Sovjtltkt Mi leto- •t apniil rato «I prosveta se sporazumela Amerika in Angliji bosta izvajali KeOoggov pakt. Ixe-načba mornaric; odprava pomoniikov. Enaki pogoji za druge pomorske aile, Id eo objavljeni. Razgovori o dolgovih In carinL—Fašistični strah v Rimu pred anglosadkhn imperializmom. Washingten, D. C„ 9. okt. — Predsednik Hoover je v torek ivečer naznanil, da ao razgovori med njim in premijerjem Mac-Donaldom končani in doaeien je bil popolen sporazum glede redukcije bojnih ail na morju in uvajanja programa za trajni svetovni mir. Obenem department objavil no** angleške vlade, ki je bila poslana Franciji, Italiji * Jeponeki a povabilom na konfce*a«0o petih pogoje ameriiko-anglfcšlcega apo- raiuma. . . , , t Pogoji ao v jedru aledeči: 1. Združene driave in Velika Britanija se obvešeta, da ae bosta v vseh njunih odnošajih ravnali v duhu in po beaedah Kel-loggove proti vojne pogodbe. 2. Obe veleaiU ae atrlnjata v želji, da ae podmornik (subma-rin) odpravi kot bojno orošje; dalje se strinjata, da ae reducira, ako ne odpravi popolnoma, neokretna velika bojna ladja (drednatka). f - 3. Obe velesili se strinjata, da se med njima absolutno izenačijo Atevila vseh ostSHh vrat bojnih Isdij na temelju programa, ki prinese izenačbo pirati koncil leta 1936. 4. Francija, JaponakS in Italija ho naprošerie, naj se udsfe-te konference na podlagi iatih pogojev. ' - - po^ prt)ti drfcivi JkTed AiS^in^^UjTn}! valed tega so se ratgOvori su-kali le oketi "Urokih aspektov floveikega blagostanja v najiir-iem pomenu bssede." Vsi razgovori so bili v največji prijateljski atmosferi in absolutno odkritosrčni, Niti on ni* MacDo-nald ni imel kaj reservirati. Premijer je bogat na Škotakem: humorju, s katerim je mazal Vse diskuzije. Iz neuradnih virov poročajo, ta »ta predsednik- in premijer dosegla kompleten sporazum flede moralnega programa Še »dnjo nedeljo v Hooverjevem _ ... ^___________ carine in drugih mednarodnih »tvareh. . v. «t* i . , Rim. 9. kt. — Fašistični dnav-;,k "H.Tevir^lgvčeraJ izbrn-ogenj in ftvepto na MacDo-¡sld-Hoovsrje^O' konferenco v Waahingtonu, t kateri vidi ustanovitev anglnaslke hegemonije ^ oataH® svetom. Ameriški Imperializem, Id obstoji iz tisoč cementov, ogroža same tamelje n%» sredosemskNSt naslra-tlvljenja.- In zdotf, glejte, P°r»J* se novi slstam sag fce dominacije, ki hoče biti ^ političnsga vesoUetval Vsi narodi ao pozvaai, da se pnlagode in postsaejo sateliti toga novega središča. List M roti, da Italija ne sme »pustiti svojega stališča in če l? ** konferenco, mora za-«*'ati zase tako veliko floto kot £ im*u Francija in Jugoalavija OUoiiMi. hujo v Karoliii Branitelji ssdaaih komunistov Is Geetoalje poklicali svoje prt-če. — Preiskava v Marionu. Charlotte, N. C. — Diiavno pravdništvo Je v sredo zaključilo avoje dokazovanje o krivdi aad-mih voditeljev atavke v Gastoni-Ji, ki ao oMoš^ni uboja policij-akega načelnika AderholU. Zdaj je na vrati aagovorništvo, da dokaže njihovo nedolžnoet. Odvetniki obtožencev so v torek neusmiljeno trgali izpovedi zadnjih državnih prič. Priča H. C. Jackson, deputišerif, je pove* dal, da je elišal organizatorje Beala, glavnega obtoženca, kako je pozival atovkarje na boj z o-rožjem. Zagovornik Jimiaon ga Je vprašal, zakaj ni Beala takoj aretiral, toda Jackson ni mogel navesti tehtnega vzroka svorjs neaktivnosti. Marina, NT C. -Sodnik W, F. Harding, ki vodi preiskavo o ma-^Skriranju šestih delavcev (spet eden ranjenec je umrl) pred teketilno tovarno pred enim tednom, je v torek oprostil tri de-putiŠerife, M j» bili z drugifnl vre^' — ' hodo morali jati redi > mài^SÊÊÊÊÊM Washington. — Voditelji ?Sn-nmeriške delavske federacija kažejo bojazen in ljubosumnost z ozfrom'' na sugsstijo ameriške socialistične stranke, da ae organizira panameriška politična federacija Sllsteatva z namenom, da vodi bej proti ameriškemu imperializmu. Iglealas ae je o atvari posvetoval z WilUam Greenom in drugimi člani gi odbora Panameri-ške federacije. Po posvetovanju Je izjavil, da ee hoče "vtikati v notranje zpdeve" ameriških republik tudi delavski urad Uge ribičem letovišču v Virgin!Ji.{^^Vt^JaV^nTV Kwneje ato Se razgoverjela o1 n*rowv' ymajm w wmu vojnih dolgovih, problemih meriŠkih socialistov ali drugih "zunanjih" elementov v "notranje zadeve" obstoječa federacije ne bo toierirala, pravi v jedru njen tajnik Igleaiaa, katerega je že okužil konservstizem ameriških delavskih voditeljev. . Wll- ^'ta poasše v__^ ^•"^-HowaedJ tajnik Uge aa n WiMíno tkcUo ^^ ** Prof «k* John Dewsy, je ne-¡5* * * H«» aktivno sode- J**® V »odalist«šai kampanji v Yorks in BuftrtT^ J>smen ligs j« ustvariti seati-!.. ustanovitev delevske S^* ««BS stališča Je sUs-Z TP?11 ,oci*liaše la Isbo- 2* ¿fti* ^ do arad čase« ¡£•»0*1 v* .Paulo to böek. kisn^ao^ f '"•m-r-Ubor part y New Teak. — American Civil Uberties anion pravi, da Je o-prostitev Barkoakijsvfh, morilcev na piMeburškem sodišču "škandal, k Ima vaa znamenje iregularnosti Dejstvo, da so trije pijani peMoaji na oasti ugrs-bili Barkoskija, ga odvedli v svoje barake la gs do smrti pretepli, je noerršeno. To je bil najjasnejši alelaj umora druge vrste, Id Je kdaj prišel pred sodišče." . Ženeva, 9. okt, — Upravs ma-kantona Url Je pred enim letom naloiUa da-vsk ns vssko žensko glavo s o-strišeniml lasmi. Zdaj poročsjo, da bodo devek odprsvill, ker se al obnsaal. Ženske ae atri^ajo bolj kot prej. nobena pa noče plečeti davka In prisiliti Jih ni Varšava» 9. okt — Proračun poljske j i ¿Hire as 198041 izkazuje **fc7š0,000 dohodkov in SS oistoHmv ta vsota je doftoée-sih ss anaado. Za proeveto gre IS odstotkov la ae odplačavanjajdenj io. . ■ . GLÂMILD SLOVENSKE Lepa »lika: stoletna starka breM doma Chieago. — Sodnik ftchuV maa je v torek odredil. 4* mora 76-letna Anna Marcela, 1111 Cambridge ave., skrbeti za zvojo stoletno mater Leito Nuechero, ki se potepa okrog brez doma. Hči Je apelirala na policijo, naj odpelje njeno mater v umobolnico, ker ni pri pravi pameti. Nato je stoletna mati zatoiila hčer radi razialjenja časti. Sodišče je spoznalo starko za zdravo in ukazalo stari hčeri, da skri>i za nje. . PODPORNE JEDNOTE 10. oktobra (October 10), 1929. fc^esstffa I1S0, Ast »T Ost. Š. t»lf, alathorbsš ea Jaas 14. tail TD60VCI as- SakrHitl— — — ŠTKV^—NUMBER 288 —S-j----s a« ■niijo maraoiji ?ili»aHi šslssnlčsmks bratovščina je izjavil aa koavsnclji, da prihaja sdrašliev. " ' ' ' Toronto, OnU 9. okt — Dolgotrajni spor med Ameriško delavsko federacijo in bratovščinami železničarjev gre h koncu. Tako je Hsjevil včeraj Albert Whitney, predsednik bratovščine vlakespremcev (Brotherhood of Railway Trainmen), ki je go-vorH na konvenciji federacije kot goat. Whitney Je dejal, da njegov namen je delovšti, da prljdo njegova organizacija a ostalimi tremi bratovščinami šelssniških strojsvodij, sprevodnikov in kur-jsčev