Jtti Tr» y ijuiiiiani, v torek, dne 16. aprila 1907. Velja po poŠti: xa telo leto naprej K 26'— ta pol leta „ „ 13'— *a tctrt leta „ „ 6-50 ,?a en mesec „ » 2 20 V upravništvu: ta celo leto naprej K 20-— •ia pol leta „ „ 16-*a četrt leta „ „ 5'— ** *n mesec „ „ 170 * "i- MM l -. ar mm-. y Jrr?- '.a poSllj. na dom 20 b na mesec. Posamezne Stev. K) h. LOVENE Leto mu. Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 0 „ za Jti l svoji zvesti svetovalki, stari ilovnati pipi tako jo je namreč imenoval nabasal jo jc in kmalu je slonel v svojem stolu, obdan z oblaki dima, z izrazom največje utrujenosti in zaspanosti. »Zanimiva prikazen ta deklica,« jc iz-prcgovoril po daljšem presledku. »Zanimivejša je sama, kot njen dogodek, ki je — mimogrede omenjeno že nekaj starega. Sličnc slučaje imam zabeležene v zapiskih iz leta 1877, ki so sc zgodili v Andoverju; nekaj takega zgodilo sc jc tudi v Haagu preteklo leto. Četudi ni podlaga ravno nova, je vendar novih nekaj postranskih okolnosti. Toda deklica sama je prava zanimiva študija.« »Gotovo si mnogo opazil na njej, kar je ostalo meni nevidno,« sem pripomnil jaz. »Rcci raje, česar nisi zapazil! Ti nisi namreč tega opazoval, kar bi bil moral. Ali te res ui mogoče pripraviti do tega, da bi znal ceniti pomen in važnost rokava, ali kakšni so nohtovi na rokah, ali da bi ti bili važni podatki za nadaljna izvajanja gumbi pri čevljih? Povej mi, kaj si posebnega opazil na dekličini zunanjosti?« »No, imela je na glavi velik klobuk škr-latastosive barve,za njem pero živordeče barve. N ena vrhnja obleka jc bila obšita z biseri in z ozko kožuhovino. Barva obleke je bila temnorjava, našitki ob vratu in koncih rokavov so bili iz škrlatastordečcga žameta. Rokavica na desni roki jc bila na kazalcu raztrgana. Njenih čevljev pa nisem pogledal. V ušesih je imela male, okrogljc, niahlja-joče uhane; vobče pa je naredila vtis dostojne in premožne osebe navadnega srednjega stanu.« Vdeležilo se ga ie 2S2 volivcev iz Zagorja in okolice. V veliko zanimanje in med splošnim odobravanjem poslušavcev je kandidat gosp. Povše razvil program S. L. S. — Njegova kandidatura je bila vsprejeta z velikim navdušenjem. (Tiskovni škrat iti shod v Logatcu.) V včerajšnje poročilo o shodu v Logatcu se je ii rinil tiskovni škrat, ki je očividno liberalcem zelo naklonjen. V poročilu stoji: Zupan Muley se je silno blamiral in je moral shod razpustiti. lz besedice »zapustiti« je tiskovni škrat napravil »razpustiti«. Tudi tiskarski škrat nc reši liberalcev blamaže, ki jo dožive 14. maja tudi v Logatcu. Zupan Muley jc moral sijajni shod S. L. S. zapustiti in shod se je vršil ob velikanskem navdušenju za pravično stvar, S. L. S. Vse drugo, kar »Narod« piše so laži. Liberalna stranka se hoče reševati z lažmi, pa se bo s tem le še bolj pokopala. Poročilo o obeli znamenitih shodih v Logatcu priobčimo. (Shod na Trati pri Gorenji vasi v Poljanski dolini.) Gorenja Poljanska dolina je govorila v nedeljo. V tratarski občini so prišli po raznih zvijačah siccr libcralci na površje, a odklenkalo jim bo. Ti liberalci so bili nekdaj pri slovesni priliki sveto obljubovali, da ne bodo nikdar podpirali veri sovražne stranke in liberalnih listov; pa kako dolgo so držali svojo besedo? Vsa občina se še spominja in ve, kako so celo škofu samemu obljubovali, da ne bodo nikdar potegnili z liberalci. Nazadnje sc jc pa pokazalo, da so bili vedno in da so šc pravi pristni liberalci. V nedeljo jih ni bilo na shod, in sedanji župan je ravno za tretjo uro, ko je bil shod napovedan, sklical tudi občinsko sejo. Prepričal se pa bo lahko, da mu ne bo treba več dolgo sej sklicavati. Nedeljski shod je vsakoga podučil, da bomo šli preko vseh liberalcev na dnevni red. — Predsedoval je shodu vrli poljanski župan gospod O. Grošelj, ki je dal besedo kandidatu Fr. Demšarju. Ta je razvil program Slovenske Ljudske Stranke, s katerim bo nastopila v državnem zboru. S. L. S. smatra kot svojo prvo dolžnost, da zastopa našega kmeta in bo vse storila, da se kmečkemu stanu zboljšajo dohodki in olajšajo bremena. Z zanimanjem in odobravanjem so vzeli zborovavci na znanje izvajanja g. Demšarja. Dr. Latnpe jc govoril o razmerju raznih strank do kmečkega stanu. S. L. S. ima v svojem programu popolnoma vse. kar mora zahtevati prava kmečka stranka. Liberalci so pa vseskozi kmetu krivični. Na čem sc pozna liberalec? Pred vsem na svoji prevzetnosti. Libcralci hočejo biti gosposka stranka, in zato kmeta zaničujejo, pravijo, da .ic Ic polčlovek, mu ne privoščijo niti enake volivne pravice in ga hočejo povsod potlačiti in izkoriščati. Liberalci so sebični in hočejo od kmeta dobro živeti, a se ustavljajo vsaki postavi, ki kmečk. stanu pomaga do boljših dohodkov. Lib. stranka je hinavska, ker nikdar nc pove pravega, kar misli, in laže neprenehoma, in je vsikdar pripravljena za majhen dobiček zatajiti ves svoj program in vsa svoja načela. Na Francoskem vidimo, kaj pravzaprav hoče, a skrbeti moramo, da pri nas ne pride tako daleč. Zato pa ne sme dati noben pošten kmet svojega glasu liberalni stranki, nc za državni, nc za deželni zbor, ne za občinski zastop. Osebno bodimo prijazni z liberalci, a ne dajmo liberalni stranki svojega glasu za nobeno ceno, tudi če bi bil rodni brat! Ko je dal gospod predsednik Demšar-jevo kandidaturo na glasovanje, so se za Demšarja vzdignile vse roke, niti eden ni nasprotoval. Z velikim navdušenjem so se razšli zborovavci. (Shod v Javorjah.) V nedeljo dopoldne ie imel gospod Fr. Demšar volivni shod v Javorjah. Predsedoval jc gospod župan Urban Pintar. Gospod kandidat ic govoril o volivni reformi in o programu Slovenske Ljudske Stranke. Navzočih je bilo do 300 ljudi. Kandidatura g. Demšarja je bila soglasno sprejeta. (Shod vVremah) je bil v nedeljo dopoldne ob 10. uri dobro obiskan navzlic slabemu vremenu. Na shodu je govoril bivši poslanec in kandidat dr. Žitnik. (Shod v Košani) je bil v nedeljo popol. ob 3. uri. Poročal jc o delovanju državnega in Sherlock Holmes je potihoma ploskal in koma; lovil sapo od smeha. »Na mojo vero, VVatson, ti briljantno napreduješ! Dobro vrlo dobro. Najvažnejše si seveda prezrl, ali dokazal si, da poznaš metodo, predvsem pa kar najbolje — barve. Lc nikar sc ne zanašaj na hipne vtise v splošnem; podrobnosti je treba opazovati. Pri ženskah je moj prvi pogled vedno na rokav. Pri možkih so hlače na kolenih važnejše. Kakor si opazil, je imela gospica na rokavih našitek iz žameta, ki je za sledove in vtise posebno občutljivo blago. Posebno dobro se ie poznala dvojna črta nad roko, tam kjer ima pisalka na stroju največ posla pri mizici. Taki sledovi se opažajo tudi pri onih, ki imajo opraviti z ročnimi šivalnimi stroji, toda le na levi roki od komolca ob strani, medtem, ko se pri pisalnih strojih poznajo redno nad glavnim in najširšim delom roke. Ozrl sem se tudi ua njen obraz in opazil na obeh straneh nosnic vtis naočnikov, zato sem si dovolil opazko glede kratkovidnosti in posla s pisalnim strojem, kar jo je vidno presenetilo.« »Nič manj tudi mene.« »To jc bilo docela iasno in enostavno. Nadalje setn takoi opazil, da ima obutih dvoje neenakih čevljev. Eden je bil finega dela z ličnimi našivi, drugi ne. Pri enem jc imela od petih gumbov zapeta le spodnja dva, pri drugem pa samo prvi, tretji in peti. — Ce zapusti inače tako skrbno oblečena mlada dama hišo z dvema različnima čcvljema na nogah in šc ta dva le na pol zapeta, izvajamo lahko, da sc ji jc silno mudilo.« »In dalje kaj šc?