Novice
Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena, jim je za Kdor ieli kako oznanilo t „Dolenjske Novice" načelo 1 gld., za pol ieta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. J. Krajec v Novem mestu, dopise pa nredništvo._za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
DcTet deželnih ustanov za sinoTe kmetijskih gospodarjev.
liavno sedaj razpisuje veleslavni deželni odbor áevet ustanov in sicer za sinove kmetijskih gospodarjev» kateri bi se hoteli na kmetijski šoli na Grmu šolati. Pač, la naáo dolžnost smatramo to, da nage gospodarje n» ta razpis opozarjamo. Opozarjamo jih pa s pri poroči t vij o, da s prošnjo, fflaseřo ae tako-le:
Boljši, premožnejši gospodarji, ne zamudite l«pe prilike, katera se Vam ponuja v strokovno izobrazbo Vaíih, gospodarstvu iiametijenih sinov! To mora paž vsaíi raïumen gospodar uviditî, da, «ko hočemo naáe vinarstvo, naše sadjerejetvo, • našo živinorejo, naře poljedelstvo, skratka, ako hočemo nage goi^podarstvo v obče povzdigniti, da je treba za to pouha, treba za to šole. Brez pouka, brez Šole oitane vse pri starem. Kako naj se rokodelec, obrtnik aii pa kmetovalec novega in naprednega postopanja loti, ako ga na to nihSe L(t opozori, iko mu to nihče ne pokaže, ako mu je to nepoznato? Dandanaano dobo imenovati se zamore po vsej pravici dobo občnega napredovanja.
Vssk stan napreduje, vsak titan mora napredovati, ker sicer ne-le da zaostaja, marveč on mora še celo sam stbe u;iičiti. In tako napredovati mora tudi kmetijstvo. Da pa zamore kmetijstvo napredovati, treba je prilike, treba je tako rekoč sredstva, katero kmetovalca opozarja, kaj je v gospodarstva opustiti. Česa in kako se na novo lotili Prva najpoglavitnejSa prilika občnega napredovanja, prvo najvažnejše sredstvo občnemu napredovanju je pa šola. Za kmetovalca naSih razmer je to v ohČe v prvi vrati ljudska šola, v drugi pa posebno strokovna kuuetiška řola. V kmetiěki šoli, kakoršna je na Grmu, se uče mladeniči vseh predmetov, katerih se v spodnji realki ali spodnji gimnaziji uče, razun jezikov, V nji uče se pa tudi vseh strogo kmetigkih predmetov, kakor umnega vinarstva, sadjarstva, iivinarstva, poljedelstva itd. V solakem gospodarstvu morajo tudi vsako delo skusiti, vsacega dela se privaditi. Strokovni učitelji te šole àolali BO se o svojem času na kmetijskih šolah druzih naprednih dežel. Oni poučujejo učence z veseljem in ljubeznijo do stvari. Veselje, ljubezen do težavnega kmetijskflga posla skuSajo pa tudi svojim učencem v srca vcepiti, da se ga potem z veseljem
Uosreča na morju.
(Kanec.)
Drug rešeni potnik pripoveduje o pretrealiiTih prizorih takole:
Možje so se kakor beani borili za prostore v čolnih. Poživiiyenci odrinili so slabotne ženske i" jih podrli na tla, ali pa tudi kar naravnost v naorje. Kdor je bil močnejši, ta se je rešil. Bili 80 strašni obnpsjoči trenotki. V enem čolnu je bilo 40 Žensk, ali /mešujava je bila tako splošna med mornarji, da niti eden ni roke stegnil, da I"' bili spustili čoln v morje. Ženske, kterim je ^ila rešitev že tako blizo, so ntonile, ko se je ladija pogrernila. Posebno brezobzirno so ravnali Italijani, kakor krvoločne zveri so drli proti Čolnom, ' noži pa 80 klali svoje bližnje, kteri so jim bili 'IS poti. Groza in trepet pred gotovo smrtjo je
bil tako strašen, da nobeno človeško bitje ni moglo druzega misliti, neko kako bi se rešilo.
Prizor na vodi je bil še atrasnejâî. Mnogo oseb je plavalo okolo in skulalo ae prijeti za prenapolnjen čoln ali za kak pUv, kjer je bilo Že polno ljudi, toda brez usmiljenja so jih odbijali i vesli in drogovi nazaj v morje v goiovo pogubo. Bil je velikanski boj za življenje, brez milosti, močnejši so zmagali slabotne.
Zopet drug potnik je bil priČa presunljivega prizora, o kterem takole pripoveduje: „Videl sem 2giniti v valovih eelo družino, obstoječo iz peterih oseb. Oče hi bil morda rešil sebe in ženo, toda odraSeni otroci so se ga obupno oklenili. Vseh pet se je skupno pogreznilo. Enaoih prizorov je bilo mnogoštevilno ali kdo jih je opazoval? Nedvom-Ijivo pa je, da je mnogo mater sklenilo Življenje poleg svojih otrok. Vsaj je bilo na ladiji 176 žensk, ali samo ena je ostala pri življenju, rešil jo j« njen lastni mož "
in Ijabesmjo sami doma lotijo. Oni opozarjajo učence pri vsaki priliki na napake domačega gospo-daratra, seznanjajo jih pa z naprednim umnim postopanjem gospođatjev druzih đeitel, dražih krajer. Tako pripravijo učence do tega, da jim postane kmetijstvo priljubljeno in da komaj čakajo prilike, vse to kar so se v Âoli aČili, na domačem gospodarstvu izvajati. Ko ae lotijo taki učenci doma naprednega gospodarstva, postanejo lep izgled svojim sosedom, postanejo tako rekoč učitelji izvráa-jočega praktičnega gospodarstva, in napredek se prične iiriti. Seveda, z vsakim učencem učitelji kmetijflke šole, bodi si na Grmu ali pa kjerkoli, zaieljenega uspeha pa tudi ne dosežejo. Ne dosežejo ga pred vsem s tistimi učenci, kateri so bolj za to v áolo poslani, da se jih starisi ali sorodniki iznebe, katerim naj bi bila kmetijska šola tako rekoč ëola spokoijenja. Taki učenci eo šoli, BO učiteljem le za muko, sončencem pa v pohujšanje. Taki učenci po dovráeni Šoli stvari bolj škodijo kakor pa koristijo. Zato naj velja danes našim gospodaijem ta-le proSnja: Le tiste sinove, katerim mislite v svojem Času gospodarstvo izročiti, tiste pošljite v èolo na Grm, ne pa tiste, katere nameravate od doma odpraviti. Res je dandanes težko sina od gospodarstva za dve leti ravno takrat v kmetijsko áolo poslati, ko postane za delo primeren. Pomisliti pa je, da si pridobi vsaki pravi učenec T kmetijski šoli zaanje za vse svoje življenje, tak kapital, da potroáek, kateri nastane za njegovo dvoletno nado mesto vanje v domaČem gospodarstvu, popolnoma izgine. — Vaši preČaatiti duhovščini in drugim našim veleč. gg. učiteljem po deželi, kakor med kmetovalci živečim gospođom velja naj pa prošnja; „Nagovarjajte, agitujte za koristno stvar, za obilno število učencev šole na Grmu!"
Rešeni potniki pravijo, da moštvo ladije v nobenem oziru ni spolnilo svojo doUaoat. Častniki in moštvo so kazali jako malo poguma, o strogem redu in zavednosti ni kar nič govoriti, sicer bi morali več potnikov reSiti. Dalje ob-dolžujejo mornarje, da so z drogi in veili biU po glavah potnikov, kteri so se obupno prijemali res ie prenapolnjenih čolnov. Da nekteri celo pripovedujejo, da BO mornarji odrezali dve vrvi, za ktere se je držalo več žensk.
8. julija zjutraj dospeli so reaenci od ponesrečenega parnika „La Bourgogne" v Boston,
Se enkrat so pregledali vsa imena in prešteli osebe. Na svoji zadnji vožnji je imel parnik 716 oseb, 552 jih je utonilo. Oá 104 re§encev je bilo 12 potnikov iz druge kajite, 47 iz medkrovja in 105 mornarjev. Rešeni potniki so mnogovrstne narodnosti: Švicarji, Francozi, Nemci, Italijani in Arabci. Le malo jih je, kteri eo vešči toliko angleščine, da se lahko zgovorijo brez tolmača.
