*** ja pruaJiof. ^ k pod Sv. Ku- Kongresni odsek obnovil preiskavo (J £ ^ y STAVKO ■■H AVTNIH DELAVCEV Napovedujejo senzacionalna odkritja Wafdiington. D. C., 13. maja. — Militaristični odsek nižje kongresne zbornice je včeraj naznanil, da je obnovil preisku-vo bizniške taktike vojnega de-partmenta. Vršila se bodo zasliševanja za zaprtimi vrati, na katera bodo poavani ljudje, ki so zapleteni v transakcije z vojnim departmentom. Kongresnik John MoSvvain, načelnik mifttarističnegu odseka, je napovedal senzacionalna RICHBERG POSE- Odpotoval je v New York, kjer bo kon-feriral z ma gnati TOLEDSKA POGA JANJA KONČANA New Vork, 13. maja.—DonaM R. Richborg, načelnik odbora NRA, bo danes konferiral z vodilnimi avtnimi magnati z na* M menom, da prepreči oklic na odkritja v zvezi s temi transak-|daljn/ih stavk v avtni industri* cijami. Posebni odbor je bil na!ji. V New Yorku se bo sestal z delu več tednov in preiskoval I A. P. Sloanom, predsednikom bizniške afere Joaepha Silver- General Motors korporacije, in prišlo, če socialisti sodelujejo ali ne. Kljub temu je bil pa na zad-!mom umrla njegova mati Neža nji seji eksekutive v tem skoraj Bregar v starosti 85 let. V A- tv<' združiti vse 0 pripravljene skupaj *kr'«* in da je za protekcijo prebivalstva, delavcev in farmarjev, racija skozi novopolltl- ,,r»"ko. Storjen je bil sklep, Jr/ 1^'lreba iKslvizatl in za fWnj(. vo" * k! imk| /na,llt' novo stranko iz ta-raz '< mh elementov, kakršne v Ameriki, kjer pro-u.kJ" svoj ekonomski in *v»f»Hij in so za "tre-herkulej-" • tega Ribanja namena povabiti na n -ploh vzeli, "J': "Kingfisha" tat lira" Coughlina. {»skušali na-fj«rmske or-' -ko Farmer-«'• Follettov6 '». na Moclali-P'"te, epikov- osamljen. Glede unij pa tudi ni pričakovati večjega odziva, vsaj ne od vplivnih voditeljev, ki se temu gibanju preračunano izogibajo, bodisi radi konservativnosti ali pa vsled bojazni, da bi bil legis-lativni program Ameriške delavske federacije takoj pokopan v kongresu kakor hitro bi demokratski bossi doznali, da voditelji koketirajo z organizatorji nove stranke. Nekateri vodilni elementi so sicer mnenja, naj se to gibanje neguje v smeri, da bo nova stranka definitivno stopila v politično areno šele leta 1940, med tem se naj pa gradi po državah. Kakor je pa razvidno i ž Amlieje-ve izjave, so bili v VVashingtonu drugačnega mnenja in bodo stranko skušali zgraditi že za prihodnje predsedniške volitve. V koliko se bo to posrečilo, bo pokazalo čikaško zborovanje v tem poletju, na katerega bodo povabljeni vai elementi, ki naj tvorijo to gibanje. Iran Mt» I minn *li k tem 'go v prask upnega »ine, toda itieni *lanik v Berlinu je po navodilu svoje vlade ostro protestiral proti ugrabitvi nemškega beguna Joa. I.ampersbergerja f>o dveh narijih na Češkem dne 22. aprila. Nemški zunanji mi-nuter je obljubil preiskavo. meriki zapušča dva sinova, v starem kraju pa enega. Cleveland. — John Lustik je bil obveščen,.da je v Ledeči vasi pri St. Jerneju na Dolenjskem umrl njegov brat Martin v starosti 63 let. — Frank Zaubi je prejel vest o smrti svoje matere Frančiški Zaubi, po domače U-parnikove Marije, v Kranjem brdu pri Lukovici v starosti 73 let. Biv&i notar obsojen Nevv York. — Dragom i r Ko-stič, bivši javni notar, je bil pred nekaj dnevi obsojen v zapor od enega do treh let v Sing Singu zuradi poneverbe vsote $32,000. To vsoto je Kostič izterjal na temelju raznih pooblastil, katere so niu njegovi klien-ti izročili tu in v Jugoslaviji. Kostič je bil obtožen in aretiran zadnje poletje po tukajšnjem jugoslovanskem generalnem konzulu Jankovičtfe ----- mana, ki je kupoval razno vojaško opremo od vojnega de-partmenta. Ta zadevu je bila lansko leto v rokah veleporote distrikta Columbija, ki pa ni obtožila nobenega, pač pa je vse izjave prič, ki so nastopile pred njo, izročila kongresnemu mili-tarističnemu odseku. McSvvain jeMejal, da sedanja preiskava ne uključuje samo Silvermana, temveč tudi dva njegova sorodnika in večje število vojaških častnikov. Ko se je vršila preiskava veleporote, je bilo večkrat omenjeno ime drugimi magnati. Radi stavke, ki je izbruhnila v tovarni Chevrolet Motor Co. v Toledu, je prizadetih okrog 33,000 delavcev in "newdealerji" se očitno laije, da se ne bi stavka razširila na vso industrijo. Pri vsem tem je značilno dejstvo, da je Richberg odpotovul v Nevv Vork na predvečer volitev avtnih atuvkarjev v Toledu, pri katerih bodo odločili, ali se vrnejo na delo v smislu predloga uprave Chevrolet Co. ali vztrajajo še nadalje v stavki. Tolcdo, (>., 13. maja.—Konfe- pomožnega vojnega tajnika H. renca med predstavniki unije H. VVoodringa, ki je Silverma-nu zabranil vstop v vojni de-partment v času procedure. O Silvermanu se-je poročufo, da je pred veleporoto izjavil, da je od vojnega departmentu kupil 700,000 kosov spodnje oble- avtnih delavcev in uradniki Chevrolet Co. je bila včeraj zaključena. Udeleženci konference ho sestavili mirovni predlog, ki Im) predložen stavkarjem na glasovanje. Federalna unija avtnih de- Dva ubita pri manevrih na Pacifiku Honolulu, Havaji, 13. maja.— Ameriški mornarični in letalski manevri na Tihem oceanu, ki trajajo že tri dni, so že terjali več človeških žrtev. Kolikor je doslej znano, sta bila ubita dva moža pri dveh nesrečah. Eden je bil ubit, ko sta v temi trčila dva rušilca, v drugem slučaju je pa letalo treščilo v morje in avi-jatik je utonil. Manevri so tajni in časopisje nič ne poroča o kre-tanju bojnih ladij in velikega števila bojnih letal. Velika »ocialietična zmaga v Parizu Pariz, 18. maja. — Pri včerajšnjih občinskih volitvah v Parizu so socialisti pridobili 24 novih mandatov, komunisti pa 14. ke in v smislu pogodbe bi moral I lavcev, ki je oklicula stavko v to blago ponovna p Joda t i vladi' Toledu 23. aprilu, je sklicala po ceni, kakršno je on plačal, V'shod atavkarjev, na katerem bo-zvezi s tem je dobil zagotovilo, j do glasovali o predlogu. Kd-da bo od vojnega departmenta j Ward F. McGrady, pomožni taj lahko kupoval drugo vojaško o- "ik v zveznem delavskem de-premo, katere armada ni potre- parimentu, je po konferenci Iz-I»ovala. Takrat je Silvernmn tu- javil, da mu je F. J. Dillon, or-di izjavil, da bi bil vojni de-; ganizator Ameriške delavske partment lahko prihranil $700,- federacije, obljubil, da bo mi-000, ako bi se bil držal sklenjene | rovni predlog priporočil stav- Francija in Rusija raztegneta pakt KRIZO OB SMRTI DIKTATORJA pogodbe. Naciji napadajo medicinsko znanost Berlin, 13. maja. — Jullus kurjem in uniji v sprejetje. Filipinci danes glasujejo o neodvisnosti Manila, Filipinsko otočje, 13. Stre le her, eden izmed naeijskih maju, Filipine! pojdejo jutri vod "židovsko kontrolo" . . . Mnogo rudarjev ranjenih pri eksploziji Fairmont, W. Va. — Pri ekn-ploziji v premogovniku Ballile-hem Steel kompanije v Bar rac k-viilu zadnjo soboto je bilo več rudarjev težko ranjenih. Tri rudarje pogrešajo in bojazen je, ora, tla bo Pierre l*aval, francoski zunanji minister, ki ima priti danes v Moskvo, diskuziral s predstavniki sovjetske Rusije o pritegnitvi držav vzhodne Evrope v pakt vzajemne vojaške pomoči, ki sta ga FVancija in Rusija nedavno P< hI pisni i v Parizu. Da 11 tioata dosegli ta cil}, je dvomljivo žara«! i op«»zlclje v nacljskl Nemčiji in na Poljskem. Slednja je že dala ve«leti, da se ne strinja z Idejo. "D«>kler bosta Nemčija ln Poljska nasprotovali kolektivnemu varnostnemir paktu, je franco-sko-ruski mirovni d«»govor najboljša garancija za ohranitev miru, t«aia mi želimo, nalor llorah, go%erner države Mar> ill v jtahinefnno. 