jl/vj/MS' /j-o"/Yv^ /■(*''■ #' ^ b<^JX /6^- . Ft^i'115 sh^i #ot 4» , r. Ai)^U^/ W'uO' ^4- fK MM’ r^^^tioL /mn ^^t/vvjSS^A^' Jr^o^o- id|r>V^ l/v\ ^ if/v&vvi u (MoAsr mMf gladilo učenčev os tone inidaric PTUJ (5 ŠTUOUSKI gjj \\^ ODOEtHK 55/ ^21 ^30-D IV 6. M&9 NARAVOSLOVNI DAN Sončni žarki so komaj prodirali skozi debelo megleno odejo, ko se je naš avtobus vzpenjal do prvih smrek Pohorja. Bil je lep,sončen dan, še se je poznalo poletje. Izstopili smo iz avtobusa in kar stoje malicali. Rosa nam je močila čevlje, ko smo prišli do stare cerkve svetega Bolfenka. Dogovorili smo se, da bo dolga gozdna učna pot trajala dve uri in da bomo prehodili tri kilometre. Smreke so nas sprejele v svoj hlad in veseli smo stopali proti prvi postaji in se sladkali z bomboni. Tu smo si ogledali listnati gozd. Najpogostejša je bila bukev, zvedeli smo tudi za škodljivce in kako škodujejo drevesu. Vedno višje smo prihajali in gozd je postajal pretežno iglast in tudi temnejši. Vseh postaj se ne spomnim več, ampak ko smo hodili proti zadnji postaji, je bila pot vedno bolj strma in prepredena z drevesnimi koreninami. Dovolj je bilo, da sem pogledala za porednim ptičkom, pa sem se znašla na tleh. Padla sem nerodno, saj sem se z roko udarila ob oster kamen. Požrla sem solze in nadaljevala pot. Na vrhu nas je pričakoval velik razgledni stolp, vendar nanj nismo mogli iti, ker ni bil še dokončan. Zahvalili smo se voditeljici in sami nadaljevali pot. S polnim tekom smo tekli do avtobusa. Zelo nam je bilo všeč, ko je z nami tekla tudi naša razredničarka. Zadihani smo stekli v avtobus, malo smo pomalicali in se odpeljali v Maribor. Akvarij me ni presenetil z raznovrstnimi morskimi živalmi, ker sem ga že večkrat obiskala. Zanimiva pa mi je bila črna vdova, ki smo se jo na morju bali srečati. Kot večina izletov se je tudi ta končal z veselo igro v mariborskem mestnem parku, kjer smo poskušali skakati čez potok. Mateja Cegnar, 6.a Z zelenimi lasmi se ovija, zapiha veter gor in dol, meče lase naokol. (BZajg) 2 HALOŠKA PLANINSKA POT, ALI MEŠANICA SVETE ANE, ŠVABOVEGA, GRADU BORL, BLATA IN SONCA Tovariši učitelji so se odločili, da bo športni dan. Vsak se je moral priključiti eni od štirih skupin. Jaz sem se odločila za »Haložane", katerim so poveljevali dva učitelja in tri učiteljice. Zjutraj smo se vsi skupaj naložili v dva avtobusa in se odpeljali do borlskega mostu. Naprej smo odšli peš. Stopili smo na blatno pot in se pogrezali do gležnjev. Bilo je zanimivo opazovati, kako je vsem skupaj drselo. Na boljšem je bila le tovarišica za angleščino, ki je imela visoke pete, s katerimi se je zapikovala v zemljo. Vendar pa nas take malenkosti niso mogle spraviti v slabo voljo. Vso pot smo se šalili-. Veselo razpoloženi smo prispeli do cerkve Svete Ane, kjer nam je prijazna ženica prinesla poln škaf jabolk. Takoj smo ga spraznili. Tam smo pojedli tudi svoje malice. Odšli smo naprej mimo vinogradov, skozi gozd in prišli do Švabovega. Spet smo počivali. Zal pa je bila gostilna zaprta. Zemljepisni tovariš je pokazal možnar t s katerim se poka za veliko noč. Zraven je tudi povedal, da je to največji zgrajeni možnar. Nato smo spet jedli, kar je pač kdo imel, in skakali z Romanino super kolebnico, ki sama sešteva skoke. Ko smo se odpravljali, smo naenkrat pogrešali Romano, Branko in Patricijo. Tovarišica za angelščino jih je šla iskat in jih kmalu pripeljala nazaj. Ko smo jih vprašali^ kje so bile, so povedale, da so posnemale angleške turiste in se skozi gozd spustile v vas . Temu smo se seveda nasmejali. Namenjeni smo bili na grad Bori. Vso pot smo veselo prepevali. Ko smo prispeli tja, smo se najprej vsi zapodili v gostilno in vsevprek naročevali stile, swinge in sladolede. Da, tudi sladolede. Zelo čudno, skoraj ne gre skupaj kombinacija marec-sladoled. Pa vendarle, kaj moremo, če sije marca avgustovsko sonce in če se tudi naravi kdaj skisajo možgani. Obiskali smo še žabe, ki so domovale v bazenu zreven gradu. Veseli in zadovoljni smo se spustili po hribu in prispeli do avtobusov, ki sta nas že čakala. Petra Zaranšek, 6.b JEŽEK Eekega večera smo brat Robi, Jaz in pes Bobi našli Ježa. Moj pes ga Je že drugič našel. Toda ta Je bil mlajši. Pes je ves nor tekal okrog ježka in milo cvilil. Kajti renčati ni upal nanj, ker se je bal njegovih pikajočih bodic. Ko je pes kar naprej cvilil, sem šla k njemu in psa v naročju odnesla v garažo. Le tako sva z bratom lahko čisto prestrašenega ježka, zvitega v klobčič, odkotalila nazaj v travo. Zdaj se boste sigurno vprašali, zakaj nisem vzela ježa s seboj. Re, nisem ga vzela, ker: DIVJE ŽIVALI SODIJO V NARAVO ! Mihaela Oajnko, 4.a Čez noč pred hišo bedi, da gospodar mirno spi. (S9cT) SVET OKROG NAS Zrak, voda in sonce so vir življenja. To so vedeli ljudje že v daljni preteklosti. Danes pa, kot da smo na to pozabili. Obnašamo se, kot da je narava neuničljiva. Ko so moji starši hodili še v šolo, so se kopali v Dravi. Danes si zares ne morem predstavljati kaj takega. Vse naše reke, z redkimi izjemami, so onesnažene. Naravne kemične odplake iz tovarn počasi vztrajno uničujejo naš vodni, živalski in rastlinski svet. Iz tovarniških dimnikov se valijo ogromni oblaki strupenih snovi in plinov. Industrija da, a ne za vsako ceno. Ne bi je smel plačevati človek. Žveplov dioksid, ki ga vdihujemo še posebej v mestih, je že zdavnaj prekoračil dovol -j eno količino. Marsikje otroci rastejo z antibiotiki.. Žveplov dioksid vztrajno najeda človekovo zdravje. Ko pričnejo umirati gozdovi, se komaj zavemo, kako malo smo storili za zdravje vseh nas. Ponavadi za zračne in vodne čistilne naprave zmanjka denarja. Kot da človek ne bi razumel, da je narava ena sama. In še kupi najrazličnejših odpadkov in neurejenih odlagališč povsod. Kako je mogoče, da ob tem ne pomislimo, da so tudi odpadki še kako koristni. So lahko nov vir energije ali pa snov za predelavo. Človek se bo moral odločiti, ali za ohranitev narave in zdravja ali pa bo nezadržno drsel v pogubo. Črtomir Štern, 5-b MRTVA SRNA V GOZDU Nekega dne sva šla s prijateljem v gozd na sprehod. Ko sva že nekaj časa hodila, sem zagledal ustreljeno srno. Ležala je v luknji. Videla sva njene rane. Dolgo sva hodila okoli nje in se pogovarjala o njej, kako je trpela. Pri srcu nama je bilo hudo in obema se je smilila. Zakopala sva jo, da ne bi smrdela. Rado Stropnik, 4.a RADI IMAMO NARAVO Narava so gozdovi, vrtovi, rastline, živali. Sašo V naravi sije sonce in je toplo. Narava je lepa, ker so cvetlice pisane in trava zelena. Andrej Kadar grem v gozd, je tam boljši zrak. Nekateri se podpišejo na mlada drevesa. Tina V naravo ne smemo odmetavati smeti. Valerija V naravi lahko naberemo cvetlice,ampak zelo malo. Maja 2.c RANJENA VEVERICA S prijateljem sva se dogovorila, da se odpeljeva s kolesi do vikenda. Vožnja je bila naporna. Naenkrat sem zagledal veverico, ki