Cosaija Franćlška Jožefa bolnica.
Tako sl6ve v našem jeziku nadpis nad glavnim uhodom v bolnico „Ustnilj. bratov" v Kandiji. Njegovo cesarsko in kraljevsko Veličaitvo je ob priliki slavljenja petdesetletnega vladanja dovolilo, uvaíujé zasluge, koje si je red „Usmilj. bratov" pridobil za trpeče Človeštvo, da se novo zidani zavod naziva po Njega slavnem imenu.
Nova bolnica je sedaj otvorjena t Bolniki so vže premeščeni iz starega poslopja v visoke, zračne, vsem modernim zahtevam vstrezajoče prostore. Sedaj ne bode tako kmalu treba pomoči iskajoče ubožčeke radi pomanjkanja prostora odkloniti. Za najmanj osemdeset možkih bolnikov bo sedaj pripravljenih postelj
Ker nam je za prihodnjo številko obljubljen natančen opis nove bolnice, sklepamo i tem kratkim poročilom, čestitajoč redu ^Usmilj. bratov" na sreč-nej dovršitvi krasne zgradbe ter deželi Kranjskej, sosebno Dolenjskej, na pridobitvi tako moderno urejenega zavoda. Bog daj obilo blagoslova 1
Kaj je norega po avstrljsliem cesarstvu?
V Ljubljani so bile ta mesec velike slavnosti. Slavnost so imeli tam slovenski učitelji. Slavtiosten shod so imeli tam slovenski Župani. Obe ti slavnosti sta se začele in končale veselo. Priredili so pa slavnosten shod tam tudi slovenski visoko-šolci. Začel se je tuđi ta lepo : Vsi zbrani slovenski visokoBolci so se prvi dan jednoglasno izrekli za slovensko vseučili-iče v Ljubljani. Drugi dan njih zborovanja pa je bil žalosten. Šlo se je za to, kako bi se dalo združiti dijaštvo, podebno za čas počitnic, da bi malo vspešneje moglo de-
Nihče rešenih potnikov ni bil na krovu ko ste ladiji trčili^ skupaj. Vsi pa pravijo, da sunek ni bil tako močan in mislijo, da se nekteri še prebudili niso. Koliko časa je preteklo od kritiinega trenotka, ko ste ladiji trčili skupaj, do osode-polnega, ko se je ladtja pogreznila, je mnenje zelo različno. Nekteri pravijo 10 do 15, drugi zopet trdijo, da je preteklo 30 do 35 minut
Jalto važna je izpoved treh Francozoy, kteri so delali pri premoga v notranjih prostorih Pravijo, da je stroj obstal in pet minut po sunku se je udria voda h kotlom ; zaman so skočili k ae-Sitlkam, ker je voda redno hujše drla in ognja pogaanila. Hipoma so vae vrata zaprli, toda zastonj, voda je Vîdno hujše drla Stroj je žvižgal in nainanjal najhujšo nevarnost. Vse je planilo navzgor, 15 jih je zaostalo in utonilo. Ko smo prišli na krov, so r^Silni čolni že odvealali. Po-skakali smo v morjd in se pozneje rešil! v čolne.
Na prav čudovit način se je rešil nek živino-
íovati Ea narod. Za poěítnice so íe imeli dijaki neko druítvo,	po imenu. Pa je Iwlj spalo
kot delovalo. Hoteli so jo sedaj vřdramiti, poiiyiti. Vsi dijaki, tako je Vťltl »a shodu poročevalec o dijaâki združitvi, naj pristopijo k druâtvu ^Sava". Kràèansko misleči dijaki so zahterali, naj bi imelo to društvo krščansko in narodno podlapo. Glasovalo se je. Za predlog je glasovalo samo 13 visokoBolceT, ki pripadajo društvu „Danica". Drugih 137 visokoiolcev je bilo zoper predlog. „Mi krsSanske podhge nečf-mol" je zavpil neki Tisokoèolec. — Žalostna nam majka! Kako daleČ flmo ie priáli I Sitiovi poštenih slovenskih krščanskih Btariaev se Bramujejo v javnosti krščanskega imena. Dasi ne verjamemo Še, da so izgubili že vso vero, »li sramujejo Be že v javnosti se izreči za krščanske podlago svojemu delovanju, to je pokazala očitno na tem ehodu ogromna njih večina. In to je že zadosti žalostno I
Državni zbor bo vendar še jedenkrát poskusil svojo srečo. Cesar je izrazil željo, da se še jedenkrát poskusi, ako je mogoče parlamentarnim io ustavnim potom reSiti zadeyo o obnovitvi nagodbe z Ogersko. V ta namen bo sklican državni zbor na 19. aept.
Kaj je norega po širofeem sTetnî
Premirje med Spanci in Amerikanci je
sklenjeno. Vojske ni veČ Španski se že vračajo s Kube. Amerikanci in Spanci so že imenovali Člane komisije, ki se snide v Parizu, da se dogovori o končnih pogojih miru Spanci so pripravljeni prepustiti otoka Kubo in Portoriko. Glede filipinskih otokov bo pa težko šlo pri sklepanju miru.
Liberalni časopisi hočejo na vsak način, da ao sveti Oče bolni. Pa so vkljub njih govoričenju Že prav zdrayi.
rejec iz Oregoiia. Vstal je zjutraj po navadi in žel na krov, ali kako se je začudil, ko je zagledal splošno zmešnjavo. „Kaj pa je?" vpraša nekega častnika. „Nič," mu odgovori oni. Videl je, kako so si drugi privezovali rešilne pasove in je tudi storil enako. Pridrenjal se je z drugimi osebami obojega spola v rešilni čoln, toda lastonj so čakali, da bi jih mornarji spustili v morje. Vsi, razun priče so utonili. Dalje pravi priČa, da je kapitan ves zbegan hodil po poveljniškem mostu in samo kričal in klel. V enem čolnu so odrinili sami mornarji od ladije. Ladija se je vedno bolj nagibala proti enej strani, krov je bil skoraj navpik. Ko se je pogreznila, vzdignil se je zadnji del visoko v zrak Vrtinec je potegnil čoln z našo pričo in drugimi vred v globočino. Ko je zopet prišel na površje, borili ao se vse na okrog, možje, Ženske in otroci z valovi.
Rečeni pripovedujejo, da se mornarji niso vedli samo sebično in surovo, ampak naravnost živinsko.
Nemški katoliki so imeli te dni svoj 45. občni shod. Vdeležba bila je jako velika. Priilo j« do 10.000 ljudij.
Ruski car je izdal okrožnico in jo poslal zastopnikom Tseh vlad, v kateri ne nagiaa», da je živa potreba, da se razorožijo dr'ave, ker armade toliko stanejo, in vabi vse vlade, da bi napravile sestanek in se posvetovale, kako postaviti mejo neprestanemu oboroževanja in pomnoževanju vojnih sil — Srečna misel ! Da bi jo le iivedli I Milijone in milijone bodo na ta naČin vlade prihranile. Milijoni in milijoni podložnikov jim bodo hvaležni.
Piše se nam:
Iz Novega mesta. — Cesarska slavnost, ktero so priredili stari vojaki dne 31. av^sta, se je nepričakovano dobro obnesla, tako, da sme pa£ vsakemu biti žal, kdor ee je ni udeležil Ob 10, aii dopoludne nastopilo je pred mestno hišo 140 mož, većjidel z vojnimi in hrabrostnimi svetinjami. Videli smo v vrstah etare može, ki so bili že od leta 1843 naprej v vojake uvrščeni, in zares ganljiv je bil ta prizor.