vrsd kmeta "v federacijo. Bratovščina vlakespremosv bo prva glasovala o združitvi. ' Delegacija je vstala in navdušeno pbadravila Whitney) e-vo izjavo. Harioa, N. C. — Medtem, ko je marlonaki maaakar laval veliko ogorčenje, akrb In ieloet med velikim delom preblvelatva, je magnet Baldwin in predsednik Marion Mfg. kompanije nastopil v vlogi rimskega krvoloka Ns-rona. Pred petimi časnikarskimi poročevalci je izrazil peklenako zadovoljnoat nad strebko izur-jenoatjo šerifa Adklnaa in njegovih pomočnikov. < "Ako kdaj organiziram armado", je iaJavil Baldwin, ki Je gU-vni'sokrivec aa maaaker", jih bom (šerifa in deputije) takoj u-postil. V svetovni vojni ao porabili tri tone svinoe se vsakega u-bitega vojaka. Tukaj smo ga porabili pa manj kot pet funtov, da smo ubili štiri, ranili ps 20. Damn good job, I say (Prekleto fino delo, Jss pravim)". Val podjetniki gotovo niso e-nekega mišljenje kot je te brezvesten tovarnar. Vendar pa po-kasuje tip ekatremistov med podjetniki, ki ni radek med njimi in js najboll odgovoren zs krvolitje v delavskih aporih. Da Baldwin apeda v umobolnico in ne ss načelnika tovarne, Je dokaz njegova lajava. Chicago. — Fleldov muzej v Chicagu je pravkar dobil okostje ogromnega mastodons (pre-davni sorodnik slone), Id js Mlo odkopano pri WaJnutu v India-ni. Profrsor Elmec Riggs, Id Jé olcosUe preiskal, domneve, da je mastoden üvel V teh krajih najmanj pred 29,000 leti, to Je ob adlonu aadaje ledene dobe. Bukarešta, 9. okt — Busdu-gsn, eden od treh regentov, ki vladajo, dokler ne bo kralj Mihael polnoleten, je umri. Politične stranke ss zdaj prepirajo, kdo bo Izvotjee na njegove mesto. Nenrje uničito 200 h Mi na Hardi afJL - • Bim, 9. okt — Včeraj ae Je utrgal oblak v okolišu Oempodi-ns na otoke Sardiniji in povoja odnesla 200 drisvskih V svoji eti lopnili V vladal akciji SS odpomoč far-mar Jem vl^io pr^o. ki jih stisne. Obran sp kopje prati LeggeJevi komgfurtjl. (hicago. — (FJT.) — Ako ae aumnja prekupčevalcev živil ure-aniči le delno, b^PSa ameriškega farmarja In konStnnenta nssto-pila zlata doba. utopijo prine-se, po mwjenj«f Verižnih trgovcev, a vezni odbor *za farmarako odoomoč. načeluje kaki je pustil sluftbo na lato pri in Ker pitaliat a plačo ternational in prevzel aošiveini bračatl k ki iadelujejo In ker Je atar kom vtejakupiai» več štriglj kompanijl lega odbora, pričeli o-kompsnijsm. s stroje.. nal Harve-mogočnejše kdi deležna naj-S etranl verišnl-kov. Da je pville^do naaprotatva, je odgovorna motnoat, da tršne zadruge faitnarjiv, ki Jih sedaj sponsorira LegMev odbor, od-prevUo praoejšnje število "mId- dlemenov." bojazen u-' bodočnost. T. Ako resniči, Zgleda vseeno, da fe veleMsnla pripravljanj šrttovstl. mais is Srednje trgovoê, kl so njegovi najboljši pslltični pripadniki, in dalekovidnejši ^prekupčevalci vi-dijo v tem gibnjs pogin marsikaterega veritnlks v prvi vrvi Uttema-trt* mar je, dela to Lefgajeva skupina. Njihov najmočnejši argument ao veliki profiti kompenIJ, ki isdelujele fsrmarske stroje. Degike International Hsrvsster kompanije eO od leta 1990 nsrs-stle v ceni aa 540 procentov. Kdor je Isto 1920 inveatiral v to druibo tisoč dolarjev, Je vrad-nost tega tisočaka sedaj naraetla na IMOO, t Delnice Gass Thrsshlng Ms-chins kompanije so v tej dobi poskočile v ceni skoraj za 1000 procentov in Deere Implement kompanije ga 900 odstotkor. Pri Čase komspaljl J« invsatirani ti-sočak narasisl v dsvstlh letih na $9,970, pri Deere kompanijl ne $9*870. Poleg tega plačujejo vse drutbe vaško leto vsltke di-vidende, ker je glavni vzrok se ogromno porast v ceni njihovih dslnie. .......I, American Association af Cre-smsry Menufscturers pravi, ds naj kapitalist !Legge nal prvo sam ssbi ia svojim kolsgom "Iz-dere bruno is oče ss In šele potem bo oecavičen iskati ^net v očeh 'mkuRmsaov'/' Privstnl Is-atnlki mlskaran pričakujejo, da ao ure štete marsikomu. ' Senator Borah Je aBČoega mnenje. V ssnstu Je pred psr dni vzkliknil: "Ako ae vpoštevs kri-za, v kateri ss nahajajo farmarji od t 1911, je rekord profilov kompanij gS ism0Šr Jttroje es ten in skrajno brutalen." (Mods Visdnega od hors ZS od- pomoč fasmarjem ao izjsvs rasnih struj v tako velikem nasprotju, de Je Mmogoče dobiti pribU-ftns slike p esirom ss efekt Hoo-verjevsgs farmerllfa. Skoraj gotovo Je. da bo prišlo ob delo ve-čjs število prekupčevalesv. Na dcngl strani je tudi lshko pričakovati, ds bodo fsrmsrjl v večini slučajev prejemali boljše ceoe m svsje produkte kot so Jih v aadnjih letih. Na čigav račun bodo fermerji prišli do ve^gs blagostanja, je to Jako važno Ako ss to zgodi na rečna "mld-dtoamaov", bo Meovarjev farmer-lif več Joga pomepa ae veo dsSelo Ako pe ae te sgedi ss račun kon-zumeatov, kar Je velika mošnost, bo prišlo v Idsšče ps mšstno prs- mmm*' Sodnik in 11 poHc&v aretiranih Gary, Ind.—Zveane prohi-bične oblasti so v torek aretirale sodnika in enajst policajev ter detektivov na ob-tošbo, da ao v svezl s butle-garjl in dsloms ao aami me-šetarili. Več policajev Je ob-tcSenih, da ao na osa ti ugrabili avtotruk a šnopsom v vrednosti $4000 in plen potem sami spravili v denar. Meatni svet Js tskoj suspendiral ves obtožence iz službe. V mestnih uradnih krogih vlad^ velika panike. postreljeni ob Harbin, Mandžurija, 9. kt. — Inozemski in kitajski viri daaee potrjujejo veat ruakih belogardt-atov, da ao aovjetake čete pred nakaj dnevi prekoračile meio enverno od Hallar j a In tamkaj ms-sakrirale Ü0 naaeljencev; rusks bele gsrds g ženami ln otroci vred. Poročilo še glsai, da Js vs- Čisa ruskih nem okrošJn in šivela e ao prišle aa šrtvamimaaak ataree in več kroglami ia encev v dotlč-vala zemljo Imi družinami, ki i ia Buaije. Med je eden 804stnl od petegs do so bili pobiti a j nice in deloma prebodeai s bajoneti. Osam ranjencev je dospelo v Hallar ln ti šo dali informacije o napadu. MONTANSIÇA P0ENI- , CA V KANADO BetU, Ment. - Med tem, ko visoki carinarji zahtevajo tarifo M uvoz kanadske pšenios v Ame- rilce, ae montaáeld farmarji po-smehujejo dolgim debatam V asna tu in pridno pošiljajo pšsnlco v Anglijo akoal Kanada Glavni vzrok aa to je, ker Js vozni na na kanadski dršavnl železnici veliko nižjs as transpsrU-cljo pšenice kot pa v Ameriki. Na drugi atrani je tud| osna pšenici višja v Kanadi — največ redi aušs — kot Je v Zdrušenlh državah. [ * * Hi Montanaki farmarji ae peslu-Žujejo teh dveh ugodnosti in po-šlljajo ta svoj pridelek čsa majo. Montanaka pšenica gre po dr-žavai železnici do vzhodnih pristanišč, kjer Jo naloge na parni-ke in odpošljejo v Anglijo. Politična kampeaje v Clonlsndu dsvslsnd. -4 Znani čagki de-lavskl voditelj Joseph Martfnsk in John Willert lmeta dobro priliko biti prihodnjs mestna kon-cilmens. Kandidirata na sesiali-stičnl listi. Wllsrt je bil Isto 191$ izključen is mastne *ernl- ce radi "nelojalnosti* merišklm junkerakim iatsnSom