je ležala na cesti. Približala sva se ji in videla, da je ranjena. Zavila sva jo v bundo in se hitro odpeljala domov. Odnesla sva jo k veterinarju. On nama je povedal, da ni nič hudega. - 5 - Nekaj časa sem jo imel doma, potem sem jo odnesel nazaj v gozd. Veverica je veselo skakala od veje do veje. -^ila je zadovoljna. Matjaž brni go c, -l.a ČIŠČENJE OKOLJA Aprila smo se otroci našega razreda s tovarišico dogovorili^ da bomo očistili nesnago in pobrali papir okrog šole. Vzeli smo vreče in vanje dajali: papir, steklo, cigaretne škatle in še mnoge odpadke. Po končanem delu smo bili zelo izmučeni, a veseli, da je okoli šole lepo. Od tedaj ne vržem več nobene smeti na tla. Je pa vrže kdo drug, ga opozorim. Branka ^ajšek, 4.a IZLET Nekega dne, ko smo s taborniki bili na izletu v gozdu, smo se učili o varstvu okolja. Ta dan smo se veliko naučili. Tako kakor nas je učil inštruktor, smo delali na vseh izletih. Enkrat, ko smo se sprehajali po gozdu, smo naleteli na izletnike, ki so počivali in malicali. Zapomnili smo si to mesto. Srečali smo mnoge živali: ptice, srno in druge živali. Opazovali smo mah, praproti in druge rastline. Ko se je pričelo mračiti, smo šli nazaj. Izletnikov ni bilo več tam, bil pa je kup odpadkov. Takoj smo pričeli pospravljati. Odpadke smo dajali v vrečo, ki jo je imel tovariš vedno zraven. V temi smo prišli do šotorov. Pozno v noč smo se pogovarjali o naravi, ki jo sami zanemarjamo. Simon Puhar, 4.a Podobna polkrogu je, v pisanih barvah preliva se, vidimo jo takrat, ko sonce in dež ooljubita se. (botjabm) ZBIRAMO PAPIR ^ani in tudi letos tje naš razred prvi pri zbiranju papirja. Vednot ko je na oglasni deski plakat, smo napisani z rdečim. To pomeni, da smo prvi. S sošolci se dogovorimo, kje in kdaj se dobimo. Potem pa gremo zbirat papir. Zbiramo ga po hišah, trgovinah in v nekaterih podjetjih. Ko je voziček poln, ga odpeljemo v šolo. Ko ga stehtajo, pride ponj tovornjak. Tako koristimo sebi, čistimo okolje, tovarna pa dobi surovine za nov papir. Kamjan Bezjak, 4.a NAJLEPŠE JE DOM Živim v Lazarjevi ulici. Vsi menijo, da tukaj živijo lazarji-polži. Hiš je zelo malo in ni tovarn ne obrtnikov. Tri družine še vedno živijo v Beračiji in hiše teh so večinoma osamljene. Ograje so iz žive meje ali iz naravnega kamna. Nimamo še asfalta. Po cesti še vrtajo, konljejo jarke. Lepa borova drevesa krasijo ulico. Tukaj živimo samo štirje šolarji. Pogosto se zbiramo pri nas, se pogovarjamo, kako je v šoli in kaj je novega. Zelo radi pa se igramo šaljive igre in takrat zmagovalec dobi posebno nagrado . 'Pozimi, ko je sneg, nam ceste skoraj nikdar ne splužijo. Tega smo mi bolj veseli, ker takrat smo mi glavni. Z lopatami po vsej ulici mečemo sneg, delamo snežne skakalnice in se kepamo. Včasih polijemo vedro vode, da se lahko drsamo. Ge pa pridrvi kakšen avto, se skrijemo za velik bor in se tiho smejemo, šofer -ji pa se jezijo in godrnjajo, da nam naj vse hudič vzame. Poleti se pa mi jezimo, ker nam dvigujejo prah. Včasih si izmislimo norijo in skopljemo jame v cesto, da vozijo počasneje. Kadar je sončno vreme, pobiramo smeti, če pa koga zalotimo, da je odvrgel papir ali kaj podobnega, mu zagrozimo. Nekega dne sem sam kršil to pravilo in so me pri tem zalotili prijatelji. Za kazen sem moral ves teden pobirati papirčke. Stanislav Zotlar, 7-b Bela vila pripeljala se je, s sabo prinesla velk tovor je. Vsi otroci veselijo se ga, vsi otroci želijo si ga. NASA ULICA Cesta, z vsake strani vrsta srednje visokih hiš. Fasade so čiste, le tu in tam je katero nagrizel čas. Za vsako hišo se razprostira nekaj zemlje za ljubitelje vrtnarstva ali pa za prosti čas. Naša ulica je nekoliko oddaljena od centra mesta, zato je več možnosti za rejo kokoši in ponekod tudi kakšnega prašička. Seveda ne gre brez štirinožnega čuvaja. Najbrž smo znani po številu psov, kajti ima ga vsaka druga hiša. Spomladi naša ulica zasije v vsej svoji lepoti. Fred vsako hišo cvetice tekmujejo, katera je lepša. Otroci si po zimskem spanju pretegnemo kosti na igriščih in travnikih. Najbolj veselo je poleti. S prijatelji se zbiramo in se igramo Pri sosedovih že zorijo zgodnje češnje in nas vabijo v krošnje Ne moremo se upreti skušnjavi, skočimo drug za drugim čez ogra jo in brž na drevo! Seveda, če nas pri dejanju zaloti Rado, sitnež, jo popihamo. Ce bi nas ujel, je najbrž ne bi poceni odnesli. Ob počitniških večerih se s kolesi odpeljemo na Ranco. Ob valovanju reke Drave si pripovedujemo o dogodkih na morju ali pa, kako je bilo pri teti ali pri babici na počitnicah. Premaga nas utrujenost, vdamo se in v mislih že sanjamo o naslednjem dnevu, čeprav se še noč ni prav začela... Jeseni je bolj dolgočasno. Na hiše padejo sence in šepetajo, da se leto bliža koncu. Na jablanah se lesketajo v zadnjih žarkih jesenskega sonca plodovi radodarne narave. Res, zaslužila si je počitek. Pokrije se z listjem in ko napoči čas zime, se ogrne v belo ogrinjalo tisočih snežink. Na oknih hiš zaplešejo ledene balerine. Na žlebu visi ledena sveča. Drevesa se ovijajo v bel pajčolan. Vse okrog belina.' Tudi streha sosedove hiše, ki je ponavadi črna, je sedaj pokrita z belo kučmo. Tako je leto naokrog. Naša soseska pa je leto za letom enaka. Trena Plemeniti, ?.b Je na svetu čudna stvar: dvanajst glav ima in štiri noge, sedem rok, gleda Štiriindvajset te oči noč in dan. (uun ‘uup ‘uaparj. ‘oasaui ‘ oq.a"[) ČE ZAGORI (Intervju s poveljnikom gasilcev) Danilo Muršec je poveljnik GD Biš, je mentor 5 desetin in je zelo aktiven pri gradnji gasilskega doma. Leta 1988 je pionirje B in pionirke A imel na republiškem tekmovanju v Ribnici. Tam so pokazali, kar jih je z vsakodnevnimi vajami naučil. 1988 so člani^ katerih mentor je Danilo ^zastopali Jugoslavijo na tekmovanju v sosednji Avstriji in odnesli dve prvi mesti. Čestitamo! Kdo vas je navdušil in spodbudil, da ste postali gasilec? Ge se spomnim nazaj, je bilo vse od drugega razreda kar me oče seznanil s tem^kaj sploh gasilec je in mora biti. Koliko članov^ torej pionirjev pionirk in vse do članic f pa šteje GD Biš? ,1 e Naše GD šteje okrog 15^ članov, 50 je pionirjev in pionirk. Se morda spomnite, kolikokrat ste bili na požaru? Mislim, da okoli dvajset-krat. Ste morda kdaj sami komu rešili življenje^ Ja, sam nisem, ampak enkrat se je zgodilo, da sva s tovarišem iz GD Biš rešila žensko izpod gorečih zidov. Kateri požar pa je bil za vas najhujši, najnapornejši? To pa je bilo menda leta 198? pri Žižek Janezu v Trnovski vasi, kjer so nam pomagali gasilci iz Ptuja z dobro usposobljenimi gasilci in sodobno opremo. Imate vedno pripravljeno gasilsko cisterno za morebitni požar? Ja, to mora biti vedno, ker nikoli ne veš, kdaj bo kje ogenj začel svoj boj proti nam. Imate sodobno opremo proti požaru? Ja, to pa sigurno, saj je to območje zelo gostih požarov. Sdaj nameravamo kupiti novo radijsko postajo, ki