Ko ae je aaalilalo vojaško povelje bivšega narednika g. Karol Dullerja: „HabtAcht!" opazila se je takoj ucepljena vojaška disciplina, in lepo je bild videti, kako ponosno so korakali ti stari junaki k sv. maš pri Bo^em grobo. Opolndne vrnili so se zopet ter korakali do c. kr. okr. glavarstva, kjer so se postav li y dve vrsti s čelom proti glavarstvu. Tam jih e izstopilo pet ter so se podali pod vodstvom veleblag. goap. Antona P511-a, c. in kr. podpolkovnika v p., k gospod« okr. glavarju izjavit udanostno izjavo, kar je gosp. okr. glavar takoj sporočil Njega Veličanstvu presvitlemu cesarju. ~ Od glavarstva korakala je četa na veliki trg, kjer je defilirala pred gospodom podpolkovnikom P o 11 - o m prav strogo vojaški.
Slavnostnega banketa pri gospej Tu ček-ovi se je udeležilo 56 oseb, Gospod dr. Schegala go-
Lahko bi rešili Se mnogo potnikov, toda gledali bO le na to, kako bi hitreje spravili v varnost svojo ljubo oseho. Ako je to ieiina, da bo pehali slabotne ženske in nedolžne otroke v morje, samo da so sami dobili prostor v rešilnih Čolnih; ako 80 porezali vrvi, za ktere so držale s smrtjo se boreče osebe, akoravno jih isto ni oviralo, potem je le želeti, da bi jih zadela najostrejsa kazen. Dolžnost mornarjev je, najprvo reâiti življenje potnikov, ne smejo jim odvzeti niti deske niti vrvi, la ktero so se prijeli. Da v tem žalostnem slučaju mornaiji niso nikakor storili svojo dolžnost, jasno kaže okolnost, da se je primerno tako veliko istevilo mornarjev reSilo T primeri neznatnem številu rešenih potnikov. Mnogo vpliva v tej zadevi hode tu([i imel kraj, kjer se bode vršila preiskava zoper obdolžene morn&ri^	^^ ^^^ Pre-
iskavo ne premeste kam, kjer bi se krivi mornarji odtegnili zasluženej kazni.
Toril je izvrstno napitnjco Njega Veličanstva; razložil je v kratkih potezah celo življenje Njega VeličanatTa in dogodke v Avstrji.
Ob 4 nri popolndne odáli smo v KovaéeTO hoato pri Žabji vasi k ljudski veselici, in le prehitro naa je prepodila bližajoča se nevihta.
Pohvalno omeniti se mora sicer priprost, pa vendar povsem zadovoljiv banket pri gospej Tuček-ovi kakor tudi Čudovito vstrajajočo godbo.
Iz Ribniške doline meseca argnsta 1.1. — [Izt. dop.] Ko se je pred 6 leti začela graditi dolenjska železnica, tedaj so razne občine na Dolenjskem po svojih skromnih močeh kupile glavae delnice te železnice, od katerih pa nikacih obrestij ne dobivajo. Pri tej priliki obljubili so tedaj merodajni krogi in osebe, đa se bode pri napravljanji postaj oziralo na krajevne razmere in potreb« dotiĚnih občin.
Med obiiDe, katere so s precejšno svoto in sicer za 2000 gl. vzele glavnih delnic, spada Sodražica, precej velika občina z mnogimi vasmi in s prijaznim trgom Sodražico. Tej občini^in vsej okolici obljubilo se je tedaj, da se bode v Žlebiču, kot najbližji točki na železniCui progi napravila postaja. Z iipolnityijo te za velik del ribniškega sodnijakega okraja velevažne in potrebne želje ustreženo bi bilo opravičenim potrebam glede trgovine z reietarskimi izdelki, s katero hiino lûduatryo se tn v veliki veČini ljudje bavijo; nstrežeuo bi bilo tudi trgovini z lesom, kajti tu se nahajajo áe povsod lepi in obširni gozdi in promet iz Loikega Potoka obrnil bi svojo smer v Rihaisko dolino in nebi več na Rakek gravitiral,
Toda ne samo toi Leta 1894. in pomeje zgradila se je s Btroski nad 46 000 gld. deželna cesta s Hriba T Sodražico. S to veliko deželao in okrajno žrtrijo hotelo se je Loški Pottjk nerazdružeao zv<jzatt z Ribniđko dolino. Cesta je dovriena, a lesni promet in trgovina vrsi se slej kot prej proti Rakeku in ne z Ribniáko dolino; zakaj pa se ne poslužujejo lesni trgovci nove in lepo zgrajene deželne ce4e in dolenjske železnice in zakaj niti trgovci iz Sodražice na a&jdejo avo račun, ako se poslužujejo teh noyih komunikacijskih sredstev? — Zato, ker jim je kolodvor v Ribnici ali Orteneka, kot najbližji železniční postaji, áe vedno predaleč in 80 troski večji kot oni, ako se poslužujejo Rakeka,
Ako se tedaj ozremo na žrtve, ki jih je imela občina Sodražica z nakupom glavnih delnic, ako se ozremo na želje irt potrebe te občine in na veliko delo ribniškega sodriijskega okraja, ako se ozremo na hišno industrijo, ki je tu doma in katera bi se áe lahko povzdignila, ako se ozremo na veliki promet z lesom, ki .se sedaj vrli z Rakekom, «ko se ozremo na velike stroSke z zgraditvijo deželne ceste iz Hriba v Sodiažico, katera do	na njo stavljenih žei â
ni spolaila in ne donasa tistega haska, ki bi ga ime a po svoji Qaravîii îegi, ako se ozremo na to, da je naSa dolžnost, f^ii pidpiramo in povzdignemo promet na dolenjski železnici, da deželo pred doplaievaiijem dividende obvarujemo, tedaj mislimo, da je opravičeno, ako Hierodajne kroge na Studiranje in izvrs tev te velevfcžne zadeve opozarjamo. To smo tem bolj dolžni storiti, ker se je imenovana občina iu velik del ribniškega sodnijakega okraja vedno potegoval za izpolnitev te želje in se še vedno poteza; posebno pa ne opusti vrli gospod deželni poslanec Primož Pakiž nobene ugodne prilike, da se nebi z vso močjo in ljubeznijo potegoval za koristi teh svojih volilcev in volilnega okraja, ki ma pa zato tudi vedno svoje neomejeno zaupanje in spoštovanje izkazuje.
Jz Dobrove. — (Dalje.)
3. Prihod, sprejem in pozdrav jubilantov.
Nastopiló je krasno jutro dné 27. julija t. 1,, katerega «mo vsi prav željno in hrepeneče pričakovali, doneslo je pa tudi vsej slavnosti kaj ugoden in lep dan, Bog skrbi za svoje.
Trije gospodje jubilanti došli so na Dobravo že prejšnjega dne; prenočili so pri našemu gostoljubnemu župniku g. Ant. Lovšinu. Tako je bilo slavnostnega dné zjutraj za rano opravljenih tukaj že pet sv. maá.
Dohod prevzviáeneg^a gosp. kneioškofa in ostalih gg. jubilantov določen bil je na tri četrti ledrao uro zjutraj. Šli smo jim naproti pet minut daleč z domač ma gospodoma duhovnikoma in že tukaj bivajočimi tremi p. n, gosp. jubilanti, z nad i!50 šolskimi otroci, očetom županom, cerkvenimi ključarji, strežniki, požarno brambo (30 uniformiranih mladeničev), 14 pari deklet v peČah in množico drugega zbranega judstra.
Ko smo prišli do Adamiča, bila je tuka zbrana že ogromna množica ljudstfa iz domače in tudi sosednih farâ. Ves prostor na rivnem in po hribcu bil je kar zadrenjan ž njim. Šolski otroci s zastavo in pet belo oblečenih deklic z venci na glavi, požarna bramba in pa odrašSena dekleta v pečah postavili so se v lep ápalir na obeh straneh najlepšega slavolok«. Kakih 20 minut pred 7. uro zaçromé topiči tam od Razbbrov sèm in raz hribca od f*rne cerkve doli ter se oglasi slovesno pritrkavanje zvonov v znak, da prihajajo prevzvišeni in prečastiti gg. jubilantje. Malo pozneje bili ao že med nami. Ko so izstopili prevzviaeni vladika in drugi p. n. slavljenci in se podali v našo sredo, vskipeta so nam srca veselja, radosti in nav-dttSenosti. Prvi pozdravi jih domači gospod župnik v daljšem ogovoru, izrazojoč veselje in radost svojo in svojih župl anov na tem, da so si izvolili za svojo slavnost obha ati ravno Dobrovo ter zahvalivši se za to veliko čast, želi p. n. slavljencem obilnega blagoslova božjega.