« sem vprašal z napeto pozornostjo, kot vselej, kadar je moj prijatelj deželnega zbora dr. Žitnik ter pojašnjeval program »Kmečke zveze«. (Kako so goriški liberalci postavljali kau-didate?) Goriškim liberalcem ali pravzaprav Andreju Gabrščeku jc dana v posebno veliki meri lastnost, da se rad baha in kriči. Tako je kričal okrog tudi, kako bo »ljudska volja« postavila kandidate. K<> pa je prišel čas za to, se jc «ljudski volji« začelo slabo goditi. Najprvo so na vse načine obdelavah dr. Gruntarja, naj sprejme kandidaturo. A ta je bil takrat še tako pameten, da ni sedel na limanice. Začeli so obdelavati dr. Frankota, a tudi ta se je branil. Sredi pretečenega tedna se je že v liberalnih krogih z gotovostjo govorilo o njegovi kandidaturi. a dr. Franko je vztrajal in je odklonil liberalno kandidaturo odločno, češ, da ne kandidira proti dr. Gregorčiču in da bi sprejel mandat le. ako bi bil brez boja. Seveda so bili liberalci zopet v veliki zadregi. Zopet so se zatekli k dr. Gruntarju. a ta se ni udal, ampak se je pripeljal v petek popoldne v Gorico, da »izbije« iz glave Gabrščeku to neumno idejo. Kakor jc bilo videti, se mu je to posrečilo, kajti v petek zvečer je bilo sklenjeno v izvrševalncni odboru, da kandidira v Gorah dr. Treo. Gabršček se je torej kruto pošalil iz »ljudske volje«. Da pa javnost tem jasneje izpozna, kako čisla Gabršček, ki je poveljnik vseh goriških liberalcev, »ljudsko voljo« in volivce, naj povemo sledeče: Znano je splošno, da dr. Treo ničesar bolj nc želi, kakor postati državni poslanec. Znano pa je. posebno v goriški okolici, njegovo in njegovega pisarja Gilčverta koristno delovanje za kmeta na gospodarskem polju. Menda prav radi teh zaslug bi bil dr. Treo rad kandidiral v goriški okolici, ko ga .ic na Krasu izpodrinil Štrekelj. A Gabršček jc bil to pot previden. In zato je zaklical dr. Treotu: Ne boš! V goriški okolici te preveč poznajo, kandidiral boš v hribih, kjer te nihče ne pozna. — Kaj nc? Jako dobro priporočilo! Oj uboga »ljudska volja«! In res. v petek zvečer in v soboto zjutraj je bil dr. Treo kandidat v gorah. A »ljudska volja« se ie v soboto zjutraj zopet premislila. Zopet so nahrulili dr. Gruntarja. dr. Treo jc odstopil in dr. Gruntar je brzojavno naznanil, da sprejme kandidaturo. Tako so prišli liberalci srečno do vseh treh kandidatov, seveda po »ljudski volji«, ki jo je sproti fabrici-ral Andrej Gabršček v Gorici. Pa sc šc do-bodo ljudje, ki smatrajo goriške liberalce za resne ljudi. (Shod pri sv. Gregoriju.) V nedeljo popoldne po nauku jc pri Oblaku bil javen shod za našo faro. Predstavil se je volivcem, katerih se je .iako veliko zbralo, g. deželni poslanec Jakhč. Shodu jc predsedoval vrli g. nadučitelj Š. Primožič iz Dobrepolj, tukajšnji rojak. V svojem govoru jc razložil najvažnejše točke novega državnozborskega volivnega reda. Dva kandidata sta v našem okraju, enega, liberalnega Rudeža, bodo volili liberalni backi, pa še izmed teh so nekateri rekli, da Rudeža ne marajo; drugega, našega Jakliča, bodo volili vsi zavedni volivci. Tolikokrat se našim pristašem očita, da nismo Slovenci. Kdo ie Slovenec? Ali tisti, ki vpije »Zivio narod!«, ali tisti, ki dela zanj? Tisti, kdor ljubi svojo domovino, svoj materni jezik in spoštuje in živi po veri svojih očetov, — tisti je Slovenec. Ta načela zastopa S. L. S. in ta je postavila na svojem zaupnem shodu soglasno kandidatom vrlega učitelja, mojega kolega g. Jakliča, kateremu podelim besedo. G. Jaklič jc nato živahno pozdravljen v poldrugo uro trajajočem govoru razložil svoj program. Pokazal je rane kmetskega stanu, dal kratek pregled na pretečeno zasedanje državnega zbora in povdarjal, da bo prva dolžnost bodočih državnih poslancev, delati dobre postave. Vsem navzočim je govoril iz srca. (i. Jaklič se je izkazal kot priljubljenega ljudskega govornika. G. Iv. Baloh je nato v navdušenih besedah priporočal kandidaturo Jakličevo. Vsi Št. Gregorci so obljubili s fre-netičnim ploskanjem, da se bodo 14. maja do zadnjega moža in mladeniča, ki ima volivno pravico, vdeležili volitve ter oddali njemu svoje glasove. G. župan Oblak je izražal svoje želje in želje ljudstva glede lova in ccst, na kar mu je g. Jaklič kratko odgovoril, de govoril o svojih ostrih opazovanjih. »Opazil sem nadalje še, da je potem, ko je bila že oblečena, še pisala, predno je odšla z doma. — Ti si sicer opazil, da je imela na desnem sredincu raztrgano rokavico, opazil pa nisi na rokavici in prstu malega madeža od črnila. Pisala je v naglici in pero preveč pomočila — in sicer danes zjutraj, kajti drugače bi se madež ne bil poznal tako razločno. Da, da, čudno jc to, četudi povsem enostavno. — Sedaj pa, VVatson, na delo! Bodi tako prijazen in prečitaj mi popis tega izgubljenega Hosmer Angela.« Cital sem: »Pogreša se od 14. t. m. zjutraj nadalje gospod, po imenu Hosmer Angel. Postave je velike, krepke rasti, bledega obraza, črnih las, ki so mu na čelu že močno izpadli. Ima močne brke, nosi temna očala m sc lahko spozna vsled neke prirojene napake po govoru. Ko se ga je nazadnje videlo, nosil je črno, z enako svilo obrobljeno suknjo, črn telovnik z zlato verižico, in sive hlače. Pogrcšancc jc bil uslužbenec neke trgovine v Lcadenhall Street; — kdor bi vedel . . . itd.« »Dovoli,« je dejal Holmes in prebravši pisma še dostavil: »Navadna vsakdanjost; gospod Angel navaja Balzaca, to jc edino, kar je pomena vredno. Nekaj pa se bode tudi tebi čudno zdelo.« »Da so vsa pisma pisana s strojem,« sem odgovoril. »Ne Ic to, ampak tudi podpis jc s strojem pisan. Glej, kako čudno stoji tu »Hosmer Angel.« Naveden jc pač dan, ampak brez natančnega naslova glede kraja, kaiti samo »Lca- bodo tudi te želje vse izpolnile, ko bode y tudi liberalna večina v deželnem zboru, inači g. župnik Krumpestar je nato še po-il zborovavce, da naj 14. maja res pridejo do zadnjega moža, da lepa Št. Gregorij-i občina ne bode imela niti enega nasprotja glasu. Nato je predsednik g. Primožič lep shod zaključil. (Shod na Planini pri Vipavi.) V nedeljo je ;ralna »Kmečka zveza za Notranjsko« pri-lila svoj prvi in menda tudi zadnji javni ,d tokraj Nanosa na Planini. Pa še tukaj naleteli na odpor, kakoršnega niso pričakali. Shod se je končal, ne da bi prišlo do sovanja za Dcklevovo kandidaturo. Gornik, ki bi imel navduševati ljudi, ni prišel i na vrsto. Ko jc namreč domači župnik do-bcsedo. dali so si navzoči liberalci iz Vi-vske duška s »farjem«. Posebno se je drl aščak Mayer iz Loža. Tudi g. Hrovatin so tih svoji visoki starosti bili zelo živahni; ker niso mogli sami kričati, so druge pri-njali. Planinci so se, tudi kar jih je na libe-Ini strani, dostojno obnašali, kar jim je ic v st. Naša stranka jc s shodom lahko zado-Ijna, ker je bil za Planince dosti podučcn. govorov, kakor tudi iz surovega obnašanja eodvisnih kmetov« so lahko spoznali, da te di goni edino Ic sovraštvo do duhovnov, so torej pristni liberalci, samo drugo ime si nadeli, da bi nevedne ljudi ložje za nos idili. Pa ne bo šlo, gospoda, o čemur ste se iko v nedeljo tudi na Planini prepričali. — hribih se dela dan!« M i gremo za Slov. udsko Stranko, ki se vedno in povsod bori ljudske pravice! Navdušeni, opetovani kli-: »Zivio Žitnik!« so vam glasno povedali, iga bomo dne 14. maja na Planini v ogromni čini volili. Vse se ua svetu spreminja. Vaša iba, dragi libcralci, je minula! (Shod v Begunjah pri Cerknici.) Pri Sterilen je bil v nedeljo popoldne liberalni shod. iralo se je vseh okrog 40 mož. Med njimi je lo 10 liberalcev, večinoma iz Cerknice, rugi so prišli iz radovednosti. Najprvo je ruden zastokal par besedi, ker govoriti itak ■ zna. Potem je Lapajne iz Idrije nekaj kva-o neodvisnem kmetu, dasi niti pojma nima kmetu, ter nekaj zavijal o »kancelparagra-« iu razdelitvi volivnih okrajev. Tudi Kabaj bil rad zabavljal čez »Domoljuba«, pa si ni i kaj upal. Ko jc šc neizogibni Novak pohval staro pesem o neodvisnem kmetu, je la komedija končana. Ljudje so se neslano-im deloma smejali, deloma pa ugovarjali, udi pri sv. Vidu nad Cerknico so ti liberalni islepljenci poizkušali svojo srečo, toda so lleteli. Na dveh krajih so jim pot zaprli, cki begunjski liberalec sc jc pa bridko pri-ževal, da so mu kočijo z blatom ometali. (Slovenski kandidat za Maribor.) V ne-:ljo dopoldne ob 10. uri se je vršil v Mari->ru shod mariborskih Slovencev, ki so se ju b sklepu zaupnega posvetovanja postavili i stališče, dp je neobhodno potrebno, da po-avijo mariborski Slovenci svojega kandida-in s tem pokažejo svetu, da slovenski živeli Mariboru še ni izginil. Shoda se je udeležilo idi nekaj socialnih demokratov, ki so pa bili opolnoma mirni in se tudi glasovanja niso deležili. Bilo je navzočih čez sto volivcev, mogo krščansko socialnih delavcev. Prof. r. Verstovšek jc otvoril shod in navajal 7,roke, zakaj se je sklical današnji shod. Nato e je izvolil za predsednika dr. Pipuš, za pod-redsednika delavec Cerinšek, za zapisnikar-i urednik Leskovar in za reditelja delavca ledvešek. Dr. Verstovšek jc nato dokazal otrebo. da si postavimo samostojnega kandi-ata. Predlaga, da se postavi kot kandidat arol Tratnik, pasar v Mariboru. Delavec ledvešek je nato ožigosal bogokletne bese-c, katere je govoril soc. demokrat Kristan a sobotnem shodu soc. demokratov v Mari-oiu. Prebral jc dotično poročilo iz »Naše loči«. Dr. Pipuš jc opisal vsenemško stranko i socialno demokraško. Soc. demokrat Nach-gal priporoča, da bi Slovenci volili žc pri rvi volitvi s soc. demokrati, da porazimo Vastiana. Dr. Verstovšek mu odgovarja, da o soc. demokrati šli vedno z vsenemci in da odstvo stranke odklanja kompromis. — Za ventuelne ožje volitve se bo žc šc sklical po-eben shod. — Kandidat Tratnik se oglasi k iesedi in pravi, da nc bo razvijal programa. enhall Street« vendar ne zadošča. — Ta podiš da o marsičem sklepati — da, podpis je nerodajen s tem slučajem.« »Zakaj ?« »Ali res ne pojmiš, dečko, kakšno vlogo Kra tu podpis?