stane približno 500 starih milijonov minimalno. Kdaj pa misli biti otvoritev gasilskega doma, saj dela ni menda več? To bomo opravili 16. julija, ko ga bomo častno odprli. Lap0 te 16. julija vljudno vabim na otvoritev! Hvala! Se naprej vam želim čimveč uspehov. M ir & Ceh- 1 KAJ BOM, KO BOM VELIK Kad bi postal učitelj telovadbe. Igram manizni tenis. Živim zdravo in veselo. Zdravo in veselo živijo vsi športniki. Ne uživajo alkoholnih pijač in ne kadijo, tako nas uči naš trener. Všeč mi je njegovo delo. Vzgaja nas in nas uči tovarištva. Le naprej bom športno živel in ko bom velik, bom postal učitelj telovadbe. Urh, 4.b Kazmišljam, da bi bila zdravnica. Pomagala bi bolnim ljudem,-še rajši pa otrokom. Mamica pravi, da bi bil pri nas res potreben zdravnik, saj v naši družini vedno kdo zboli. Andreja, 4.b •Ko bom velik, bi rad postal učitelj matematike. Doma najprej naredim nalogo iz matematike. Bad opazujem starejšo sestro, ko piše matematično nalogo. Pri pisanju uporablja računalnik, tudi meni ga večkrat posodi in nanj računam. V višjih razredih si želim obiskovati matematični krožek. tomaž, 4.b NASA SREČANJA S KNJIGAMI Knjige r otroške seveda, so na naših policah že zelo dolgo. Prvo knjigo sem dobila za prvi rojstni dan od mame. To Je bila slikanica z živalmi, ki Je pa danes žal nimam več. Ker sem Jo zelo rada ogledovala, sem Jih dobila še več. Tako sen Jih imela že polno polico.Bile so to slikanice, pa tudi knji ge s tekstom. Ene prvih takih knjig so bile knjližice zbirke Čebelica. Piko Nogavičko, po kateri še danes večkrat sežem, pa sem že prebrala tolikokrat, da Je že vsa .zlepljena. Ko sem bila še manjša, sem vse knjige le ogledovala. Kasneje sem ugotovila, da bi iz njih lahko kaj več izvedela. Kato mi Je morala mami vsak večer prebrati eno zgodbo. Izbrala sem Jo seveda sama in to najdaljšo. Tako sem poznala vsebino knjig na polici, še preden sem znala brati. Ker pa mami zmeraj , kadar sem Jaz želela slišati zgodbo, ni imela časa, sem se kaj hitro naučila brati. Prvo sem prelistala in prebrala knjižico Kzopovih desetih basni Kdo leti najvišje. Ima lepe barvne fotografije in Jo imam še sedaj. Ka mojo željo se Je mamica včlanila v svet knjige, kjer lahko vsake tri mesece izberem knjigo, da mi Jo kupi. To mi Je v veliko veselje. Kljub temu pa, da smo veliko knjig že kupili in Jih veliko še bomo, pa vseh, ki bi Jih rada, le ne morem kupiti, Hodim tudi v knjižnico. Se sreča, da te ostajajo. r Ob vseh knjigah, ki sem jih brala, sem vedno znova spoznavala njihovo lepoto in tudi resničnost misli, ki pravi, da je knjiga najboljša prijateljica. Petra Karanšek, 6.b Tanek je, ozek je. Nima pameti, a ti pomaga računati. (^tuoutaq) O SEBI Luč sveta sem zagledala marca, ko je kukavica zapela vrh klanca. Majhna sem bila in neubogljiva in sploh nisem rada spat hodila. Potem sem dobila sestro, ki je bila čisto odveč, ker se je venomer drla in tega je bilo sčasoma kar nreveč. Gez čas sem okusila šolske klopi, se naučila šteti in peti, pa tudi brati. Pada sem brala in se igrala. Sedaj sem že v šestem razredu in mislim, da sem pridna še kar, a kako bo čez leta, ne vem, ker o prihodnosti zelo malo vem. Jasmina Petrovič, 6.b Okroglo je, oglato je, vsi imate ga doma. Ko vanj pogledaš, sebe spoznaš. (orepapio) PODPISI TOLE! Bilo je v četrtem razredu. Nazaj smo dobili matematične kontrolke. Dobila sem enko! Mislila sem si, da bo doma velika burja. Prišla sem domov. nZdravo !11 sem zaklicala od vrat. »Zdravo," sta mi odgovorili mami in Brigita. »Boš kaj jedla?" me je vprašala mami. Mislila sem si, le kdaj bom povedala o enki. Odgovorila pa sem: n Ja. Mami mi je pogrela kosilo in mi ga prinesla na mizo. Gledala sem v krožnik in spregovorila: ,,Dobila sem enko!" Oddahnila sem si. bilo je zunaj, bela j sem samo še čakala, kaj bo sledilo temu stavku. Mami me je presenečeno pogledala: ,iOe šališ?" „Ne," sem ji povedala, „res sem dobila enko in to pri matematiki." nKaj si pa delala? Se nisi nič učila? Kje imaš kontrolko?" me je obsipala z vprašanji. Odšla sem v sobo in iz torbe vzela kontrolko. Ki mi bila všeč. Kesla sem jo v kuhinjo na mizo. Zraven nje sem noložila kulico. Mami jo je vzela v roke in jo začela ogledovati. Zdelo se mi je, kot da jo drži že celo večnost. Končno mi je rekla: i,Daj kulico, da ti podpišem!" Nato se je začela nritoževati. „Zakaj moram vedno jaz podpisovati slabe kontrolke?" In čez nekaj časa je dodala: „Da si ob prvi priliki popraviš. Si razumela?" je vprašala in odmaknila oči od kontrolke. „Ja, ja" sem rekla. „Popravila bi si, če bi ti rekla kaj ali ne!" Zvečer sem. v nostelji premišljevala, da le ni bila tako burja kot sem pričakovala. „Jutri si bom mogoče popravila," sem zašepetala, se obrnila na drugo stran in zaspala. Mateja Majcen, 7.a V V njej se smejejo naše petke, a jočejo enke. Sola brez nje bi bila lepša. (uotu[OAopag) KDO JE TO STORIL ? V petek, pri razredni uri, smo vsi nervozni in nestrpni pričakovali, kdaj se bodo odprla vrata. Zgodilo se je! Vstopil je razrednik. i,Kdo manjka?" je ostro vprašal. Reditelj je vstal in na hitro odgovoril:„Nihče ne manjka.!" „Dobro vsi veste, zakaj smo se zbrali," je nadaljeval tovariš. „Orto, vstani in povej, kaj se je zgodilo, je razrednik pokazal na Orta. Ta je vdihnil sapo in govoril:,, Včeraj pri malici nisem dobil svojega kosa kruha. „Tore j je nekdo r>o jedel dva kosa, je sklepal tovariš. „Kdo je to storil, naj sam pove, je z ostrim pogledom poudaril tovariš. V razredu je zavladala tišina, nihče ni nič rekel. Nenadoma je vstal harko in rekel:„Ko je včeraj zvonilo, sem šel jaz po malico. Marjana sem srečal že v pritličju. Vzel je dva kosa. Mislil sem, da ima za prijatelja, toda zdaj vem, da ni bilo tako. Usedel se je in si oddahnil.„Ali je bilo res tako?' je vprašal tovariš. „Da," je žalostno odvrnil Marjan. Vemo,da narjan rad je. Vsi v razredu smo si oddahnili in odšli domov. Marjan in tovariš pa sta ostala še dolgo v razredu in se pogovarjala, ^vedelo se je, da Marjan ni tako slab fant, kot je bilo videti. Uorazd Vindiš, 7»a CE BI BIL... Če bi bil miza, bi bil iz lesa ^ če bi bil lev, pa iz mesa e Ce bi bil kralj, bi ves dan ukazoval, če bi bil podložnik, pa ves dan garal. Ce bi bil knjiga, bi spal, če me nihče ne bi bral. Boštjan kras, 7-d TO GEM JAZ Ime mi je Urh. Btar sem 10 let. Imam svetle lase, zelene oči, zdrave zobe in hitre noge. Nisem med največjimi. Hodim v četrti razred osnovne šole Tone Jnidarič. Bei0 rad imam matematiko in telovadbo. Na žalost mi je najmanj všeč slovenski jezik. Spisov in obnov ne pišem rad. Nad hodim k pevskemu zboru in na kosilo. Ne hodim samo v šolo, sem tudi športnik. Dve uri na dan treniram namizni tenis. Imam že veliko športnih uspehov. rp0 se:n ja5, _ Urh. Urh Str*«ček, 4.b DOBILA SEM BRATCA Bilo je mrzlo zimsko jutro. Zbudila sem se in zdelo se mi je čudno, da v sobi ni