Na to pozdravi župan g. Peter Selan prevzvi-senega in prečastite jubilanta s temi-le priprostimi besedami v imenu občine in požarne brambe:
„Prevzviieni gospod knezoškof! PreiSastiti gospodje jubilanti! Prav po domače priprosto Vas y imenu cele dobrovske občine in požarne brambe pozdravim, ZakliČem Vam iz dna srca: „Dobro došli!" Veselo obhajajte svojo srebrno sveto maso tukaj pri Mamki Božji. Cuva naj Vas ona tako, da črez petindvajset let zopet vsi zdravi in veseli tukaj obhajate svojo zlato sveto mašo. Prisrčno ae Vam zahvalim v imenu cele občine za tako veliko Čast, kot ste jo nam danes «kazaii sè svojo naviočnoatjo. Ohranite nas v blagem spominu! Bog Vas živil Pomoč Njegova bodi vedno z Vami!"
Prevzvišeni ao se g. župniku in očetu županu za pozdrave v izbornih besedah kaj ginljivo zahvalili.
Goipod nadučitelj predstavi prevzvisenemu in preČ. gg. jubilantom šolsko mladino in gospodično učiteljico ter prosi, da sprejmó tudi pozdrav šolske mladine. — Nato pokloni se prevzvišenemu pet belo oblečenih šolskih deklic, izmed katerih jih Ivanka J are tako-le ogovori:
„Prevzvišeni gosp. knezoškof! Blagovolite sprejeti odličen pozdray šolske mladine, kakor tudi najsrčnejšo zahvalo za visoko čast, katero ste, prevzvišeni gospod knez in šk"f nam izkazali. V imen« vseh, kar nas je tukaj zbrnuih, prosim; Marija, naša dobra mati nam ohrani Vašo milo-očetovsko naklonjenost áe Y prihodnje!"
^AHYii IaA.
Slavni odbor I. doletijake posojilnice v Metliki je blagovoli] v nakup loJskega blaga revnim ()troliom tukajšnje ljudake áole darovati 20 gld. Za ta znatni, veliiiodusni dar se izreka nnjsrènejèa zahvala.
Vodstvo štirirazredne ljudske šole v Ketiiki,
dne 26. avgusta ISaS.
Val. Burnik, vod.
Lr Tivncfíi Vfklríi takoj proda za JilvBljly 1	skoraj poioviíno kupno
Cťno áK malo rabljena pisalna miza, krasen otoman in
nekaj drugih podrobnosti. — Već pové lastnik K. Cik
v St. Jerneji.	tm-i)
ttllivtwk kmetijskem gospodar-X»tjCJII »lUAUU atvu, najraje pn kunjih, in
ker sem tirez otrok, bi tudi žena primerno službo
v isti hiši prevzel«. Ponudbe naj se pošljejo ped
znamko „Služba" ua postu v Novo lueato, U88j
rrnfiHIll*! P""' I>stari poèti ' v Mokronogu z VUoLilliu ledenico in vsem gospodarskim poslopjem se odda s I. oktobrom y naje^. Zruveu je tudi mwlo gospodarstvo Vi "i'® oddaljeno, obstoječe iz bise, hievuv iii njiv, katen» se zamore vkiipno z gostilno aJi pa vsako za-sè prevzeti, — Naiaaćneje se izvé pri Ignacu Majcen, gostilničarju v Mokronogu.
Žeuitna ponudba.
6000 gid. gotovine, želi si« poročiti z dekletom iili vdovo v primerni starosti, katera ima približno toliko premoženja kot on. Isti hoče v le^>em ivi piijaiinem trgu na Kranjskem (.tvoriti svojo trgovino in gosLiinj. Ponudbe sprejema A. Kaliâ, posredovalni zavod v Ljubljani.	II94-1)
Vílrfcvíj>í* ^ najlepši dobi, z velikim premoženjem, T tlUVtJL' štacuno in krćmo pri veliki cesti, ilče priletno vdovo ali dekleta, katera je zanesljiva pri postrežbi gost*,v. — Ponudbe z opisom csebe, imetka, posla itd na opravništvo „Dol. Novic".	(195)
Bukvovezna dela
napravi
lepo in točno po primerno nizki ceni
MM ImtvovGZEica t Novem můi
Naznanilo !	^ J
novo knjigoveznico
v Novem mestu
ter se priporočam za v,sa v kiijigoveztio stroko tjf spadajoča dela. Skrbel bom, da poverjena dela točno in urno izgotovim.
Josip Kos,
(174—3,	kiijiforaz.
}
P, n. si občinstvu usojam si nfiznaniti, ^ jt da sem otvori!	|
osestvo v Radečah pri Zid. mostu,
št. 109 obstoječe iz hiSe (vile) treh večjih sob, kiihinje, hleva za živino ia svinje, kleti in vezanega kozolca. K temu pripada vrt fè sadnim drevjem, njiva, pašnik, travnik in del mladega lepeg.i bukovega gojzda; ise skupaj nad pet oralov, kpt gospodarska celota zraven potoka in bistrega studenca, ua jako zdravem dolenjskem kraju. — To posestvo je pripravno za kakega urairovljenega gospoda duhovnika ali pa celo drniino. Cena 3600 gld, — Več se izve pri Juriju Kneževic-U.
SlInvTlA îu^A ^^ občinskega tajnika ali slugo >:5JU/iUU I^IjÍj do.inž.ni orožnik v pokoju Franc Fabijančič v Novem mestu.	(2001
Posestvo v Metliki
(nekdaj Smrekarjeva last) obstojeće iz faiâe z dvema Si ban:a, vežo, kuhinjo, kletjo in štalo; svinjakov, šiipe in ïrta pti glasnem trgu ter za vsak obrt ali trgovino pripravno. K temu pripada Še IV2 orala njiv jako rodovitnih in brez kamenja, najlepši vinograd v Veselici nad Metliko l'/^ orala, k ter ega je polovico z ameiiškimi tnami zasajenega in lesen hram, proda po ugodni ceni F. Skusek, trgovec v Metliki. (183-2)
60 veder pristnega domaćega vina
prodlí za ceno jio dcgovoru ter v množinah od pet ved»r na{irei Frunc Klanšok, vinorejec in posestnik na Brunku pri Radečah.	(176-3)
li«P»ie	il81-a)
v vsřki množini po 6 kr. kilo M. Glitia v Šmihelu,
Posestvo in mlin
700 gld., jfl na prodaj ali pa se da tudi v najem. K posestvu spada tudi oral njive in dva zevnika zraven mlina, oral hoste in vinograd, t katerem se še zdaj po deset \eder vina pridela. Vse sie nahaja na lepi priliki blizo ceste na Spod. Lakencu, fare in občine Mokronog. — Več se iz\é pri lastniku Janez Koraiiin-u, posestnik« in mlinarju ua Spod. Lakencu h's, št. 36. pfiSta Mokronog.	176—3)
IffllA ATCřliA spstimi spremeni, v dobrem iUdie Olglje ,tanu, kakor tUdI eu klavi" (kratki) dobro ohranjen, je na prodaj po nizki ceni v hisi St 82 v Novem mestu.	(ue-O)

Za vsa mizarska dela,
za stavbe, cerkveno in sobno opravo, po najnovejšem slogu
(105- 10)	ee priporoča
Alojaij
mlZEirskl mojittar v Metliki, z dovritno prsskuiija na c. kr, tehnalogićn«tn obrtno« muzeju na Dunatu.



r.
uljudno naznanja, da založi prihodni mesec svojo trgovino že z novim jesenskim blagom, vsled tega se je namenil svojo sedanjo zalogo
izdatno pod navadno ceno razpečati.