Martinek. ki Je človek velik« zmoftnoati, je bil prad štirimi leti "connted out". Ukradenih mu je bilo nad 900 glasov. Bedi psgtič-nega potresa, Id Je pretekle spomlad doletel okrajni votlini odbor, ae pričakuje, da bodo prihodnje volitve bolj poStene. MMMMBBSSnaSSS» | V tam skičsju bo msd farmar JI ia delavci aastala nekaka razredne vojna, ki bo solusijo o vprašanju prahrsas porinile de-leč nazsj^ Vrako povišsnje^ivil ment. In kar Js v takešem za družnem gibanju farmarjev več kapitalističnega kot aedfMneg* duha, bodo farmarsks tržite srgs-nizscljs zmotne revne telo pr<* tati aa žepe mestaags prablvsl-stva kot to dslajo vsriflnUd. Jako močna so znamenja, ds nemara v a vslebisnls vsdSma or gsnizirsti novega zsveznlks, katerega Je do sedaj rsvnotak' brezvestno izkoriščal kot »satno prsblvslstvo. Tudi Izgtsds, da stojimo prad fsktlčae potrebo gospoderskih orgenlzerij as kon- Konvencija angleške delavske stranke Revizija ustave Ia lead ao L glavne Mac Donald dobil Brighton, Anglija. — (F. P.) —Letno zborovanje anglsšks delavska strank* Jo bilo otvorjeno v tem meešp brez njenega voditelja Ramear MacDonalda. Nahajal ae Je na viaokam morju, ko Je bila nsnvencija otvorjana. Vodilno mSŠto ao aavasmall nje« govi kabinetni ministri. Na otvoritveni seji Je bila pre-čltena Mac Don a Ido va poalanlca. v kateri Je laboritom poročal o dosedanjih uapehlh atranka in ae dotaknil aunanjih in notra-njih problemov Anglije. Kon-vencijs ms je brsojsvils aaup-nloo in mil čsatltala na njegovih prlaadevenjlh v interesu svetovnega miru in raaoroševanja. Laboritje ao aa apomnlli tudi ameriškega prodaodnika Hoover Js in as mu aahvallli aa njegovo sodelovanje a angleško dela veko vlade aa doeego prijateljstva med Ameriko ln Anglijo in aa končanje oboroževalne tekme na morju. Zborovanju je upravni odbor stranke predložil revizijo ustave v toliko, da bi atranka dobila Še enp kategorijo članstva, tako-tvano "aplošno vrata" 8 tem prejetjem > te propoalelje je atranka odprla ppt gotovemu elementu, ki ne mora ali pa la kakega razloga ne Šoli pripadali lokalnim postojankam. Ta točka Je aajvsč namenjena intelektualcem, ki bodo lahko spsdali pod gotovimi okolššjnami direktno k stranki'\ i ' ■ a . tlkf delavske vkia je bil - den tudi na zborovsnju. Tslje IMlis|fci vprašanje ee vlado in Lebor par-ty ao notrsnjs vprašanja, ki bodo nekegs dne nsjbrše enkrat v prihodnjem letu — povaročlle padec vlade. r *if)Mj«t osah Js brecpossl-lost, ki se do sedaj še nI doati znižala. Ureditev toga problema zahteva radikalnih aprememb, a-ko ne kompletne reorganlaaelje angleške gsepodarake etrukture. In dokler nima delavska atranka absolutne večins v psrlsmsntu, bo prisiljene to vprsšsnjejs fll-katl, ker «prejetje dalekosešnlh zakonov ne bo dopustila ns kon* servativna ln ns liberalna stran-ka. ' V zvezi s tem vprašanjem Je ministor sa uposlenoat Jsmes Thomas naglašal, da mora dslav-ska vlada gledati, da bo vaak dolar, ki bo potrošsn ss znižanje brezposelnosti, trajne gospodsr-aks vrednosti as Ajiglijo. To ps pomeni iadelanje načrtov sa ds-Ifkosežne gospodarske projakte. MacDoneld js v svoji poslanic) povedal; da bo prihodnji korak vlade resna posvstitov dala vsk I m vprašanjem. V tem osiru Js vlada še sprs-jsla nekaj aaključkov, ki omogočajo gradnjo delavaklh atono-vanj. Vladne apropriaelje v to namene Je akoraj popolnoma u-klnlla koneervativna vlada ravno prad volitvami. Dsisvsks vlada ima v načrtu porušitev Ion-(Ionskega "slum" dlatrlkta, ker bo vzelo seveda mnogo let In še več denarja. V tem otlru inta Lebor perty dober zgled v delu dunajskih ssslsllstov, ki ao Ji" sedaj zgradili še okrog 50,000 kraanib etonovanj ss delevee. Delavska vlada Ima v načrtu tudi praklieeaje protldrlavskegu zakona, ki ao gs sprejeli tofiji po padcu prve delavska vlade. To nefhereve storiti tokoj, ko se salde parlament Kaj bo storila liberalna atranka. ali bo podpirala taborite ali konaervativ-cs. Je le uganke. Vsčlne liberalcev je proti odpoklicu toga "eksbrksgs čsrtorjs," ki js pri-pomogel, ds js Članstvo delavske stranke padlo za ea. milijon. Bedi vtfike popularnosti delavske vlade, ki al Jo Je pridoMla v Haagu In a MarDonaldovim Ulvo, ako al bodo liberalci hoteli nakopati aovraštvo na avoje rame in pri tem vprašanju forel-rati padee vlade. Bolj trd oreh aa atranko je keoa v premogovni induatrijl. Zborovanje je potrdilo prejšnji sklep stranke, da mora biti kon- čnl cilj vlade podršavljenje to ln drugih industrij. Dokler pa de-lavaka atranka nima večins v vladi, bo prisiljena tudi ta pro* blem le fllkatl. Vladp Js dala operatorjem in trgovcem premoga nalogo, da es do 16. oktobra aedinijo aa vladni načrt, ki predvideva dalakoeoš-no rsorganiaaeijo tršnih metod. Nečrt predvideva oehtraiao trš-no organiaacljo, ki bo vodila distribucijo In produkcijo pra-moga ter določala eena. Voditelji rudarjev pravijo, da bo realiairanje toga načrta ne le omogočilo aamo anišanje de-lovnika Is osem ne ssdsm ur proti čemur ao konaervativsi in liberalci — msrveš bo tudi orno-gočilo avlšsnja plač v vash dia-triktih. Tudi ns tem aborovanju di> lavaka atranka nI bilo bres oposl-cije. Vodila Jo Je Jamea Mazto-nova akuplna (konvencija Je pb čaau, ko pride to veet pred čtto-telje, še aaključans). Levičarji stqja ns atolišču, da Je vlada preveč popuetljlva aapram kapi-tallamu. Njihova kritika je večkrat na meetu In na eplošno igra opoiciclja vlogo dinamične aile v atrenkl. Toleranca stvarne kriti« ke Je največja karakteristika Brltov in je ključ do vellkegs napredka angleške delaveke strsn- 2460 aslsšbsassv bo vršsnlk na sssto, ksr si dsaaija ss pleče. Ckleego, — Meetne vlada je v fkisčnl krizi, kakršnš še ne pozna zgodovine meets. Dsflcit bo koneem leto analsl $12,546,000, proračun as prihodnjo lato ps izkazuje šeat milijonov dolarjev manj dohodkov kakor anašajo letošnji ladatkt. Da anišajo ia-da tke, nameravajo meatni očetje odalovlti la slušbe 2490 nameščencev u ki J uči vil $82 policajev, 266 gaaileev, 118 elektrlAerjev, 160 uradnikov v adravatvenem In pravoeodaem oddelku In eto-t i ne drugih, Lepo gospodarstvo! ......Si " Chiesro. -«tm Dne! 90. oktobre bo ameriška socialistična etrasa ka praznovale tretjo ooieimco smrti pokojnsga Bebsa, ki Js bil v žlvljenjg >naj b(4f* prilj ubljena in najbolj oeovraSene oseba. V vsč krajih šlrom Amerike se bodo Vliill spominski shodi. V Chicagu ae bo ahod vršil popoldne 20. oktobra v Amalgama-tod Center Buildlngu, Aahland In Vsn Buren cesti. Govorili bedo Prad D. Wsrren, kl Js bil u-rsdnik "Apeal to Beesons", Ir-vln St. John Tucker In Wm. A Osnnea. Krvava vellkia kampaaja v mmn"T Mežico Clty/ 9. okt ^ Voditelja dveh političnih atrank sto bi Is umorjeno to dni. Mantisi Canslea, odbornik narodne revo-luelonarne stranke» je bil ustreljen v Vera Cruzs. Morilee Je bil prijet. Andree Ouinonss, s-den