bilo mamice. Cez nekaj časa se je zbudila tudi sestra. Bili sva navajeni, da sva sami^in tako sva se pričeli igrati in čakali, kdaj se bo kdo prikazal. Odprla so se vrata in namesto mamice se je pred vrati ves nasmejan prikazal ati. Povedal nama je, da sva dobili bratca. Nisem si mogla predstavljati, da je to res. Tisti dopoldan je bil zelo dolg. Težko sem čakala, kdaj se bomo odpeljali v bolnico. Le danes se spominjam, kako boječe sva s sestro stopicali poleg očeta. V čakalnici smo čakali na mamico. Ko se je prikazala, je skoraj nisem spoznala. Bila je čisto drugačna kot prejšnji večer. Bkoraj sem se je bala, vse je bilo tako čudno. Toda ko me je objela, je bilo spet vse kot prej. Mamica je prosila sestro, da nama pokaže dojenčka. Btali smo pri vratih in strmeli v majhno okno. Sestra ga je držala v naročju in zdel se mi je tako zelo lep. Bil je tako majhen in v obraz se je tako čudno kremžil. Potem smo mu izbrali ime. Imenovali smo ga Borut. Sedaj je Borut star 7 let in včasih me zelo jezi. Vendar ga imam zelo rada in zame bo 21. januar, ko se je rodil, ostal najsrečnejši, nepozaben v mojem otroštvu. Tatjana Čuček, 8.d V V temni globočini spi dvaintrideset ovčk, v sredini pastir — rdeč kakor kuhan rak. (B^Sp) MOJ NAJLJUBOI KOTIČEK Sama sem doma in dolgčas prevladuje v stanovanju. Vključim radio. Ne, glasba mi ne prija. Le kaj naj delam? Leno vstanem s kavča in odcapljam v sobo. Usedem se na posteljo. Z modrimi očmi me gledajo knjige, ki želijo, da bi jih prebrala. Stojijo tam mirno na belih policah. Zbirka Zlata knjiga je v prvem nadstropju. Postavljene so navpično. Ob straneh ležijo debele bukve. Na najvišjem mestu so naložene otroške knjige: pisane, polne sreče in smejanja, zdaj otožne gledajo po prostoru. V sredini so raznovrstni okraski in spominčki, ki so zamišljeni v pogovor. Najbolj klepetav je rumen plešast mišek. Zraven njega stoji smučar, ki vestno vadi za olimpijske igre. Cisto zadaj pa igra ladja s plešočo balerino. Najlepši okrasek so beli trije psički, ki so povezani z verižico. Ob rdeči steni, polni plakatov Michaela Jocksona, stojijo električne orgle. Na njih z veseljem igram znane melodije. Toda zdaj ni pravi čas za to. Nad glavo mi visi pojoča roža. Ima čudovito razporejene rdeče cvetove. Vrtnica igra glasbo z naslovom Hoppy birthday to you ( Vse najboljše za tvoj rojstni dan). Pri oknu stojim najraje, ker mi včasih nadomešča televizor. Krasijo ga cvetlice, ki so pod njim in rože pri njem. Naj-živahnejša je'palma. Na obeh straneh poplesujeta rdeči zavesi. Med njima se resno drži bela. Nisem vedela, da je v moji sobi toliko življenja.„Ciin, ciin! " Nekdo zvoni. Gotovo je Andreja. Zmenili sva se, da se dobiva pri dravskem mostu. Mojca Horvat, ?-c Okrogla glavica, velika in najhna rokica, ki nas vedno nriganjata, da ne zamudimo v šolo. (BJn) O SEBI Ko me mama je rodila, se me je razveselila, v pleničke me povila, ljubo dete govorila. Zrasla sen in zvedela, da to govori za dva. Zraven se rodil je brat, ime je Vitjan on dobil, pri mami rad je mleko pil. Spoznala sem še dve osebi, to sta oče in Andrej. Z njima rada se zabavam, tako življenje gre naprej. Prvi, drugi, tretji razred v Mariboru sem bila, tam stanuje babica, ki me tudi rada ima. Oče in mati delavna, v tujino sta odšla. Jaz pa tukaj štela dni in jokala vse noči. Sedaj sen stara dvanajst let, v starem Ptuju spet živim, v šoli Tone Žnidarič še kar dobro se učim. Včasih v šoli se zgodi, da slaba ocena prileti. Takrat pa žal mi je za dni, ko se mi učiti dalo ni. Staša Serdinšek, 6.b Vsak dan vzemeš jo s seboj, v šolo s tabo hodi, a ko vrneš se domov, daš jo v kot in rečeš:„Tukaj bodi!" (Bqj;o4 B^spoc.) VČASIH JE HUDO Bližale so se poletne počitnice. Brata Branko in Hrenci sta se odločila, da bosta odšla na oddih k teti v Ljubljano. Sestra Zdenka pa bo doma zraven mene. Mama Je delal.) v Avstriji, za konec tedna pa Je imela dopust. Z Zdenko sva Jo šli čokat na postajo, da bi Ji pomagali nesti prtljago. Prispeli sva do postaje. Bila sem neučakana. Nadlegovala sem sestro:„Kako dolgo še?" „Počakaj in nehaj, saj ni treba vsem vedeti, zakaj sva tu." Zaslišala sem brnenje avtobusa. Stekla bi na cesto, toda pravi čas me je zaustavila sestrina roka. Zagledala sem mamo, kako se pomika proti izhodu. Se korak, dva in že sem bila v njenem naročju. ,.Končno," sem zašepetala in se še bolj stisnila. Videla sem soseda in mu zakričala:„Glej, kdo je tu!" Lama je vprašala:„Kako pa kaj doma?" Bilo je namenjeno sestri. „Se kar, vendar ni mogoče več vzdržati zraven ata. Vse bolj je začel piti." Vedela sem, da se ata in mama ne razumeta najbolje. „Saj ne bom več dolgo tu, mogoče se bomo odselili, če ne bo bolje," je pojasnila mama. Prispele smo domov. Ata je bil malo omamljen od pijače, zato ni privoščil mami niti pogleda, kaj šele da bi ji voščil vsaj - dober dan.Bila sem prepričana, da •se bomo odselili, ue bolj pa me je zabolelo, ko sem pomislila, da bom zapustila babico, s katero sva se zelo dobro razumeli. Mama je šla z očetom v dnevno sobo in rekla; „Ce se ne boš popravil in nehal piti, te bom z otroki zapustila." iiUaj me lahko, kdo ti je pa rekel, da ne smeš?" ji je odgovoril. „Torej v redu," je rekla mama s solzami v očeh, če ti je res vseeno, pa gremo." Z Zdenko sta se zmenili, da bomo že naslednji dan odšli. Začeli smo nakirati, mama pa je odšla k telefonu, da bi poklicala Branka in Francija. Tovornjak je že bil na dvorišču. Zagledala sem ata. Imel je solzne oči. Hotela sem ga potolažiti, zato sem rekla: i,Bam si si kriv! " Zajokala sem. Čeprav smo bili na začetku srečna družina, je alkohol med atom in mamo naredil prepad. B.r - 18 OKROGLA MIZA Na nas mladih svet stoji, zato je razumljiva skrb naših staršev in učiteljev, da bi nas oblikovali v dobre, pametne, delovne in duševno zdrave ljudi0 Sedaj smo v letih, ko se oblikuje naša osebnost, k temu prispevajo velik delež okolje, v katerem živimo, družba, v kateri se pibljemo. 