Ker je, kakor znano, v zalogi le novo in lepo bliigo, bode v resnici vsak prav dobro kupil.
(T67—3)

V najem se odda ali proda
hiia obstoječa iz 4 sob, prodajalne, 2 kleti, kuhinje, prostorne veže, štale za konje, 2 svinjakov, bleva, sape za vozove, prostora za krmo in z vrtom okoli bise. V biâl se nahaja krima in prodajalna z mešanim blagom i prav pripravno je za kovaia, kar se takoj vidi na zabtevanje, ali za koiarja, krojai* ali ćevlarja, ker zadnjih treh v celi fari ni nobeneg«. Hiša je 100 korakov od farne cerkve Ćatež pri Zaplazu prav na lepem kraju, pri koji razun ene vasi cele fare ljudje memo gredo. Hiša trdno zidana in vse v prav dobrem stanu se odda takoj z vsem sknpaj tudi z krimarsko in prodajalniiko opravo za 120 gld. na leto v najem, ali pa se proda za 1300 gld, v 61etnih obrokih. — VeÓ se izvá pri Anton Maver-ju, deželnem dacarju v Rudolfovem.	(iea-6)
TÏ-ÎXrt v kateri je gostilna in restavracija, je na--il-lOdj prodaj ali pa v najem. Hiša je âe čisto v dobrem stanu ter nova, zraven je tudi kegljišče in veranda. Hiia je čisto blizo kolodvora na Gorenji Stiaži. — Več se izvé pri lastniku lože Medic-u na Gorenji Straži pošta Topice.	193-1)
Podpisani proda po nizki ceni en par konj bolj težke vrste, za pezo, jsko pridne in brez napake; nadalje tri vozove, jedno kočijo, jeden Icoiesel, tri pare komatov, jedno mlatiinico, dve slamoreznici in več druzega gospodarsltoga orodja.
FRANC BOŽlC,
(185-2)	trgovec v Novem mestu, Glavni trg.

P. n.
Prečastiti dubovScini, gospodom uradnikom in slav. občinstvu naznanjam ter se priporočam, da imam
veliko zalogo v soknefiem blagu,
Tudi nepremočljive ledne iz Icameinih dlak za haveloke ponudim po najnižji ceni. Ravno tako izvr6u|em obleke po najnovejšem kroju in nizki ceni, p(j dogovoru tudi na obroke. Ustreči hočem vsaki ielji cenjenih gg naročnikov. Za okusno delo jamčim.
Z odličnim spoštovanjem
(122-9)	Jakob Mikolit.

Podpisani priporočam irečaatiti dnbov-áčini in slavnemu občinstvu svojo zalogo
zdelkov peči in glinene robe ^
kakor: raznovrstnih proti ognju trpežnih lončenih peci nove sisteme, štedilnih ognjišč ter vseh v stroko spadajoiih rečij.
Na zahtevo izdelujem tudi raznovrstne barve, več vrst rujave (braun), zelene, sive, a mišje sivo, srebrno sivo, srneno sivo (Rebgrau) ^ in kameno sivo, rumene, višnjeve, bele in pisane (majolika).
Naročnina se vestno, točno in po nizki Ě ceni izvršuje.
^ Za dobro blago se jamči.
Franc Pllctič,
^ izdelovatelj pefil in glinene robe v Gradacu pri Metliki.


NavontMt«; Odt.torni uvdnlk."MalftttU, iiiutail ia tíšku L KratM.
Učenci viáje skupine IL razreda nadaljujejo pozdrav vsem slavljeneem v koru sè sledečo prelepo pesmijo, ki jo je zložil p. n, župnik, g. lyauPodboj:
„ Pojirtr&vljftm jubilej dannáiýi Spomin prelepi srebroiDaSiii -, Po božji TOlji je minilo Že petindvajiiet let število, Odkar je vsak od Vaa izbran V častitljivi duliovBki stan.
Dodelil milosti neiitfttili Vam mili Jezus je v teh letih. Nameetiiilti «te njemu bili, Oviice i^emu ste vodili, Deležni bili tudi Vi Apoatelske jnoíi, časti.
O, hvala Ti, ZveliSar sveti, Ki eredno dal je doživeti Veselje Vara srebrne raaSe, Dobrotno »polnil upe VaSel Zatorej Njemu bodi íwt, Ki setvi VaSi dal je rast!
Ôe dalje se na Vas otiraj In v sLažbi iveti Va« podpiraj, Da nadaljujete veselo Za oerkev, narod eveto delo. Ne straSi Vas ne trud, ne znoj, Dtt srečno dokončate boj."r
Nadaljnjejo t prozi: „Iz dna uaáih otroških are Vam, Prevzvišeoi, in prečastiti jubilantje želimo, da Vara dobri Bog obrani trdno zdravje ter Vara deli svojo pomoč in blagoslov «voj, da Črez petindvajset l«t čvrsti, krepki in zdravi zopet obhajate tukaj na Dobrovi pri Mamki Božji jubilej svoje sv. zlate male. Takrat boderao že mi odrasli, in če nas dobri Bog pri življenju ohrani, obljubimo Vam že danes, da Vas bodemo z največjem navdušenjem slovesno sprejeli. Bog nsliâil Živijo! živijo! žirijo! alaval slaval slaval" (Ta trikratni „žirijo" in „slava" bil je impozanten, ker je navdušeno odmeval iz grl vseli navzočih.) „Prosimo apostolskega blagoslova za se in za celo našo občino." (Vsa množica prejme klečé apostoliki blagoslov.)
Sà sledeíimi besedami poda učenka Franica Selan Prevzvišenemu šopek svežih cvetlic:
„Prevzvidenostl Izvolite sprejeti ta-le âopek za-se in za vse prečastite goipode v znak in spomin naše najponižnejše udanosti in preiskreue otroške lju' bežni." V sklep pozdravom zaoril je iz vseh otroških src pobožno-navdušeni : „Hvaljen bodi Jezus Kriatnsl" Ta skupni in navduSeni pozdrav iz nežnih otroških grl bil je tako mtlo-ginl|ir, ůa so mnogim zarosile ofti aolzři radosti in veselja.
4. Sprevod.
Po teoû sprejemnem poïdravu ao aa na dani „pozor" hipoma razvrstili šolski otroci paroma z% «vojo zastavo, za tem dekleta v pečah in ogajegaad v lep spored, za katerim so šli prevzvišeni gospod knezoškofin drugi prečastiti gospodje jubilantje, sprem-yani po cerkvenih strežnikih, ki sta nosila cerkvtni banderci, cerkvenih starešinih, nosečih svetilaice, očetu žnpanu in nekaterih občinskih svetovalcih ter domaiih p. n. gospodih duhovnikih. Za vsem tem krasnim «prevodom premikaU ae je veličastna procesija drugega nebrojnega vernega in pobožnega ljudstva obeh spalov po pet minut dolgi poti med krasnimi mlaji, v«nci in slavoloki naravnost v fjrno cerkev. Ves ta veličasten in krasen sprevod, kakor tudi pozneje pontifikalio sveto mašo in druge imenitnejše momente med dnevom poveličevalo je slovesno pritrkavanje zvonov in mogočno streljanje s topiči.
V cerkvi vstopili so se šolski otroci^ ognjegasci in dekleta v pečah med klopmi doli do preebiterja t lep špalír, v katerem so ostidi do konca slnlbe božja. Ostali proitori cerkve bili bo pa kar zadrenjaui ostalega vernega Ijudstra.
6. Slnžba božja.
Ko 10 prestopili prevzvišeni gosp, knezoskof in drngi preč. gospodje jubilantje cerkveni prag, zadonela jim je raz kora sledeča slavnostna pwem v pozdrav:
Zvonovi pojte le mogočno v lini, Mogočno pajte, da se glas railega Po Sirili mili naši domovini; Z gorice v dol, iz dola spet do brega Obvestite v radosti nai rod Ta dan, ki ga naTe<lil je Gospod.
v svetišču božje matere Marije Vojakov Kristovih je truma obrana, Ei dvajset let in pet že vojsko bije Za vero, ki iz raja je poslana. Četrt stnletja je v nebrojii muk Delé skrivnosti bo^e, božji nk.