'M leve na desnn: Kongr«--id Na* tn Hilliam Allen White ix Kanaana. Deeatur, 111. — Zadnjo solijo in nedeljo se je tukaj vršila l<*t-na konvencija ataMalistične strank«* v Illinoisu, ua kateri je bilo od IM klubov aaslopanlh b- 36. K«»nveneija Je sprejela več važnih resolucij, med katerimi so: za sodelovanje sis'ialist«»v v gibanju zu ustanovitev prav«* delavske stranke, v kateri bi lahko funkcionirala (udi s listično stranko. To je storila kljub temu, da je komunističnemu organizatorju dala prillk<», da je nagovoril kouVftMij«^. ' Na pr«4VHvr konvencije je govoril v Deentorju N«»rrtian I borna n, ki je kritiziral lokalne oblasti radi razbijanja stavke oblai ilnih delavcev, liaai ja Varšava, Poljaka. 13. maja,— Poljski diktator Jožef Pilsudski Je nepričakovano umrl včeraj — na dan obletnice sv«>jega «>Ih>-ruienega puča, s katerim se je IHilustil diktatur«' preti devetimi leti. Star je bil «7 let, Poljska je danes dejanski v obsednem stanju. Močne vojaške čete kontrolirajo Varšavo in vsa večja mesta in oposicija se ne sme ganiti. Proklsmirano Je uradno žalovanje za "največjim junakom poljskega naroda" ln vsa gledališča so zaprta. Zdaj šele so je izvedelo, da Je bil Pilsudski smrtno l»olau ves zadnji teden, toda Časopisje ni smelo |air«»čati o tem. Imel je raka v že bale u. Oflelelna vest o njegovi smrti je bila iadana šele dve uri potem, ko Je bil mrtev — in ko Je bil imenovan njegov nameatnik v vojnem mlniatrat-vu in ko so bile razposlane vojaške čete po vsej republiki s jK»ve-Ijem, da takoj zatro vsak pojav sovražnih «lonionstracij in izgredov. iPilsudskl je začasno dobil dva namestnika. General VVard Ryda-Smigly je prevzel vrhovno |x> veljstvo armade in general Tadej Kasprzyck Je vojni minister. Pilsudski Je prvi diktator v povojni Evropi izven Rusije, kl ga jo vzela smrt, Za seboj Ima pisano preteklost, Doma je bil iz Vllne ln študiral je medlelno, n že kot dijak ae Je pridružil ruskim revolucionarjem In pregnan je bil v Sibirijo, kjer je živel Iiet let. Vrnil se Je v Varšavo in tam se je pridružil s<»ciallstiČ-ni stranki. Ruske oblasti ao ga apet zaprl«*, bala ušel je v Avstrijo. Ko je Izbruhnila svetovna vojna, je Pilsudski organiziral v Galiciji prost (»volj ce. s katerimi se je pridružil avstrijski armadi In se bojeval z Rusi. Kasneje so avstrijski in nemški mllltarl* stl zahtevali «al nJega, oljsko republike. V vojni m«-d 1'oljnko In sovjetsko Rusijo je vislll 1 »oljske čete iu napadel Hkrajimi, a bil je t**|>en in umaknili s<' Jo moral v Varšavo, ko so sovjetske četo |s»pla-vile vfo /apadno Poljsko, Po miru z Rusijo se je Pilsudski zapletel v notranjo la»Je a |s»ljski-mi d«* mo krati in zavzel skrajno reakcionarno stališče. Bilo je 12, maja lirjO, ko je PilsudNki s svojimi oboroženimi leglonarji izvršil puč v Varšavi in so polastil režima. Od takrat jo bila njegova l»e*o«la zakoil. I'rv«ln« dnlšt v o, kl mu ga je zlair-Bifll ponudila i< ' dklonll, Izbral pa j«' Ignnea Mos^ iekega, svojega pristaša, /a protltednika, on pa jo olslržal poveljstvo armade 11 Vfifiio ministrstvo. Pred kratkim je diktiral spr«'m«'mbo (»oljke ustave in baš prvd nekaj Inovl so |s»ro« ali, da nam«'ravit slstaviti Mo-eiekega In vzoti pred s4m I o is t v o, (ako da Ihi kakor Hitb r v eni onebi vsa o-blast na Poljskem« Ta račun mu je pr« kri/ala »mrl, Vodilm Poljaki na čelu režima priznavajo, da riirnajo v svoji sr«<|> noln rie iihn im osebnosti, ki bl bila v, Klanju nadaljevati Pllsu«l*k 1 |e\o diktaturo. slavkar jev komaj (»krog 270, ja bilo na |l M u Wia Ii M *Mrt tal«, m Cku-a«» ia Ctarra I »• t« trv> M " k*4 »•»•. M to !!■«■* M •a M Mm(IHM raiaaI fur ika l)» u«4 SlaUa |ti»tfi Cht»a#ai a m! U**4t HN »»r yaa/. l"W»«» a*4 fl.kk |af »a»r. l«M(l iMmUna H M |>a' »«' (Vaa i«!t*n |m kugvturu > la a»uarW«aia # tanku* m »raia>u nla#ir»a «a»feiaa Olrtiaa, k»» aaali. «ra».» paatul .U> aa vri**« mAUtrni*Ifu to t alutaj«. ka ja pttivtll |wkl*>ia* A>t tarnala« ma ua a*r*.nMt« u.«a, 1'MKMI Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Se enkrat: klerofašist Coughlin Demokratski senator Hailey iz Severne Ka-roline je imel prav, ko je rekel v senatu, da Cha*. K. Coughlin (izgovori Kaglin) je lahko "father" v svoji cerkvi, ni pa noben "father" na politični, ekonomski iu socialni fronti; na tej fronti je on sani navaden agitatorski vodja in politični šarlatan prve vrste, čeprav nastopa v črni suknji in z rimskim kolarjem okoli vratu. Našim Coufhlinovičem, ki mu delajo poklo-ne do njegovih čevljev, seveda ne ugaja to, kar je povedal senator Bailey. Dočim na eni strani hinavsko trdijo, da je Coughlinovu križarska kampanja demokratična, jim na drugi strani uhaja, da je Coughlin nekak "božji poslanec". Kakor kleriki v Italiji od najnižjega kaplana do kardinala radi vzklikajo, da je "aam Bog poslal" Mussolinija, in kakor so kleriki v Avstriji vzklikali, da je "sam Bog poslal" Dollfussa — menda zato, da ga je fašist nacijske znamke ubil! — tako tudi naši klerl-ki v Ameriki — ne bomo rekli, da vsi, toda precej jih je — zdaj vzklikajo, da je "sam Bog poslal" Coughliua. In seveda, kogar "Bog pošlje", ta ne posluša zabite črede! Tega mora čreda poslušati in drveti za njim! Coughlin je zadnjič govoril v Cleveland u in med drugim je rekel (kakor ga citirajo časopisi): "Odslej zanaprej mora vsakdo, ki bo piaal program za predsedniškega kandidata, prej vprašati za svet Narodno unijo za socialno pravičnost, kajti ta unija je zdaj močnejša kakor vsaka stranka in vsak predsednik." Kdo je ta "Narodna unija za socialno pravičnost"? To je Coughlin s svojo čredo, ki na vse prikima, kar on reče. Ta "unija" Ima "socialni program" šestnajstih točk. Kdo je spisal ta progrsm ? Coughlin. Kdo je pozval čredo z yseh štirih vetrov, naj enostavno ta "program" podpiše in mu jnišlje svoje ime z naslovom vred? Coughlin. In kdo je obvestil čredo. da pristopnine in članarine v njegovi "uniji" ni, toda prostovoljni prispevki so dobrodošli? Coughlin. (Glej Ameriško Domovino, ki Je poročale, kako Coughllnovl klcrki dnevno odpirajo cele truke pisem in Jemljejo iz njih petake, deseta ke, dvajsetake . . .) To je torej Coughlin oziroma "Narodna uni-ja za socialno pravičnost". Coughlin se baha, tla je "unija" že narasla na deset milijonov članov. Kdor hoče, mu lahko verjame; kontrole ni nobene in vsako število Je prav tako zanesljivo kakor drugačno. Pa recimo, da Coughlin ima deset milijonov pristašev. To še ni niti ena četrtina volileev v Združenih dr-žavah, to je komaj polovica vseh katoliških pre-bivakev, \stevši dojenčke, če je res, da ima Amerika 20 milijonov katolikov, čmar pa ne verjamemo. Kako si torej Coughlin upa grmeti, da "od. slej zanaprej Ini moral vsakdo vprašati za na« svete njega (to ji. njegovo unijo), kadar bo pisal program za predsedniškega kandidata"? Vsakdo, ki ni dok raja slep, lahko ugane, kam to meri Vsakdo, ki rti dok raja slep, nam bo pritrdil, ds smo imeli prav, ko smo Coughliua označili zs klerofašista In njegovo tulečo propagando za klerofašlstlčno. Tudi klerofašist Dollfftiss ni imel večine v Avstriji, najmanj pa na Dunaju, a to ga ni nič oviralo pri njegovi kampanji za zadavljenje avstrijske socialne demokracije. Coughllnu.