0 tem se med sabo ne pogovarjamo pogosto, zato je bil pomemben odkrit pogovor, okrogla miza, ki smo jo organizirali na pobudo tovarišice razredničarke. Sedeli smo v krogu kot odrasli, ko se pogovarjajo o pomembnih rečeh. Beseda je tekla o alkoholizmu. Nataša je Dostavljala vprašanja v zvezi s pitjem alkoholnih pijač med nami; naprimer na izletu. Ni bilo lepo, kar se je dogodilo. Vinjeni sosolci, tedaj junaki, so se tega sedaj sramovali. Tedaj so hoteli biti odrasli. Vzbujati pozornost in biti veseli. Z dvigom rok smo se prijavljali k besedi in govorili o tem, da taka občasna pitja alkohola mladoletnikov, ko se morda prvič sreča z alkoholom, še ni usodno, morda je le kratek skok v življenje odraslih. Ce pa postanejo pogosta in zlasti še v veseli družbi prijateljev, pa je samo še majhen korak do alkoholizma. Cesto se to dogaja ob praznikih, ko bi zlasti mi^ mladi j morali obuti načrte za naprej, pa v očetovem baru poiščemo steklenico opojne sladkosti, ki po grlu malo zapeče. A huje je, ko nasta-.nejo težave, ki se morda zdijo nepremagljive in jih utopljetpio v alkoholu. To nam ne uniči samo telesa, amnak kar je najhuje^ tudi duha, od alkohola postajamo odvisni in je naš prijatelj in sovražnik, študijska knjižnica Ruj Drugo veliko zlo, ki nam pretij so cigarete. C sošolci smo ugotavljali, da se ta navada počasi vtihotaplja v naše življenje. Kadijo naši starši, naši učitelji, celo zdravniki. Bakaj ne bi kadili še mi? To nas dela odrasle^bolj pomembne, čeprav ostaja grenak in smrdljiv okus v ustih. Sklenila sem, da jaz ne bom kadila, saj vem, da to povzroča naozdravljive posledice na pljučih. Nataša nas je spomnila tudi na uživanje mamil. Postavljala je vprašanja. Imela pa sem prijeten občutek, da je to zlo daleč od nas. Sošolka, ki je prišla k nam iz Nemčije, nam je povedala, da je uživanje mamil tam med mladimi zelo razširjeno in da je krvni davek zaradi tega zelo velik. Šolska ura je šla h koncu, v zraku pa je bilo čutiti, da smo se ob razgovoru vznemirili. Govorili smo, a vsak izmed nas je v sebi po tihem premišljeval o lastnih izkušnjah, ki jih je že morda kdaj imel s temi „opojnimi snovmi." Saša Cegnar, 8.b PASJA DRUŽINA Bilo je mrzlo zimsko jutro. Pravkar sem si umivala zobe, ko me je oče opomnil:„Da ne boš pozabila dati Citi jesti in svežo vodo. „Ja ja, kot da kdaj že sem, sem zamrmrala in stopila v kuhinjo. Za Cito, bodočo gospo mamico, sem pripravila pravo pojedino in se odpravila v pesjak. Ze ob vstopu sem bila presenečena, ko se Cita ni zganila iz pasje utice. Izlila sem hrano v skledo in jo hotela s klicanjem privabiti k sebi. Psička me je samo nekako čudno gledala, zganila pa se ni. Nenadoma sem pod njeno tačko opazila nekaj rožnatega. nCita, takoj pridi ven," sem se ustrašila. Počasi se je dvignila in začela renčati name. Hitro sem stegnila roko in ob pogledu na mrtvo živalco zavpila:,i Ati, mrtev je!" Stekla sem v delavnico, kjer je tudi ati ugotovil isto in še dodal:,, Verjetno je poginil zaradi mraza. Sicer pa je bolje tako, je rekel .in pokazal na nerazvito tačko. Cito sva premestila v delavnico, na toplo, nato pa sem se odpravila v šolo. Ure so počasi minevale, toda moja nestrpnost je vse bolj naraščala. Po končanem pouku sem oddirjala domov, kjer so me že pričakovali ati, mami in Cita z dvema psičkoma. Preplavila me je sreča. Objela sem izčrpano mamico, nato pa še pogladila Ikeca in Ikota. ib je veselje se je skoraj skalilo, kp je prišla na svet še psička, Iskra, ki ni in ni hotela sesati mleka. Po dveurnem trudu je le uspelo spraviti sesek v njena usta. Oče in mati sta me pohvalila, jaz sem pa še ves dan ostala pri novorojeni pasji družinici. Renata Koletnik, 8.a MISTERIJ ŽENE V Meng^šu se je rodila, a so se kmalu preselili v Prekmurje. Tam, v Borejcih, se je s sestrama igrala na dedkovem pašniku. Sedtem ko sta bila starša na delu, je babica pekla slastne kolače m so jih skupaj pojedli na pragu hiše. To je bilo brezskrbno življenje 1 Tudi takrat, ko je že sedela v šolski klopi, je imela še vedno dovolj Časa za igranje. Kmalu so se spet selili. Takrat v Koper. V delavskem naselju so živeli v leseni hiši. Niso bili revni, ampak ta prostor jim je najbolj ustrezal, saj je bil na poti že četrti otrok. Kljub nenehnim opazkam in smejanju „na njen račun" je rada jedla. Grozna debelost je ni motila. Ni minilo dolgo, ko je dobila še eno - četrto sestro. Geprav jo je imela zelo rada, jo je skoraj zadušila, ko jo je hranila z žemljo. Ko jo je mama skregala, je bila užaljena, saj ni razumela, kaj bi se lahko zgodilo. Prišel je tudi čas za kopanje. Plavala in čofotala je po vodi, dokler se ni skoraj utopila. Strahu pred vodo se je znebila šele veliko kasneje. Zopet selitev in sicer v Dornavo. Počasi je tudi ta kraj vzljubila. Toda lepo življenje je začelo kaliti očetovo pijančevanje in materina odtujenost od družine. Starši se niso zavedali, kako je to vplivalo na otroke. Počasi ni več opravila vsakdanjega dela. Prva misel ji je bila družba, pa čeprav slaba, ki ji je bila obenem tudi edina uteha. Ni se zavedala, v kaj rine, pa tudi mar ji ni bilo. Kmalu je začela kaditi. V srednjo šolo je morala v Maribor. Da bi lahko imela dovolj denarja za cigarete, se je skrivala po vlaku, da ji ni bilo treba plačati prevoza. Tako ji je sprevodnik nekoč priprl prste. Od doma je bila vedno bolj odtujena, zato se je doma zlagala o neki nesreči. Prsti so ji delali velike preglavice, saj ni naredila izpita iz gostinstva. Z devetnajstimi leti je bilo njenega samskega življenja konec. Rodil se ji je prvi otrok in omožila se je z moškim, ki ga je ljubila. Ker je bil druge narodnosti, ga je njen oče zaničeval. Na delo se je vozila iz Dornave na Ptuj. Dona je postajalo zanjo nevzdržno. Otrok je bil bolan in je bil skoraj vsak mesec y bolnišnici, starša sta se ločila. Po dolgih prošnjah in čakanju je končno dobila stanovanje na Ptuju. Z možem sta si uredila prijetno gnezdo. Hčerka je pogrešala babico, zato so veliko hodili v Dornavo, toda zdaj je bilo vse drugače. Pogovor je tekel bolj sproščeno, ona pa je videla, da ji zdaj ne bo treba ostati v prostoru, ki ji je obujal slabe spomine. Hodila je drugo hčerko, Ker je postalo za štiričlansko družino pretesno, so se preselili v večje stanovanje. Čeprav je bila večji del v službi, je bila doma skrbna in ljubeča mati ter žena na nravem mestu. Aer je bil mož terenec, je bila ona večino časa z otrokoma. Med njimi se je spletla nova vez, ki je ni mogoče opisati. Ke ena hčerka je privekala na svet. Prva otroka sta se razveselila, da bo mati zdaj veliko več časa z njima. Obe sta se navadno skoraj stepli, ko je bilo treba nopaziti na sestrico. Obe sta hoteli pomagati. Družinsko življenje je bilo srečno, veselo in zanimivo. Vendar ji je bilo usojeno drugače. Vest o moževi smrti jo je pretresla b Ij kot kaj drugega. Pozabila je na svet okrog sebe, tudi na hčerke. Njeno življenje je postalo enolično in nezanimivo. Vso jezo je stresala na hčerke in včasih omenila tudi samomor. Minilo je več kot leto dni, ko se je spet začela vživi jati v družbo. Prej upadlo lice je dobilo barvo. Hčerke so bile vesele spremembe na njej. Z dohodki, ki jih je prejemala, je pametno ravnala in trdo delala, da niso občutile pomanjkanja. Zlobneži ji celo očitajo, da v službi krade, a se ne ozira no, to. Hoče popraviti, kar je v zadnjem času storila napak. Ji bo uspelo? Včasih obuja snomine in reče: „Včasih so bili zlati časi!" So bili res? Za njo, ki je toliko pretrpela?! Mira Harambašič, 8.a STROGO ZAUPNO (Iz naših dnevnikov) 7.3.1989, torek Zjutraj me je bolelo grlo. Marš k zdravniku. Ko sem stopil v ambulanto, me je kar minila volja do vsega, bila je dotal nabita. Odložim knjižico in čakam, čakam in čakam. Končno je prišla medicinska sestra in