Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman veljfi: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta 4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V Administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljA tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat ■ 12 kr če se tiska dvakrat: 15 kr.. če se tiska trikrat. Pri voi,tr«.tnom «a „„;„.................•t.'* če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. 283. V Ljubljani, v torek 12. oktobra 1886. Letni It XXV. Nemška konservativna stranka. Mnogo smo čuli zadnje dni o needinosti med poslanci na desnici. Na eni strani Slovani nismo zadovoljni z neodločnim ministerstvom, na drugi zopet nemškim konservativcem ne ugaja naše prijateljstvo. Nekaj udov te skupine je pri priliki že pokazalo svojo samostojnost, ter večini odpovedalo svojo brezpogojno pokorščino; drugi se sicer še niso aktivno uprli večini, vendar premišljajo, kaj jim je storiti. S kratkimi besedami hočemo v nastopnih vrsticah razložiti njihove težnje in namere. Četrt stoletja je rušil najplitveji in najpodleji liberalizem društveni in državni organizem. Ko je ministerstvo Auerspergovo odstopilo z odra žalostnega spomina, povsod si zadel ob razvaline in groblje. Zamrlo je cvetje državnega življenja, opu-stošena zemlja je rodila trnje in osat. Naravno je bilo, da so se pravi prijatelji Avstrije našli in združili za državno boljšo bodočnost. Podali so si roke ter niso vprašali eden druzega: odkod in kaj; kajti skupnemu sovražniku, liberalizmu hoteli so orožje izviti iz rok. Ko preženo in ugonobi nevarnega sovražnika, potem si plen razdele ter preosnove državo in dmžbo. Ees so ugnali sovražnika ter ga spodili od krmila državne ladije, toda močna je še njegova sila, od vseh strani sili zopet na krov. Izgubil je sicer prvo postojanko, a dalje se ni umaknil iz utrjenih rovov. S kratka; liberalizem je zgubil le vladno oblast, njegove ideje pa še vedno veljajo kot vladno vodilo. In vendar toliko napora in znoja, nekrvavega boja za prazno ime. To pa, ker generalissimus in večina njegovih sobojevnikov niso nameravali druzega. Desnica krije v svojem naročji mnogo strank, a nobene politične. Po prvi zmagi še le so si kardela združene armade na desnici ostreje pogledala v obraz. Danes se že poznajo vojaki med seboj; eno krilo ve, kaj drugo namerava. Prišli so vsi na — križ-potje. — Kar se tiče ministerstva, ponavljati moramo vedno staro pesem, da je brez barve. Niti določiti ne moremo, je li belo ali črno. Vsled odnošajov sedemletnega boja je vlada izdala „parolo": le za menoj! Vsi oddelki so se klanjali višjemu povelju. Pričetkom boja je sicer previdnost zahtevala popolno vdanost, ker le z združenimi močmi je bilo mogoče vreči sovražnika; toda s tekom let je taka pokorščina posameznim narodom postala nevarna, da celo škodljiva. Taaffe je moral iti v ogenj proti liberalizmu, da je sebe ohranil in vtrdil; na misel mu ni nikoli prišlo, da bi sovražnika popolno stri ter vzel mu vse upanje. Še zlate mostove je zidal opoziciji ter branil s v oj i m vojakom, da jih ne rušijo. Ko bi bila desnica sestavljena iz političnih strank ter imela določen iu gotov program, ne bila bi se je lotila mrzlica, ki udo stresa človeku in razgreva glavo. Zbegane so bile vrste na desnici, ker so imele vsaka svoje namene. Vsled teh posebnih namenov so se klanjale vladi ter ministrom brale želje z obrazov. Tako je desnica obstala na sredi pota do zmage, in vodje posameznih oddelkov imajo posla polno rokč, da vzdržujejo red med nezadovoljnimi vojaki. Mnogokrat se naštevajo pridobitve pod sedanjo vlado. A mi vprašamo v prvi vrsti ne: k d o je storil, marveč, kaj je storil. Kaj nam koristijo osebe, če morajo delati po višjem povelji v prejšnjem duhu? Vsa zasluga vlade in večine je le ta, da dobrega nista ovirali. Nemški konservativec, dvorni svetnik Lienbacher, je lansko leto govoril: »Marsikaj moglo bi biti bolje; v našem parlamentu pogrešamo trdne, samostojne konservativne stranke." Nasprotniki v lastnem taboru so mu odgovarjali: „Hvala Bogu, da ni bilo to trdne konservativne stranke." Konservativno stranko, tako so trdili, vodil bi suhoparen doktrinarizem, s