še manjkalo — napadalne tete lil njegov klerofašlstlčni bojni aparat Ihi |»o|M»|en. Coughlinovo kričanje proti bankirjem in ostalim kapitalistom je \ehk hluf. Kričanje Je namenjeno samo za čredo, dejanski Je pa Coughlin v zvezi z Uigatitm finančniki In in-duatrialrl. ki imajo svoj glavni stan v Novv Vorku Senator KI mer Thomas, Coughllnov zaveznik, je zvezan t istim "hunrhem1*. Cough-lina podpirajo nekateri industrijski magnatje, ki so zagrizeni ražniki. organiziranega delavstva, | »dpirujo ga baroni srebra, ki se tv nimajo le za svoj profit iz srebrnih rudnikov in za delavci ter male farmarje se tmenijo toliko kakor zm lanski sneg, Na Coughllnovem shodu v iMroitu »ta bila iiavroča tudi governer bombatne borze v Neu Vorku, velike igralnice za bombaž, in Vodilni bombažni špekulant iz Bostona foughlitta je treba videti \ pravi luči in spoznati v njem — klerofašista Na to Ja tr* ba priti pravočasno, kajti, njegova najvišja kampanja pride prihodnje 1.1«,, ko t»o po nje-govem diktatu — "vsakdo moral priti k nje-mu po \olilni program za predsedniške kandidate" « Ameriška delavska In farmarsks rrs«a po. tOslJs v a»d kraja, Roosevelta in njegovo tdministracijo in nihče ne mig ie z mezincem. Naj to stori kak en komunist ali pa kuk drug ra Irugih. Torej hvala za odziv. Siguren sem, da se nihče ne ke- §3, ker bilo je izvrstno in inte-resantno v zbrani družbi. Vse sc je izvršilo v najlepšem redu, program in zabava. Všeč je bila ljudem posebno Barbičeva godba, ki je igrala za stare in mlade, samo prehitro je vse mi-! nilo. Torej pozdravljeni sodru-gi in simpatičarji in na svidenje še drugikrat! Kaj pa vreme? Zadnjih deset dni se je kisalo; deževalo je in bilo je zelo pusto. Sedaj se je zopet pokazalo lepo in toplo pomladansko solnce ter pognalo v naravi bujno zelenje in cvetje. Povprečna starost med umrlimi odraslimi rojaki v Cleveland u jo med 40. in 50. letom pa če se Pire in Debevec na glavo postavita. Vse tiste cvetke ki sta jih Jankovichu očitala rastejo v njunem vrtu. Blato naj jKK-istita kar pred svojim pragom. Kaj pa kampanja SNPJ? Ta v Clevelandu dobro napreduje Z Lansko kampanjo je SNP« pridobila, če se ne motim, 8606 novih članov v obeh oddelkih Upam, da ne bo dosti manj tudi z letošnjo. Torej bratje in sestre, naša jednota je napredna, močna in poštena. Nasprot ni ki naj le*butajo ob njo, si bodo vsaj butice malo omehčali in dokler so glavni odborniki jednote tako agilni in pošteni nam tudi ni bati. Pred kratkem sem dobil pi-uno iz stare domovine, v katerem mi jokajoče pišejo, kako so ^utirani gospodarsko in politično ]K>d Italijo. Zapirajo celo tiste duhovnike, ki jim skušajo oznanjati božjo besedo v last-iem jeziku. Pri tem obsojajo lapeža, ki pa ne trene z mazin-;em. Njih obsodba je pravična in pravilna. A. Jankovich. Jamea E. van Zandt, načelnik organizacije Veterani zunanjih vojn. vodnih delavcev pa je, da pomagajo odpreti oči vsem zaslepljenim delavcem, da bodo vedeli, da je Hearst največji sovražnik vseh delavcev, ne glede na narodnost ali vero. Na žalost je med nami tudi Do sedaj se še nista, še vedno ribarita v kalnem. Kako smo se imeli v Girardu, O., na proslavi 30-letnice Proletarca i. maju? Imeli smo se prav izvrstno. Iz Clevelanda nas']e mnogo slovenskih družin, ki ku- ? velikim busom iu privatni-pujejo Hearatove liste in is njih mi kttrMmi okro* 75- mod ttJ'*u zajemajo strup proti samim bi. Hearst ima svoje časopisje po vseh ameriških mestih. Svoje čitatelje pita s protidelavsko propagando, »jih 'zavaja in po-tvarja resnico. Zato pa bi morsl vsak delavec poskrbeti, da delavske mase s|H>znsjo, ksj je resnica na vsem tem, kar Hearst servira svojih čitateljom v prid svojih Interesov, n* v prid delavskih interesov. Nsše društvo Št. #46 SNPJ bo priredilo piknik skupno z društvom št. 1*53 HBZ dne 23. junija v Germanla halli, Greater Kllzabeth, 623 VVorth ave., blizu Park ave. in 25 Hlghway, Lin-den, N. J. Vstopnina lx> 2Tm\ Začetek ob 1. (Nipoldne. Društvena blagajna jo suha ln |>otrehuje pomoči. A. Sprogar, 540. pevci in pevke klubove Zarje in Delavci, ki so nastopili tamkaj in prav dobro izvršili svojo nalogo. Razen ClevelandČanov so bile zastopano še sledeče naselbino: Salem, Niles, VVarren, Voungstovvn (Ohio), SHarou, Farrel in Bessemer (Pa.). Prišel je tudi naš agilni sodrug Mate-kovich s svojo soprogo iz Go-vvande, N. Y. In kot. sem zadnjič povabil v Prosveti, so se odzvali vsi s svojimi družinami — Jež, stara korenina. je bil bolan. Prišli s< med drugimi Frank Petrich, John Petrič, Jože Cvolbar, Frank Kramar, Novak. Valentinčlč, Križaj, Mihove, Cerne v spremstvu pečlurja Plahtarja in več Prvi maj v Milvvaukeeju Milvvaukee. — Prvi maj, svetovni delavski praznik, je tukajšnje delavstvo praznovalo v o-jromnem številu. Tako velike demonstracije proti krivičnemu kapitalističnemu sistemu to me-sto še ni nikdar prej videlo, čeprav je bilo pravo zimsko vre-me. Ko smo se med 1. in 2. uro popoldne zbirali pri novem o-frajnem sodišču, so viseli nad nestom težki deževni oblaki, iz katerih je pršilo. In ker je pihal tudi mrzli veter s severa, so )ili delavci oblečeni v zimskiji suknjah ter se šalili s pozdravi: "Happy Nevv Year", "Merry Christmas." V mrzlem vetru to vihrale rdeče zastave, da je lloveku kar dvigalo srce. Za lež in burjo in snežinke se ni nikdo zmenil. Ko je prišla druga ura. se je povorka pričela pomikati po glavnih ulicah. In kljub temu. iu smo bili premočeni do kože in premrašeni, smo korakali jk»I-Irugo uro. Nikdo se ni umaknil z povorke, ker volja do prazno- vanje našeoa, praznika je bila močnejša v delavskih srcih ka kor pa neljubi' vremenski elementi. Po poldrugi uri koraka nja smo zopet dospeli nazaj pred okrajno sodišče, kjer bi se imeli vršiti govori. Do teh pa ni prišlo, ker se je premraženo in premočeno toda zadovoljno in ponosno delavstvo hitro razpršilo na svoje domove in zve čer v dvorane. Mi Slovenci smo imeli svojo večerno proslavo v South Side Tu m dvorani, kjer sta nastopila kot govornika VValter Polakov-ski in Frank Zaitz. Predsedova je Mike Sostarich. Po govorih smo se zabavali pozno v noč. . Joeeph Ule. O dvojnem alavju v Pueblu Piiehkt, Colo. — Dne 4. maja zvečer jr društvo Orel št. 21 SNPJ priredilo majsko proslavo z dvema igrama In nagovori ter plesno zabavo. Obenem je bilo to tudi slavje društvene 30-letnice. Prireditev se je vršila v Orlov I dvorani. Br. Peehnik. društveni tajnik, je »tvoril priigram s primernim |»ozdravnim nagovorom, nakur Je predstavil br. Franka Hnltezarja, kateri je ajellrsl ns starše, naj pripeljejo svoje otroke v društvo, kajti to Je potrebno, sedanje slalie razmere propadajočega kapitalističnega sistema nas še |n»seb-no silijo, da dobro zavarujemo sibe in svoje otroke v dobri or-j gmliacljl kot Je nsša SNPJ, ta-I ke ie tudi pot rebno. da se pridružimo delavski organizaciji, ki 1 se »Miri ss delavske Interese. Potem je bila uprizorjena eno-dijan-ka igra "Biserno slavje", ki jo je spisal Ivan Molek. V njej so nastopili sledeči: Frsn-j ci s Pogorele. Iled*ig llašprt. | Anton Kochevar in Jerr>* Klintz , Igrali so dobro in občinstvo Jih j 1» nagradilo z aplavzom Nato Je J le|*> »apel pevski gbor Slovenec. Druga igra je bila tudi #node-janka namreč "Slepi sgitstor" V njej So nastopile sledeče ose-' hi: Frank Boltezar Francesj Klanrhsr. John Klanchar. Steve! Snin. Frank Stare. Frank Perh-|i«ik A^nes Knafelc. ^tla^ Kerin. Lukanlk in Frsnk Pog»^ i Srebrni jubilej Milvvaukee.