« »Odkrito povedano, ne, razven, če je pi-ec hotel utajiti svoj podpis, čc bi se ga pohvalo na odgovor, ker je prelomil obljubo zatona.« »Ne. tega skoro gotovo ni nameraval. Si-xt pa bodem pisal, da se stvar pojasni, dvoje lisem; eno na dotično tvrdko, drugo pa go-ipodu Windibanku, očmu mlade dame. Tega »dem prosil, nai se potrudi jutri večer ob ščitili k meni. Zdi sc mi boljše, začeti s stvarjo >ri možkem delu rodbine. Dokler nimam odgovorov na ta pisma, ne morem ničesar zapo-■eti. Vsled tega morava, doktor, vso stvar do utri odložiti.« Poznal sem svojega prijatelja vseskoz; -očigled njegovemu bistroumju in energiji, z ;atero je vsako reč zasledoval, sem bil uver-cn, da je že sedai bil v stanu vso skrivnost asno in natančno razvozljati.— V enem sa-nem slučaiu — bila je zadeva s sliko Irene \dler — se spominjam, da se je dal ukaniti, iicer pa je Medno razrešil najbolj zagonetne dogodke. Zapustil sem torej Shcrlocka Holmesa. »i ie še vedno puhal ccic oblake dima iz svoje lipe. Prepričan sem bil, da bode do prihod-;'ega večera našel izgubljenega ženina Mary ^utherlandsove. (Dalje prihodnjič.) ker je števni kandidat. Navdušuje volivce, naj v obilnem številu gredo k volitvi. da bomo pokazali, da so v Mariboru Slovenci. (Zivio!) Ce bo mogoče, se bodo priredili volivni shodi. Kandidatura g. Tratnika se je sprejela, proti je glasoval en soc. demokrat, drugi so se vzdržali glasovanja. (Shod v Clrknetn.) Včeraj popoldne se je ob 3. uri vršil obilo obiskan shod »Slogiuih« volivcev v Cirknein. Vkljub skrajno slabemu vremenu se jih je nabralo nad 350. Govorili so Abram, Dermastia, Knauf, Gregorčič, Premrou in Bevk. Kandidatura Gregorčičeva je bila z velikim navdušenjem sprejeta. (Volivno gibanje po Goriškem.) V nedeljo popoldne so se na Goriškem vršili štirje volivni shodi: v Kanalu. Grahovem, Opatjem selil in Veliki Otavi. V Vrtojbi so mislili liberalci prirediti shod, pa so se zbali naših. (Gruden v Št. Vidu.) V nedeljo po 10. cerkvenem opravilu je počastil Zagoda. od liberalcev puneirani kandidat. Št. Vid nad Cer-nico. Pri županu se jc v gostilni zbralo krog 30 oseb, z radovednimi ženskami in otroci vred. V četrt ure je bilo vse končano. Pravzaprav ni o shodu drugega poročati, nego to, da so sc oča Gruden silno kislo držali. Njihov govor je obsegal besede: »Vrata so odprta.« Res ie to; toda ou ne pojde skozi. Zelo se je pritoževal Gruden, da ga ljudstvo ne mara. Slišal jih je na poti iz Št. Vida, da jih bo pomnil. Otroci so se vsipali za vozom; vse se mu je posmehovalo. Naši somišljeniki so ga vabili, naj pride prihodnjo nedeljo, da bo videl, kakšni so naši shodi. Tudi v Topolih je Gruden pogorel. Zvečer je v Begunjah pri Strguljcu poizkušal svojo srečo. (Iz Št. Gotarda.) V nedeljo popoldne smo imeli lep voliven shod; do 300 navzočih. Govoril je dr. Krek. (Volivna shoda »Kmečke zveze« na Zdo-lah iti v Srouiljah) za občine Pleterje, Srom-Ijc, Pišece, Globoko, A rtiče v nedeljo, dne 14. t. m. sta sc imenitno obnesla. Na Zdolah je 200. v Sroniljah pa 500 volivcev navedenih občin soglasno navdušeno sprejelo kandidaturo dr. Benkoviča. Roševci in Mosconovci so morali bežati pred ljudsko nevoljo. V brežiškem in sevniškem okraju je dr. Benkoviču zasigurana sijajna večina. (Gabrščekov kandidat v goriški okolici.) Kandidat nadsvetnik Miha Gabrijelčič bi bil rad pol tič, pol miš! Od neke strani bi se rado ustvarilo mnenje, češ, da mu je stranka pustila v verskem oziru proste roke. Pa nc boš, Miha! Na shodičti v Ozeljanu je izjavil njegov komandant Gabršček, vprašan od navzočih liberalcev, če pa bo Miha res deloval po naprednem programu, da je dal častno besedo, da bo deloval po strankinem programu. Miha Gabrijelčič je torej skozi in skozi liberalen kandidat in kdor ga ščiti, je tudi liberalec! Capitc? (Socialni demokratje) so imeli v nedeljo shod v Kanalu na Goriškem. Govoril je sodrug Zupan, a ni imel nobenega uspeha ter jo je kmalu odkuril z obljubo, da še pride. ton novice. : Hribar zatajuje liberalno stranko! To jc pa že nečuveno! Dr. Šusteršič jc temeljito potegnil Hribarju krinko z obraza, ko je pokazal, kako Hribar, načelnik liberalne stranke, zatajuje svojo lastno stranko in se sramuje kandidirati ua njen program. Hribar včeraj v »Narodu« na to odgovarja, pa kako? Vsak libcralec se mora prijeti za glavo in si izpuliti vse lase, čc jih še kai ima! Hribar trdi, da v programu liberalne stranke »ni ne duha ne sluha o ^liberalizmu.« Hribar pravi, da so si »samo Šusteršič in ljudie njegovega kalibra izmislili liberalce v to. da bi kmetu, ki ne razume tc tuje besede, ložje natvezili, da so v narodno-napredni stranki ljudje, katerih se je kmetu bati boli, kakor hudiča samega. Liberalci, ali vas ne obliva rdečica sramu, ko vas vaš vodia tako zatajuje? Deset let že proglašate kulturni boj v najostrejši obliki, na stotere načine ste izjavljali svojo solidarnost cclo s francoskimi jakobinci, m zdaj vaš načelnik pravi, da to ni res. Hribar poje zopet tisto melodijo, da liberalcev na Slovenskem ni, kakor so jo pevali pred dvajsetimi leti. Za dvajset let je pa Hribar tudi prišel prepozno s svoio kandidaturo. Tega, kar on poje, nihče več ne verjame. Pribijemo za danes Ie to. da je Hribar zatajil ves liberalni program in vso liberalno stranko. Pri tem je pa tako značajen, da je še vedno načelnik iste liberalne stranke. Prava mavrica! Glede podobnih očitanj dr. Susteršičevih in »Slovenčevih« pa Hribar ni ovrgel niti enega samega dejstva. Izprosil si je odmora do nedelje, da bo na to odgovoril. V nedeljo torei bomo videli zopet lepo — mavrico! + Ne laži! V včerajšnjem narodu je Hribar napisal dolge litanije v svojo obrambo. Med drugimi stvarmi beremo tam: Zc pred leti ie župan Hribar pri upravi tobačne režije posredoval, da se je odločila graditi več delavskih hiš in se je v to svrho žc dogovarjala glede nakupa dveh velikih zemljišč. Klcrikaici so o tem zvedeli ter preprečili ta načrt s tem. da so upravi obljubili, da bodo sami zidali delavske hiše in pod tem naslovom dobili 20 tisoč kron podpore. Tobačna režija je seveda rada žrtvovala 20.000 K. ker si je s tem prihranila več sto tisoč kron za zgradbe, v koliko so pa klerikalci držali svoio obljubo, tega pa nc maramo raziskovati.« O vsem tem ni niti besedice res. »Klerikalci« niso preprečili nikoli nobenega načrta uprave tobačne tovarne in debela izmišljotina je trditev, da so dobili 20.000 kron podpore. O ti stvari pričakujemo od Hribarja pojasnil, če nc prej, na njegovem shodu. Naj si zapiše za ušesa, da brez kazni tie bo trosil neresnic med svet. Dobil iili bo, da bo pomnil! — Za delavska stanovanja se je dozdaj prav tako kakor je tr- dil dr. Šusteršič, brigala samo kranjska hranilnica in slovensko delavsko stavbno društvo, ki je pod vodstvom delavcev samih delavcev brez ozira na strankarstvo zidalo že nad 100 hišic, in ki je izkusilo od »Naroda« samo najgrje napade. + Ivan Hribar, župan in program v Ljubljani, je vsled nedeljskega shoda S. L. S. v Ljubljani silno razburjen. Poslal je ua shod nekaj svojih zaupnikov, katerim je naš reditelj rekel: »Le notri, čim več se o tem možu piše, tem bolje!« Šusteršičevi streli so magi-stratovce tako zmešali, da nočejo že več poznati Ljubljančanov, ker sami sebi v »Narodu« lažejo, da so bili na shodu ljudje iz Most, Bizovika, Rudnika, Št. Vida, Medvod. Ubogi magistratovci. ki Ljubljančanov ne poznajo. To smo mi vedno trdili iu sedaj to potrjujejo v »Narodu«, kjer pišejo, da je bilo na shodu le 150 ljubljanskih volivcev!! Hribarju lahko povemo, da ui bilo na shodu pet okoličanov! Verujemo, da je silno neprijetno, ko se nakrat pred Hribarjem odkriva, koliko ljudi jc proti sedanji njegovi vladi na magistratu. Z lažmi »Narod« shoda v »Unionu« pobil ne bo in tudi ljubljanskih volivcev, ki hočejo nastopiti proti Hribarju, nc bo spravil v okolico, dasi bi bilo to sedaj pred 14. majem za magistratovce silno prijetno. Ivan Hribar, župan in program v Ljubljani, hoče odgovarjati na dr. Šusterši-čeva izvajanja. Mi smo vedno veseli, kadar prične Hribar govoriti! Hribar naj le vse pove, kar ve, potem se bo videlo, da nič ne vč. Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke hoče Hribarja baje prisiliti, da se odločno izjavi za točko narodno-naprednega programa: za ločitev cerkve od države in ne samo za ločitev sebe od narodno-naprednega programa. Hribar bo zopet govoril! Koliko veselje za nas! Ivan Hribar, župan in program v Ljubljani, se je že na prve strele splašil ter je pričel skakati! V nedeljo so se oglasili v »Unionu« šele prvi streli, čim bolj bt) Hribar govoril, bolj po pokalo. Odgovor Hribar dobi s točkami, katerih se dr. Šusteršič na nedeljskem shodu šc ni dotaknil! Na Hribarjeve predrznosti ne odgovorimo z navadnimi streli, ampak s topovi. Proti političnemu in privatnemu značaju Tavčarja je bil boj težaven, proti Hribarjevi predrznosti pa bo treba samo parkrat še pomigniti, pa bo Ivan Hribar, župan in program v Ljubljani, slečen. Ivan Hribar z vrhunca lahko iako globoko pade! Od ljubljanskega župana ie kratka pot do propadlega magistratnega kandidata! + Gospod dr. Leskovar, koncipijent pri gospodu dr. Ivanu Šusteršiču, odvetniku v Ljubljani, je dne 3., 4. ter 6. t. m. napravil pri c. kr. nadsodišču v Trstu odvetniški izpit s prav dobrini uspehom. Pristaniška dela v Trstu dobro napredujejo, in morda bodo dokončana še pred časom, določenim v pogodbi. Glede zgradbe šestega (najjužnejšega) mola na obrežju sv. Andreja, se mora še natančneie določiti. Zgrajen bo leta 1912. -}- Imenovanje in premeščenje. Sodnim kancelistom v Radovljici je imenovan vojaški podčastnik g. I. Sajovic iz Šenčurja na mesto g. i. Mahorčiča, ki je premeščen v Lož. - Samoumor. Slaboumnega, 51 let starega Antona Bratuža iz Velike Pristave, katerega so od 19. sušca pogrešali, našel je bajtar Janez Cešnik iz Palčje v Kienških seno-žetih s prestreljenim vratom in z revolverjem v roki na hrbtu ležečega. Okradena graščakinia. Ivan Mlačnik iz Železne Kaplje je služil pri baronici in gra-ščakinji na Bokavcah, gospei Lditi Miller. Dne 14. t. m. bi moral službo zapustiti, a preje .ie izvršil tatvino. Odprl je s ponarejenim ključem pisalno mizo in vzel iz nje zlat križec in obesek z briljanti in zlato verižico, v vrednosti nad 400 K. Iz ravno te pisalne mize je lansko leto izginilo 800 K gotovine. Tat je poslal vkradene reči prodajati po ključavničarskem pomočniku Jož. Zerovnikti, stanujočem v Kožarjih. Ta ie prišel k zlatarju Ljudeviku Cernetu v WoIfove ulice, trdeč, da je te reči neki človek zadel na številke. Zlatarju se je vse to zdelo sumljivo, zato jc rekel naj kasneje pride, da bo vrednost teh reči preceniti zamogcl. Ko se ie kasneje Zerovnik vrnil, prijela ga je policija. Orožniki so Ivana Mlač-nika prijeli in ga izročili sodišču. — Kočo na Babjem zobu otvori radovljiška podružnica »Slovenskega planinskega društva«. — Občinsko blagajno ukradli. Neznani lopovi so v noči od 12. na 13. t. m. pokradli v občinski pisarni v Rihembergu na Vipavskem blagajno, v kateri je bilo okrog 60 kron denarja, občinski računi in razne hranilne knjižice. Blagajno so našli drugi dan v potoku Draga razbito in papirje razmetane. Lopovi v naglici niso mogli vsega pregledati iu so pustili v nekem dražbenem zapisniku 40 K. Tako so odnesli lc kakih 20 K. Drugo sc jevsenašlo, Tudi gospoda kaplana so obiskali in mu iz kleti odnesli jedi in pijače. Tatovi pa so poza-bili ondi železno kladivo za oralo, ki bo privedlo zločincem na sled. Orožništvo pridno zasleduje. Medved in nabornik. Danes je bil neki nabornik na Vrhniki v menažeriji v pijanosti tako predrzen, da je roko vtaknil v medvedji zverinjak. hoteč menda medveda gladiti. a kosmatinec mu je njegovo ljubkovanje plačal s tem, da mu je roko popolnoma zdrobil. Ako ne bi v naglici pritekel na pomoč lastnik nicnažerije, bi medved predrzneža umoril, ker ga ie že hotel objeti in k sebi pritisniti. Nesrečneža so takoj oddali v ljubljansko bolnico. Ta si bode dobro zapomnil vojaški nabor. — Gregorčičev večer v Gorici. V nedeljo zvečer se je vršil v goriški »Čitalnici« lep Gregorčičev večer. Škoda, da se slavnostni govornik gospod Klavžar ni povspel do višjega pojmovanja pesnikovega ter opisoval zgoli shajanjc in popivanje Gregorčičevih prijateljev pri rajnem pesniku, ki se jc ob takih pri- likah baje pritoževal o preganjanjih itd. Govor je napravil precej mučen vtis. — Mat) in sin radi tatvine aretovana. Na Viču sta bila aretirana Hletrii Jožef Peterca in njegova mati. ki sta okradla posestnika Svetliča in trgovca Robežnika. Ljubljanske nouice. LJUBLJANCANJE POZOR! Na magistratu je v razpoloženih volivnih imenikih za državni zbor mnogo naših vollv-cev izpuščenih. Izpuščeni so možje, ki so rojeni v Ljubljani, izpuščeni so celo 1 ubljanski meščani, mnogih, ki so v imeniku za občinsko volitev, v imenik za državnozborsko volitev niso uvrstili. Nihče naj se ne zanaša, da je v imeniku, ampak naj pride imenik pogledat! Volivni imenik je razpoložen od 6. do 8. ure zvečer v uredništvu »Slovenca«, Kopitarjeve ulice štev. 2, preko dvorišča nad tiskarno. Naši volivci naj se takoj potrudijo v naše uredništvo, k| jim jI za volivne reklamacije na razpolago vsak dan od 6. do 8. ure zvečer. lj »Narodno-napredni volivci v ponedeljek vsi na volišče!« je pisal v soboto »Slovenski Narod«. Na tako kruto komando, tiskano z debelimi črkami, so gotovo vsi ubogali in prišli so vsi — 566 glasov od 2490 volivcev so dobili v III. razredu magistratovci! To so tisti vsi! To se pravi 283 volivcev za ljubljanski magistrat, ker vsakemu volivcu so magistratovci dali eno pooblastilo, katera magistratovci često dobe, ako nimajo pri tem dobre nasprotne kontrole, na iako čudne načine. Socialno demokratični kandidatje so skoro brez pooblastil dobili 327 glasov — to se pravi, da je bilo včera1 na volišču več socialno-demokratičnih moških volivcev, nego pa ma-gistratnih volivcev! Tak je za magistratno stranko resničen položaj pred — bližnjo katastrofo. Danes socialni demokratje razpošiljajo po Ljubljani volivcem II. razreda naslednji oklic: Volivci II. razreda! V sredo. 17. aprila 1907 vam je voliti svetovalce v dopolnitev mestnega sveta ljubljanskega. Znano vam je,da vlada sedaj v mestni hiši brez kritike, brez opozicije, brez stika z ljudstvom klika. Svežega duha in novega dela ne bo v občini, dokler se ne zlomi samovlastnosti. Zato vam priporočamo, da glasujete za sledeče kandidate: Dr. Anton Dermota, odvetniški kandidat v Ljubljani. Etbin Kristan, pisatelj v Ljubljani. Otresite se varuštva! Glasujte zavedno! Volivni odbor jugoslovanske soc.-dem. stranke. Ij Magistrat deželnega stolnega mesta l jubljane. V Ljubljani, dne 13. aprila 1907, št. 14.944. Uredništvu dnevnika »Slovenca« ■v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 2. Glede na vest »Na ljubljanskem magistratu« v Ljubljanskih novicah »Slovenca« /. dne 12. aprila 1907, št. 83, prosi podpisano oblastvo za pri-občitev naslednjega uradnega popravka po predpisih S 19., tiskovnega zakona: Ni res, da jc mestni zglaševalni urad zmeden. Ta urad je jako dobro urejen in se je pred dvemi leti še izpopolnil z uvedbo hišnih pol. Ob tej reorganizaciji se je celo zglaševaino gradivo v napornem delo premotrilo in se je s strogim postopanjem dosegel vspeh, da so danes do malega že skoro vsi ljubljanski prebivalci pra-v'lo zglašeni, niejtem, ko je bilo popreje zgla-šenili le nekaj nad 18.000 oseb. Po zglaševal-nih predpisih za Ljubljano (razglas c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 14. aprila 1897, št. 2.938) imajo lastniki, oskrbniki, sekvestri ali drugačni upravitelji kake hiše, pravtako tudi oni, ki stanovanja oddajajo v podnajem, svoje stranke, delodajalci pa svoje uslužbence zglašati in odglašati pri mestnem magistratu tekom 24 ur po preteku selilnega reka, oziroma po preteku preselitve ali vstopa v službo in izstopa iz službe. Kdor ravna proti temu, je kaznjiv v gotovih slučajih radi prestopkov S 320, k. ■/.. sodnijsko, v ostalih slučajih pa politično ikj ministrski naredbi z dne 2. aprila 1858. leta, št. 51 drž. zak. (najnižja globa 10 K). Ce se je kljub temu, da je zglaševalni urad radi vzdrževanja redu v svojih agendah primoran postopati strogo, kaki osebi, ki je dolžnost do zglasitve zanemarila, mesto da bi se jo radi tega ovadilo, oziroma tuuradno zoper njo kazensko postopalo, le zagrozilo, da bi se v prihodnjem slučaju z njo moralo tako ravnati, se je stranki s tem storila le usluga in ni torei nobenega vzroka, da bi se radi te usluge v javnem listu protestiralo. Jeli dotična oseba zanemarjeno zglasitev slučajno popravila ob priliki kake volivne reklamacije, pa zglaševalnega urada ne more brigati, ker se to odteguje njegovi pristojnosti in tudi ni z zglaševaino dolžnostjo v nikaki zvezi. Mestni magistrat v Ljubljani. Zupan: Iv. Hribar. Ij Gosp. dr. Ljudevit Jenko, ki jc bil jako nevarno bolan, je popolnoma ozdravel ter prične zopet z ordinacijami. Ozdravljenja ve-lespoštovanega g. doktorja se odkritosrčno veselimo. Še na mnoga leta ! lj Pevsko društvo »Ljubljana« ima v nedeljo. dne 21. t. ni. v salonu hotela »Ilirija« ob 2. uri popoludne svoj redni občni zbor. Dnevni red: Nagovor predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, volitev novega odbora, raznoterosti. Zeli se tnnogobrojna udeležba. Ij Na cesti povila je v nedel o ponoči Jožefa Zaje, služkinja pri Iv. Mihlcrju. Ij Povožen jc bil danes na Mestnem trgu izvošček Anton Godec, ko je