čimur bi se konservatizem pristudil vsem strankam. Nasprotno piše „Vaterland", da je ravno različnost narodov storila konservatizem čvrst in gibčen. Postal je svojstvo vseh, ker se v legitimnem in konservativnem boji drži gesla: vsakemu svoje. Tako bi postal kvas, ki bi prošinil vse narode. Nemški konservativci pripoznajo narodnostnim težnjam ohranjujoči znak, toda le jednega. Od vseh mavričnih biirev le jedno zapaziš v narodnostni »prizmi", in sicer ono dotične dežele ali naroda. Liberalizem ne spoštuje, niti hoče poznati zgodoviuskega stališča ; narodi se pa sklicujejo ravno na zgodovino in si prizadevajo ohraniti svojo individualnost. Tii in le v tej točki imajo narodnosti svojo stalnost. Narodnost je prvo, konservatizem pa je z narodnostnega stališča le sredstvo do smotra. Ko bi bile Ceska, Galicija, Slovenija samostojne države, tako trdijo konservativni Nemci, večina slovanskih poslancev bi se bratila z našimi prvimi liberalci. (Tu se gotovo ne motijo.) Ko je Ogerska dosegla samostojnost, liberalizem prezira zgodovinsko pravo, zgodovinski razvoj madjarskega naroda ter skušf» potrgati zadnjo vezi, ki jo vežejo s Cislitvanijo. (Konec prih.) Občni zbor slovenskega učiteljskega društva. Ko je bilo zborovanje „ vdovskega društva" zvr-šeno, otvori zborovanje »Slovenskega učiteljskega društva" njega podpredsednik g. profesor F. P redi k a, (g. predsednik Andrej Praprotnik bil je uradno zadržan) ter zborovalce prav prijazno pozdravi, in razlaga, zakaj je odbor volitev novega odbora za prvo točko dnevnega reda določil, ter povabi navzoče ude, da naj izvolijo v prihodnji odbor može, ki niso preobloženi z drugim delom, da bode potem društvo zamoglo lože vstrezati svoji nalogi. Prične se takoj volitev devetih odbornikov po listkih. Izvoljeni so bili gg.: Andrej Praprotnik, Fr. G o vek ar, Ivan Tomšič, J. Predika, Andrej Žumer, Feliks Stegnar, Fr. Papler in prof. Leveč. V ožji volitvi bil je izvoljen g. Iv. Borštnik z 12 glasovi, nasproti 10 glasovi, ktere je dobil g. A. Brezovnik. Društveni tajnik g. Franc G o vek ar poroča na to o društvenem delovanji v preteklem letu nekako tako-le: Odbor »Slovenskega učiteljskega društva" se je v seji dnč 8. oktobra tako-le ustanovil: gg. A. Praprotnik, predsednik; prof. Jak. Predika, namestnik; Franc Govekar, tajnik; Iv. Tomšič, blagajnik, in A. Žumer, knjižničar. Poleg teh so še štirje odborniki delavni pri sejah. K sejam shajal se je odbor skoraj vsaki mesec, ter je obravnaval razno društvene stvari. Posebno mnogokrat se je odbor posvetoval, kako bi na najprimernejši način društvo začelo izdajati knjige za slovensko mladino. Društvo je v ta namen povabilo slovenske pisatelje, da bi spisovali za nameravano šolsko knjižnico. Pa, žalibog, do danes nam je poslal samo jeden sotrudnik rokopis. Zato je naše slovensko učiteljsko društvo toliko bolj razveselila vest, da so se poslednji čas začele gibati in zbirati mlade moči v ta prevažni namen, da bi se skoraj spisala iu osnovala toliko zaželjena in prepotrebna knjižnica za našo mladino. Odbor je tudi to zadevo postavil na dnevni red današnjega občnega zbora po želji naših mladih so-trudnikov. Opomniti mi je še posebno, da so se našega slovenskega učiteljskega društva spominjali naši vrli bratje Čehi. Slavni češki rodoljub gosp. Ivan Lego v Pragi je 5. februvarja t. 1. poslal slovenskemu učiteljskemu društvu 32 iztisov čeških knjig razne vsebine, za kar se mu je odbor javno zahvalil. Gosp. Ljudevit Švastal, učitelj na Žižkovem, poslal je našemu društvu zanimivi svoj računski stroj z obširnim' popisom , kako ga vspešno v šoli rabiti. Gosp. učitelj J. Kruleč je pri znanstvenem zabavnem večeru v daljšem govoru iu dejanskem navodilu razkazoval, kako jo ta novi računski stroj rabiti kot izvrstno šolsko učilo. Gosp. profesor Verhovec bral je prezanimivo berilo o zadevi starejših šol in učiteljev v Ljubljani. Gosp. nadzornik Andrej Žumer razlagal nam je učiteljsko razstavo v (jelovci in dr. Tem in vsim, kteri so kaj pripomogli, da so bili zimski večeri tako mikavni, izrekam v imenu odbora najprisrčnejšo zahvalo. Ker se društvena soba poletu skoraj nič ne rabi, je sklenil odbor odpovedati jo o