—Čeprav sem naročnik na dnevnik Prosveto že precej časa, je to moj prvi dopis, ki se nanaša na presenečenje, katerega so nama z ženo izkazali najini sorodniki in prijatelji ob priliki 26-letnice zakona. Bilo je v soboto zvečer 27. aprila. Ze sva se pripravljala počitku, ko nekdo potrka na vrata. Ko jih odprem, opazim Franka Glavana, očeta soproga najine hčerke. Reče nama, da morava z njim, ni pa hotel povedati kam( in zakaj. Samo njim naj greva. Vodil naju je v Tamshetovo dvorano, kjer sva se začudena znašla v krožku okrog 70 sorodnikov in prijateljev, ki so naju navdušeno pozdravili in nama čestitali k 26-letnici zakqna ter /.razi 1 i željo, da bi praznovala tudi 50-letnico. Opazil sem prijatelja celo iz 65 milj oddaljenega Sheboygana. Pri bogato ob oženi mizi in ob zvokih godbe smo se zabavali do ranega jutra. ATaj bodo te vrstice najina skromna zahvala vsem sorOdni- da bi sploh zavedal, kaj počno z njegovimi možj Operacija srca Tudi druga panoga moderne kirurgije, kisto iz najnovejše dobe, se ponaša že z no mi operacijskimi čudeži: v mislih imamo rurgijo srca. Srse, najbistvenejši organ za naše živ nje, je nekako neodvisno bitje v nan, ki nt ne moremo vplivati. Nemogoče je ustaviti njeno ali bolno srce, da bi ga operirali — mogoče zato, ker tvegamo, da bolnika umoi nio. Zato mora zdravnik operirati na živ in utripajočem mesu, biti mora spreti-n ka le kdo in nagel, da operacijo začne in dokon med dvema utripoma! Vzemimo na primer ono strašno "skrče srčne zaklopke", to je stisnjenje mesnate klopke znotraj srca; nekatere primere te hI ao operirali tako, da so prerezali srce in i zelo naglo vteknili instrument, ki je imel logo zaklopko razširiti. Precej drzna metoda sestoji v tem, da k komato srcu za trenutek vzamemo rinp* vlogo "žive črpalke"; v ta namen odvede kri po cevkah v posebno električno črpalko igra vlogo umetnega srca. Pri operaciji z nožem ranjenega src« p« kole ravnajo: najprej preiagajo in odstran več reber; tako se odpre zdravniku ranjf srce, iz katerega brizgne ob vsakem utripu I Kirurg pritisne prst na rano, da ustavi • potem pa izrabi kratki premor med dvent tripoma. da potegne s šivanko nit zs z*i" rane; pri prihodnjem premoru nit zavodi pri tretjem potegne. I^ahko si mislite. * hladnokrven i n apreton mora biti kirurg, dobro izvede toli kočljivo operacijo- Dogodilo se je pa tudi že. da »o "l*r" ljudi, ki jim je prodrla krogla v *rce m premetavala ter ustvarjala v ranjencu « hotne občutke tesnobe. Pri takih r«n><" najprej kirurg prereže srci', gre vanj * k cami, |>otegne kroglo ven, njegov ssineal pri priči rano zsšije, da zapre *rce šr prihodnjim utripom. Dodati moramo kajpada, da dado *M»* > goltne dosti, čudovito dosti, ni P* ko nizko, ds bi pogoltnila vse ; Coughlin tlači v goltanec. P*** tir maja. r---***-*-* ****"rrffff »»jjj a i esti iz Jugoslavije (UvirM poročil« 1» Jagoatavii«.) \FSKETA SM^žKI- tako hudega reševanja še ne ^ V OOKiCANAH ——"" Potrjene pa so liste vladnega predsednika Jevtiča, bivšega ministra Maksimoviča, bivšega ministra Ljotiča (fašisti) in lista, katere nosilec je hrvatski politik dr. Maček in na kateri kandidirajo tudi zastopniki muslima nov, bivših demokratov, davido vičevcev in radikalov. Radičev- trrfiia Carjevega psa, KJilsikiaj« V* v,ak pomnita: vihar, sneg, dež, vdi- ranje snega, padajoče kamenje dr M^kVe ne- -vse to je oviralo reševanje ze- kaj kandidatov ^ med lo. S silnim naporom sta spra-|VTnei sila ponesrečenca nad 2agano| I uradniku peč, kjer so prišli nasproti že Drugače je predvolivna doba aekem vi$iem iteiji j, pri Medvodah je Stalceva. Njen go- poledenela pot preko rx>ledene-i Slovemjj n. pr. noben dosedanji iTodšel za praznike ne- lih sten je bila nevarna ■ .... ia pauituuleo un nrin c lan i kamniške reševalne ekspe- l)receJ mirna in menda še nikoli dkrije. Reševalci so viseli več ni biI° tako ma,° živahnosti pred l^utvor.ieeun.n.v kot Služkinja 28-let- ur med življenjem in smrtjo, |^^.f™1 kiikor ravno fdaj- za vse list ali dneVnik ne agitiru ne za dopust, služkinji pa je reševalce, ko so priplezali s to ne «* ono listo- novo usta- Mj skrbno pazi na nje-'ponesrečencem pod Kalško go- »»ovljeni''Glas naroda^agitira za psa olčjaka, za katere-(:o, so izgubili orientacijo, kajti 1Lito vladnega predsednika. Služkinja se za .e zelo bal. ,vedela. da odgovarja p je zaradi tega res pa-_bno. preskrbno. , veliko nedeljo proti večerjala psa na sprehod, ka-je bilo naročeno. Ko je blizu proge, je ravno pri-I brzovlak. Pes se ji je pn ;al iz rok ter se pognal lokomotivi. Služkinja se rašila za življenje psa in v tem na svoje življe-^plaiula je na progo, da po-psa izpred lokomotive, a je sam se pravočasno služkinjo pa je lokomoti-»rila in vrgla več metrov kjer je obležala brez Iz Ljubljane so pokli-rvalni avto, a je služki-pred njegovim prihodonf Imela je v tovarni ženi-i katerim se je nameravala kem poročiti, a je zdaj iz-liivljenje zaradi gospodar-psa. temno je bilo ko v rogu, okrog njih pa vihar, sneg in dež, da luči niso moglf goreti. Nazadnje jim je le uspelo in so okrog polnoči dospeli do koče v Kamniški Pistrici, kjer so Gombača hitro odpeljali z avtom v Ljubljano. Okrog dveh je bil že v rokah zdravnikov v bolnišnici. Zdravniki pa so kmalu spoznali, da je ves trud zaman. Ponesrečenec je ležal v agoniji nezavesten še do drugega dne, na velikonočni pondeljek popoldne pa je podlegel poškodbam. Pokojni Gombač je bil sin policijskega stražnika Ivana Gombača, ki ga je sinova smrt zelo zadela, to tem bolj, ker je družina šele pred nekaj meseci izgubila nenagloma mater. Pokojni sin je bil največja uteha in največja nada očetu. iA NESKECA V KAM-BKIH PLANINAH O VELIKI NOTI li akademik Mirko Gomil Ljubljane strmoglavil ud.—V ljubljanski bol-podlegd poškodbam hitro pride pomlad, hi-leščani vsako nedeljo v pla-|in potem ne mine skoraj k, da se ne bi ta ali oni v ih ponesrečil. Letos smo nekaj nesreč, na veliko >pa se je pridružila nova. nniakih planinah je strmo-prepad 22-letni ljubljan- SOCIALISTIČNA LISTA BILA DOVOLJENA NI Za volitve v skupščino, ki se bodo vršile 5. maja, je bilo vloženih pri kasacijskem sodišču v Beogradu šest kandidatnih list. Sodišče mora liste pregledati ter jih potrditi ali odbiti. Kasacijsko sodišče je odbilo kandidatni listi dr Zivka Topa-loviča (socialistična lista) in Svetozara Hodžere, ker nista ustrezali zakonskim predpisom. Vbtfvni zakon je namreč zelo strog in zahteva mnogih podrobnosti, ki so precej težko izvedljive. Socialistična lista je zbrala dovolj podpisov iz vse države, kakor predpisuje zakon, nekatere formalnosti pa so bile napač- eiiiik Mirko Gombač ter jno izvr*ene. Tako ^predpisuje Uk" hude poškodbe, da je volivni zakon, da mora vsak takojšnji jiomoči in preno-1 kandidat overoviti svoj podpis prevuiu v Ljubljano v tu- na 8(K^u tistega okraja, kjer I bolnišnici podlegel. j bo kandidiral. Ce n. pr. kdo od lo Gombač se je napotil s Slovencev iz Dravske banovine ' prijateljem v Kamniške .. * N* veliko nedeljo sta pe,Jatl « Kamniške Bistrice na a sta spotoma spre-»mer ter se napotila I'ot po Kokrškem zasnežena, v rišla Skuti, je ie ik-legah pa zamrznjena in vsako stopinjo jo »*kati v ledena tla. Ko na Mala vrata, je nenadoma s|wdrsnilo T1 Jt I'" »trmem pobočju, « i* mogel ustaviti. pa-** l^ino kakih 20 m glo-l('r kotalil J* . Jurjevcu, kjer ftal. J N»r, ml.,,valeč mu • potoagati, ^to kamniško Histrico n,^?* v k"či novi. I ako, sta se na- ^»t |H.|),.> altih ^P^vljena v koči sam se je ter kandidira v Skoplju, se mora v Skoplje in na tamoš-njem sodišču—kjer ga sicer nihče ne pozna!