voditeljev sntlrselektoiont-stlčne strankS, Je pe bil ubit v Slnalojl. Ruski letaki v Alsekl dobili Sesttle, Wssh. — Polst "Bo. vjetske zemlje" as nsdsljuje v oetok. I >eu le I so v torek dobili sov motor la do petka bo mooo-nlan v redu. Buel ae nehajsjo v Watorf altu, Alaska, kjer ao bili zadržani zadnji todsn, ko as jim je pokvsrH motor msd poletom potovsnjsm v Ameriko, je dvom- Iz ^itkej Sesttle. ! t PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IK LASTNINA ILOVINIU M A SODU S fODfOi-M« JSONOTB 1« CtMM 9tM M «to M*. Ml» M »»I UUi M IM. •u.. far «te UaiM m*m iß-m «IwN ^r rw. CSlMS» m< OÉMM m 9+*. or T» kzdssatsp »119 * M »rta»r ( fr*. IM») MM!, te 'M t* * ta* m Pobijanje "materializma" Na nedavnem zborovanju voditeljev meto-distične sekt« protestantske cerkve jS neki profesor McGregor govoril o mlsionarsksm delu v Aziji. Njsfov govor js zanimiv, ker osvetlju-js najnovejšo tedenčnost ameriikik evangelistov, ki osrečujejo orientales s svojim funda-mentaiističnim bunkom. McGregor js rekel, da Ima krščanski mi-sionar vsdno vsč teisv na Kitajskem, zlasti pa na Japonskem. Včasl js misionar pobijal domače vers in uvajal sapadns navada med domačini, danee pe mora delati bal narobe: pomagati mora domačinom očuvat njihovo staro kulturo ln pobijati mora "steistični materiali-sem, ki prihaja s vsdami vred s zapade." Moderna Japonska — js nadaljsval McGregor r- js z amsriško In evropsko civilizacijo vred osvojila tudi "zapadnjaški matoriali-zem". Domača religija naglo propada, kar ne vsdrži moderne znanosti. Pri nsksm štetju dijakov na Japonsksm se js pokszalo, da js med 6000 dijaki štiritlsoč steistov. To js "katastrofalno" sa Japonca, meni McGrsger. Zato imajo misionarji danes drugo nalogo. Pomagati morajo Asijatom v boju "za oh rano njihove stars kulture, ki je v nevarnosti pred industrialismom ln materiali*« mom iz Amerike ln Evrope." To js zdsj krščanska misija v Aziji 1 Budizem, šlntoizem ln vsaka druga "kriva vera" lahko živi poleg krščanstva, ker js boljša kot "materialilam", to je moderna kultura, ki sloni ns resnicah posltlvne znanosti. MeGrsgorje-vs tel j a kajpada ostans le pobožna želja, kajti misionarji vssgs svsta ns morejo ustaviti pohoda novs civilizacije, pa na j še tako pomagajo očuvat! stars orisntalsks kulture, ds več! Ameriški in evropski misionarji so nsvsds in nehote prednja strsša imperialističnih kolonistov, ki odpirsjo Azijo msterisllstični sivllisa-ciji. Isto vlogo so nskoč Igrsli tudi katoliški mlsionsrjl v Ameriki, med katsrimi Js bilo šs v zadnjem stoletju precej Slovencev. Bal sad-nje dni sta ss prepirala dva dopisnika v čikaški "Tribuni" o zaslugah franooskega Jezuita Mar-qustts, ki js prvi prlromal v krsj, kjsr Js da-nas Chicago. Edsn dopisnik misU, da Je miaio-nar Marquette pionir člkaškega mesta in sploh današnja civilizacije na aeverozapadu Amerike, ksr Js prvi odkril ts kraje. Drugi dopisnik ps pravi, da "fathsr" Marquette ne more biti pionir. ker ni prispevsl ničeaar k materialnemu napredku meata niti deiele naokoli. "Ako bi' bilo ostalo p rt tem, kar so storili ln hoteli sto-riti jeseitSid misionarji. bi bil U kraj še danes puščava possjana s indijanskimi naaslišči. Višina civilizacije po srednjem sapadu bi bila podobna onijJrt Jo vidimo v indijanskih rsservs-cijsh." + Drugi dopisnik ims le deloma prav. „ Misionar je morda res sanjal o lepem iivljeniu pokristjanjenih Indijancev, ni pa mogel preprečiti uničenja indijanskih naaetbin, četudi bi bil hotel. Za vsakim misionarjem js Is! pro-spektor. ki je nosil v eni roki puško in v drugI sekiro. Misionsr je Indljsnca kratil in pro-spektor gs je ubil ter mu vzel premičnine In zemljo. Tako sta oba plonirila. Misionar je bil zadovoljen, ker Je divjaku rešil "dušo" ln gs poslal v nebesa, proapektor je pa- bil zadovoljen. ker mu je "father" prignal divjaka na tarčo. U hvsletnosti je prospektor potem po-"levil mjslonarju prijetno hišico (n krstil novo meato po nJem (Marquette v Michlganu). Natančno tako pojde v Aziji. .Fundamsn-talisti lahko sanjajo marsikaj, toda civilizacija ai krči pot preko njih. Glasovi iz naselbin Telovadne vaje. _ _ m. — Približuje se nam ¿ova sezijs ■»■— »» "Cigan" v Clevelande. \ Cleveland, O. — Vsem tistim, ki čutits, da je dramatika v tako veliki naselbini kot js Cleve-Isnd, šs potrebna, oziroma da zasluži večje vpoštevanje, kot ga je bila deležna zadnjih par let, naznanja, da bo otvorilo slovensko dramsko društvo "Ivan Cankar" svojo snajsto igralno sezono z jako lepo narodno igro "Cigan" v nedeljo, 13. oktobra. Z vaebino igre se tu ne bomo bsvill. Bila je sicer vprizorje-na med nami samo epkrat, toda jt vzlic temu postala tako popularna, kot so popularne le stare narodne Igre, ki so bile že po večkrat postavljene na oder. Pretekle skušnje pas učijo, da imamo v splošnem najrajši ikre v katerih je nekaj za jok, nekaj za smeh in nekaj za srce.. Torej bodite prepričani, da vas "Cigan" ns bo rasočaral. Js namreč zabaven in obenem tudi po-učljiv. S komurkoli hočete govoriti, ki je videl igro ob prvi vprizo-ritvi, vsak vam bo povedal, da js bila to ena najlepših iger, kar )lh je videl ln da jo posetl tudi sedaj. Zlasti se je vsem vtisnil globoko v srce prizor, ko se poslavljata mlada ljubimca, ciganka Rožica in posestnikov sin Ivan. 2alostns melodija v katero zlijeta vso svojo bol, čuteč, da se ljubita, a se morata vendar ločiti, je oroslla marsikatero oko ln obudila v srcu maral-katerega spomin na svojs mlada Ista. Da krasns je igra in igralci sc bodo potrudili, da jo ilvsdejo kolikor mogoče dobro. Ne bilo bi torej posebno čaatno pa tako veliko naselbino kot jsiCleveland, Jt M) aim* mm iJtM ■ «nto te- w M»*« e. n. r. i. v Isobrazbe in rsvolasija. nluth, Minn.—U "Prosveti" od sept. 26 1.1. pile brat J. Kobi, član It. 206, kako secijslisti a kake komunisti uče rsdništvo. "Socialisti učijo delavstvo za preobrat brez prelivanja krvi: z zobrazbo. . Komunisti hočejo krvsvo revolucijo, kjsr bo na milijone nedolžnih delavcev pre-Ho kri brez potrebe, kajti vlade so v rokah kapitalizma z njim pa vsa moderna oprema za pre-ivanje krvi." Jest, ovo su jako zvučne fraze za jednog socijslistu, ko j i je tp-iko kratkoviden, da mu dru-fttuo, u kojemu mi živimo danas, pošto j i U nedoglednoj daljini. Seznam dali je čuo brat Kobi se Gajftoqjju i Marion, New Orleans, La., Santiago, North Fayette i Imperial, Pa! Možda brat Kobi je mišljenja, da su gornja navedena mJssta na nekom drugom planeti. Rakovo bi čovjek morao imat milo-srdje napram one tragedije, Ito se nedavno odigrala u Marion, N. C. Gdje su kapitalistički vjerni lakaji pucali u radnike samo Ito su ti nepokomi robovi kapitala pokulali doči na štraj kaŠku stražu, i to putem na-obrazbe, a i onako izrabljeni do kosti ju. Pa što se je odigralo tamo? Na njih je jsdnostavno otvorena puščana paljba, gdje