podelila kartone. Nato še sem čakal, da sem prišel sploh do zdravnice. V sobi sem gledal okoli sebe in premišljeval. Kako je mogoče, da v taki neopremljenosti sploh zdravijo. V ameriških filmih je sama tehnika, tu pa je bil samo neki aparat. Imam angino, to je super, ne bo mi treba iti tri, do štiri dni v šolo. Kakšna sreča! V šolo ne hodim rad , zato ker se vsak dan moram učiti, delati naloge in še zgodaj vdajati . ' . Ležati doma in gledati / televizijo, ha, ni boljšega užitka; Popoldne so prišli stric in teta in dva tečna smrkavca. Ves čas sem se moral igrati z njima brezvezno igrico, podobno nčlovek ne jezi se." Najrajši bi jo zalučal skozi okno. Prišli so pravit, da je umrl mamičin stric Franček. Po vedenju sodeč ni bilo videti, da nas vabijo na sedmino. Vsi so se smejali in pili vino. Skoda, da niso šli igrat taroka, mogoče bi se smel iti zraven. Zvečer sem gledal komedijo, kakšne fore. Posebej se mi je dopadel tisti nerodnež, ki je venomer spraševal, koliko je ura. Tako, danes je bil še kar vredi dan, ni mi trebalo iti v šolo, lahko sem ves dan spal! bahko noč, dnevnik Boštjan Fras, 7«d 11 11. marec 1989 Zagledal sem sliko iz prvega razreda. Ha! Sedemletni brezzobi divjak. Joj! Danes je 11. marec! Mamin rojstni dan! Skočil sem iz postelje in oddirjal v pomladansko jutro. Nisem vedel, kako bi jo presenetil. Spomnil sem se. Gremo na Gorco. Mami sem podaril rožasto ciklamo in ji predlagal Gorco. Privolila je, a šele zvečer. Med tem časom smo igrali med dvema ognjema in nogomet. S prijatelji smo se tudi stepli, vendar brez resnejših poškodb. Tudi babica je prišla na rojstni dan. Prinesla ji je porcelanaste krožnike in pisane serviete. Starši so se pogovarjali nekaj med seboj. Medtem sem se učil slovenščino in angleščino. No, končno. Mamina odločitev! Gremo na Gorco. Ob peti uri srno krenili. Saj sem vedeli Kukavce, trobentice, vijolice, ukrokeji"... S koreninami smo pulili toplšne zvončke. Pri enem sem se mučil najmanj pol ure. Ni in ni hotel veni No, na koncu pa se mi še nož zlomi, hitro sem ga vrgel v vodo, da mama ne bi videla. V mraku smo se vrnili vsi blatni tysaj jaz) in porezani. Mama je hitro posadila cvetlice, kolikor jih je lahko, kajti pregnala jo je tema. Hitro sem se stuširal in ponavljal slovenščino in angleščino. Srečko -^rtenjak, 7-c Nedelja, 12. marca 1989 Maše je konec. Cas je za kosilo in nato malo direndaja. Moj prijatelj Hobi bo vsak čas tukaj. Sakaj, kam sem že dal žeblje in sekirco? A, že vem! Mislim, da so v koritu z rožami. Hobi je prišel, veš! Rekel sem mu:,t Prideš?" Seveda, da je šel in zmenila sva se, kaj bova delala^in si naredila načrt. V gozdu, kjer je veliko grmičevja z zapuščenim: vinogradom, sva grmičevje posekala in začela ravnati prostor. (Delala pa sva si igrišče za košarko;. Pravi čas je prišel kolega Darko. H-akšna sreča?... saj je prinesel obroč in košarkarsko desko. Ko smo vse uredili, smo se zmenili, da bi si lahko naredili bunker iz lesa. Začela se je gradnja. Takrat nas je bilo že .. koliko že,... naj se spomnim! Jaz, Darko, Hobi, Janko in Vlado ter Damjan in Gorazd. Ja, ja... sedem nas je bilo. Začeli smo s štirimi močnimi koli in jih zabili v zemljo, tako da so močno držali. Z drugimi močnimi koli smo naredilii,rušt11. Pokrili smo s pravimi ploščami in plošče zabili v kole tako, da dež ne bi mogel premočiti. Okrog in okrog smo povlekli s polivinilom (močnim). Od zunaj in od notri je bilo videti močno, saj tudi je, pa nepremočljivo je tako, da današnji dež(12.3.1^89) ne bo premočil. Vsi skupaj smo še malo porihtali igrišče in nekaj časa igrali košarko. Saj jo igramo vsak dan. Okupaj smo odšli jest in pit (k meni) ter nato odšli na naše igrišče v gozdu, ki se imenuje KMKV (to pomeni Klub male košarke Vitomarci). Naslov smo dali po nogometnem igrišču blizu našega (razlika kakih 500 m) in tam piše KMN VITOMARCI (to pa pomeni Klub malega nogometa VITOMARCI). No, to sem ti sedaj opisal naše igrišče in bunkar (kaj sem doma delal) sedaj pa mislim, da si lahko obadva odpočijeva, ker sva imela naporen dan, pa ura je že., točno 8.36.44 pravilno povedanoura j e 20.36 minut in 44 sekund. Uh, mama, resno moram po drva?! Dejan -‘-lešič, 7.d IZ NACE DRUŽINE Ves dan sem premišljevala le o tem, kdaj bom teto zaprosila za botro. kar živčna sem postajala in vsakih pet minut sem mamico vprašala, kdaj greva. Od hoje po stanovanju sem dobila žulj. Od jutra do večera sem bila suženj: ^Miranda, pojdi v trgovino!" "Miranda, posesaj dnevno sobo!" Miranda, pomij posodo!"... Nazadnje še pa omeniti nisem smela, če lahko grem dol. Okrog petih mi je mami rekla, naj se oblečem. Končno! tiamo ko je dokončala, nisem bila prav nič željna kam iti. Normalno, ko pa bi poprej bilo še treba oprati avto, na vrt po solato in še kup takšnih stvari. Pri babici se je gospa komaj spomnila, da bo raje regrat kot solato, ker se ji je zdel boljši. Boljši je že, samo, kdo bo glavna žrtev, da ga nabere! 0az, kdo pa drugi! Ona bi si novo obleko umazala (kot da jaz ne, tečnoba sitna!)/ -25- Edina sreča, da imam tako dobro babico, da je ona odšla, da bi pa nabrala. Gospodična mamica pa je takoj, ko je slišala, da gre babica, pograbila nož in šla za njo (kar z novo obleko). Zdaj pa naj kdo reče, če ni tečna. Z bratrancem sva oprala avto, da bi nakaj zaslužila, pa sva nazadnje dobila pol toliko, kot nama je bilo obljubljeno. Končno je bilo vse postorjeno in sva se umila. Poklicala sem malega brata (gotovo je naglušen, kajti jaz sem kričala, da sem skoraj izgubila glasilke, on pa me ni slišal na pet metrov). Ko pa se je prikazal, me je skoraj kap, umazan je bil za dva pujsa, če ne za tri. Zaradi njega smo morali domov, da ga preoblečeva. Pri teti smo zvonili pol ure, pa nas ni slišala (zato smo šli k njej še enkrat, zvečer). Ob osmih sva šli k babici po strica, da bi pa peljali, pa sva ga srečali komaj pred njeno hišo. Gkoraj naju je ubil (od kričanja seveda). To pa zato, ker nisva mogli prej priti, da bi ga peljali, ker je moral prehoditi toliko kilometrov (rekel je kilomeeetrov, čeprav je samo par metrov). Bil je tako domač, da je šel noter, ne da bi pozvonil, si vzel pijačo, ne da bi mu kdo dovolil in tako naprej. Ko sem Zdenko vprašala, če bo moja botra, je rabila eno uro, da se je odločila. S Petrom se nista mogla zmeniti, kdo bo. Nazadnje pa sem zvedela, da bo Peter. Tega nisem niti približno pričakovala. Ko sta se onadva pogovarjala, sem spila pol litra coca-cole in pojedla pol škatle keksov. Moram priznati, čakanje se je splačalo. Miranda Jurovlč, 7.c KDO OEM JAZ ? Kojena sem tam, kjer teče Drava, in le še v parku ob šoli raste zelena trava. Priimek moj ni posebno znan, saj ne slišiš ga vsak dan. Eli ga kdo pozna? Ne? Pač ne ! Imam pa tudi ime: Petra, Petruša, kakor se komu zazdi. i>em suha,kot prekla, ne posebno tiha, bi rekla. ^aj vam povem še, da rjave so moje