—overoviti svoj podpis! Nekateri juristi so trdili, da je ta predpis napačen, češ, |>odpis overoviš polnoveljav-no. pač le tam, kjer te poznajo! Toda kasacijsko sodišče se je postavilo na stališče, da je to napačno in je zaradi podobnih neznatnih formalnosti razveljavila listi dr. Topaloviču in Hod-žeri. Socialisti tso sklicali v Beogradu shod, kjer so govorili o tem ter naročili svojim sodru-gom v raznih pokrajinah, naj store ob volitvah po svojem preudarku: ali ne gredo na volišče ali pa gredo volit tega ali one-!ga. Na tihem pa so se najbrže sporazumeli, da se volitev ne udeleže. Trgovino zažgal in izvršil samomor V Predtrgu pri Radovljici je na veliki petek na vsezgodaj izbruhnil požar v trgovino Franceta Tevža. Tevževa žena je ob štirih zjutraj odnesla pogače k peku, da ji jih speče, ko pa se je vrnila, je opazila, da v trgovini gori in da je njen mož pokonci in oblečen. Na njeno vprašanje ji je odgovoril Tevž, da gori pač v trgovini. Žena je planila v trgovino, mož pa je legel spat. Ko je odprla žena vrata v trgovino, ji je bušil v obraz dim in plameni. Klicala je na pomoč, prihiteli so gasilci in začeli gasiti, kajti če bi se ogenj razširil ua ostale dele hiše, bi bile v nevarnosti tudi sosedne hiše, ki stoje tik Tevževe, in v nevarnosti bi bil ves Predtrg pa tudi Radovljica. Tevž sam pa je lepo mirno ležal na postelji v spalnici. Ko so ogenj z velikim naporom le zadušili, so prišli naslednji dan tudi orožniki, a Tevž je še vedno kar ležal na postelji. Orožniki so domnevali, da je pijan in da spi tako trdno, da jih ne sliši. Ko pa je prišel zdravnik, je ugotovil, da je Tevž mrtev: zastrupil se je z oetovo kislino. Tevž Je pričel trgovati v svetovni vojni in je njegova trgovina prav dobro uspevala. Zadnja leta pa je začel močno popivati in postajal je čedalje bolj zmeden. Zaradi tega je njegova žena preko sodišča skušala urediti zadevo in rešiti trgovino s tem, da bi bila trgovina prepisana njej. To bi se moralo zgoditi prav na veliki petek, toda Tevž je zase rešil zadevo po svoje: trgovino je zažgal, da je zgorela vsa zaloga, sam pa izvršil nato samomor. Skoda v trgovini znaša okrog 100 tisočakov. Dve slovenski noviteti. Ljubljansko dramsko gledališče je pred kratkim uprizorilo novo slovensko odrsko delo pisatelja Bratka Krefta, tridejaneko slovensko legendo "Malomešeani". I>elo je režiral avtor sam. O delu bomo še poročali. — Dne 24. t. m. pa je krstna predstava nove vojne drame pisatelja Angela Cerkvenika "Kdo je kriv" na odru marilK>rskega gledališča. Ta drama je izšla lani v knjigi. V slovenskem leposlovju imamo del s snovjo iz vojne zelo malo. Vojna kakor da je šla mimo naših pisateljev in pesnikov. (k*rkve-nik je eden mikih, ki je za mnogi« novele črj>el snov iz vojne, zdaj pa je napisal že drugo dra-matsko delo, ki mu je glavna vsebina in glavni junak vojna. PB03VBTA Federacija podprla relifni načrt Illinoiake delavske urti-je pozvane, naj odo-bre zvišanje kup-čijsl^ga davka Chicago, 18. maja.—H. G. So-derstrom, predsednik državne delavske federacije, in Victor A. Olander, tajnik, sta naslovila apel vsem delavskim unijam, naj odobrijo zakonski načrt za zvišanje kui*čijskega davka z dveh na tri odstotke. V apelu napadata državno t r g o v * k zbornico kakor tudi "VVorkers' Alliance", organizacijo brezposelnih, češ, da sta sklenili čudno prijateljstvo in skupno vodita boj proti uveljavljenju relifne zakonodaje v Illinoisu." Doznalo se je, da se voditelja illinoiske delavske federacije boj i ta, da ne bi člani delavskih unij dezertirali in se pridružili radikalni organizaciji brezposelnih v tej kritični situaciji. Znano namreč je, da delavske unije nasprotujejo zvišanju kupčij-skega davka, toda Soderstrom in Olander jih urgirata, naj v načelu odobre ta davek, ker je po njunem mnenju edin izhod iz relifne krize. Olander je član illinoiske relifne komisije. Workers' Alliance, kateri na-čeluje Frank Waugh McCul-lough iz Chicaga, se je zadnji teden udeležila "gladovnega pohoda" v Sprlngfieldu in potem naznanila, da se bodo njeni člani danes ponovno vrnili v državni kapitol, kjer bodo demonstrirali proti sprejetju načrta glede zvišanja kupčijskega davka. Ta organizacija je za uve-ljavljenje državnega dohodninskega davka, ki bi prinesel Illinoisu dovolj sredstev za nasiče-vanje brezposelnih. Tak načrt je bil že sprejet v legislaturi, toda illinoisko vrhovno sodišče ga je proglasilo za neustavnega Illinoiska trgovska zbornica nasprotuje zvišanju kupčijskega davka in zahteva strožjo kontrolo nad trgovci in natančno pregledovanje njihovih poslovnih knjig, da ne bo država prikrajšana na kupčijskem davku. Zbornica pravi, da bi država dobila dovolj denarja iz tega vira in da ne bi bilo treba zvišanja, če poostri regulacije. Tri ruaka dekleta, članice posadke sovjetskega tovornega parnjkn Kallnln, kl je nedavno pri-spel v New York, — . Cene so se dvignile skoraj 40% v dveh letih Washlngton. — (FP) — V zadnjih dveh letih so se cene življenskim potrebščinam v A-meriki podražile za 38.5%. Od lanskega aprila so poskočile 16.7% in od letošnjega januarja osem odstotkov, pravi poročilo zveznega delavskega depart-menta. Meso, ki se je v dvoh tednih aprila — do 23, i— podražilo za 1.7%, je dražje kakor kodaj od 1931. Jajca so 28%. dražja kakor pred enim letom. Sočivje in sadje je v dveh aprilskih tednih poskočilo za 4.8% in jajca za 8.8. Povprečna delavska družina porabi H7% svojih dohodkov za hrano, 12.7% za obleko, 12.1% za stanovanje (kar je malo) in prav toliko za nabavo hišnih potrebščin (razsvetljava, gorko-ta itd.), 6.6%, za tramvaje, 6.3%' za razvedrilo in 3.4% za zdravila in zdravnika. Nizke mezde delavk VVashington, D. C. — V Ameriki je na tisoče delavk, ki delajo za plačo sedem, šest in manj dolarjev na teden v industrijah, se glasi poročilo zveznega ženskega biroja. Biro je te dni naslovil apel na državnejegisla-ture, v katerih jih urgira, naj sprejmemo zakone glede minimalne mezde za ženske, ki so u-poslene v raznih industrijah. Hitler gradi podzemske vladne palače Berlin, 13. maja. — Hitlerjeva vlada je oe-remo v čisti vodi. Smolo odstranimo z bencinom, etrom, ter|>etinovim oljem ali pa z alkoholom. Borovnioe (črnlce) delajo gospodinjam od silo preglavice, ču se umaže obleka ali srajca a tem sadnim sokom. Ni tuka reči U-mazano reč je treba odmočitl v kislem mleku. Kdor ne vurju-me, naj poskusi! , K(twi, čokolado, Itakao so tri rjavkaste tekočine (v kuhanem stanju seveda), madeži od njih pa zelo pogosti in neprijetni. Čistimo jih tako, da kanemo nanje nekaj kapljic glicerina, potem pa še dobro izperemo z vodo. Tudi z zelo razredčenim salmljakovim cvetom dosežemo isto. Madeže od kakava pu lah ko izperemo kar s hudo slano vodo. Madt:it od fireAanj Izperemo v milnici, potem pa položimo tisti kos perila čez p1 na pol), prldenemo pa še ščepec aoli. Modric od talija čistimo ali s kislim mlekom ali z limonovim sokom. /'/e#Hi it čevljev odstranimo tako, da numažemo očiščene čevlje z lesnim kisom, potem Jih temeljito prezračimo in jih hranimo na suhem. 8 kremo ta čevlje ae kaj rade umažejo hlače in nogavice na gležnjih. Te madeže od močimo z milnim špiritom, potem Jih pa izčistlmo s salmljakovim cvetom. S plot na pravila ta čiščenje. Pred vsem je treba ugotoviti, od česa je madež na perilu ali obleki. Čistiti ga je treba prej, preden damo perilo prati. Po vsakem čiščenju, čeprav samo s limonovim sokom, Je treba perilo uli obleko temeljito Izprati v čisti vodi. Ne kupujte drugih sredstev m čiščenje madežev, ker ao zvečine Jedka iu za nič in škodujejo tkaninam. N«ro£ile Mladinski list, najboljši meaednlk ta ftlo-"•r.akn mladino! Naznanilo in zahvala Stavku joči nedeljo. vozniki takaijev v Ne» Vorku ao ae pridružili proce»lji bogatinov na \elikono/no Nadaljnjih 33 smrtnih obsodb na Grikem Atene, 13. maja. •— Vojno so dišče V Atenah je v soboto izreklo nadaljnjih <*t3 smrtnih ob sodb nad reljeli v zadnji vataji. Smrtna kazen je bila izrečena nad mornaričuimi častniki, od katerih sta samo dva na Grškem in vsi ostuli so (K>l>egnili na tuje. Vojno sodišče bi rudo obravnava lo tudi proti 20 grško katoliškim škofom in popom, ki ao bili za pleteni v revolto, toda vrhovna iv rkvena oblast na Grškem je intervenirala In obljubila, da bo cerkev sama sodila zapletene'duhovne. K NO GOVOItK IN DltlJGO DKLAJO Avatrijski kancler ju te dni govoril o gospodarskem programu. Z Vso sveto*! jo Je povedal, da je treba dvigniti moč- konzu-menta. — Nedavno »o pa v Avstriji diktirali 171 kolektivnih |jogodb, s katerimi se znižujejo plače od 10 do 15 odstotkov. Po. *lal4ali Mi tudi s«il#itu»f me ii-lr, da ar na)ar/nrJ4r rahvallm »arm onim, ki mi puM#lli kra»ne vrarr In rtrllirr lni, mr. In mra, Jimeph Turk, mr. Oa»aid Mark in Ku*lrlirrt 1'ap*! i' l'a*a. III. M»|i matrri in ,^mu ph lllalniku 1$ t Ktuklairi, Kana,, muji mu Matu Mikr 1'aln r, aoprotfl in drulinl i« lillliaplr, lil., In »«»*id„m llvala Irpa prrdaedniku diullu aa irp tiosni idi »diirtrin gridiu Mr/na htala % aem diuAitrnim /lanum »a tak«, trlik'1 udrlelMi pri im«k»« Mi In m »ar, karktdi air mi dobrega at »rili ln p»ma||ali, Najlepfca hvala vem. ki air ar v tak« ••Mlmm Al«* lla poarrha vdritMU llvala tudi pri|alrl|rm i t H lila, lil., kl air priAlt k p«irret»u. Irr lalolaki, tudi hvala v a« m. kl atr priAli k pogrebu Ir l.lilrapir, lirnld. HlilaMiro In i i Hhram < II). Nr/na hvala Mmdua ra p«»m<*/ in lolafM« m« nI in olr«»k«»m v naAlh Irskih urah ialoall. Hvala Irpa «aem akui»a| In »a v ar. lakrrna hvala v aem, kl al« dali In Mrvpla/no torlll t avlomtd,lil pri |aiyn4w; v>ak OI»r|tr, «-.»»»