su trojica odmah ostala mrtva, trojica se bore sa smrču a 20 ih palo ranjenih. Pitam ja brata Kobi, a članstvo SNPJ neka audi* jeli ovo kao lov na secove? I Brate Kobi pomnjivo proči-tajte gornje redke, pa onda recite istinu u javnosti, tko na-učava radništvo da se naorula-va: kapitalisti ftfi komunisti Sada se malo bolje poslužlte zdravom taktikom. A Mo se od nosi glede naobrazbe, ko logiku i malo posnaje, tej če reči da je to jedna naj veča sila na svijetu — samo pijhn in lud joj se može protiviti I Gornja slika pokasu-jc, kojom metodom kapitalist istu počaste. M Covjek, koji je bijen, mora se nemlnovno osvetlti prije ili kafc-nje. Covjek, prems kome se nema samilosti, ne zna za ssmilost. To Je jasno. Jol bolje: to je sa-svim opravdano. ' Razumijete me: ono, Ito je najstrašnije, ni-je tučl se, več ne moči drugsči-je nego tudi se; to nije pobudji-vati miloardje, nego ne moči ga pobuditi. Kako može biti milo-srdja u srcu, koje su posijali o-s vetu Ispaltanje je posljedica jakih uzroka. Ml živemo u jedno zemlji, gdje su do današnjega dana ljudi bili na svake načine ritje in izjava glaaovitih SS ii^ dušpslovcev, da sposobnost za a u. r. j. I učenje ne neha z odraalostjo, je ""¡flsG »II«» pospelila poduk za odraale t. ^ ZdrnUsnih (jrtuvah. Sole nieo več le ze mladino. Mnogi celo trdijo, da bi se prizadevanja vzgojevatcljev moralo osredotočiti na vzgojo odraslih bolj kot na ono mladine. Vzgoja mladine je vedno bila glavna svrha tole. Mnogi pa trdijo, da moderna vzgoja ni izpolnila pričakovanj, ker vzgojevatelj i niso sledili svoji m učencem v odraslo življenje. Drugi vzrok, zakaj se pojav-ja toliko zanimanja za vz«ojo odrazlib, leži v tem, da vedno več Judi ima več prostega časa na razpolago kot kdaj poprej, in to vsled širše rabe strojev in boljše organizacije dela. Velika produkcijska sila, ki jo človeštvo dandanes poseduje, postopoma vodi do skrajšanja dsiovnih ur. Petdneven teden je bil že uveden za znatno število delavcev. "Problem prostega časa" je kompliciran vsled pomanjkanjn zadovoljstva, ki ga delavec do-bfva o močjo delitve dela, ki ga je omogočilo suienj. stvo, so napredovali do poljedelstva, do stil. nega bivališča. Tudi tu je le obstojala skup. na lastnina zemlje, toda privatna lastnina oro. dij. Sedaj so se pričele državne oblike. Polj«, delec ne beži, če se bliža močnejša pleme te®, več se uda. Suženjstvu se pridruži tlačanstvo: zmagovito pleme prepusti premaganemu boj proti prirodi, samo si pa pridrži boj proti * vražnim plemenom: nastane razlika med kita ti in vojščaki in njihova delitev na razrede. U čenost kast ni noben čuden pojav, ker so kasti (razredi) vedno med seboj tuja plemena, ki« ne marajo krvno mešati radi izredno moču razvitega plemenzkega nagona. Svetosti z map vitega plemena postanejo veljavne za obe pit meni, njih oskrbovanje je prepuščeno zmafovi temu plemenu, t. j. vojaška.kasta je hkrati^ hovniška kasta. Z neprestanimi vojnami vo jaške kaste zadobi vojaška uprava poseben po men, prvotni poglavarji postanejo vojaški kr» lji in kot načelniki vojaške kaste, ki je hkrst duhovniška kasta, postanejo tudi vrhovni fc hovniki. Niti kot vrhovni duhovnik niti k« vojskovodja ni vojaški kralj napram vladaj«» čemu plemenu neomejeni vladar, kajti delil mora, kar hoče pleme, ker nima nobenega «red stvs, da bi ga s silp ukrotil; kot zastopnik vla dajočega plemena pa je neomejeni vladar na p ram premaganemu plamenu. Obe plemeni irai ta sužnje in tako imamo tri stanove. Taka j ustava Egipta v dobi, ko stopi v zgodovino. Tt da kraljestvo postaja vsdno mogočnejše pro( plemstvu, ker se opirp na podrejeno pleme. 0 šeste dinastije dalje postane kraljestvo dedm istočasno se razvija privatna lastnina z narai čajočo kulturo in kot naravna posledica t«f postajajo močnejši individualistični nagibi ii padajo komunistični. Vojaška služba posti; breme, ki ga prepuščajo plačanim vojak« (od 19. dinastije dalje). Radi naraščanj^ privatne lastnine pada M vilo porodov pri vladajočem razredu. Radi U ■ ga dotok tujih ras, Etiopov, Semitov. Ti < svoje deželo, so vojaško izveftbanejši, uklonij se pa višji kulturi, t. j. sprejmejo egipčamli vero. Kadi tega nova delitev stanov; nova ph mena tvorijo vojaški stan, prej vladajoče ph me kot predstavnik višje kulture pa duhovni ški stan. ,, Radi nacionalne vstaje duhovniškega rti nu preženejo Etiopce, kake* pripoveduje Hi rodotos, vojaška kasto se radi nezadovoljni izseli s kraljem. Tudi drugod najdemo isti pojsv, da ao u zlični stanovi raslična plemena, nižji Htao* kulturno zaostali, duhovniški stan pa da J kultivirano pleme, katerega individualistični n stinkti so premagali komunistične tako, da jk je vojaška služba v breme. Ko se Judi izseli] iz Egipta, vzamejo s seboj več pregnanih di hovnikov, ki tvorijo naravno tuje pleme, ki i z drugimi ne meša, nima deleža na posesti v* Ije. (Dalje prihodnjič-) Ameriško življenje elektHI 'kan Zgodba, ki Ima dva konca. James Hardin je motornik voza ne železnice. Vsak dan je ustavil svojo "tm na koncu proge ne «1. cesti in tam gs j« *** njegova lene Grace s prigrizkom. •I»;nP\j zaaedel prvi sedež v praznem vozu. rszvil <** in žvečil vložko, medtem pe je Grace stopil» drugi konec voza, kjer je stal kondukter n liam Hayes. Dolgo časa sto čebljsla in ie » na veliko jeso motomika, ki Je na drujrem cu grisel vložko in jssik. Ker ze je to ponevljslo dan zs dnevoiJ končno začel James protestirati in oštevs«m jega tovariša, naj pueti njegovo ženo nanw Tedaj je kondukter prije! za vrvico in dvakrat za zvonec v znamenje, naj vosi m briga za evoj posel. Ako js nwtorn.k r<*s dalje, je ponovno zapel zvonec: Cink. cins vosi in molči! r J\ J , Hardin se je pritožil pri družbi in bil je uslišan. Kondukter stavljen na drugo progo deleč na dmr"" cu mesta, ali tudi to ni pomagalo Zaljwmm Grace je vseeno hodile h kenduktenflv Doma pa prepir, grom in strele N r ' u žena dobila, kar je hotela James Jejej To je Ml vzrok za tožbo, ki m ja «aW^Jg ločitvijo. In potem se je Grace pomčifs d akterjem. Cink, dnk! MLADINSKI LWT J K TUDI ZA ODRASLE AU 0TS NARÔCHNI NANJ? ČETRTEK. 10. oktobra ? Vesti EAKO S« JUJ3TICA ZMOTI. ^ Zagreb, 23. sept. 1929. Ni redkokdaj slučaj, da »• XI zmoti. Včasi za leU, vča- J* Sno. Včaai lahko ie popravi krivico, včaai je jrepozno „ je ni mogoie. popraviti Ne- Liineoa obsodijo na smrt, pa JSS^ * J. bu do- tični uopolnoma nedvl*««. ro" lagati ^ ne da vei. Leda vo-L ¿enadftli« borbo proti smrtni kazni Vmm nedolžnega obaodijo spet H^J.g Sodišše zve in *e prepriča o nje ¿ovi nedolžnosti iele po preteki kaani ali pa mad potekom ■m_VtW sadajea» alučpuu , sa sodišše, ke»selft«toB V Zagrebu so pred dvema le-ma obsodi« nekefa Antona liso ne 12 ^ Sušaka je, sede» je ie dve leti, j je njegova nedolžnost do-|na in so ga izpustili. A dve faje le presedal. . Bil je z dvema drugima ob>so- M^g pS« bil iz-zločin na Antonu Poslu iz Odšel je z doma ter de- 4 da gre v Bakar. Vrnil se |i več. Dva meseca po nje- ovem izginotju pa so našli o-(ci v vodnjaku v Rupjah trup Imoikega. Komisija je ugoto-ila, da je mrtvi Posel s Sušaka. lo 1. 