O Bog, ki odka^njeS delo slnžbe, Ki brate te odbral si svečenike, In viiijega pastirja iz te družbe ; Ohranjaj našega dnhovstva dikel Marija, ti pa daj jim moč, orožje, Da v svetu Sirijo kraljestvo božje!
To lepo pesem preskrbela sta nam naša odlična mojstra Hribarja; g. Anton Hribar zložil je besede, g. Pater Angelik Hribar je pa naredil za njo primeren in lep ter gtnljir napev. Izrečena nsj jim bode s tem preiskrena in presrčna javna zalivala, i^ivela uzorna mojstra umetnika!
Takoj po 7. uri opravil je prečastiti gospod kanonik Joaip Erker ob asistenci dveh p. n. gospodov jubilantiiv peto sveto maŠo za nmrle sošolce gospodov jubilantov, izmel katerih se jih je v teku tefcrt stoletja preselilo že njih sedem it te revne solzne doline v nebeški dom vživat večno plačilo za njihovo uzorno življenje in neumorno delovanje v vinogradu Gospodovem na tem svetu. Sreti naj jim večna Inćl Pri tej sveti maši pela sa je „unisono" Hladnikora „Missa pro defunctis**, op. 2.
Eo je bilo to sveto opravilo dokončano, pri katerem so bili ves čas prasvitli g. knez in škof ter vsi drugi p. n. slavljevci nazoČi, opravili so prevzvišeni ob katafalku se molitve za pokojne umrle sobrate. Resnično do solz ginljiv bil je ta prizor.
Potem je stopil na prižnico preč. jnbilant p. n. gosp. dr, Josip Marinko, kateri je v izbomem slavnostnem govoru risal z prepričevalnimi besedami milosti, katere so alavljenci v tem četrtstoletji prejemali od Bogi ter jih delili vernemu Ijndstvn. Kazal je pa tudi na težave in britkosti, katere ima prenašati sveti duhovski stan sploh, osobito pa še one, ki ao jih imeli prenaSati slavljenci sami. Omenil je v govoru tri sošolce: presvitlega vladiko g. dr. Antona Bonaven-turo Jeglič-a, kateri je bil med svojim neumornim misijonskim delovanjem v Bosni velikokrat v smrtni nevarnosti, osobito takrat, ko je s konjem vred bil padel v valove reke: „Vrbama" in pa, ko si"» ga krnti Turki celo noč oblegali v njegovem prenočišfn ter bi ga bili gotovo umorili, ko bi ga sam Bog ne bil rešil iz te nevarnosti. Povedal je dalje, da je ta izvoljenec božji moral tam r Bosni večkrat v takih krajih stanovati, kateri so še za živino preslabi. — Spominjal ae je dalje dveh umrlih sošolcev duhovnov, katera sta službovala tudi na Dobrovi in sta vrlim Dobrov-čanom le in ostaneta v najhvaležnejšem »pominu ; tá
dva gospođa ita: Žiga Bobinée in pa Valentin LaT t ar. Blag jima spomin !
Našteval je pa dalje tudi radosti in yese^a, katera je dobri Bog p, n. fllavljencem t njihovem pre-Tzviáenem poklicu đožireti dal v tem, da so s pomočjo Iwžjo pridobivali neomrjoíili duà za kraljestvo božje ter jib otimali iz anžnosti satanove. Bekel je, da za duhovnika ni večjega veselja nego je ono, če pripravi lastarauega trdovratnega grešnika zopet na pravo pot, ki pelje v nebœa, osobito, ako se to zgodi ceI6 na ■mrtni postelji, ko fandobec misli, đa mn je plen že gotov. —
Vea ta govor, ki je trajal krog tri Četrt ure, Begal je p. n. jubilantom in vseinii ostalemu vernemu yudstvn globoko v srca, ter jim je izvabljal iz oči solze radosti, sočutja, hvaležnosti, Ijnbezni in veselja. Ne bodemo ga pozabili nikdar. Slava slavnoBtnemn govorniku !
Temu govom sledila je pontifiltalna sv. mala, katero so opravili prevzviâeni gospod knezoákof ob asistenci vseh ostalih p. n. gospodov jubilantov, domačih dveh blagih gospodov duhovnikov in svojega p. D. gospoda kaplana Ânt Medved-a.
Petje pri tej slovesni sy. masi bilo je : „Introitus", „Graduale" in „Oifertorium" strogo po koralu za ta dan; vsi odstavki pater Ang. Hribar-jeve: „Missa": „Tota pnlchra es Matia**; pred sanctusom: Belar< jeva: „Ave Maria"; po zavživanji dva odstavka A. Foerster-jeve: „Jeau dulcia memoria", potem istega avtoija „Te Deura laudamus" (zložen po starem ljudskem napevu: „Hvala bod gospod Bogu**); pred blagoslovom z Najsvetejšim iz rok prevzvi^enega en
p. Ang. Hribar-po prejetem blagos „Pozdravljen jubile'
er: „Tantum ergo" in „t^nitori";
ovn pa za sklep slavnostna pesem :
_____ današnji" itd., g.I. Podboj-eva,
katera je bila v tem dopisu že nayedena.
Sveto opravilo v cerkvi bilo je nekaj minut pred 10. uro dopoladne dokončano. Ako ëe dostavim, da je Tse petje izvajal domači dobrovski pevski mešani kor točno, y cerkvenem dnhn, poSteno in precizno, povedal sem k tej točki vse najpoglavitneje.
Domače vesti.
(Imenovanje.) Gospoda Metod Dolenc in Milan Škerlj imenovana sta sodnim avsknitantom.
(Preč. gosp. Viljem Vesel), župnik Črnomaljski, umrl je nenadoma 12. avgusta, star let. Naj v noirn počiva!
(f Gospa Ana Bergmann), soproga gosp.
Joaip Bergmann-a, lekarnarja v Novem mesta, iskala je zdravja na GK)renjsketn, ter slednjič obležala pri njenih atarisih v Ljubljani, kjer jo |e dne 22. avg. prezgodnja smrt dohitela. Krasni pogreb v Ljubljani bil je dob&i spoštovanja, ki ga je blaga gospa vživala.
(f Umrla) sta dva nadepolna mladenča, ki sta bita ponos svojih starišev. Prvi Fran Stamcar, petoiolec, rojen v Novem mestu, umrl je 19. avgusta tu pri stariSih. Dru^ gosp. Franc Mnhič, učiteljiv nn iz St. Jerneja, bil je v visokih šolah na Dunaju. Bolehal je dolgo, ter bil sledi^ič v bolnišnici Uami-ijenih bratov v Kandiji, kjer je umrl dne 28. avgusta. Lnela sta lep dostojen pogreb.
(Izredni občni zbor „Dol. pevskega društva) bode v soboto 3. avgusta t, I. ob 8. uri zvečer, ne pa ob popoldne, kakor je bilo prvotno določeno. Z» slučaj nesk epčnosti vršil se bode izredni občni zbor dné 17. avguita ob '/2^- nn popoldne.
Vspored: 1) Sklepanje o pristopu k „zvezi slov. pevskih društev" ; 2) eventualija. — Običajni vrtni koncert se z ozirom na razmere opusti in napravi društvo začetkom meseca oktobra izlet z godbo t bližnjo okolico.
(„Glasbena Matica" v Novem mestu) zborovali bo 17. sept, ob 6. uri zysčer. Zborovanje bo sklepčno pri vsaki udeležbi. Vspored obsega : Poročilo odbora in volitev novega odbora. P. n. družt-veniki le uljudno vabijo.