<>»ra, I raafc, |'aul. AlMn, alnovli Joarphlnr h«r»kh. 1'nulina Itrllnini, Mar/, Anna la Html r h/rrr { Al»ln hov I« h »nuk [ Jnnrpli Knvirh in Klm«« Itrllrllnl .,la /afMi»ra l»id, d«a Mala in rlvr ar<*(r| t »tarrm kra|u la m«|a Mala » /rdinjmih dr tetah. Snkomla, iii. MakHm Gorici: MATI SOCIALEN ROMAN ■wu Molčeč pogreli brez ix>pt, brez petja, zamišljeni obrazi, namrščene obrvi in trdi udarci nog ob zemljo — vae to je zbujalo v materi negotovo čuviitvo; njene misli ao medlo krožile in odevale vtiske v žalostne besede: — Malo vas je, ki ste za resnico . . . Skloni vši glavo je stopala naprej in bilo ji je, kakor da ne neso Jegorja, ki ga je poznala, temveč nekaj drugega, kar ji je bilo blizu in potrebno, Bridko ji je bilo in neprijetno. Srce se ji je polnilo s šumnim, nemirnim čuvstvom nesoglasja z ljudmi, spremljajočimi Jegorja. — Seveda, — je menila, — Jegoruška ni veroval v Boga, in vsi ti tudi ... Svoje misli ni hotela dokončati in je vzdih-nila, hoteč znebiti se vse teže, ki je visela na njeni duši. — Moj Bog . . . Jezus Kristus . . . Ali naj tudi jaz ... Dospeli so na pokopališče in dolgo ao begali po ozkih atezah mimo grobov, dokler niso prišli na obsežen prostor, jioeejan z nizkimi, belimi križi. Strnili so se okolo gomile In utihnili. In ta togotni molk živih sredi grobov je obetal nekaj strašnega, in materino arce je zatrepetalo In zamrlo v pričakovanju. Med križi je žvižgal in se vil veter, na krsti je otožno trepetalo uvelo cvetje . . . Policija je postala pozorna in ae je razvrščala zroča na predstojnika. Nad grobom je vstal visok mlad človek brez klobuka z dolgimi lasmi, črnimi obrvmi, bledega obraza. V tem trenotku je zadonel hripavi glas policij-akega predstojnika: — Goapoda ...--------- — Sodrugi! — je glasno in zvonko začel mož s črnimi obrvmi. — Dovolite! — je zakričal častnik — Izjavljam vam, da ne trpim govorov . , , — Govoril bom le nekaj besed! — je mirno dejal mladi mož. — Sodrugi! Nad grobom našega učitelja in sodrugu prisezimo, da ne pozabimo nikoli njegove oportfke, da bo vsak od nas vse svoje žive dni neprestano kopal grob izvirku vsega našega gorja, zli aili, ki jo tlači — samodrštvu! — Primite ga! — je zakričal častnik, a njegov glas so prevpili hrupni klici: — Dol a samodrštvom! Policija je razpodila množico in se zapodila proti govorniku, a on je teano obdan od vseh strani zaklical: — Živela svoboda! Zanjo živimo in umremo! Mater so pahnili vstran; v strahu th* Je naslonila na križ in pričakujoč udarcev je za-tisnila oči. Burna vihra neskladnih glasov jo je omamila, zemlja se ji je majala pod nogu-mi, veter in atrah sta ji jemala sapo. Nemirno so trepetali v zraku žvižgi policajev, razlegal ae je aurov, ukazovalen glas, histerično so kričale ženske, lesene ograje so |>okale in zamolklo je donel topot nog po suhi zemlji . . . Dolgo je trajalo to in materi ni bilo več ob-atanka. Odprla je oči, zakričala in z iztegnjenimi rokami akočila naprej. Nedaleč od nje na ozki stezici, sredi grobov so policaji zajeli dolgolasega človeka in odrivali množico, ki je z vseh strani vrela proti nJim, V zraku so se belo in hladno lesketale gole sablje, švigale nud glavami in padale. Zabliakale ao se palice in late iz ograje, v divjem beau ao zarajali vzkrikl ljudi; pokazal ae je bledi obraz mladeniča in nad vi-barjem ogorčenja je sadonel njegov krepki glas: — Sodrugi! Zakaj tratite avojo moč? . ., Zmagal je. Ljudje ao vrgli palice, drug za drugim so odskakovali proč, a mati je, gnana od neodoljive sile, rinila naprej; videla je, kako je Nikolaj s čepico, pomaknjeno na zatil-nik, potiskal od togote nezavestne ljudi naprej, slišala je njegov grajalni glas: — Ali ste ob pamet . .". pomirite ae! . . . Zdelo se ji je, da je njegova roka rdeča . . . — Nikolaj Ivanovič, bežite! — je zaklicala in skočila k njemu, — Kam pa? Pobijejo vas . . , Zgrabil jo je za pleča. Poleg nje je stala Sofja brez klobuka, z razpuščenimi lasmi; podpirala je mladega fanta, otroka. Z roko si je otiral razbit, okrvavljen obraz in mrmral s trepetajočimi ustmi: — Pustite ... saj ni nič ... ♦ . . — Vzemite ga . . . pel ji te ga domov k nam ... tu je prtič . . . obvežite mu obraz! je urno dejala Sofja in izročivši fanta materi v roke, je odhitela proč, rekoč: — Brž! Brž ... da vas ne zapro! . . . Na vse strani pokopališča so se razhajali ljudje; za njimi, med grobovi, so težko korakali policaji in se neokretno zapletali v škrice svojih plaščev; psovall so in mahali s sabljami. Fant jih je spremljal z volčjim pogledom. — Hitreje, hitreje! — je tiho dejala mati, otiraje njegov obraz a prtičem. Kri je pljunil in zamrmral: — Ne vznemirjajte ae ... nič me ne boli ... Z ročajem sablje me je ... po obrazu in po glavi ... A tudi jaz sem ga ... pa še kako sem ga s palico! . . . Kar zatulil je! . . . Zamahnivši z okrvavljeno pestjo je končal z odtrganim glasom: — Počakajte ... Brez spopadov vas pohodimo, kadar vstanemo mi, vse delavsko ljudstvo! — I* hitreje! — Je priganjala mati urno hiteč k malim vratom .v ograji pokopališča. Zdelo se ji je, kakor da bi se bila za ograjo na polju skrila policija in da preži na nje — ko pridejo na prosto, plane nadnje. Oprezno je odprla duri, pogledala na polje, ovito v siv plašč jesenskegu mraka — tihota in praznota sta jo pomirili. — Dajte, da vam obvežem obraz! — je dejala. — Ni treba ... nI me sram! Pošten spopad je bil — on mene, a jaz njega . . . Mati je nahitro obvezala rano. Pogled na kri. svežo in rdečo, je napolnil njeno srce z žalostjo, a ko je s prsti začutila vlažno toploto, je zatrepetala od strahu. Molče in hitro je peljala ranjenca preko polja, držeč ga za roko. Oprostivši usta Je dejal smeje: — Kam pa me tirate, sodružica? Saj grem lahko sam! A ona Je čutila, da omaguje, da stopajo njegove noge negotovo in da se mu trem* roka. Z oslabljenim glasom je nadaljeval: — Klepar Ivan sem ... a vi? Trije smo bili v krožku Jegorja Ivanoviča . . . trije kleparji . . . vseh pa ena jat . . . Zelo radi smo ga imeli . . . Bog mu daj mir! . . . Dasi ne verujem v Boga . . . V neki ulici je muti najela izvoščka, posadila Ivana v kočijo in mu zašepetalu: — Sedaj molčite! ... in mu oprezno zadelu usta a prtičem. Vzdignil je roko, a ust ni mogel več opro-Htiti — roka mu Je brez moči omahnila na kolenu. Vilic temu je mrmral skozi prtič: (Dalj« pribora Ml.) Izkušnje slovenskega priseljenca a m Piše Frank Kroll (Nadaljevanja.) V papirnici amo delali nekako mesec dni, nato smo pa zo(>et delo pustili in začeli pohajkovati po mestu in okolici. Po dveh tednih lenarjenja smo se odpeljull |m* cestni železnici v Detroit. da tam |M»skusimo z delom. Po dobri url vožnje smo dospeli v veliko industrijsko mesto, kjer la-stujejo^ avtomobilski magnatje svoje velikanske naprave, mul katerimi je tudi avetovno znani Ford.' Najprej smo hoteli priti do rojakov ,da bi nam dali iM-koli-ko (Mijasnila, kam ae moramo obrniti. Odkorakali smo po mestu in prehodili števllnft* ulice in opazovali rame zanimivosti. Odločili smo se, da vprašamo za drlo pri Fordu. Pri naših rojakih smo nameravali poizvedeti. nam jeziki bolj rasvezall in smo začeli s pogovorom, ki se je tikal naše zadeve. Kojuk je bil precej premožen in vprašali smo ga glede dela v Fordovih tovarnah. On nam je |>ovedal, da bomo delo v par dneh gotovo dobili, samo ako bomo hoteli delati. Nato amo gu še vprašali, ako Id nas hotel vzeti na stanovanje in hr.