1927 je policija iskala «lo-incev, ki naj bi bili ustrelili Pola. Aretirsla je konftio dva loveka: Josipa Mršiča in Ferda ličorja, ki sta po daljšem Ujeti priznala zločin ter izpove la, da je z njima sodeloval Anin Godina, trgovec. Rekla sU, ■sta ga ona dva le zvabila do [odnjaka, kjer ga je Godina pri B^Hin ustrelil. Na osnovi •h izpovedb, je policija aretira-iGodiao ter jih je sodišče v O-linu ik) razpravi -obsodilo po let težke ječe. Godina je trjeval svojo nedolžnost, trdil, ■je bil za časa zločina v Tr-| nič ni pomagalo: justica nora pa? itaet!' UHtfce iti' Jih je ■ v teh treh. Vsak bo sede ■let. Dovolj je bilo, da sU (va zločinca izdala in obreme-je vala tretjo osebo. Tudi kasačijsko sodišče je d bo potrdilo in obsojenci so bi-prepeljani v jetnišnieo v Gra- Anton Godina se v svoji celic ikakor ni mogel sporazumeti s v< ».j o usodo, da bi nedolšen moti sedeti 12 let. Vdovec je bil, otrok je zapustil na svo-pi. toda kakšna bo U svoboda otroke brez vsakogar, ki b krbel očetovsko zanju. Doka-val je svoj alibi, se rotil da je dolžen — nič ni pomagalo. Najel je odvetnika iz Zagreba, razložil svoj položaj in predem, da je bil za Časa zločina v frstu. Odvetnik je sprejel ne-1 dolžnoat, da bo zagovarjal Go-[no, «topil je v stik s tržaškimi Mastmi, preko katerih so bilo uliAane priče, ki so potrdile, da bil Godina v Trstu v času, ko v Hupju ustrelili Posla. Od-rtmk je ta dokazni materijal Motil sodišču, ki je U dni po-pvilo krivico ter Godino izpulilo iz zaporov. Po dveletni je-]<" Godina stopil na svobodo. Eno je vsekakor čudno: Godijo Kotov<5 tudi na razpravi in Nftkovalnemu sodniku *atrje-»|. da je bil v Tratu in da ima I k na razpolago, / a sodišče ftovo ni hotelo zasliševati prič [Trnu ter je rsjši verjelo dve-Močincema, kot pa bi poizku r priti resnici do dna. Tega f«va ,<)diWe ne ^ j^bri^io lutegadelj tudi ne bo moglo praviti Bvoje krivice popolno-^ f>*'H zločinca sU priznala. I «a edinole ona dvs storila f*"> >n da aU nalašč osumila f» Godino, ki pa ni imel z nji t n,kakih stikov. In Godina I «Hel dve leti. Teh dveh let ptudi HHiikte a avojimi lahko-obnodbami ne bo mo-tbrimti. Ij*sr. I>ne 22. aeptembra Je F«o*or.»ti v gospodarskem rw,J v"Jteha Hrena, poeeet-" na Brdu. Ogenj Je upepeli r^arsko poabpje, napolnje- pridelki hi n C*,rr ' «d)em. Ustnik aem se M v »lušbi kot učitelj v Cre-kc,h Prt »lov. Bistrici. Spomenik Napoleonu. Ljubljana, 23. aept 1920. Od zgodnjega jutra do poznega večera klešejo na Valvazor-. evem trgu (včaaih: Križanski :rg) — križišču Vegove, Rimske in Emonske ulice — velike kvadre belega dalmatinskega kamna. Ob delavnikih in nedeljah klešejo. Mudi se jim; sredi ok-obra morajo kvadri zUti v ob->liki stebra, velike prizme, in bo nosH ime Napoleonov spomenik. Letos so se spomnili, da je ':reba postaviti spomenik Iliriji in Napoleonu kot njenemu ustanovitelju. Sprva ao mislili po-sUviti spomenik posvečen avstrijskemu cesarju ob dolenjskem mostu, a so se "dvignili glasovi" proti tej nameri; češ, da no kaže prekrstiti spomenik iabsburžanu v spomenik Napo-eonu. Kmalu nato se je zvede-o, da je napravil arhitekt Pleč-Viik načrt za Regulacijo Vegove ulice, a na koncu, na križišču naj se posUvi spomenik Napo-eonu, Iliriji in — jugoslovan-sko-francoskemu prijateljstvu. Napravil je tudi načrt za spomenik/ Visoka prizma Jz belega camna, v katerem bodo vklesani verzi, ki jih je za U namen napisal pesnik 2upančič. Vso Vegovo ulico, ki je bila v svoji sredini precej dvignjena, bo zravnali, ponižali skoro za meter, na križišču pa so izkopali veliko jamo za temelj spomenika. Kopati so morali globoko, ker je svet vlažen in mehak. Zdaj so že sezidali temelj is betona, pripeljali so velike bele kamnite kvadre, ki jih zdaj klešejo in gladijo, nakar jih lepo zlože enega na drugega. Spomenik bo gotov. A U Napoleonov spomsnik ne bo le v ¿pomin mogočnemu zma gpvaku, ki je oživil Ilirijo, marveč bo obenem tudi grob neznanega francosko-ilirskega vojaka, ki je padel v borbi za našo zstnljo v boju s sosednimi sovražniki. Na slovenskem ozemlju je precej,grobišč, kjer leže v Zemlji francoski padli vojaki. To bo torej prvi spomenik neznanemu vojaku" v Ljublja ni. Razne delegacije in obiski so ob prihodu v Ljubljano pola gali vence le na spomenik Prešerna; s Um so izkazali svoje spoštovanje našemu, narodu. Zdaj bodo v prvi vrsti moral polagati vence na spomenik Ilirije in neznanega francosko-ilir^ skega vojaka. Zakaj — nič zato, če nimamo še spomenikov mnogo boljših sinov našega naroda, kakor je bi! pomen Napoleona za nas, nič ca to, da še nimamo spomenika Cankarja —- zdaj je aktualno francosko-j ugoslovanako zbllža-nje in prijaUljstvo. To je važ Bftfcmi nejše kot vse kulturno delo doslej. Nije nas oslobodila kultura, nego opanke i šajkača — Je dejal nekoč neki jugoelovansld minister, Srb. (Ni nas osvobodila kultura, marveč opanke (čevlji) in šajkača (kapa srbskega vojaka). V tem znamenju dobimo tudi mi grob neznanega francoeko-ilirakega vojaka. Valentinu Vodniku, prvemu slovenskemu pevcu, je zadoščeno: peli bomo: Ilirija vsUn." Požarna nevarnost v Klečah Ljubljana, 28. sept. 1929 Nevarnoet poUra je pretila v skladišču mestnega vodovoda v Klečah. Omenjeno skladišče Je nabasano s 80 vagoni premoga, ki Je začel nenadoma tleti. Delavci eo že par dni opesovall nekak plin, ki uhaja Iz kupov premoga, a so smatrali to-za nepomembno stvar. Ko je pred dnevom začel uhajati Iz premoge dim. so mislili, da Je to le prah, ki ga dviga veter. Med tem pa Je premog tlel dalje prej potrgali streho skladišča ter nato usmerili štiri cevi na skladišče v premog. Učinek ni bil bog ve kako velik, lforali ae razkopati premog z lopatami Ur ao izogibati dušljivih plinov, ki so se dvigali iz premoga. Voda, ki so jo bruhali v goreči premog, je vrela in se vsa vroča odtekala po dvorišču. Nevarnost je bila povečana še z dejstvom, da bi se prav lahko užgali dušljivi plini, kar bi ime-o za poeledico, da bi ae vžgale vse barake in sUvbe naokoli. V premogu je še venomer tlelo, popoldan pa sodelavci ves premog razkopali na dvorišče. Sele s tem je bila nevarnpst odstranjena. Kako je požar nasUl, je razumljivo. Kjerkoli se premog cupiči v kupe, se polagoma vžge/ Zlasti še, če je bil naložen v skladišče moker. Smrtni karam bol. Ljubljana, 24. sept. 1929. V ljubljanski bolnici je podlegel poškodbam karambola Alojz Jagodic, jedva 24 let sUr mladenič. V bližini Mengša se je pripetil v nedeljo karambol. Jega-die ia Moet psi Kamniku, je vocil s kolesom iz Mengja>p»eti domu. Ne daleč is Mfcnglt je Jtfotjc zadef s kolesom