hotel zadržati neke splašene konje. Godca so morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico. Ij Kdo Ima uro? Včeraj popoldne se ga ic bil nek kinctič precci nalezcl in ko ni imel več denarja, da bi bil pil šc naprej je zastavil v neki gostilni svojo uro in dežnik za 2 K. Ker se danes kinctič nc more spominjati, kje da jc zastavil reči, se dotična natakarica naproša. da sc oglasi pri policiji, katera bode potem obvestila kmeta. lj Pokopali so zasebnika g. Franceta Ur-šiča, ki jc umrl v Florijanskih ulicah št. 13. Ij Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem je imelo v nedeljo dopoldne v steklenem salonu Perlesovc restavracije v Prešernovih ulicah svoj letošnji redni občni zbor. Ko je predsednik g. O. Planine vse navzoče pozdravil, podal je zapisnikar g. P. Jeločnik poročilo o društvenem delovanju v minulem letu. Odbor je odobril tekoče zadeve v osmih sejah in priredil dne 16. decembra lepo in dobro obiskano božičnico; 24 vloženim prošnjam za podpore se je ugodilo, dočim so bile 4 kot nezadostno utemeljene, odklonjene. V teku leta je društvu odmrl član g. Franc Krže. Dne 31. decembra 1906 je štelo društvo 149 članov, od katerih jih je bivalo 121 v Ljubljani. Računski zaključek za leto 1906, o katerem je poročal blagajnik g. A. Štrekelj, izkazuje 995 K 29 vin. dohodkov in 548 K 59 vin. stroškov, tedaj prebitka 446 K 70 vin., s katerim je društveno premoženje naraslo na 2058 K 15 vin. Ko je predsednik očrtal v daljšem govoru desetletno društveno delovanje in omenil najvažnejše dogodke iz društvene zgodovine, so sc poročila vzela odobruje na znanje in se izrekla vsem. ki so društvo na en ali drug način tudi v pretečenem letu podpirali. najiskrenejša zahvala. V novi odbor so bili voljeni sledeči gospodje: Predsednik Oto Planine; podpredsednik 1. Komar; zapisnikar P. Jeločnik; blagajnik A. Štrekelj; odbornika M. Hrovatin in F. Krašovic; namestnika D. Miličevič in A. Vojek; preglcdovalca računov F. Jezeršek in F. Šalehar. — Zvečer je priredilo društvo v areni »Narodnega doma« povodom svoje desetletnice za člane in njih prijatelje dobro obiskan družinski večer, pri katerem je sodelovala slavna društvena godba in so se vprizorili trije vrlo pogojeni komični prizori. Po končanem vsporedu se je vršil ples. Štajerske mki š Prijeli so v Curihti v Švici usnjarja Starka iz Maribora, ki je pred nekaj meseci zbežal, zapustivši velike dolgove. Stark je ie bil na Grškem, kjer je pa zbolel. Šel se je v Curih zdravit m tam so ga zgrabili. Telefonska ln firzojttvno poročila. HRIBARJA POGORELA. 2 i r i, 16. aprila. V nedeljo sta oba ljubljanska Hribarja, Dragotin in Ivan, pri nieše-tarjenju za ljubljanski liberal zem tu grozovito pogorela. Ljudstvo navdušeno za S. L. S. ČUDNA KONFISKACIJA. Gorica, 16. aprila. Današnja »Gorica« je bila zaplenjena radi poročila o shodu v nedeljo, na katerem se je protestiralo, da bi se Gosposka ulica imenovala po Carducciju, zapriseženem sovražniku Avstrije in katoliške cerkve. Zaplenjeni so citati, celotne pesmi Carduccijeve so pa v Avstriji dovoljene. Ta zaplemba tembolj podkrepuje slovenski protest. PODALJŠANE POČITNICE. D u n a i, 16. aprila. V naučnem ministrstvu nameravajo glavne počitnice na vseh ljudskih in meščanskih šolah podaljšati. Počitnice bi 14 dni dalje trajale nego zdaj. Podaljšane počitnice nameravajo eventuelno že letos uvesti. VELIKA POVODENJ. T o kai. (Ogrsko), 16. aprila. Tu je v okolici tolika povodenj, da se more v okolico priti le s pomočjo malih daljic. Mesto Tokal je v nevarnosti. Prebivalci beže. POTRES V MEKSIKI. Berolin. 16. aprila. Včeraj od raznih potresnih opazovalnic in tudi od ljubljanske potresne opazovalnice naznanjeni potres, ]e bil v Meksiki. Dva krasa sta popolnoma razrušena. 11 oseb je ubit h. Mcteorciogično jjkorocšso. Višina n.morjem H06 2 m, srednji zračni tlak 7 <6-0 mm z«. trgovino, gostilno, zalogo piva in pekarno, vse prav dobro idoče, v neki večji fari blizu železnice se ceno proda. Pojasnila daje upravništvo tega lista. 841 6-2 V novi vili v Zgornji Šiški se odda takoj moderno stanovanje s tremi velikimi sobami, kopalno sobo in drugimi pritiklinami. V vili je vpeljan vodovod, zraven se nahaja tudi lep vrt. Več se poizve v gostilni pri Pavšiču v Zg. Ši&ki ali pa pri gosp. Ivanu Zakotniku v Ljubljani, Dunajska cesta št. 40. ?!■> » OOO zu predilnico dobe v novi predilnici v Ajdovščini (Vipavska dolina) trajno delo. Rodbine dobe prosto stanovanje 863 2—2 1 5 CM «pA- »OTHDJH Sun]« barometru v mm Tempo-mtur. po Cel.ijn V.lr.vi Neb« Ji 2* 16 9. »več. Vil 8 70 brezvetr. obl 16 7. ^jutr- »21 8 6 b ■ • 9 S >6 2. pop. 21 7 95 sr. jrah. Srednja včerajšnja temu. 7-2», norm. — ■>• 7» Borzna poročila. ,Kreditna banka1 v Ljubljani. Uradni kurzi dunajske borze »oioSbeu papir j ■ "I, majeva rent* i'/, sriabrna renta . . <.'/. avstrijska kronska rent* 47, , (lata renta t*/, ogrska kronska , \'l. , ilata b°l. posojilo dežele Kranjske t1/«'/, posojila mesu Spljet . t V/. , , Zader . 1'/,*/, bosn.-herc. Iel. pos. 190« I •/. čoška dei banka k. o . »'/. . . , « o l';,'/. »st. pisma gai d. hip. b. i V/, poŠt- kom. k. o i 10 •/„ pr t',,'/, zast. pisma Innerst. hr l1/.*/. » > ogr-cen. dei.hi IV/. . » Wp. bank« II s*/, obl. ogr. lokalnih žel d dr i V,V, obl. Češke ind. banle i'/, prior. Trst-Poreč lok i*/, prior. dol ial..... 37, , Jui. iel. Kup. «/,'/, t'/.*/, avstr. pos. m i»l p- c e * * • grsčke od 1 1860"/, , , , VJ.64 . tfzsk« . . . tem. kredit«« I. »ai:jit)» „ oflr. hii-. btaks srbske A frs. 100 -, tur*k« !H0 13 3) (3 40 'J8 90 100 86 99 6 i 190 65 99 60 99**0 98 75 99 25 10- 1 0 0 1< 5 90 1 6 90 1.00 101 - 9976 ■1 -2s 100— 1' 0-^0 100- 00 25 1 ■ B W90 :•<) 50 314 - 306 99 50 i' 0 60 151-50 153 50 218 204-— 41 — li 0 - 268 — 2'8-~ 278 60 28K 60 46 - 26 h — 96 t 5 f 0 81 25 .'l-8u ; 3 8o 137 ■Al 8 J 1 87 63 58 - 5 45 - 4 :5 v7l0 2 1 10 61 - 71 84 50 9 5 4ft3 - tP3 43 76 141 Th fac6*60 • 67 50 1779 1VSS ''64-00 66' 5 ! 777-— 7:8 243 - 24:t 60 vH -- 724 6'4-60 605; o 2593 - ?69c 55 2.50 : 63 o 2'0 — 293 0 541'- 54.-' 140-— 143 - 1914 K-16 .9-12 191^ 13 48 2358 24 06 2413 117-5 s 117 7 5 95 43 95"(i2 25175 252 o J t J>4 6— Zahvala« Za obilne dokaze srčnega sočutja ob smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, tasta, deda, strica in svaka, gospoda Josipa Perhauza kakor tudi za mnogobrojno spremstvo pokojnika k večnemu počitku ter za številne krasne vence izrekamo tem potom vsem sorodnik'mi, prijateliem in znancem, kakor tudi sla . pevskemu društvu „Slavec' za ginljivvi petje rajsrčnejšo zahvalo. «79 1-1 Žalujoči ostali. ue@nec z dobrimi šol-kimi spričevali, nekaj nemščine vešč, iz poštene hiše na deželi, sprejmeta se pri tvrdki J. Razbor-šek, Šmartno pri Litiji. •-f s t. % : i ri i nrMi r n ina jg— Gmm—i perje in puh oprano čn očiščeno ' , kilogramu od 35 kr. višje C. J. HAMANN, Ljubljana. 543 5 J H 0 0 e. kr. dvomi n V d J!"1 H k«1 r "s H A V A V A F. |VL I4ETSGHEK dobi vatelj 0 0 „PRI VELI TOVARNI" Resljeva oesta 3 LJUBLJANA Sv. Petra oesta 37 W »I % »I priporoča svojo velikiinsKo ziloso spomladanske konfekcije za gospode, dame, dečke in deklice. Najnltle cene. Postrežba solidna. ^ h66 te A. LUKIČ, poslovodkiaja. i 4 tJi »t jt*- <#, "»»-j*!! " •> a.^^-^Ias^ "^/.o.-1*-.. i Kupujte narodni Za mnoee dokaze srčneea sočutja povod.m bolezni in smiti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, -starega očeta brata itd., gospoda Jurija Veharja hišnega posestnika in bivšega mizarskega mojstra kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo tem potom vsem udeležencem naj-prisrčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnih vencev. B< g povrni ! Najprisrčr,ejše zahvaljujemo se tudi slavnemu slov. del. pevskemu društvu .Slavec" za prekjasno v srce segaječe petje. Vsem skupaj srčna hvala ! Ljubljana, dne 15. aprila 1907. Žalujoči ostali. Prodajalk j dobro izurjena v trgovini mešanega bhJ i ne pod 30 let stara, in 880 J (JiamnosešRe pomočnim sprejme takoj tovarna cementnih izda kov in umetnega kamenja Seb. Unter huber, Ljubljana, Dunajska cesta P rod ni* n» debelo in drobna Zahvala. Povodom prebridke izgube, ki nas je zadela s tako rano, nepričakovano izgubo treh nam predragih, nepozabnih članov naše rodbine, nam je bilo v nepopisno tolažbo sočutje, ki so nam ga izražali prijatelj' in znanci v tako n nogobrojnem številu. Posebno zahvalo pa izrekamo še vsem mnogoštevilnim udeležnikom pogreba, osobito gospodom uradnikom, poslovodjem ter paznikom c. kr. tobačne tovarne, slav. podpornemu društvu delavcev tobačne tovarne za spremstvo in krasne darovane vence; vsem gg. sosedom, prijateljem in znancem ter sploh vsem, ki so izkazali nepozannim pokojnikom zadnjo čast in nam lajšali trenutke nepopisne žalosti. 