«r.o in dejal je, da nam prav rad ust reže. Ker je imel že nekaj delavcev na stanovanju in hrani, je hotel svoje dohialke še bolj pomnožiti z našo |K»močjo. Pozneje smo Izvedeli, da je tiste čase prav dobro strigel lahkožive (lijattčke. ki ao bili pri njem na hrani in stanovanju. Z žganjem in drugo doma naprav ljeno brozgo je bil že precej zaslužil. Nabral je že prej tisoč dolarjev, za katere |»a kako je z drlom pri Fordu In oP0 razmerah v Detroitu. ** "»»mukali neki ivlteži. ka Nekako tri ure amo blodili polt*rim n» Umanlce. 0(»e harjeni rojak «e je V je I in ponov trudom in s prodajanjem pi (to več letih itkobaral. 7.a prost ranem mestu ter itpraš«* , vali o delu ln rojakih. Končno j"" v f,l*to- Iz katerega se amo doa|a*li do neke slovenske družine, kjer smo upali, da lan j mo dobili potrebne Informacije. I,rtl i1* bilo treba anova in sku-Bil je Stajrree in smo a«- takoj *atl pridobiti izgubljeni denar seznanili z njim. Poatregel nam delavcev, ki *o bili pri je z žganjem, ki smo ga hitro njrm na hrani in stanovanju. Ko popili vsak |tar čašic, da »o aeIimo ^ili informirani, da Je but- legar, nas je tudi vsa volja ml nlla, da bi bili pri njem na sta novanju, čeprav bi dobili delo pri Fordu \ pri butlegarju nismo marali biti, kajti sklenili smo hraniti, du bomo imeli nekaj d< narja za deževne dneve. Zato amo se od njega poslovili. Nekaj časa Hmo še kolpvratill po mestu, nato smo se pa premislili. K Fordu nismo šli vpra šat za tlelo, pač pa odšli nazaj na (sistajo cestne železnice in se odpeljali v Monroe. Sli smo k Majku in ostali pri njem ni hrani in stanovanju. V |»ar dnel »va s Ulj letom zopet dobila de lo v neki drugi papirnici. Martin hi šel |ia več gledat za delo, ker se je namenil, da ae vrne pfemogorove, ker se ni mogel privaditi delu v tovarnah. Tako je nekega dne |»ohral svoja šila in kopita in odpotoval v naselbl-no. katero je bil pred dobrimi štirimi meseci zapustil z Uijze-tom. V papirnici, v kateri sva a Lojzetom delala, je bil povsem drugačen sistem kakor v oni. kjer smo prej delali. Dočim smo v slednji delali opem ur. smo v tej delali na dva šihta in sicer podnevi enajst ur. ponoči pa celo trinajst. Plača je bila 50 centov na uro, delali »mo pa prt dni v tednu. Imeli smo dva prosta dneva v tednu, da smo ae lahko (»ogovorili, kar smo v te- P108VITA mmmmmmfmmammmm^ dnu zamudili. Kompanija naa je mela na vrvici, da ae nismo mogli organizirati in jo priailiti, da t>i nam skrajšala delovne ure. ^ Lojzetom sva hodila v papirnico nekako mesec dni, nato sva pa delo pustila. Par dni sva pohajkovala po mestu, nato sva dobila dela na železnici. Pri novem delu ava bila zaposlena po osem ur dnevno in ava bila še precej zadovoljna. Meni ao vedno rojile po glavi vsakovrstne misli ter me vzpodbujale, da moram naprej in naprej. Zato sem se odločil, da v eratkem zapustim mesto Monroe ter odpotujem proti zapadu, bodisi v premogorove ali pa v bakrene rudnike. Nagovarjal aem tudi Lojzeta, naj še on hrani, da bo Imel za vozne atroške in aa bova skupaj odpotovala na zapad. On ae je končno udal in privolil, da bo tudi on odšel z menoj na zapad. Toda Lojzeta je zopet premagalo auho grlo; ko je prejel ponovno plačo, je preostanek kaj kmalu pognal po žejnem grlu in je bil spet auh. To ae je ponav Ijalo teden za tednom. Lojze je delal po starem običaju, jaz aem pa štedil in si hotel čimveč prihraniti in potem kar sam odriniti, kamor aem se namenil. Lojzeta sem še parkrat nagovarjal, naj preneha zapravljati denar in naj si toliko prihrani, da bo lahko odpotoval z menoj. Ne-, koč je kar vzrojil nad menoj, češ, kaj je meni mar, kaj on počne z denarjem, ki ga zasluži. Jaz sem spoznal, da pri njem nič ne opravim in da je vse prigovarjanje zastonj. Potrošil je vse in bil vedno brez denarja. Nekega večera ava se do dobrega skregala; seveda sva bila tudi oba pošteno natrkana. Morda bi se bila tudi stepla, pa najbrž nisva bila zmožna, da bi si delila krepke udarce. Naslednji dan sem se odloČil, da izvršim svoj namen. Uredil aem svojo prtljago, dobil nekega rojaka, ki me je odpeljal na postajo, kjer sem kupil vozni listek do mesteca Marceline, Missouri. XIII Po kratki vožnji sem dospel v Toledo, kjer sem se presedel na drugi vlak in se odpeljal proti Chicagu. Tu sem moral čakati dobro uro, da je dospel vlak, a katerim sem se odpeljal naprej. Rad bi si bil ogledal mesto, pa sem se bal, da se ne bi morda izgubil in nato še vlak zamudil. Lahko bi se mi pa tudi pripetilo, da bi me kakšen potepuh dobil v svoje roke in me pošteno olajšal. Ker sem bil tujec v velikem mestu in se bal neprilik, sem o-stal na postaji in se držal varnega mesta. Končno je bil vlak pripravljen in jaz sem ga nemudoma zasedel. V nekaj minutah so bili vsi potniki v vlaku in nato se je začel pomikati naprej. Peljal sem se po progi družbe Santa Fe., ki gre skozi Kansas City in prav do Ca I if orni je. Vlak je drvel preko države Illinois in mesto Chicago je bilo daleč za menoj, ko Je privozil do države Missouri. Tam smo se peljali čez velik most nad reko Mississippi. Ko je vlak prevozil most, se je u-ustavll na postaji v mestu Fort Madison, v katerem je par tovarn In v katerih se dobro dela, kadar so tudi drugod po deželi "dobri" časi. Tu je vlak stal le deset minut, nato smo pa zopet odrinili preko hribovitega ozemlja po državi Missouri. Pri vozili smo v rudarsko okrožje in naselbine so se prikazovale druga za drugo ob progi. Vožnja se mi je zdela čim dalje bolj prijetna, kajti v kratkem času sem imel dospeti do mesteca Marceline. kjer sem bil že enkrat zaposlen v rovu. Kmalu sem bil na cilju. V Marcelinu je bilo par pre-mogorovov, ki pa ao slalni obratovali tal stavke I. 1922. Po stavki so nekaj rovov zaprli in mnogo delavcev je izgubilo zaslužek. S postaje <«»m se (Kidal k ljudem, s katerimi sem se pred leti seznanil. Dobil aem jih pod košato hruško, i vod katero so se senčili v vročem dnevu. Pozdravili smo se in stisnili roke ln oni so bili očlvidno veseli mojega nenadnega prihoda. Pričeli so me izpraševati, kaj in kako in jaz sem jim orisal svoj položaj in povedal, da potujem dalje proti zapadu. Medpotoma sem se u-stavil v Marcelinu. da se snidem s znanci in prijatelji, ki sem jih zapustil v I. 1922 (Dalja prtfcoanjtf ) Frederic Boutet: SVOBODA Lilieta Bentolletova se je vrnila domov ob pol aedmih z dveh popoldanskih obiskov in treh nujnih opravkov. Njen mož se je vfačal točno ob aedmih in rad je videl, če ga je žena pozdravila doma. Pogledala je v kuhinjo, kaj dela kuharica, pregledala je sobaričino šivanje in baš je hotela vzeti v roke knjigo, ko so se odprla vrata predsobe. Kako, Edmonde — je vzkliknila presenečeno — ti si že tu! . — Da, Lilietka . .. toda doma ne ostanem. No, boš videla, kakšna je prigoda!... Vse