oči, in imam rada vse, kar lepo diši. Tu je seveda še mama in dva bratca razgrajača, ki ju ne umiri niti kuhača. Na koncu vam pa le izdam, da pišem se ^aranšek. Petra 2,aranšek, 6.b OH,TA NAHA BABICA V moji družini je vedno kaj smešnega. Največkrat zato poskrbi babica. Tudi v tej Zgodbi je glavna. Pred dobrim letom je praznovala sedemdeseti rojstni dan. Povabila je veliko ljudi. Zraven daril je dobila tudi veliko tort, ki so bile prava poslastica. Na zabavi smo bili vsi, razen dedka, dobre volje. Babica se mu je hotela prikupiti s torto. Na krožnik je dala velik kos torte in odšla na drugo stran mize, kjer je sedel dedek. Ponudila mu je torto, a jo je zavrnil. babica je bila tako huda, da mu je iz jeze potisnila torto v nos. Najbolj smešno je bilo nam,otrokom. Zato smo se odločili, da babico posnemamo. Začeli smo se obmetavati, dokler nam ni zmanjkalo tort. Želim si še veliko babičinih zabav, na katerih se pripeti vedno kaj smešnega. Nevenka Grandi, 6.c V V hiši se skriva, a brž ko stopimo na cesto, namenjeni v mesto, nam je že za petami in pod nogami. (aouac,) °' - 2? - PLES ZVEZD IN ZVEZDNI PRINC Na daljjnem nebu so se vse zvezde pripravljale na ples y ki ga je prirejal zvezdni princ vsakih tisoč let. Na ta ples bi prišle vse najlepše zvezde. Princ pa si bo med njimi moral poiskati nevesto. Tisti večer so se vse lepotice neba zbrale v prinčevi leteči razkošni palači. Vsaka zvezda, ki jo je princ pogledal, se mu je zdela lepša od prejšnje. Vse so imele svetlikajoče obleke. Tudi našminkale so se. ^atem so zaigrale trobente in ples naj bi se začel. Princ je plesal zdaj z eno lepotico neba j zdaj z drugo. Z zvezdnimi . damami je že preplesal pol noči, a se še ni odločil za nevesto. Tako je princ plesal vse do zore, a ker si do tedaj ni poiskal neveste, je ostal brez nje. Horda bo imel čez tisoč let, ko bo zopet ples, več sreče. Katja Prosenjak, 6.c BUČA NADA HOČE SHUJŠATI Gledam se v ogledalo. Ne vem, kaj je to? Nikjer ni mojih bokov. Slika je odrezana. Res, moram shujšati! Prebiram časopis, iščem nasvete, kako zgubiti odvečne kilograme. Telovadim, tekam, a imam vse večji apetit. Ponoči sanjam, kako je dober velik kos torte. Po želodcu mi ruži kot v praznem sodu. Kazalec na tehtnici se pomika navzgor namesto navzdol. Obupujem... Naenkrat se kot strela z jasnega nojavi v vseh revijah reklama za trebušni eliminator. Z lahkoto dosežeš super postavo. Ze pišem naročilnico. Sedaj mi ni več potrebno, da bi šla zvečer lačna spat. Z lahkoto se bom znebila kilogramov. Vsak dan čakam poštarja. Paketa pa ni in ni. Sedim in si ogledujem okrogel trebušček. Kaj bo iz tega? Dobila sem paket. Tako;] pa odprem, ti pomočjo domačih pripomoček za hujšanje sestavimo. Sestavljen je iz treh vzmeti. Natančno si preberem navodila. Kaztepujem vzmeti. Točno po navodilih. Sto krat, dvesto krat. Joj, kako sem upehana. Vse me boli. Saj komaj hodim. Vse mišice me bolijo. Tako več ne pre naprej. Vzmeti zabrišem v kot. tiaj to je trpljenje. Pa kaj se naprezam, tiaj sem vendar buča. kajti nihče ne bi maral suhe, preklaste buče. Nataša Vrabl, 6.c LETEČA I-jETLA Leteča metla je bila navadna kot vse drup:e, a je imela posebno moč. Nekega dne, ko ni bilo njene gospodarice. Lili dama, se je odpravila na potep v deželo neubogljivih otrok. Ti otroci so bili brez staršev, ker so jih zapustili kot neubogljive. Hodili so z raztrganimi oblačili in umazani. Leteča metla je korajžno vstopila mednje, a otroci so vanjo metali kamenje in jo zaničevali. Večkrat se jim je pridružila, a vse zaman. Leteča metla se je razkurila, pohitela za njimi ter se začela sukati in jih tepsti, kamor je pač priletelo. Otroci so videli, da to ni . navadna metla in da jim hoče nekaj svetovati, tiedli so drug poleg drugega in prisluhnili. lietla jih je poučevala o vedenju in prijaznosti. Drugi dan je tovarišica neubogljivih otrok prišla v razred in se ni mogla prečutiti njihovi vzgoji. tie istega dne so staršem sporočili, naj si pridejo po svoje ubogljive deklice in dečke. Leteča metla pa je morala domov v kot čakat, da se Lili vrne. Majda Ceh, 6.a SREČALA S Eli MaRSOVCA Igrala sem se na dvorišču. Naenkrat sem zaslišala čuden zvok in zagledala močno svetlobo. Lred menoj je stalo zelo čudno bitje. Nastal mi je dih, srce mi je začelo tolči kot kladivo po nakovalu. Stala sem na mestu kot kip in si ogledovala neznanca. Bil je majhen, čuden možak z veliko glavo, temno rdečimi in svetlečimi očmi. Oblečen je bil v srebrno obleko. Izza ramen sta mu štrleli dve krili, na katerih so utripale lučke. Močiček me je prijazno nagovoril in dejal, da je marsovček. Rad bi se igral z menoj. Stekla sem po žogo. Ko sem se vrnila, sen bila presenečena, ker na dvorišču ni bilo več marsovčka. Iskala sem ga in resnično ga več ni bilo. Na mestu, kjer je stal on, sem našla stekleno kroglo, veliko kot žogo. Iz krogle so sevale razne barve. Sele po dolgem opazovanju sem v krogli zagledala napis. Janji v spomin od marsovčka. Pobrala sem kroglo in zbežala v sobo. Janja List, 4.c PRVA LOKOMOTIVA MI PRIPOVEDUJE Se dobro uro časa sem imela do kosila in nisem vedela, kaj naj počnem. Počasi sem se približala omari, ki je bila obložena s starimi in novimi knjigami. V kotu police je bila tanka knjiga, ki je v meni vzbudila pozornost. Vezana je bila v usnje, naslov, ki je bil napisan z zlatimi črkami, je že bledel. Bila je zelo stara, naslov se je imenoval Prva lokomotiva, napisana pa je bila leta 1882. Ze takoj na prvi strani sem zagledala staro lokomotivo, ki mi je bila zelo všeč. Nekaj časa sem zamišljeno zrla v sliko in vedno bolj me je vabila v svojo bližino. Ne vem kako, a nenadoma sem se znašla na leseni klopi. Ozrla sem se po majhnem prostoru in ugotovila, da sem v zelo starem vlaku. Na lesenih klopeh Je sedelo polno ljudi. Vsi so bili oblečeni zelo staromodno. Zenske so imele zelo široka,nabrana, dolga krila, na glavi klobuke s širokimi rokavi( in torbice, podobne mošnjičkom. Moški so imeli na glavah črne cilindre z modrimi trakovi, palice, frake in svetleče črne čevlje z visoko in zelo široko peto. lJo tem sem ugotovila, da sem nekje v letih 1870-1890. Usedla sem se bliže oknu in opazovala naravo. Bila je nedotaknjena kakor cvet, ki se je ravnokar zbudil in prikukal iz popka. Nobenih tovarn ni bilo videti, potoki in jezera so bila čisti, kakor kristalne kaplje, ki me skoraj vsako jutro spremljajo na poti v šolo. Bonče pa je pri- jazno gledalo z neba in me nežno božalo no licih. Se bi opazovala, a naenkrat se zasliši debel glas:,, Zdravo, jaz sem vlak Robert! Ko si doma začela prelistavati knjigo o meni, si mi bila zelo všeč in sem se odločil, da boš prišla k meni. Umrl sem leta 1881, s teboj pa se lahko pogovarjam, ker si ti prišla v mojo knjigo. Vse, kar sedaj vidiš, je del moje zgodbe. Povedal ti jo bom, če si želiš. Rodil sem se leta 1804, takrat sem imel štiri