883 Bog plačaj stoterno vsem! Rožna dolina pri Ljubljani, dne 16. apnla 1907. Žalujoča rodbina M F i r m e z le lz kranjskega lanenega olja 161Q 100—7 J prodaja Adolf Hauptmann v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih baru flrnežev, lakov in steklarskega kie« ja. Največja zaloga karbolineja in gipsa. m t," ~ " - ~ m ™ Ljudska posojilnica. Ista je imela dnč 8. t. m. svoj XIII. redni občni zbor, pri katerem se je predložila bilanca za XI. upravno leto, t. j. za leto 1906. V sledečem podamo poročilo o upravi imetja imenovane zadruge v zakliučenem upravnem letu, ter nas veseli zamoči dokazati napredek v vseh strokah opravljanja. Mi zamoremo to zadrugo, kar se tiče hranilnega vlaganja, ker se vloge obrestujejo po 4'/•-•%, kakor tudi, posojil proti vknjižbi potom amortizacije, osobnega kredita, posojila v tekočem računu in eskontovanja menic, kar najbolje priporočati. Tozadevni računski zaključki so pri blagajni brezplačno na razpolago toliko časa, da ne poide zaloga istih. V sledečem podajemo ob roki številk pregledno sliko delovanja in napredka »Ljudske posojilnice« v upravnem letu 1906. Denarni promet leta 1906 je bil naslednji: Prejemkov K 27.528.899-06, izdatkov K 27,600.125-12, skupaj toraj svota prometa K 55,129.024 18. V upravnem letu pristopilo je nanovo 254 zadružnikov in izstopilo 38. Stanje koncem leta 1906: 2199 zadružnikov z opravilnimi deleži v skupnem znesku K 8796. Stanje glavnih deležev je bilo koncem upravnega leta K 5200. Hranilnih vlog se ic v upravnem letu vložilo K 4,113.573-90, vzdignilo K 3,363.638-33, ostane K 749.935-57. Stanje koncem leta 1905 ie bilo 11,073.624-15 in sklepom leta 1906 sc ie pripisalo obresti K 477.489-24. Stanje hranilnih vlog sklepom leta K 12,301.048-%. Predplačane menične obresti znašajo K .1309 -70. Zaostali davek znaša K 130-71. Ncvzdignjcne dividende znašajo K 190. Rezervni zakladi znašajo in sicer: glavni rezervni zaklad K 24.477 Of/a, razpoložni zaklad K 93.393 •563,4, posebna rezerva za izgube K 62.719T41/«, posebna rezerva za izgube iz hi potek arne kupčije K 44.618:36'/'.', skupaj K 225.208-09. ' Pcnzijski zaklad za uradno osobje znaša K 15.328-46. Vsa pasiva znašajo torej kron 12,559.211-92. Posojil na vknjižbo in proti poroštvu se ic v upravnem letu izplačalo K 1,069.893-52, vrnilo pa K 949.712-99, torej več izplačalo za K 120.180-53. Stanje koncem leta 1905 je bilo K 6,068.697-14, skupno stanje posojil koncem leta 1906 K 6,188.877-67. V tekočem računu se je v upravnem letu izplačalo K 21,531.418-88, sprejelo pa kron 20,248.100-48, torej več izplačalo za kron 1,283.318-40. Stanje koncem leta 1905 jc bilo: posojil K 4,039.087-57, pri raznih zavodih naloženo K 648.256-11. vlog pri nas pa kron 703.001-63, stanje torej 3,984.342-05, ostane koncem leta 1906 K 5,267.660-45. Menic sc je v preteklem letu eskompto-valo za K 568.954-70, vplačalo pa K 514.454-33 torej več izplačalo za K 54.500-37. Stanje koncem leta 1905 ie bilo K 193.875 '05, ostane koncem leta 1906 K 248.375-42. Vrednostni efekti so znašali koncem leta 1906 K 101.072-80. Račun nepremičnin znaša koncem leta 1906 in sicer: hiša št. 52 na Poljanskem nasipu K 46.607-32, odštevši dolg pri Kranjski hranilnici K 12.000, predplačane najemščine kron .51)3-81, '/•-•% odpisa od K 46.607*32 K 233.03 jc K 12.536-84, skupaj 34.070-48. Stavbišče v Miklošičevi ulici K 21.308-40 in K 34.327-13, vrednost raznih drugih zemljišč K 409.414-60, zaostale najemščine, druge terjatve, razni pridelki itd. K 23.072-90, odštevši predplačane najemščine. odpisi in drugi dolgovi K 801-8.3, torej skupaj K 521.392-68. Vrednost inventarja po odbitku 10/« obrabe .ic znašala koncem leta K 4295-83. Vseh aktivnih zaostalih obresti pa ie bilo koncem leta 1906 K 56.914-94. Razni do konca leta še ne zaračunjeni na račun »pro diverzi« vknjiženi denarni izdatki znašajo K 3780-32. Gotovina v blagajni jc znašala 120.24n K 62 vin. Pcnzijski zaklad za uslužbence naložen na naši lastni knjižici št. 8388 je znašal z obrestmi vred K 15.328-46. Terjatve od prodanih po-setev znašaio K 74.954-83. Vsa aktiva znašajo torei K 12,602.899-02. Ako odbijemo od te svote navedena pasiva po K 12,559.211-92, ostane za upravno leto 1906 čistega dobička K 43.687-10, kar se porabi po §13. pravil nastopno: Najprej se odračuni 10% t. j. K 436-71 na korist splošnemu rezervnemu zakladu; potem sc pokrije 5% dividenda glavnih deležev K 260 ostanek K 39.058-39, s katerim je svota čistega dobička K 43.687 10 pokrita, se pa razdeli tako, da pripada prva polovica rezervi, druga polovica pa razpoložneinu zakladu. Glede prve polovice v znesku K 19.529-19/a bode v smislu § 13. pravil načelstvo občnemu zboru predlagalo, da naj sc ta svota vporabi za posebni rezervni zaklad za pokritje morebitnih takih glavničnih izgub iz hipotekarne kupčije, ki se ne dado pokriti iz tekočih upravnih dohodkov dotičnega leta, v kojem bi se taka izguba pripetila. Po predstoječem se sklepom leta 1906 lastna glavnica posojilnice zračtmi nastopno: Rezervni zaklad iz leta 1905 K 24.477-01 /■-•, prirastek iz leta 1906 K 4368 71; razpoložni zaklad iz leta 1905 K 93.393-56"/», prirastek iz leta 1906 K 19.529 19'/=; posebna rezerva za glavnične izgube 62.719 14'/«; posebni rezervni zaklad za izgube iz hipotečne kupčije iz leta 1905 K 44.618-36'/a, prirastek iz leta 1906 K 19.529 19'/•-•; pcnziiski zaklad kron 15 328'46; deleži K 13.996. Svota lastne glav niče K 297.959-65. Z zgradbo posojilničnega doma sc bode v letu 1907 definitivno pričelo, ter posojilnica upa svoje uradovanje v istem pričeti vže tekom leta 1908. Iz slovanskega sveta. sl Za okrašenje hiš s cvetlicami. Magistrat Kraljevega gradca na Češkem jc pozval prebivalce mesta, naj okna svojih stanovanj okrase s cvetlicami. Naj bi tudi Ljubljana sledila temu lepemu vzgledu. sl Vesti iz Črne Gore. Ko sc je na Črni Gori uvedla ustava, nastale so tudi razne politične stranke. S tem ni rečeno, da v dobi absolutizma ni bilo nobenih strank; stranke so bile tudi, ali niso imele formalnega znamenja. Sedai sta pa na Črni Gori dve glavni politični stranki. Ena stranka se imenuje narodna stranka, ki ima v sebi vse pogoje zdrave politične stranke, ker se drži načela, da je le tista stranka narodna, ki ima nc le politični, ampak tudi gospodarski značaj. Stranka je osnovana na demokratični podlagi ter nastopa vselej kot radikalno - demokratična stranka. Nasproti tej stranki stoji maloštevilna stranka, ki se more imenovati reakcionarna, ker teži kakor piše črnogorski list »Narodna Mi-sao« — za feudalizmom in plutokracijo. Le-ta stranka nima nobene bodočnosti. Vest o usta-novljenju iu organiziranju narodne stranke je bila sprejeta po celi Črni Gori z velikim navdušenjem. — Kakor sc iz letošnjega državnega proračuna razvidi, izda letos črnogorska vlada v podoro obrtnije iu narodnega gospodarstva 42.350 K več nego lani. To je sicer hvalevredno, ali »Nar. Misao« si želi. da bi se ta svota v resnici dobro porabila. Dosedaj se ta denar ni rabil prav; izdajal sc .ie za stvari, od katerih ni bilo nobene koristi. Tako na pr. kupovali so se plemenski biki, ki so životarili v napol podrtih in vlažnih hlevih ali pa so bili bolni. — Narodna skupščina jc enoglasno sprejela predlog G. Šobajiča in L. Jovoviča, po katerem se bode v Nikšiču odprla strokovna trgovska šola, ki bode edina strokovna šola v Črni Gori. — Črnogorci se redko pečajo z rokodelstvom in trgovino; namestu, da bi sc posvetili tema vejama narodnega gospodarstva, rajši se izseljujejo v Ameriko in drugam ter pustijo, da se tuji rokodelci in trgovci naseljujejo v Črni Gori ter sc obogatijo, med tem ko domači prebivalci v tujini životarijo. Da sc ta nedostatek v črnogorskem narodnem gospodarstvu odstrani, ustanovilo se je I. 1903 v Cetinju društvo v podporo rokodel-stv in trgovine, ki je dozdaj nabralo 15.000 K; društvo bode pošiljalo nadarjene dečke v tuje kraje, da se izučijo rokodelstva in trgovine. Ko sc pozneje vrnejo v domovino, bodo iim društvo pomagalo začeti izučeno rokodelstvo in trgovino. sl Vseslovanske razglednice. Na moravskeni Velegradti, kjer sta delovala slovanska apostola sv. Ciril in Metod, sc je izdala krasna slovanska razglednica, ki zasluži, da sc pri vseh slovanskih narodih razširi, tembolj, ker en del čistega dobička sc bode daroval v korist zatiranih pobratimov na Slovaškem. Razglednica jc slovanska trobojnica, ua kteri je staroslovanska podoba sv. Cirila in Metoda; zgoraj nad podobo jc češka prošnja za ohranitev ciril-inetodijske dedščinc (»Dedictvi Otcu zachovej nam, Panc!«), pod to prošnjo ie geslo .1. J. Strossmayera (»Sve za v.ieru i za domovinu«); spodaj pod podobo je izrek Slomšeka (»Naš materni jezik je varh prave vere!