ti pojasnim . . . Bentollet je bil ves zasopel, tako je prihitel po stopnicah. Brisal ai je potno čelo, pritisnil je brado na obraz svoje lepe žene in kramljal z njo kakor po navadi, čeprav v njem ni bilo nič otroško razpoaajenega: —No, dušica, velik dogodek . . . nekaj nadnaravnega! Srček . .. prvič, drugič ... ugani! Tvoj možiček danes ne bo obedoval 8 teboj ... Obleče amoking in haj-di . .. Koristen večer: Serniaset, Avril, Smithson, velika kupčija se plete . . . Tako bo Lilietka o-bedovala sama ... O, kako se bo dolgočasila, sirota . . . Nekaj tako nenavadnega .. . Prvič v aedmih letih, kar ava poročena, bova obedovala in preživela večer Vsak na svojo roko. Vrnem se proti polnoči .. . Nisi huda name? ... Potolaži se, to se ne bo ponav Ijalo. Enkrat ni vedno. Oblekel se je in odšel, poprej je pa še enkrat ponovil: — No, Lilietka bo obedovala sama. Ubožica, kako se bo dolgočasila . . . Samo ne jezi se nikar, drugače ne gre. Julie se je počaai vrnila v avojo sobo . . . Da, prvič v sedmih letih naj bi obedovala in preži vela večer sama . . . — Ali se bom dolgočasila? — je vprašala samo sebe. Kar se je v nji prebudila razposajenost deklice med počitnicami. Obšla jo je divja radost Lahko je počela kar je hotela O, kako se bo zabavala. Hitro se je slekla in oblekla črno, zlato obrobljeno pižamo, ki jo je bila kupila pred meseci iz čisto platoničnega navdušenja dobro vedoč, da si ne bo upala pokazati se v nji možu, ki je ime svoja moralna načela in ni odobraval te vrste obleke. Odšla je v salon, zagrnila okna in prižga la vse luči. Potem je sedla v mehak naslanjač in v pričakovanju obeda je popila čašo portskega prižgala cigareto in začela čitati roman, kakršnega bi Edmond ne odobril. Med obedom je čitala dalje držeč knjigo naslonjeno na ste ktenico z vodo. To ji je ugajalo Dala si je postaviti na mizo va zo, polno rdečih rož, dekoracijo ki je Edmond nikoli ni trpel iz zdravstvenih razlogov, češ, da povzroča vonj rož med jedjo glavobol. Med vsako jedjo je po kadila cigareto; sobarica jo je gledala z grozo. Po obedu se je Julie vrnila v salon; naročila je kavo in likerje namestu običajnega zakonskega čaja. Potem je odslovila služinčad, hoteč biti sama v stanovanju. Sedla je h klavirju, igrala dobre skladbe namestu operetnih melodij, ki jih je Edmond navadno zahteval od nje; v njunem okusu je bil namreč dvojni kontrast: ona je imela rada lahko čtivo in učeno glasbo, on se je pa navduševal samo za resno literaturo in lahko glasbo. Zaprla je klavir, se vrnila v naslanjač, si natočila še malo likerja in prižgala novo cigareto . . . Vseh teh prepovedanih malenkosti se je otročje veselila. Kako prijetno ji je bilo! Bila je svobodna. Kako jo je to veselilo! . . . Toda čas je hitel. Kmalu bo večer pri kraju. Pospravi posodo za kavo, sleče svojo pižamo, odpre okna. da »e izkadi dim . . . Edmond se vrne. In jutri večer in naslednji večer in vse večere bo sedel tu. težak, zgovoren; stri bo kakor valjar na vrtu vse njene u-l>oge. skromne, neškodljive fantazije. Nf bo več sama. ne bo več uživala svobode. Enkrat ni vedno, je dejal. Mnr naj Čaka sledem let. predno se zopet najde večer za njo samo?- Razmišljala je nnmršenih obrvi. Kar se jI Je obrat zjasnil; srečna misel ji je šinila v glavo: Rogera I ji Huda pokliče na pomoč. Roger Larbel. Kdmondov tovariš ii otroških let. je bil naj- SJT - ■ 'I'." —F*«kr»u4 P««, James W. Gerard (levo), bivši ameriški poslanik v B« in Frederick E. Crane, član newyorikega vrhovnega sodišč*. ožji prijatelj zakoncev Mentolle-tovih. Obedoval je pri njih vsak četrtek. Enkrat na mesec ju je povabil sam v gledališče in restavracijo. Bil je samec, bogat in brez poklica; vedno vljuden, prijazen in postrežljiv je užival v polni meri Julietino naklonjenost. Videla je v njem svojega pravega prijatelja in popolnoma mu je zaupala. Da, gotovo)0b bo razumel in priskoči ji na pomoč. Roger Larbel je prišel v četrtek k sreči zgodaj, pred Edmon-dovim povratkom. Julieta je imela čas govoriti z njim. — Dragi prijatelj, storite mi uslugo — je dejala malo v zadregi. — Malo čudno je to, vem pa, da vam lahko v polni meri zaupam. — Da, draga gospa Julie, prav pravite — je odgovoril Larbel. — V meni imate iskrenega prijatelja. Za kaj gre? Srečen bom, če bom vam mogel storiti uslugo. Julieta je še malo oklevala, toda večer, ki ga je bila preživela sama, je bil zapustil v nji preveč prijeten spomin. Odločila se je. Malo je zardela, ko je opisovala Larbel u tisti čarobni večer in ga vprašala, ali bi ji ne mogel pomagati s tem, da bi povabil Edmon-da samega na večerjo, ona bi pa ostala sama doma. — Toda on ne bo hotel iti brez vas — je pripomnil Larbel..— To je njegov princip, saj veste . . . — Da. Oni dan, ko se je vrnil s tistega obeda, je obljubil, da tega ne bo ponavljal. In baš zato vas prosim, da mi storite to u-slugo. Stori mu dobro, če gre med ljudi, meni pa stori dobro, če o-stanem malo brez njega. Potem se snideva s tem večjim zadovoljstvom. Samo vi imate vpliv nanj . . . Me razumete? — Da ... razumem . .. I^arbel se je lokavo nasmehnil. — In najdem sredstvo — je pripomnil. — Ah, kako dobri ste! — je vzkliknila Julieta kot zadovoljen otrok. — Tiše. Edmond prihaja .. . « Roger Larbel je ostal mož be-sedu. Cez tri dni je povabil Ed-monda na družabni večer v svoj klub. Edmond je dolgo okleval, potem je pa sprejel. — Veš, ženica, bal sem ee razžaliti ga — je dejal svoji ženi. — Tako mi je prigovarjal ... In moj stari prijatelj je, ki pomeni zame mnogo. Julie je doživela nov večer zlate svobode z nekoliko manjšo porabo kave in cigaret kakor prvič, ko jo je drugi dan mučila lahka migrena. Tretji večer je sledil čez osem dni. Potem zopet ... in še in še . . . Julie je spoznala, kakšno sredstvo si je izbral Larbel, ko Edmond vneto študira tekmo v bridgeu. Prevzela ga je bila strast do te igre in omajala v njem vsa načela o zakonskih dolžnostih. Nekega pondeljka pri zaju je sporočil Edmond svoji zei bo tistega dne in vsak jiond in petek obedoval v klubu variši, da bi mogli prej z*j igro. Julie je sedela tistega v. mirno v salonu, ko ji je J sobarica povedat, da čaka i Larbel. Začudena in nekam vzrJ jena je urno zamenjala čriJ žamo z domačo obleko in gd la gosta. , 1 Larbel je počakal, da j« j rica odšla in zaprla za seboj ta salona. Potem se je pa 4 nostno nasmehnil in stopili liji. — Tu sem — je zašepeti Tu sem, ljubljena moja. — Kaj ? — je vzkliknila prestrašeno. — Spoznal sem dušica -nadaljeval Larbel — spoznal vašo sijajno bojno zvijačo. \ ste ljubezen, ki je gorela vaj v mojem srcu do vas, ii ste mi slutiti svoje sogltij ste mo prosili, naj odstr vašega moža. Zda j, ko ga ji vzela strast do igre, »e bovi ko vsak teden dvakrat se Vaša ljubezen je vas napi tako iznajdljivo, dušica; o, lepa ste! Ves v ognju jo je hotelo Krepko ga je pahnila od Od jeze in sramu se je vsi sla. Obenem se ji je hotelo ti v smeh. Torej ta tej« svojem samoljubju doma . . . Stopila je k vratom i odprla. — — Dragi gos|>od — je d Larbelu in riu pokazala 1 bili ste zelo prijazni. l)t'\Tl oF FlCt Itt U IJCT V KKM.I* V HrtMlt Zrtfl*. ' tenic ****** Uradn* ur*: IlM *» • * T«l. M.nl-« •«» TISKARNA S.N.P 8PREJKMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča deli Tiska vabila za veselice in shode, vizitnici*. koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, < < češkem, nemškem, angleškem jeziku in drug«" VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVA • TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISK AH Vsa pojasnila daj« vod«tvo tiskam«.—Cene smerne. >vrJ- 1'iAlte po informacije ns ns*l»» S. N. F. J. PRINTER* £657-59 SO. LAWNDAI