pogonska ko- lesa in še nisem bil tako civiliziran kot sedaj, ko se vozim s parno vleko. Železniške tirnice so bile šibke in so zelo rade pokale, kar je bilo zelo nevarno. Bo nesreč pa je nrišlo zato, ker niso bila kolesa in tirnice izbrušene, vozil sem zelo počasi. Kmalu so napako našli in jo popravili. A ker ni bilo nič bolje, so ljudje razmišljali in izumi' li parno vleko, ki je bila dosti močnejša. Tako sem začel voziti s pomočjo pare. Uez nekaj časa je človek uvedel tekmovanje lokomotiv, v hudi konkurenci sem jaz zmagal. Ljudje so me vedno bolj izpopolnjevali, jaz sem se pa vedno bolj spreminjal. Tako so mi priključili en vagon, v katerem sediš sedaj ti en so sedeli ostali potniki. Celo stoletje so bile moje prijateljice lokomotive in jaz edino pogonsko sredstvo na železnicah. A kmelu so se pojavili vlaki na električni pogon, to je bilo leta 1880. Takrat je prišel zame konec. Vrgli so me na železniško smetišče. Nekaj dni zatem je prišel k meni na smetišče strojevodja, ki me je nazadnje upravljal. Rekel mi* je, naj mu opišem svoje življenje. Z zadnjimi močmi sem mu govoril in govoril kakor sedaj tebi. Ta človek je moje življenje opisal v knjigi, ki jo imaš ti doma. Sedaj pa moraš domov! Na svidenje!11 In že sem zaslišala mamin klic, naj pridem jest, vendar je v meni donel zelo megleno, kajti z mislimi sem bila še vedno na leseni klopi. »Pridi hitro jesti" sem še enkrat zaslišala mamo, vendar bolj razločno. Odprla sem oči in se vprašala:» omnim. Bila je čisto drugačna od današnjih. Naenkrat se mi je zazdelo, kot da mi nekaj prišepetava. Usedla sem se na bližnjo klopco in jo opazovala. Zamislila sem se in res mi je nekaj govorila, kot babica pripoveduje pravljico svojim vnukom. nNekoč sem tudi ,jaz bila mlada,vesela, vozila sem po tirih in za sabo peljala celo vrsto vagonov. Ljudje na poljih so me no zdravi jali, dekleta so mi mahala, fantje so metali kape v zrak. Lpomnim se še, kako sem brzela pc tirih in prevažala ljudi po progi od Dunaja do Trsta. V mrzlih zimskih jutrih je bilo grozljivo. Sopihala sem po ledenih tračnicah, kolesa pa so se samo vrtala in vrtela, morala sem voziti, četudi mi ni bilo. Strojevodja in njegovi pomočniki so me kar naprej hranili s premogom in vodo in tako sem se premikala s pomočjo vodne pare. Spomnim se poletnega dne, ko so imeli otroci končni izlet. Prerivali so se v moje vagone, da bi si našli čim lepši prostor. Dečki so se hoteli postaviti pred deklicami. Med sabo so tekmovali, kateri si upa potegniti zasilno zavoro. Med njimi se je našel deček, ki jo je res potegnil. Težke železne prijemke so padle na kolesa in me na mah ustavile. Skoraj bi se prevrnila, vendar sem se obdržala na kolesih. Bila sem jezna, da bi jih najraje pustila na sredi poti, vendar me je strojevodja kar pognal naprej. Spomnim se še starih minulih časov, ko je naše ozemlje napadal in hotel zavzeti okupator. Dekega dne, ko sem peljal proti Ljubljani, je pred mano eksplodirala bomba in most je pognalo v zrak. Tedaj pa so se zavore z vso močjo pritisnile na br-zeča se kolesa in sem se tik pred reko ustavila. Se dolga leta sem vozila v svobodi. Padi so me morali imeti, da so me očistili, me namazali, da mi rja ne pride do živega. Veliko ljudi gre mimo in me skoraj ne opazi, z mnogimi pa kramljam kot sedaj s tabo. Ostali bova prijatel jici. Ali ne?" Zapustila sem klopco in se ji približala. S prstom sem potegnila po rdeče pobarvani kovini, ki je obrobijala- luč. Bila je mastna, hladna in ni se mi zdela več tako živa. Vem, le moja domišljija se je priplazila vanjo in jo oživela. Kljub temu jo bom ob prihodnjem srečanju pozdravila kot staro znanko. Petra Cegnar, 6.a (Opomba urednice:■Spis je prejel tretjo nagrado na republi škem literarnem natečaju Železniškega gospodarstva Ljubija na za spise o železnici.) pos3,£juueo.6j. e>mvo mot£=e^cx. poe>e_»o m ^o^jfco. do\jCK/vncxb.vxx r£vweJ^cx '¥cxxX,^|-4_clga. ^ voi. /noLzvvL ^ol yoxx<>o 2 - /vvoe-.fc- pAJ^^DKCJu^ <—kJL>-CjO O Vvo£.e.SL4.. /\3cj^Voo^ /rvo-peJbo ^-e- k3-Už>o ^ -k^o ^ ^L.ryv ^|cxzwe2. vbx_i-- p/veoie>e>cwvLv UozvrvjuSaj^e e-I^pA-tž. mcx oc3Lex- /t.o pKjO^o-kcz*.^zocvv- 2yyncxgOi.2x /V^i ^ dcx 2)0 ^ZVVJOU^O'V-OlČCjl mCXd. XZ>t^CX^OAKXX- ^-L. -^vDB^e. IZ O.Š, ^jOBzpfCz KJccx ^ Vjcvvw/vvs. v. ^jv-u^a. ex^ ioz-td ^d&^u ( , z. 'biex.2 Č£xx^ci2n te.2^e.C<. £N bAN v G^O^dTbH Fti-1 KDAS loxj2- CGi /x> F2'-Xxv_z-- oVvuvCjl /vuCxxdv>Be p/u^cde/nj pcx /je *uuduL /rroe 2 vvOB.-t , ciA_*. Bi />yx>jCxxdLi- /VuClj de^vvo /-Vvjo A. e. Cido\ZVJ- i.-i^JU,6/tjL(2Axz^jCX VnjOZk^X O.č. Fxx>a_, Ot. r^/^V- Bo loAdju /vcoU-Cjl po /-me0X0, ■ |( Hz\kx.1ž.cx rzx oeoov A/rv /ruCL&,A^-cieyv^|e /nou '-1-. otf-uoe^ ve/w> ^eBfc^zvoLtLM- TVizi^rvj Fohaga lagtzv)a Glava (k>4» o*. pvxxl/u:ot- v^e, aLULo /ticju nbGejciuuL) s/vwzi solU-^ulclzOo azuClgo pxo>vexduot-2/vr. Cvotti^e bo oouB>2jl 'g/m BACjua. . /Gc>Jlc^-s=cx iSn-oov^j -4 v ^ wc.cx />n cxV. i A-^oež>(c±cx AT pejte-V. /mgi /yiox^' "ŠoBju zne VL /V-C3.6. "t^jovč^zvnc^ ^ zme, <^e nr oc)zrwo/vu_ /vpnOLSabvE 'XoVdv . ,, /V)e . XcxW^j e>pnxx&x^jee. e-ezm toxj£cx xo«.Cju-Ci €o>o. • HjloLivOjl icu3n>cx nrooXxAc.^|Ci . XoJt>o JOiujOU. peto lvuo nr Uzx1OXnneX. jCA-O- eB nre>B xz>n€zYxjLzyvAX3. A> KjBoUa? J I, ^Cjl , pNjude/m- J Pru-pzccxzve so po^eUcu^e poet nhoci.ci>t/\)G-S>lxcynegGi- Vrvo^uc*. yVn Xoanoaule> i ce V-o£o_-njuCVve. | Va. oVxct£>i£oL (^dUL^KjLoo. '^LoVoJLj^m tb/uci dosir tč-V-tato. y cx CCISOl dz\KX clzvu,. Prtk. -^juo(JuS>ltA.Ci /Tnezm VckjO* v_«-c ti>rvou t>e VA.Cx2.Ci- loXXxtx I zyY\CcU-€/vy\ Vo ao oatOBA <^pQ xzvwcVLn:xtU. 5nn "fco-Vo ^‘e toA-6 nr peiaU >f2.6. | men zvx-o.i,> ^3. n+ztuoi.vL :t>uxve)Xxdzyv- TOU1XMO 'ponAGA LAar/V a (aLAVA x /ACiajLc>vozrn EN DAN V CaOSTtSH VD-t N? A a. Goa^U-Gu SvOUjo S oa/VAOAr^h &oG - mcxexeA.W.z^j ur feVonc^j nrae ^S-onren^e • Tu_kcy'j ao k^v^c oe>/wczv-zyve šo£e, \x' |V->oU-Ce t Vode.CcvuC( OcvTcczmeJ^j' >Vv TeWu-^ UgJ2j&Wol' +eGcin)i2xci zvuLcju a/mO poatov/vcBu pcjA^e j ZM.cx VooJt-Brt-c A ^0e,:^P a TOkji^C^ZZvAA. pXJUkGl.XCX.6x anh£^| VJu^j' Azri , U>- ao 1oa-6b cLoVonoi. v . ^ \Zot nre,cxvci- ,, a^on>eazvuoe,4 ae jUjuduu Auaao. xcxče6>- x ^onrOAA. . AT Aznncrwx CCi znete po xxjULcxnH.e. /LovovvLa tjtjovvvVuo r<-eji^6uc. j zvucuLo pxcclaecv\AA.Qc«. ruuu-atz. c/we^|Gt cGu-i-^/vo Pfev^j X>czooju£xCjCx Zoivvcc V-zncSe^uc. | Vul a solioo pxxpe^d2.c». j VLuuwvd^z ( azvv p>ue«cvae.oWxx vomLai^e xol cdeBo a poaz^CrctkA. T VAXjLaixc/nU xve-vc SGonrtzvv^e t*o/vouo_6 fLcxX-VxD 'poiod/vdv. F am d-E-^atd eo zrtoizvn pK.exdLa^O\AruGL c-zvre^je zncj£cGp. AtacxV pc aAK^e. X u^Kx.CozrYvx. ( x /vuoi&o poazneJt.W r.. PlBdUt-ezr^ V-O SB ^ VaOTvu.at^io. ocLGoccxCcx ( VxbuO Vdo xzmoL^cyVcarBe.C ^ a/ruo /vvua Vxvxyvvx pnjO^KOu/m p^CanM-tn aVjuup^ C D? D Snrotoo - * X t e. X • * • Cke- v*- C.a. rcvweXo- ^.vvctoovajCjCa) ( zvziGcuduK <^£aLaioe/vuuV-ozx> xa^