(Naši vrli akademiki) prirede, kakor Čujemo, leto» zopet svojo besedo v prid podpornima društvoma za slov, visokošolce na Dunaju in v Gradcu. Program sestavljen je jako izbrano in vrše se že vaje za posamezne toČke. Navadili smo se po tolikoletni skušnji, smatrati to zabavo za najzanimivejšo v vsej sezoni; da letošnja ne bo zaostala za prejšnjimi, jamči nam izborno sestavljeni pripravljalni odbor, ki stori in bo gotovo še stor 1 vse, da priprayi občinstvu nBj-boljso zabavo. Prepričani smo, da naš publikum vrlega podjetja tudi letos ne bo pustil na cedilu, saj je namen tako blag, di si mora vsakdo Šteti v dolžnost, prispeti po svoji moči. Beseda je določena na 17. dan septembra; natanjčen program prinesemo prihodnjič,
(Vabilo k veselici), ki jo priredi „Bralno društvo v Črnomlji" s prijaznim sodelovanjem črnomaljskih gospic in gg. dijakov dne 4. septembra 1898 t prostorih gostilne „Drvarnica". Po končanem vspo-redu ples. Začetek ob polu osmi uri zvečer. Vstopnina : Za posamezne člane 20 kr., obitelj 30 kr. ; za posamezne nečlane 30 kr., obitelj 50 kr. Odbor'
(Nakupovanje konj za c. in kr. yojno) se bo vršilo ob priliki premovanja konj v Šentjarneja 6, dne septembra dopoldne, na kar opozarjamo dolenjske konjerejce.
(Program jnbilejske konjske dirke v trab) 1898. leta, ktero priredi konjere ski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske v St. Jarneju na Dolenjskem v nedeljo, dne 4. septembra t. 1. in sicer v prvih dveh oddelkih samo za kmetske posestnike, t. j. take, ki svoja zemljišča sami obdelujejo, t drugih oddelkih za vse brez izjeme. Dirka bode dné 4. sept, fdan pred premovanjem konj) popoldne ob 3. uri v St, Jarneju, in sicer na dirkališču. Na darilih bode 1000 kron v gotovini razdeljenih in Častno darilo vredno 100 bron.
(Na šoli „Glasbene Matice" v Novem mestu) se prične poučevati 19. septembra 1.1. Učenci se vpisujejo od 13. do 18, septembra od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4, ure popoludne v pritličju čitalniškega poslopja („Narodnega doma") na desno. Predmeti pouku so: Glasbena teorija in petje, igra na klavir, na gosli, cello kakor tudi na pihalne instrumente, ako se za nauledaje oglasi dovolj učencev.
Plačila 80 naslednja:
1,	Društvenina za očeta, oziroma oskrbovalca učencHvega znaša 2 gld. za celo leto, le-ta je plačati enkrat, tudi ako je od iste rodbine več učencev. Društva i zastopi, ki 80 po novomeški šoli pristopili k „Glasbeni Matici" kot ustanovniki, smejo v šolo poslati po enega učenca, ne da bi jim trebalo še posebe plačati letno društvenino.
2.	Vpisnine za vaacega učenca je 1 gld. na leto. Ufinina po 1 gld. 50 kr. na mesec od vsakega instrumenta; za glasbeno teorijo i petje ni nikake učuine. Siromašni i marljivi nčenci se kasnejše mesece oproste učnine delno ali popolno; prednost imajo tisti, ki so se že poučevali na zavodu.
Na tej áoli boča se otToriti tuđi pripravljalni tečaj k orglaraki loli, na katerem se bode poučevalo o glasbeni teoriji, igri na harmonij, kornem petjn ter ■C cerkvenih obredih. Slednji obred bode poudeval kak gospod duhovnik, drngo pa snani spreten organist gospod I. H1 a d n i k. Na ta tedaj opoiarjamo preCastne žnpne urade, pa tudi sposobne dolenjske niladeni&e, ki hočejo postati dobri organisti. V Novem mestu je živenje sploh cenejše kakor v Ljubljani, tudi je ta več dobrodelnih zavodov, dijaška kuhinja itd. Orglarska Šola v Ljubljani je prenapolnjena. Učencu, ki bode dovršil tukajšnji pripravljalni tečaj, ne bode treba ostajati toliko časa v ljubljanski Ceoiljini šoli, morda bode napravil ondi kar »kušnjo. Orglarski učenec se bode tu lahko učil tudi druzih instrumentov. Plačilo tode, kakor za druge učence „Glasbene Matice".
(Mestna hranilnica v Novem mestu,) y mesecu avg. 1898 je 158 strank vložilo 51.447 K 30 h, 133 Btrank vzdignilo 33.167 K 67 A, toraj več vložilo 18 289 iT 53 A, 8 strankam se je posojil izplačalo 10.900 K, stanje vlog 1,090.030 K 25 h, denarni promet 177.454 K 87 h.
(Od sv. Duha nad Krškem.) Dné 18. avg. smo proslavljali god našega yelečastitega gospoda župnika Ludvika. Po zvonenji Zdrave Marije začelo je pokati iï topičev, iz zvonika razlegalo se je pa potrka-vanje zvonov na daleč ia okoli; toraj s streljanjem in zvonenjem smo izkazali našemn vrlemu gospođu župniku, kako da ga čislamo in da smo mu vsi župljani vedno uđani; zatoraj vsi sknpno zaklièemo: „Živi jih mili Bog še mnogo, mnogo let in daj jim svojega godovnjaka veselo in v zdravju obhajati.
(Iz Leskovcft.) Yčeraj 24. avgusta je n& bližnjih Snuàah ob treh popoludne gorelo. Pogoreli ste dve hiii in več poslopij za kmetijstvo. Nevarnost za vso vas je bila velika, ker je huda suša in sb bili ljudje na sejmu v Sent-Jerneju. Požarna bramba iz Leskovca se je sioer mudila priti, vendar je ogenj omejila. Ogenj je, kot drugod, po otrocih nastal. Škoda je za dotične občutna.
(Nekaj posebnega.) V Št. Euperski fari na Dolenjskem se nahaja v nekem vinogradu velika mladika, ki meri 6 »i 5 cm. Tedaj mislimo, da bode letos vzrastU dobra kapljica in da tudi ne bode kmalu "trtna uš uničila naše lepe vinske gorice. — Enako v tej f&ri se tudi nahaja neko drevo, na katerem je vse polno jabolk, poleg tega pa drevo že v drugič cvete. Torej je razvidno, da, ako bi bilo to drevo v kakem gorkejiem kraju, gotovo bi dajalo dvakrat na leto sad.
(„Der Síiden"), Organ fiir die politischen, culturellen und wirtschaftUchen Interessen der Kroa-ten nnd Slovenen. Prejeli smo 4. StaTilko tega lista. Tudi ta je pomnožena a prilogo. Vsebina se sledeča: Slovanska vzajemnost — (kakó jo razlagati v smislu govora gospoda drž. poslanca dr. Ferjančič-a pri učiteljskem zborovanju v Ljubljani); občina in politika ali brezpravne razmere v Istriji (temeljit Članek odličnega rodoljuba iz Istre) — nadaljevanje zborovanja slovenskih odvetnikov, notarjev proti graški nadaoduiji. Dalje obsega list razne zanimive novice iz Štajerske, Koroške, Kranjske (obširen opis zborovanja slovenskega učiteljstva), novosti iz Hrvaške, Istrije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine. Mej raznoterostmi je članek „Hrvatska politika", posnetek iz hrvaškega tednika t Dubrovniku „Crvena Hrvatska". — Ker je ta list, kakor obča priznano, v sedanji žalostni politični dobi
Slovencem in Hrvatom živo potreben, mora vsak pravi rodoljub smatrati za svojo dolžnost, da list po svojA močeh podpira, kar stori najprvo in najlaglje g tem, da posûne naročnik, — Naročnina znaša od avgusta do konca leta samo eden goldinar. Uredništvo in npravništvo: Dunaj I, Plankeagaise 4,
Za družbo sv. Cirila in Metoda po gospodu nadučlteljii Val. Burniku v Metliki nabrani darovi:
Diu-ovali BO eledei^ goapodje: Riszoli Emil 1 gld.; Jatreď Fran 50 kr.; Đftuo Joi. 90 ki.; Gíobúčnik Jftnko 1 gld.; Vnkjinîi Martin GOkr.; Qangl I/eopold 1 gld.; Novak Jo«ip 1 gld; Jaree Alojzij 1 gld.; Bnrnik Vtl. 1 gld.; GregoraĚ Fr. 60 kr.; Frane Jak. 50 kr.; Pažek Jan. 60 kr.; GnStin Fran st 1 gld.; QnStia Fran ml. 2 gid.; Skiiâek Frid. 60 kr.; Govanec Rarol 50 kr; WeisB Loop. 30 kr ; Rajmer Aat, 60 kr. ; VukĚiniĚ Job., goBtil-niúarůOkr.; Trček Anton 60 ki,; Koren Jan. 60 kr.; KambiS Fran 30 kr.; Hranilovič Janko 1 gld.; Peasdirc Marko 30 kr.; Makar Danijel Igld, ; Fax Smanuel Bt. 50 kr.; Fnx Emanael nd. 50 kr,; Sturm Henrik 1 gld.; Mucha Ant. 30 kr.; Šnmer Jnrji Igld. ; Kožai Ant, 1 gld.; neimenovani 1 gld. Gospe: Mikoh Mar^a 1 gld,; KamenSek Gabr. 50 kr.; Weibl AmaJija l,glđ,; Profiemk Alojzija 1 gld. Go »p odi Sne ; ZupaníiĚ Vita 1 gld.; Žigon Amalija 60 kr. ; Trampul Majga 60 kr.
