s tovarišem okrog hišnega vogala. Kako rada bi bila na njegovem mestu! Kasneje zvečer bo z rokami v žepih in s čepico po strani stal s tovarišem ob robu drevoreda in gledal avtomobile, kako prihajajo, potlej pa bosta pila sadjevec za dolgo mizo, ki je pripravljena zanje v kotu na terasi. »Kakor v starih časih, a?« bo vpraševal. Prijatelj pa bo majal z glavo in s pipo med zobmi odgovarjal: »Sedanja, .nova', ni takšna, kakor je bila naša gospa de Winter; čisto drugačna je.« In ženska, ki bo sedela nedaleč od njiju, in drugi iz množice bodo kimali in pritrjevali. »Tako je, da.«
»Kje neki tiči nocoj? Niti enkrat se Še ni pokazala na terasi.«
»Sam vrag si ga vedi. Nisem je videl.«
»Gospa de Winter je bila zmerom povsod, v nebesih in na zemlji.«
»Ta pa, ta!«
In ženska se bo skrivnostno obrnila lč sosedom: »Pravijo, da se nocoj za nič ne mara pokazati.« »Beži no!«
»Res. Marvjo vprašajte. Tamle je.«
»Tako je: ena izmed hišen mi je rekla, da >e ostala gospa ves večer zaklenjena v svoji sobi.«
»Kaj pa je mladi? Ali ji mar ni dobro?«
»Ne mislim, da se kuja. Pravijo, da ji kostum ni bil všeč.«
Vsa trumica se zasmeje in zamrmra. »Kdo je že slišal kaj takega? V lepi zadregi mora biti gospod de Winter!«
»Jaz tega ne bi trpel. Od takšnega ženščeta.«. »Morda pa ni res.«
»Čista resnica je. Vsa hiša ve.« In glas gre od
ust do ust. Muzanje, mežikanje z očmi, skomiganje z rameni se širi od gruče do gruče. Tudi gostom, ki se izprehajajo po terasi in po tratah, pride govorica do ušes.
Zdi se mi, da vidim dvojico, ki bo čez uro ali dve sedela pod mojim oknom sredi rož.
»Kdo ve, ali je res, kar sem slišala?«
»Povsem bosa je, da bi se slabo počutila. Prepirala sta se kakor pes in mačka, zato zdaj ona noče dol.«
»Beži no!« Dvig obrvi, pridušen vzklik.
»Ej, ej! Stvar je malce čudna, ne? Vidiš, rada bi le vedela, ali je mogoče, da človeka kar tako iznenada, brez vzroka, napade hud glavobol . . . Hočeš, da ti povem, kaj mislim? Meni ta reč smrdi . . .«
»Njegov obraz se mi je zdel takoj nekam razkačen.«
»Meni tudi.«
»Sicer sem pa že slišal, da zakon ni kdo ve kako
srečen.«
»Kaj praviš! Res?«
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran «— Za tnaeratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani