xvm -ss -1997 ČRN OGLA VI GALEB Larus melanocephalus MEDITERRANEAN GULL - 5 (one dis- playing) on 3rd May 1997 at Sečovlje salina 3.5. 1997 dopoldan sem na poti od Treh kaž, med Velikim kanalom in kanalom Pichetto, opazil nenavadno vedenje gale- bov v zraku. Ni jih bilo težko prepoznati za črnoglave galebe, saj jih je izdajal okoren videz, pri čemer mislim predvsem na brezvrati vtis. Siri od petih ptic so imele glavo že črno. Te so se spreletavale v dvojicah, pri čemer se je ena izmed ptic , po vsej verjetnosti samec, lahkotno dvigo- vala in spuščala kot metulj, pri čemer je sunkoviti trznila z glavo na vrhuncu vsakega dviga. Vse to početje, ki j~ bilo očitno dvorjenje, pa ni trajalo dolgo. Ze po nekaj minutah so ptice izginile iz vidnega polja. Ko sem se povzpel na nasip kanala Pichetto, nisem ponovno vuzrl pogrešanih ptic, temveč kolega I.Skornika, ki je črnoglave galebe opazoval hkrati, ven- dar z druge strani. Iztok Geister, Kocjančiči 18, 6276 Pobegi SKALNA LASTOVKA Ptyonoprogne rupestris CRAG MARTIN - Nesting in 1996 on Ravbarkomanda and Unec viaducts on Ljubljana-Postojna motorway ~ Spomladi 1996 leta me je Peter Grošelj obvestil, da je pri viaduktu Ravbarkoman- da na avtocesti pri Postojni videl skalne lastovke. 29. maja 1996 sem se mimogre- de ustavil pri tem viaduktu, ki so ga v tem Viadukt Unec, kjer gnezdi skalna lastovka CD.Šere) ACROCEPHALUS času tudi prenavljali. Slavko Polak, Ervin Lorger ter pisec te notice smo kmalu zagledali tri (3) skalne lastovke, ki so obletavale ta viadukt. Odpravili smo se še k viaduktu Unec in tam opazili še dve (2) skalni lastovki. Tudi ti dve sta krožili in obletavali viadukt, občasno pa ju ni bilo videti. Na istem mestu sem bil tudi naslednjega dne in našel sem gnezdo, ki pa je bilo na vrhu odprto, občasno je do njega priletela tudi skalna lastovka. Ce- mentna stena ob gnezdu je bila na debelo prekrita z iztrebki in tako sem zaključil , da je skalna lastovka na tem viaduktu gnezdila že v letu 1995. Glede na pogneznitveni čas sva se s Katarino Senegačnik bolj po naključju 30. avgusta 1996 oglasila pri viaduktu Unec. Opazila sva pet (5) skalnih lastovk, od katerih so tri ( 3) večji del časa sedele na cementnem robu podpornika. Po njiho- vem vedenju sva ocenila, da so to trije mladiči in dva starša. Na tem viaduktu je dve (2) skalni lastovki opazovala K. Senegačnik tudi že letos 9. marca 1997. Tudi ta most sedaj obnavljajo, tako da je veliko vprašanje, ali je bila gnezditev v tem letu uspešna. Pri viaduktu Ravbarkomanda sem po- novno videl eno (1) skalno lastovko tudi naslednje leto, to je l.julija 1997. Po vseh teh in drugih podatkih drugod po Sloveniji je možno zaključiti, da se je skalna lastov- ka po letu 1990 pri nas zelo razširila. Tako gnezdi že dalj časa tudi na viaduktih avtoceste pri Jesenicah. V alpskih državah je gnezdenje skalnih lastovk na viaduktih običajen primer, pri nas pa z odkrivanjem le teh in graditvijo novih viadul,(tov in avtocest to šele postaja. Dare Sere, Langusova 10, 1000 Ljubljana POVODNI KOS Cinclus cinclus DIPPER - A nest in a willow tree on 26th April 1979 at Radeče Povodni kos je značilen prebivalec bistrih potokov v nižini, kakor tudi v sredogorju in v gorah, saj ga dobimo celo na Sedmerih jezerih z n.v. 1685 m CD.Tome 1997, Acrocephalus 78/ 79). Zanimiv je tako zaradi svojega videza in vedenja kot zaradi gnezditvenih navad. Gnezdo, 187 ACROCEPHALUS ki je spretno narejena kepa mahu, je največkrat pod mostom oziroma na skal- ni steni. Od 238 gnezd, kolikor sem jih do sedaj našel, jih je bilo pod mostom 95, na skalni steni 63, na drevesu pa komaj trije, katerih sem se zato tol iko bolj razveselil. Gnezdo na fotografiji sem našel ob svojem terenskem delu v dolini Sopote nad Ra- dečami, kjer sem v letu 197 8 našel gnezdo za 2 m visokim slapom. Tudi v letu 1979 sem poiskal to gnezdo, vendar pa je bilo zapuščeno. Zato sem bil toliko bolj prese- nečen , da se odrasel s polnim kljunom, kljub moji navzočnosti, nikakor ni hotel odstraniti, ampak se je nervozno obračal na kamnu v vodi in si popravl jal zalogaj v kljunu. Tu zraven je opuščena kovačija, ki sem jo dodobra pregledal, vendar gnezda nisem našel. Kljub vsemu sem nadaljeval z iskanjem in končno J,e mi je pogled ustavil na vrbi v vodi. Cudovito, na vrbi sem zagledal gnezdo. Naredil sem pasne- . f Gnezdo povodnega kosa na vrbi 26.4.1979 v Radečah 188 XVIII - 85 - 1997 tek in še obročkal tri mladiče, kolikor jih je bilo v gnezdu, v beležko pa zapisal datum - 26.4. 1979. Ivo A. Božič, Na jami 8,1000 ljubljana MALI MUHAR Ficedula parva RED-BREASTED FL YCATCHER - Singing male on 31 th May 1997 at Gozd Martuljek in Julian Alps Izlet k Martuljkovim slapovom 31.maja 1997 naj bi bil enkrat za spremembo namenjen botaniziranju. Kar hitro sva našla rastišče lepega čeveljca, povrhu še alpsko veleso, moknati jeglič in dišeči salomonov pečatnik. Nepričakovano pa je prišla na svoj račun tudi ornitološka sekcija: ob Martuljščici so mrakobo soteske omilile s svojo živo rumeno barvo sive pastirice, nato je bil opažen rep povodne- ga kosa in više, ob poti proti zgornjemu slapu, kjer se odcepi steza proti bivaku Za Akom, je pel mali muhar. Njegov kratki napev "c-ci-ci-ci cja-cja-cja ja-ja-ja-ja" sem v mislih ponavljal, dokler si ga v avtu nisem zapisal. Ob vračanju je letal pred nama povodni kos od spodnjega slapa pa vse do konca soteske. Vmes nekje je sedel na skalo sredi vode, počepal, širil peruti in kdaj pa kdaj pomežiknil. Martin in Nada Košir, Linhartova 68, 1000 Ljubljana. ~ PLANINSKI VRABEC Montifringilla nivalis SNOWFINCH - A flock of 15 indivuduals on 20th July 1997 on Mt Stol in the Karavanke mountain chain Ko se je prav blizu dobro obiskane Prešernove koče pod Stolom 20.julija 1997 spreletela jata kakih petnajstih pla- ninskih ščinkavcev, se mi to ni zdelo nenavadno, tja so spadali tako nekako kot obvezna jata planinskih kavk. Ob poti od koče proti vrhu, na višini 2100 - 2200 m , se je hranilo še nekaj skupinic planinskih ščinkavcev. Bili so precej zaupljivi, zlasti še mladi osebki. Te sem spoznal po rumenih kljunih in prosjačenju hrane pri črnokljuni ptici.. V dnevnik sem si zabeležil še "boj planinskega ščinkavca z marjetico". ko se je ptica z obračanjem glave kar nekaj časa trudila odtrgati kak cvetni listek, no,