«) in poljska prošnja »Ojezyznewolnočč racz nam wroeic, Panic.« Razglednice prodaja Metod Melicharek, Vclehrad na Moravskeni. (10 komadov za I K 20 vin.) :;! Industrija v Srbiji. V Belgradu se je osnovalo akcijsko društvo »Srpska fabrika stakla«, ki razpolaga z glavnico 100.000 dinarjev. sl Sedemdesetletnico bode obhajal 25. in 26. aprila slavni hrvaški skladatelj Ivan pl. Zaje. Pripravljajo sc vsa hrvaška društva, da slavljenca proslave kar najlepše. sl Pruska obsodba. Pred okrajnim sodi ščem v Šremu sc je vršila obravnava proti poljskemu župniku Okonjevskemu, ki je bil tožen, »ker je pozival k preziranju vladnih ukazov in raz prižnico kritiziral vladne ukaze tako, da ie bil javni mir v nevarnosti.« Zup nik Okonjevski jc bil obsojen na 4 tedne za pora kot glavna priča jc bil učitelj iz njegove župnije. Od vseli prič jc samo ta priča bila prepričana, da župnikove besede raz prižnice so mogle provzročiti motenje javnega miru! sl Nov napad na pruske Poljake. V nem škeni državnem zboru pride v razpravo predlog o personalnih mesto sedanjih realnih kon cesijah za lekarniško obrt. Ako predlog postane zakon, bodo Poljaki občutno zadeti. Po svetu. Podpiranje dobrega tiska. V Neaplju je izdal dr. Fcrrandina zbirko sestavkov, ki so jih nekatere spisali kardinali in drugi cerkveni dostojanstveniki. Knjiga ima naslov »Dobri tisk« in hoče okrepiti katoliški tisk. Zbirko jc počastil sv. Oče z lastnoročnim pismom ki slove:: »Vspričo nebrzdane prostosti sovražnega tiska, ki napada večne zakone resnice in dobrega in jih hoče omajati, blati cerkev in vceplja v srca kali najpogubnejših naukov, zastrupljajoči!! duhove, goječih strasti in otemnujočih razum, vsakdo lahko izpre-vidi, kako ic neobhodno potrebno, da se to kar sovražnik zlorablja, obrača v korist cerkvi in družbi. Ne moremo si kai, da nc bi glasno hvalili katoliških pisateljev, ki stremijo za tem. da slabi tisk uničijo z dobrim; da pri težavah iti ovirah, ki se pojavljajo vedno pri vsakem dobrem delu, ne upade pogum, podelimo vsem svoj blagoslov, da iih bo Gospod podpiral v boju in jim naklonil bogato pomoč nebeških milosti. Dano v Vatikanu 24. marca 1907. Pii X.. papež. Občinski svetnik v zaporu. Nekega mestnega očeta v Bredi so na cesti radi javne pijanosti aretirali in zaprli. Ko se je v zaporu prespal in ga je stražnik izpustil, se jc nakrat zavedel svoje časti kot občinski svetnik in dostojanstveno je rekel: »Ker sem pa ravno že tu, bom pa pregledal kake so celice.« Stražnik je naredil debele oči, a končno je le moral ustreči želji vestnega mestnega očeta in ga voditi po zaporih. Dragocenosti sodobnih vladarjev. Kralj Edvard nosi le malo dragocenosti in je v tem oziru zelo skromen. Navadno nosi kra-vatno iglo v podobi bisera, podkve ali navadnega zlatega prstana. Na prstu ima le pečatnik, v manšetih pa čisto navadne gumbe, na desni roki pa težko zlato zapestnico. Prejšnji španski krali si je nadeval zlat ovratni me-daljon, kralj Milan pa je privezaval na desni gležetij zlat trak. Neprevidnost. V Strassburgu je streljal zobozdravnik Dreyfuss z flobertovko tiče. Katje opazil na oknu sosednje hiše mlado soprogo svojega prijatelja, lastnika tiskarne, Knechta. Meneč, da puška ne nese tako daleč, je pomeril nanjo iu sprožil. Strel pa ie zadel gospo v srce in je kmalu potem umrla. Dreyfuss se je javil sam sodišču. Šola za vedeževalke. V Berolinu nameravajo ustanoviti šolo posebne vrste, namreč za vedeževalke. Sprejemale sc bodo v pouk le ženske, ki se jim more zaupati. Šolsko poslopje stoji v nekej ozkej ulici severnega Be-rolina. Šolo vodi izvežbana vedeževalka, ki uči svoje učenke, kako sc prerokuje iz navadnih, spiritistiških, ciganskih in »Lenormaud« kart. Ostali predmeti v tej izvaurednej šoli so »znanstveno poznavanje duhov«, prerokovanje iz kavine gošče, svinca, letanja ptic in ja-.iec, O »prerokovanju iz jajec« bo predavala »slovita« vedeževalka. Časopisje zahteva, da proti tej »šoli« nastopi policija. Sin nemškega cesarja — ameriški študent. Poroča se, da namerava nemški cesar letošnjo jesen poslati svojega sina princa Oskarja na Carvardsko univerzo v Ameriko. Tja pošlje tudi Roosevelt svojega sina. V Ameriki bo študiral dva semestra. Umrl je vsled slepega črevesa sin prejšnjega ministrskega predsednika francoskega Combesa, Edgar Combes. Nov zimski šport za otroke. Zvončki zvonijo pogrebno pesem snegu - celo v Ljubljani ga ni dosti več — in zadovoljstvo nas obhaja, ko gledamo naravo, ki se je začela odevati v pomladno krasoto. Zopet nov vir veselja za mladino. A tudi zima ima zanjo svoje čare, kar sc je pokazalo zlasti v Švici. V mestu Cliaux-dc-Fonds je zapadel dva metra debel sneg. Ustavljen je bil ves promet, zaprte seveda vse šole. Otrokom jc bilo dolgčas doma, a prebrisane glavice so si znale pomagati. Sneg je jako mehko gradivo in jeli so iz njega staviti najrazličnejše zgradbe. Prijatelj mladine jc razpisal tri nagrade za stavbe, ki jih izvrše otroci, stari manj kot 15 let. Javilo se jc 60 konkurentov. Domišljija je dobilo konkreten izraz, iz tal so vzrastle pod rokami mladih umetnikov najantastični stavbe, ki niso kazale ravno slabega, okusa. Seveda je bilo največ raznih gradov in podobnih »lnonumentalnih« stavb, kar je seveda razsodnikom delo jako otežkočilo. Gledališka cenzura ua Turškem. Italijanski igravec de Sanetis, ki je nedavno s svoio družbo nastopil v Carigradu, poroča zanimive stvari o turškej cenzuri. Dekoracije so stare žc 15 let in v vseh igrah vedno iste. Cenzura je v rokah dveh ministrskih komisij. »Polkovnik Brido« je bil zaplenjen, ker je polkovnik, a o vojaških stvareh se ne sme ničesar govoriti na turškem odru. V Sudermannove.i »Časti« sem izgovoril besedo cesar in zato dobil od cenzorja ukor. Ibsenovim »Pošastim« sem moral izpremeniti naslov v Osvald, ker na Turškem pošasti niti še imenovati nc smejo. »Otelo« jc »Ljubosumne/..« »Hamlet« se sploh ne sme igrati, ker sc v tej igri ubije kralj, v »Carnienu« sta se morali besedi gorska svoboda izpremeniti v gorska krasota. Mnogokrat črta cenzor tako brczmiselno, da nastanejo največje neunosti in oslarije. Železniška nesreča. Brzovlak Oršova-Szegedin jc pri postaji Dorozsma ponesrečil. Več vozov je skočilo vsled neke poškodbe na osi poštnega vagona iz tira ter se razbilo. Deloma razbit je spalni voz. Ubiti sta 2 osebi, zakonski par, ki se je nalia al v spalnem vozu, tri osebe so težko, 20 oseb pa lahko ranjenih. Nov način narkoze. Dosedaj so se bolniki narkotizirali s klorofornioni in etrom. Profesor Leduc v Nantesii poizkuša uvesti narkozo z elektriko. Poizkusi pri živalih so se mu dobro obnesli. Dal se ie tudi sani narkotizirati in je izjavil, da je spanec, povzročen po elektriki, zelo miren in brez neprijetnih posledic. Zdravje vsled njega ne trpi prav nič. Avtomobil kot poštno prometno sredstvo. Trgovsko ministrstvo že dolgo namerava vpeljati v poštni promet avtomobile. Po njegovem ukazu dela dunajska pošta poizkušnje, iu uspehi so tako povohii, da bodo splošno vpeljali avtomobil v poštno službo. Trgovsko ministrstvo jc zato nakazalo 30.000 K za nabavo 14 motornih koles za Dunaj iu več za Prago, Gradec, Linec in Išl, ki bodo izgo-tovljena do začetka junija in takrat prišla tudi v promet. Ze od 21. marca vozi v dunajski poštni direkciji na dan devetkrat Voz za zavoje, ki ima vsebine 5-7 nr' in more nositi 1500 kg. Največje število zavojev pri eni vožnji je znašalo 220. Trgovsko ministrstvo pa namerava vpeljati tudi avtomobilne poštne črte, ki bodo največje važnosti. Deloma bodo vpeljali pri žc obstoječi vozni pošti na vseh črtah avtomobile, deloma pa uvedli nove proge, na katerih bodo vozili z avtomobili, ki bodo imeli prostora za 20 oseb iu bodo stali po 20.000 kron iu prevozili na uro 20 km. Država bo skrbela za potrebno glavnico in promet. vendar bodo morale prizadete občine jamčiti za amortizacijo in obresti. Ministrstvo jc nameravalo izpeljati avtomobilno poštno progo iz Kremsa v Gfohl in proračuni so pokazali, da bi se obrestovala. Prizadete osebe m zastopi so izjavili, da izvedejo načrt na lastne stroške in so vložili na ministrstvo prošnjo, naj iiin prepusti prevažanje pošte proti letni odškodnini, čemur je ministrstvo ugodilo. Občina Gmiind je dobila od ministrstva dovoljenje, da sme na progi iz Gmiinda do kolodvora vpeljati promet z električnimi avtomobili. Politična oporoka dr. Luegerja. Po prejemu sv. zakramentov je, kakor znano, v svojej bolezni dunajski župan naredil oporoko, ki pa ne govori samo o njegovem skromnem premoženju, ampak izraža več želja, ki tvorijo skupaj njegov politični program. — Med dunajskimi občinskimi svetniki kroži vest da je v svojej oporoki dr. Lueger izrazil prošnjo, naj mu za naslednika postavijo magistratnega ravnatelja dr. NVeiskirchnerja, ker ie najbolj on sposoben za to mesto. Jako prisrčno se župan spominja v oporoki tudi občinskega svetnika dr. Klotzberga. Svo.io stranko prosi nai mu vedno ostane hvaležna, ker sc je izkazal v njegovi bolezni kot pravi prijatelj županov. Izobrazba francoskih novincev. Neki stotnik se je hotel prepričati, kako globoko v duši naroda jc vtisnjena slika nesrečne Jeane d Are m vprašal več novincev, kaj vedo o njej. Prvi: »Francoska kraljica, ki so jo leta 1871) sežgali Prusi.