v drugega kolesarja. Oba kolesarja sU trdila drug v drugega z vso silo, zakaj Jagodic je s kolesom padel na kraj ceste Ur zadel z glavo v obcestni ks men s Uko silo, ds si je prebil lobanjo Ur je na mestu obležal ne savesUn. Drugi kolesar, ki je moral biti zelo brezvesten, pa ga je pustil kar ležati Ur je oddir kal a svojim kolesom dalje. Noč je bila in^žlva duša ga nI videla. Tako ie smrtno nevarno pobi tega Jagodica našel šele neki av-tomobilist, ki je proti jutru pri vozil mimo. Takoj je usUvil avoj avto Ur pristopil k nezavestnemu Jagodicu. Videl je, da je Jagodic Še živ, ga naložil na svofje vozilo in nsglo odpeljal v ljubljansko javno bolnioo. Tu je Jagodic kmalu podlegel radi rane na glavi. Tudi so, se mu ob pad cu pretresli možgani in dobil je težje notranje poškodbe. Nesgode in druge stvari Na pusto nedeljo je povsem razumljivo, da ae dogodi kaj hudega. Ce misliš storiti samomor, pa ti manjka le malo poguma, stopi LJubljano* in skušaj preživeti en nedeljski popoldan .v mestu. S« tisto popoldne boš imel dovolj moči, da se ubiješ. No — do tako hudih stvari ni prišlo v nedeljo. Le neka žena Jo k žebljem šla nad svojega čaatil ca. V Ôtepanji vasi je šel 544etni Jakob Krištofelc v vas k sosedi, kakor vedno ob nedeljah. Pa sta se nekaj sprla ln ženska je zgrabila za najbližnje oratje, za velik zarjavel žebelj ln mu ga po tisnila v prsi. NekaUri trdijo, da gs Je zasadila globoko in da se je sUri fant zgrudil, drugi pa govorijo le o rani, ki da nI velika. Dali so gs v bolnišnico le radi bojazni, da rsns nI zastrupljena od Tudi se je dogodilo včeraj par neareč na ceaUh. Več koleearjev je trčilo z drugimi vozili in se več sli msnj poUlklo. Najbolj se je pobil 62-letni Mstlja Urbane. Iri ga je avtobus na Zaloški cesti prevrnil • kolesom vred. Dobil Je močne poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico. Večjih neareč ni bilo. Nedelja pa je bila rea zUU Jesenska needlja. Upati je, da o-atane to vreme vaaj še nekaj ča-aa. Za nami Je lepa poletna sezona. naj bi bila lepa še Jesen. Čebele ubile keaje. — Ubij« ae Rudolf Baumann: Igriba iz šissfla Nekaljen nočni mir je v splošnem odlikoval pri Krasovih dostojno in pzikupaoŠivljenje. Kadar je aolnce zatoni 1 o in je noč v črni naglici padala na šumo, je rodovni poglavar s zamolklim renčanjem zbral svojo razkropljeno družino na prikladno drevo k skupnemu spanju. V skupinah in gručah 10 se Kfasovci stisnili v klopko aa visokih prostih vejah, povesili dolge repe naravnost nizdol nalik vetromerom, se objeli, da jim bo topleje, na-sršili dlako zoper mušice in se pogreznili v sanje. Sam Tj okra se je pakasnil. Misleč na sladke maagoves, je menil, da mu bo tako lahko kljubovati spancu kakor uiti skupnemu počivalnemu klobčiču, de nikoli ni čutil prietnih, godnih mangovcev v svojih ustjih moš-njicah, ker je leteča in tekajoča gozdna živsd obrala U ljubke sadeže pred končno zrelostjo, boječ se, da bo prišla prekasno. Tjokra Je aebaje zaostal, utonil v somraku in celo zaspana mati ga je posabila. Nekaj časa je skakljal kot brezumna , prikazen po mango-vem drevesu, pregnal vse drevesne podgan* ln pogoltnil v dlrii obilo svirajočlh škržatov, ki so se udeleževali klasičnega nočnegs koncerU, dokler ni sem ssmcat kraljeval liki zmafslec in zapadel zaspanemu dolgočasju z drgetanjem v plen. V spominu ns gorke hrbU in trebuhe sorodstva se je akušal sam vsestransko in varno objeti, pri tem pa se čedalje bolj manjšal ln okroglll.... MedUm je vsšel gorosUsen, žolt mesec, na čigar oblici j« plesalo nešteto mušic, pojoč enolične pesmi. Tjokru se je Uko zazdelo, kakor bi vse te mušice hotele živeti ob njem ln »e po končanem «pleati na luni uaestl nanj u večerjo.' Zato je strmo buljil vanje, dokler mu rti zsčelo mi-goUtl pred očmi, švojo polt ps je ščetinil ln Ježil, da bi se pozneje čim bolje zaščitil. Čemu neki ao kalongl prlili nocoj tako pozno? Skeda lertega spanja. Mušice so še zmerom rajale «po mesecu. V sredi je bila ena po-sebno velika, morda njih beg in rodni glavar? Ta zna bržkone pošteno pikati. Sedaj se je "rodni glavar" vidno in vedno večal. TJokra seje ugriznil v konec repa, da bi čutil, ali še bedi. Močno ga Je za-skelelo, vendar pa je rodni glavar mušlc bolj ln bolj raaUl. Črno, še bolj ¿rno se je širil po zlati obli Ur oUpal z dolgimi vraž-Jimi krili pod seboj. Sedaj j* že segal skoro preko velike lune ln se še zmeraj razprezal. Tjokra Je t grozo bolščal proti čudovišču in mističen trepet ga Je prešinjal. Takrat mušlčni pogUvar celo nI imel veš dovolj prostora na mesecu in Je kljub temu še nadalje resUl. Tjokru Je rep okrepenel v togo paličko, vse štiri nošice so bile sklenjene v vozel ln obrsz-ček Je obstajal malone zgolj U o«, a mušlčni poglavar Je še vse-bolj debelel in debele!. Iznenada je mes<* zdrknil po enem črnem krilu nszrfj v svojo svssdnato strugo, in Tjokra Js spoznal v čudovitem stvoru ne-znsnskegs kalonga, ki Je molče v drznem loku jadral proti mango-vcu. Navzlic neizmerni olajšavi je Tjokra otožno mislil na svojo daljno obiUlj ln si žele! porotnic, da bi megel urno in žurno do nje. Ker s« pa U želja ni uresničila, ae je TJokrs stori! skorsj tako majčken ko ,mangov sad Nato pa se je Ukoj zopet čim Unje ln tesneje zleknll po sivem deblu, da pač ne bi nallkoval mangovemu plodu, saj kalongl so prihajali sem vprav zaradi teh sadov. Polagoma jih je ^»ribrnelo ie več, čeadalje več kalongov od i-8te točke ne obzorju, toda mesec se jim je bil odmaknil in lil le še trohico srebra po ajih. V kratkem jih je plulo gotovo trideaet, štirideset tiho okrog drevesne krošnje, v kateri je Tjokra strahotna bedel, vščenjen med odrastke. Njih kolobarji so se vedno bolj ožili, lopetanjs s krelj utrni je posUjalo venomer okorntjše. dokler ae ni prvi največji obranil ob vejo ter ss js oprijel t upognjenim krempeljcem. Drug za drugim se je obesil ta vejo. Mukoma so plesali z navzdol visečo glavo, napol ogrnjenl v napotim kožnaU krila, gori in doli po vejah, da bi grizli sladke man-ge. Pravkar so v svobodni zreč ni progi nudili še prizor pravlji čne krasote, idaj pa ao bili neokretna, grda razbojniška drhal. Ob srečanju so vreščali, se med seboj prepirali in hlaaUli • strupenimi pasjimi smrčki. VČasl so se spustili, razproatr 11 svoje žametno mehke kože ln v krožnem poletu postali spet 1 pl. Napoaled jih je bilo ste aU še več, ki ao prhutali okoli dre-veaa ln akoanje, razsipali zoreči uideš, ae hreščeč ravaali in ubo-yrega Tjlkrlco neznansko plašili. Sicer je vedel, da Iro zgolj cvet ln sad, nikdar mesa. Tods ostri zobci zlobnih šivali ao mogli pri napadu in obrambi strašno rani ti. Od tesnobe Tjekra kar ni mogel več strpetl, slasti če je pomislil na avojo trudnoat in moč ipanja. Srčnoat obupa ga je pre-vsela ln poskušal je, kal^o bi pogasi, skoraj negibno, spolzel niz žleb, ki ga je delam skorja mogočnega debla. 