Loterijske številke.
Trst 13. avgusta 8 11 54 47 B Gradec 20. „ 22 15 26 50 10 Trst 27. „ 21 24 37 27 74
Hazglas.
Na dan pred Malo Gospojnico ali Malo mašo lo v soboto pred belo nedeljo bo vsako leto v Zagrađen blizu Žužemberka
semenj za živino kramo itd.
To sta stara semnja, ki se bosta obnovila. Ker leži Zagradec ob cesti in blizo železniške postaje Za-tičina, pričakuje se mnogo živine, krame, a tudi mnogo kupcev.
Prvi semenj bo toraj letos prihodnji mesec in to 7. septembra.
Županstvo občine Zagradec,
dne 23. avgusta 1898.
(189)	Župan:
Jože Papež.
Razglas!
Od syndikata nemško-vitežkega reda v Bečo, kot zapuščinske oblasti, se vsi oni upniki, knji imajo do zapuSčine po dné 12. avgusta 1898 v Črnomlju na Kranjskem brez oporoke zamrlem gospodu Viljemu Vesel, duhovniku n. v. r. balaje v Avsitriji in vpo-kojenem župniku ondi kake terjatve staviti, pozivljejo^ da taiste pri syndikátu Wien L, Singerstrasse 7, ali pa pri od teg^i pooblaSienem oskrbnistvu n. v. r. komendi v Metliki na Kranjskem naznanijo in podprejo ustmeno do 30. septembra 1898 ob 10. url dopoldne, ali pa do tega časa pismeno prijavijo.
Na kasneje prijavljene terjatve do zapuS^ine, če po plačilu naznanjenih terjatev đoide, se ne bode oziralo, kakor če so zadobili upniki zastavno pravico.
Syndikát n. t. r. na Đnnajo,
^ „	dné 2G, aygTista 1898.
L. 9.
Moric pl. Weittenhiller s. r^
(201—1)	dvomi «vètnik.
Izjava.
Globoko užaljeni vileđ bridlte irgnbe naSe pie-rano umrle, nepozabne sopioge ozironia iriatere, hčere, Beitie, svakinje in nečakinje, blagorodne gnspe
Ane Bergmann roj. Schante
doToIjnjemo ii tem potom i^aviti za tako obilo izkazano Bučntje mej boleznijo in ob smrti, za poklonitev kra«nili yencev, kakor tudi za nepriiakovano veliko udeležbo pogreba nepozabne ranjke, n^sréntyáo zahvalo.
Prav posebno zahvaljujemo se tuđi prostovoljni požarni hrambi v Iij^bljani, katera je poklonila lep venec ter jo blagovolila spremiti k zadnjemu po&itku.
V UUBLJANI, dne 26. avgusta 1898.
(199)
Žalujoči ostali.
^ÍAHY AXaÍÍ . (1W9)
Za milo soiutje mej boleznijo in ob smrti naiega iskreno ljubljenega sina oziroma brata, gospođa
Franc MuM6-a,
jurista in c. in kr, poročnika v rezervi,
izrekava vsem prijateljem in znancem kakor tndi vtiem onim, ki so nepozabnega pokojnika k veúnemu poíitku spremili, najioplejSo zevalo.
Prav posebno pa se zahvaljujemo preć. gospodom ^Usmiljenim bratom" v Kanđiji za Ijubeziijivo skrb in postrežbo, katero bo mu skozi Štiri mesece ob njegovi bolezni skasovali in si. „Dolenjskemu pevskemu đruStvn za ganljivo nagrobnico.
Jemej, đne 30. avgusta 1898.
Franc Mjhič,
oie.
Ivana MuhlË,
8a«tra,
Podpirani prekličemo razžuljive besede, katere smo proti Janezu Sterniáa in njegovi taáíi izrekli, kot ne opraviĚene.
Podhosta, 16. nrgosta 1898. (197) Reza Aleš, Mica Aleà, Franc Aleš.
Hazglas,
Pri županstvu mestne ob6ine Črnomelj oddati je a I. oktobrom 1.1.
slu/ba občinskega tajnika
z letno plačo 400 gld.
Zahteva se ZQK»je slovenščine in nemščine r govoru in pisavi ter izvižbanost v občiriaktiin urado-Tanjn. Prolnje s spričevali o dosedanjem ulužbovanja in nravnosti vložiti so do 10. septembra t. 1. pri podpisanemu županstvu.
Prosilci s kavcijo imajo prednost.
Županstvo mestne občine Črnomelf,
dne 12. avgusta 1898.	(190)
Štev. 8636.
Razpis !
(186-2)
Naznanilo.
Na novomeški gimnaziji se pričné šolsko leto
17. septembra
s slovesno službo božjo.
Vpisovali se bodo uienci v L razred
T Četrtek 15, septembra.
Oglasiti se mcrajo v spremstvu svojih stariáev ali njih odgovornih znatopnikov ter s seboj prinesti kr!>tni list in obiskovalno s[iri£evalo (šolsko naznanilo), v k»ter«m mora biti izrfcno povedano, Čemu je bito iidftno, in v katerem morajo biti redi iz verouk«, nć-nega jezika in računstva.
Sprejemni izpiti se bodo vršili 16, septembra, V ostale rszrfde (II,—VIII.) se bodo «prejemali Bíenci Itî. in 17, septembra.
Takie znsáajo 3 gld. 10 kr.
C. kr. gimnazijsko ravnateljstvo v Novem mestu,
dné l. saptecnbra 1898	(187—1)
Na kranjski Kmetijski âoli na Grmu pri Novem mestu z dveleuúm poučevanjem in slovenskim učnim jezikom je izpraznjenih
deret deželnih ustanov
z& prihodnje šolnko leto 1898/99, katero se prične 4. novembra 1898.
Pravico do teb ustanov imajo sinovi kranjskhl kmetovalcev In vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja in so z dobrim uapehom dovršili ljudsko šolo. Pr^ednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem doma s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali.
TJÍenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli, obleko pa si morajo sami preskrbovati.
V sfilo spri'jeinfijo se tudi :
1.	Platujoči učenci, kateri plačujejo po 30 kr, na dan za hrano in »Tanovanje in pa 20 gld. Šolnine na leto, in
2.	eksternisti, ki xnnaj šole stanujejo in plačujejo le šolnino.
Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane s kolekom 50 kr., se imajo de
24. septembra 1898 izročiti vodstvu „Ki-anjske kmetijske lole na (îrmu pri Novem meatu".
Prošnjam je priložiti rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu In trdnam zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenji.
Prošnjam za Hprejem proti plačilu je priložiti reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca.
Pristavlja se, da imajo učenci, ki dovrsé to sold, le dve leti vojaške prszentne službe.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 6. avgusta 1898,