« Drugi: »Viteška gospa iz dobe Henrika V, umrla na nekej skali.« Tretii je nekoliko pomislil. »Jeane d' Are? Slaven mož, ki se je bojeval.« Bolj kratko se je odrezal četrti: »Junakinja dneva.« Pri nadaljnem izpraševanju se je izkazalo, da novinci ravnotako malo vedo o Napoleonu I. Izmed 115 novincev iili 60 ni vedelo niti njegovega imena. Drugi so ga zamenjali z Boulangerjem. Nekateri so menili, da je bil to mož, ki je storil Francoski mnogo dobrega. Ko so istega moža vprašali kdo ie Thiery, se je junaško odrezal: To je dotičnik, ki jc v dirki Gordon-Benett prvi prišel na cilj z vozom Wichard-Brassier št. 5. To so uspehi moderne francoske šole. Novice iz Amerike. Štrajkati namerava 47.000 železničarjev. Vzrok slaba plača. Ravno tako namerava iz istega vzroka štrakati nad 6000 linijskih voznikov v Bostonu in okolici. Pričelo pa jc s štrajkom že 2000 krojačev zimskih sukeiij. Nedavno sta poročila dva duhovnika na meji med državama New York iji Vermont Jos Chalmersa in Emilijo Norton. Ženin je stal v eni, nevesta v drugi državi, roki sta bili sklenjeni ravno nad mejo, prvi duhovnik je izročil ženo možu, drugi moža ženi in poroka jc v obeli državah veljavna. — V Altoni je črevljar John EUmore izumil novo tekočino, s katero se polije premogov pepel, ki potem gori mnogo intenzivnejše kot najboljši premog, pri čemer se prihrani tudi 60 do 75 odstotkov kuriva. Elhnore jc izumil tudi ploščo, ki prepreči raztegnitev železniških re I -sov iu povzroči, da še enkrat tako dolgo trajajo. Vrhutega je izumil tudi pripravo, s katero se je mogoče rešiti iz goreče hiše. Aparat sc lahko nosi v žepu. Narodno premoženje prebivalcev Zedinienih držav Severne Amerike znaša 107.104,192.410 dolarjev. - V zad-nicin četrtletju 1906 se je izkrcalo v Ne\v Vorku 297.268 izseljencev, to jc 50.000 več, nego isto dobo 1905. Koncem leta 1906 je bilo 14.352 delavcev brez dela. — V Pittsburgu je nastala taka vročina, da jc toplomer kazal 80 stopinj. Nju.iorški žid Samuel zahteva od avstrijske vlade 100.000 dolarjev odškodnine, ker so ga vtaknili v vojaško obleko, ko je bil v Lvovu. V Zapadni Ameriki so silni nalivi. Povodnji ovirajo promet ali pa so že pretrgale vsako zvezo. Dva milijona frankov ukradel. Na parniku »Savoye«, ki vozi med New Yorkom in Hav-rom, je bilo zadnji čas ukradenih denarnih pisem v vrednosti dveh milijonov frankov. Pariški policiji sc jc po dolgem iskanju vendar posrečilo, da je dobila zvitega zločinca v roke. 17. januarja .ie parnik zopet zapustil New York in vozil seboj 2329 vreč navadnih priporočenih in denarnih pisem. Ko ie dospel v Havre, so pregledali pošto, ni manjkala nobena vreča, pač I28 denarnih pisem. Sum je takoj padel na nekega potnika Rousseaua, ki se je jako skrivnostno obnašal in bil vsled tega aretiran. Zadnji čas jc iako veliko izgubljal pri dirkah, potem se jc peljal v London, odkoder se ie vrnil z velikimi vsotami. V kov-čegu so našli le popotne potrebščine, v žepih pa so dobili amenkanske vrednostne papirje v vrednosti 240.000 frankov, ki so bili ukradeni na »Savoye< . Rousscau je dejanje priznal, ni pa hotel povedati, kako ie dejanje izvršil. izgrebli so na zahtevo državnega pravd-ništva v Černovicali truplo pred dvema mesecema umrlega sanitetnega svetnika Jožefa Lazarusa, ker sumijo, da jc bil zastrupljen od svoje bivše strežkinje Marije Rozak. Cesar Viljem izgubil pravdo. Cesar Viljem nemški ie v Roniintcnu. kjer se nahaja njegov lovski dvorec, neki hotel, ki je cesarska last, das za dvanajst let v najem nekemu Kahvcitu. Ker se je cesar s Kahvcitom pred letom spri, mu ie hotel odtegniti koncesijo. Sodišče je cesarjevo tožbo zavrnilo. Nemška cesarica ie doposlala za letošnjo veliko noč v Jeruzalem tri velike srebrne iu bogato pozlačene patenc in sicer eno oo. benediktincem, eno katoliškemu o. Šinitu m tretjo protestantovskemu pastorju. Da sta dva katoliška duhovnika obdarovana in odlikovana od protestantovske cesarjce, vlada med jeruzalemskimi protestanti vidna uevolja. flFl ftll&lf JI nRII^RA znndEHiHnroviiiiEiziiLEOh ■ Mr I HUJI^P TRG v LJubljani, telei. SLri). = s izborno pivo v sodcih in steklenicah. = Zalog« v Spodaj! Šiški, tolofona it««. 187. Naznanilo in priporočilo. Ker sem svo.e tesalisče in lesno skladišče opremil ter vse na novo uredil, se priporočam v izvršitev vseh tesarskih del9 kakor: strešne stole, cerkvene strehe, zvonike, kupole, verande, ledenice, mostove, ter cestne in vodne stavbe, kakor tudi vsa popravila itd. Izdelujejo se tudi načrti, spadajoči v stavbno stroko. Franc Pust, 44010 mestni tesarski mojster, Streliške ulice, Ljubljana. Sprejmejo se zidarji za t r a j n o delo pri zidarskem mojstru Martinu Repe, pošta Gorje pri Bledu. 848 3-3 Nova oprava. Bsržunasteodeje, preproge, podobe in stekleno blago za mali salon in spalnico, takoj proda radi preselitve mlad samski gospod po ugodni ceni. — Vpraša naj se pri Aleks. Ku-strinu, Ljubljana, Kolizej, vrata 109- 840 3 -2 ic/'*. V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod i pomožnega društva icsg registrovane zadruge z omejenim poroštvom v Ljubljani, Židovske ulice štev. 8 sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne ter od pol 3 do 51/2 ure popoldne s 4I|2 OU —— 22 26 33 t^ž^t^š (BčvctnišRo pisarno s^^s^ž^ ? je dne 8. t. m. otvoril fir. van SRet v Gorici, 7re re stev. 19, 1. nadftr. 8'9 2—2 obresti, brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo samo plačuje. Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 126.305 K \MWA[IZZIXZZZZZZZIZXZ - FR. ČUDEN, nrar in trgovec v Ljubljani. Samo nasproti frančiškanske cerkve. Častiti ii. ženini In nevssM Največja in najbogatejša zaloga lepih zakonskih prstanov, uhanov s krasnimi briljanti itd. Lepe stenske ure in budilke, jako lepe in nove oblike. Največja izbira namizne oprave, nastavkov itd. vpravem srebru in China-srebru. Vse po najnižjih oenah in najlepši obliki. Na zahtevo reliki cenik s koledarjem in posebej še cenik za China-srebro tudi po pošti Iranko in zastonj. Zlata 14 kar. anker rem. ura, bije četr- tinke in ure gld. 75. ista s trojnim zlatim pokrovom gld. 95. Sliki enaka 80 g v zlatu težka, s tremi močnimi pokrovi, bije minute, če-trtinke in ure, kaže mesece, tedne, dni in luno gld. 230. Vabi in se priporoča za obilni obisk 131—2. Fr. Čuden, urar in trgovec na drobno in debelo v Ljubljani samo nasproti frančiškanske cerkve. m k N t M Podružnica c. Kr. priv. kreditnega zavoda za Mno in obri (prej banka L. C. Luckmann) = v Ljubljani, Franca Jožefa cesfa šfev. 9 = delniška glavnica in rezervni zakladi kron 183,000.000 se bavi z bančnimi in menjalnimi operacijami vsake vrste, kakor, z nakupovanjem in prodajo tuzemskih in inozemskih rent, zastavnih pisem, delnic, srečk, valut in deviz, preskrbuje in deponuje ženitovanjske kavcije, prav tako tudi službene kavcije in vadije za udeležbo pri ponudbah, prejemlje v hranitev in varstvo vrednostne papirje ter oskr buje njih upravo in revizijo pri izžrebanjih, zavaruje srečke proti kurzni izgubi, izplačuje kupone in izžrebane vrednostne papirje pri svoji blagajni, in dovoljuje predujme na vrednostne papirje in sprejema borzna naročila za tuzemske in inozemske borze, prejemlje vloge za obrestovanje proti vložnim knjižicam na tekoči račun in na giro»konto, ter dovoljuje imetnikom takili računov da smejo tudi z vso svojo imovino razpolagati potom čeka a vista, izdaja obrestonosne blagajniške liste, dovoljuje kredit na tekoči račun, eskomptuje v tuzemstvu in inozemstvu izplačne menice ter jih prejemlje za inkasovanje, prepušča plačilna nakazila, ter izdaja kreditna pisma za vse kraje tuzenistva in inozemstva, daje vestna navodila za nalaganje vsake glavnice. 725 15-8 Podružnica 8 v Delniška glavnica 1 1 1 K 2.000.000. 1 1 ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem knrzn proti poljubnim mesečnim odplačilom, dovoljuje predujeme na srečke in druge vrednostne papirje. Zamenjava valute In novce po dnevnem kurzu, diskontuje kuiantno devize Vloge na knjižioe in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po 4' aikih lirah. Podružnica g v Celovcu, s 1 Rezervni fond 1 1 1 1 1 K 200.000. 1 1 ■