2e je Imel na te* mni, odaojni atrani nekaj opičjih dolžin sa aeboj, ko Je žleb ma homa prešel v gladino ogromnega debla. Nemogoče, da bi ae nl-le doli oprijel Ur oklenil. Dru gega ni kazalo kakor brez hru pa zdrsniti ali pasti v nsznano globino, polno strahotnih ponoč-uih zvari. V poslednjsm času ored izvršitvijo nevarne nujnost ie Tjokrov tipajoči konec repa začutil praznino v drevesnem trupu, ki je mogla pomeniti le duplo aH šupljlno. Zaničujoč preteče drevesne kače ali stonoga« ie je Tjokra spustil nlsdol, zagrabil s poslednjo močjo nagr- NA&I ZASTOPNIKI. V Milwaukeeju, Weet Allia, Wi*., in okolici je naš zastopnik Jacob Rosic h; on je pooblaAčen pobirati naročnino od starih in NOVIH naročnikov. Rojake pro-simo, da mu gredo na roke in ae naroče na liat Proaveta. lato tako so naši zsaUpniki val naši društveni Ujnikl in tajnice, kateri ao pooblaščeni pobirati naročnino.—«Philip Godina, upravi-Ulj. Ojača bolan hrbet tli '•Mati. Obl.m* In ____ ■wtw ik,Jk U imIaWI Im — Krh«l ncmdaa l>uviniiRjii usiaeri in uevan IMJ* « nodi In érwffth holMtn. hI ntr*<|« MU. UMU«, kl U— v.M Mk? toMInt. budi« itotonl ilvljmj» oblati «U »Mkv boMli». dobri, »«mu« v Nu»»-Tonu prlptmj«. j* tu «4 Mr "jofcn a r»lr*hlM. All*t»i»wn, P«. On »i**lt "MwTmm i» oja«*j mul brfc* In uU*l In Im M, |M»*utlm li M mlkJftagK. M «J hrWt mm * toU» teM, hImm mu >*«u v* m «j«»« S* » m prodaja pm VMk irffMrtMh ■ »4r*vill. Ah« •» al«*ajna alM v»« mmi«. »u raatto. Mi f» mro«l «4 tr»ovo«v a .dravlll m «l#b»lo mmmmmmmm^mmmmmmrnmmmmmmmi Slovenoi v Chicagu ki okolioi . Ukreno »U vabljeni, ■ da pridete * v nedèljo, 18, oktobra 192», * v Narodno dvorano, Racine A 18th Ht. g kitr prlradl ■ ■MisHki podp. driitvo "dssim" ; VELIKO ZABAVO Ili 1«; TEŽKE POPOLDNE. TOČNO OB I. URI, U PRlCNB IGRA ffl II«. v | , ah' vMalslgra v S šejaaiik • SODELUJOČE oeERRi Onufria VlaputkjtvM .............................. Derota, njagova lana...................... ....... Vsnds. njUi vnukinja.........,.,,..♦........... Hurflnski. poMHlnik ............................... IW»ni, nj*gova Mi Ihifstovil, sodni svatnik............................. Vlalovskl^ bagataš ....................... v« • • Haarlk. ajegov nešak ......................... Filip, sluga pri Tjaputkjavtaavih................... Iirevedlai ieša Ksjfsr. Dejanj« se vrši pri Tjapa|k|evlšeeik. um Takoj po Ifrl. pHbllšne ob «JS, se prila« PLES IN PRORTA IAEAVA Igral he mamaaUi «Momkomašal erkaaUr r BILI. (JARDNBR ANO N» AMBAMADORB VsiopSlaa m popokta« la srašsr v prašpvedall Sla, pri vratih 71« ■ '» . aaaM sa avašnr ■ Rojakl(nja)! Ponovno Va» vabimo, da obiMot« to prirsditov. ■ Stroglo so Vam bo v vsakora osiru na naJskrbnejM našla. Tudi || jodila In raapih vrst pijačo bodo na raapolago. Ds bopta ulili prvo- v vrstno sabavo, Vam Jsmči • • • ODBOR. _ ....................... - 1 ---------- -------------- bančen rob, se smslo zagnal zevajočo odprtino, Ulebnll na voljno poiiUljo iz perja in preden je jadrno zaapal, še baš u-Ugnll suniti c zadnjo nogo, da je brcnil v nočni srak nekoliko mladih ptičkov, ki so se uaajali. (Is knjige: "Kralj v Pulu Mani su.") _ OPRAflU 81 BOLAJO, (Nsdoliovanjo a I. strani.) univer^p, čez 14,000 na Goium-planih šol Ima veliko ušeneev: Pennsylvania SUU Coilege. Število dijakov, ki se uči na univerzah potom dopisovanje, čim dalje bolj raeU. Tečaje za učenje doma Imamo v 8f drŽavah. Unlversltjr of Wiseonsin ima najvačje ŠUviio Ukih dijakov. Tudi mnogo privatnih dopisnih šol ima veliko upeneev: neka snana Šola U vrsU je te-kom svojih 80 let obstoja imela skoraj 8,000,000 dijakov. Ta-ista šola js tekom enega samegs leta razpoalala čas sn miljon pismenih nalog. Radio tudi dokazuje svojo korist kot srsdstvo sa izobrazbo odraslih. Mnogs vseučilišča vpo rablja j o radio v svrho predn vanj ne le za prebivalce tfetič nega mesU, marveč tudi za one, ki šivi jo v najbolj oddaljeni* in oaamljenih krajih. Radio jim dandanea prinaša redno veet| zabavo, navodila in kulturo, kar mnogi bez radia ne bi nikoli dobivali. HdMI ljubezen, veselje, smeh. jok, šala, Caloat, zshrbtnost, plemenitost, šegavost, Itd. "CIOAN" Slov. Dr», draitvo -hru CiiIim" na odru Slov. Nar. Doma v Ckevelandu, O. V NBDBUO 18. OKTOBRA > > i , 1'opoldne ob Stlft Zvečer ob 7:80. ¿overelgn orkester—Vatro Orill, Rešiser. -1— Prihodnja prednUvs: Cankarjsvi HLAPCI, 4. decembra. Cisti dobiček za Cankarjev spomenik na Vrhniki VABILO N* UMSKO TRMTEV -A, katero priredi Sta Izob. Podp. Drvilv« ¥ BratHMu h» v nMo dne ». oktobra 1989 v Slovenskem Domu na 9th atreet In Talbet a*e„ v Bmddork. Pa. ' ; -IRJudno vabimo vse Jugoslovane, da se polnošUvjlno udeleAe U vesellee. Zupsn nastopi z vlnlčarjl In čuvajem točne ob 8. uri svešer. Za pleealce bosta igrala braU Slmek, ss točno In debro postrešbo vaem Ja »»voljen veselični odbor. Vetopnhu sa moško je 10« In sa šeneke 8le. Na svidenje dne 12. oktobra I Vabi ODBOR. ■¡nmomnmmni BOŽIČ V STARI DOMOVINI ,n ikaJ z udarrl, a čebele ne morejo I dsjstl udsrcev. Pač pa U lahko ae tudi vnel v plamene ----------- Ko je v ?oboto zjutraj prišel LpU^jo. Zgodilo ae Je v DolenJ-na službo strojnik Dekleva iaj^i gtraij nm Dolenjakem. da so utopil do akl«di*ča, je opazil plkale nekega konja U-^m " |(0 t*k>, dp ao ga morali Ubiti. Neki poaeatnlk je vosll drva. ko-nje sU bila prepoUna. In ko Je zapeljal konje ns dvorišče šole. m čebele šolskega uprsvIUfisi šviga plamen Iz premoga. Spoznal Je veliko nevarnost ter Je Ukoj po telefonu zaproell pomoči gasilcev. Istočasno je slli-ral delavce, Id so spričo nevsr fiosti takoj pričeli donašati vo- ^„j^ v konja Inju oplkale. Ce-, do in Jo zlivati na premog. Vsej^ nsmrtf ne msrsjo potnegs tc aeveda nI zaleglo, iz premoga!gmrâdu. Enega izmed konjev so] je dvigal eoper, e gorelo j"!moral| ubiti. — Majhna stvar Je; prvitvit« bdUlao pratniko v njihovo« kroga, drottto se Pri- VI s* moroto aaprooRI voljogs fPo#ljo eefi ta ee R 5? < "u^miT' *w tit «bob* Jft fc nk * Nfti — t pdk^ef. ,Jbi|M|r fhii Jj a»» Jo* jyp a. M ■a — taj |o it | ni l Mi «ti MHIiw^Mbfcaii tm rr 4'. 1» ao. I rr* f* ««»» a** mpM 1» imJm m **m m .t it, mm SPREJEMA VSA V TEKARSKO OBRT SPADAJOCA DGLA K4 L K. m to. k*. aoM Ptvodol 9 lata» feata Qofaw) MM ttkn it hot A tmm wi * m ji trforteit —"TV*? r r^***» Z^jLf^iAiii it. >ft^ ,, jih Mill ftoW a. ^^ ^^ illOCATflVM Ut« j. icnhiioi Itox • JQi Mil Me po atolotJBi. o mnofi toll prod -y oiootr po tdej motovijooi po muaejth in privatnlh ibirkah Z napfodovaajoi* kokur* bo )m POka»le.da)e**»«ve*Kt pro. vol edi*» mrd mettaiwmu. kaU- 7.jotraJ to om j^ook prod ao-coopoda v L allAel mo jo la BB am haiaaia - n ptitnta m oli » nporo» aa 40 or. Da kvotlitv% I»! joodHa tak« «a MMMUaoMTtr «•jo pi It vital la t k* >o pal oo voo #oo Ib ovt«*.ke jo M vkovo S. N. P. J. PRINTERY tmm m MA tMUO TUT* VIA «THS** POJAfflOLA