sv. Mihaelu, da si prihrani več novcev za izdavanje knjižnice za slovensko mladino, nekaj pa tudi zato, ker imamo več ponudeb za prostore in shajališča. Društvo je tudi brzojavno pozdravilo letošnji češki »učiteljski zbor v Pragi", dalje predsedniku »pedagogičnega zbora" g. Ivanu Filip o viču v Zagrebu o praznovanji tridesetletnice njegovega učiteljskega službovanja pismeno »čestitalo". Konečno g. tajnik zbranim še prigovarja, da bi složno in nevtrujeno delali tudi v prihodnje v težavnem poklicu po izreku: »Vse za vero, dom in cesarja!" Zbor s priznanjem odobri tajnikovo poročilo brez ugovora. Gosp. blagajnik Ivan Tomšič poroča: Imenik kaže, da šteje naše društvo 142 pravih in 29 podpornih udov. V tem letu je k društvu na novo pristopilo 10 pravih in 6 podpornih udov. Gospic učiteljic jo pri društvu 15. — Vsi dohodki znašajo 428 gld. 1 kr. Stroškov je bilo vsih 265 gld. 12 kr. Gmotno stanje društva je toraj jako ugodno. Le želeti bi bilo še večjega zanimanja in udeležbe od strani slovenskega učiteljstva, da bi moglo društvo vspešneje delovati. — Zbor pritrdi proglašenemu računskemu sklepu. (Konoc Prih-) Politični pregled. V Ljubljani, 12. oktobra. Jfotranjc dežele. Oeski klub je nameraval naučnega ministra Gautscha zarad tnoravskih šol z interpelacijo trdo prijeti; kakor se je pa stvar sedaj zasukala, menda ne bo iz vsega skupaj nič! Minister Gaujaeil je sicer res dokazal, da za slovanske šole ne mara, i-y ': vendar pa je mož pri tem stopil na postavno podlago, če prav je bila silno piškava. Dotične občine, kjer so se namreč ustanovitve šol zabranile, grešile so v tem, da se niso natanko držale postavne poti in to je ministru zadostovalo, da je šole vstavil. Tako so Cehi pri zahtevi povečanja Kromerižskd male gimnazije v veliko pozabili obvezati se, da hočejo tudi za veliko gimnazijo vse tiste žrtve prinašati, kakor so jih prinašali za dosedanjo malo". Kedar bodo to storili, rekel je minister, da se jim ne bo več vpiral. V takih slučajih bi bilo pač želeti, da se uloge s takimi zahtevami, kolikor moč pravilno in po postavah vlagajo, ker vendar vemo, kako nasprotni da so nam višji duhovi na Dunaji, kterim celo s pritožbami in interpelacijami ne moremo do živega, ker nam na vsak korak nepravilnosti in formalne pogreške očitajo. Včeranji telegram iz Prage prinesel .je novico, da je tjekaj došel angleški minister zunanjih zadev, Lord Churchill, ki po trditvi angleških časnikov po Evropi zdravja išče! Za to je pa tudi po Nemškem popotoval pod imenom Spencer. Vse pa tako kaže, da Lord Churchill bi rad skupaj spravil zvezo Anglije, Avstrije in Nemčije proti Eusom; ker pa nima pisma v žepu, da bi mu pri tem jako kočljivem potovanji bodi si v Berolinu, bodi si na Dunaji ne spodletelo, rekel je, da gre popotovat zarad zdravja. Tako se vsaj ne bo moglo trditi, če nič ne opravi, da mu je spodletelo. Jedro tej zvezi bi pa menda ne bila tolikanj Bolgarija, kakor temveč Egipt, ki je Angležem zdatno bolj pri srci, kakor pa Bolgarija, od ktere tako nikdar ne bodo imeli kake koristi. Zarad Egipta se pa boje, da bi jim kakega lepega due Evropa ne rekla: „John Buli, zadosti dolgo si gospodaril tukaj po deželi Faraonov, dovelj je tega. Kdor ima oči, že vidi, da nič ne znaš, ali ravnaš le sebično; za to pa pospravi svoje reči in pojdi domu!" Da se John Buli temu ogne, hodi po Evropi in tu pa tam nekoliko z vprašanjem poskuša, kaj bi o nameravanem zasedanji tu pa tam rekli. Bolgarsko vprašanje prešlo bi pa prav za prav še le tadaj v nameravano zvezo, če bi Eusija pozabila, da v Bolgariji ne žele njenih kozakov, ki so ob Prutu za prebrod že pripravljeni. V tem slučaji bi se znalo zgoditi, da bi se Lordu Churchillu spolnila želja, ter bi sklepal avstrijsko-angleško-turško zveze z nemško ali brez nemške podpore. Eusi pa vendar ne bodo tako kratkovidni, da bi Angleža z okupacijo Bolgarije še sami podpirali. Pomenljiva zdi se nam novotarija za kmečko življenje, s ktero se bo kmetu še lepša prilika dala, če se bo hotel prav ua lahek način zadolžiti. Vpeljati se mislijo namreč posestna pisma, na ktere se bo povsod lahko denar dobil brez posebnih sitnost. Posestna pisma odprla bodo kmetu osobni kredit na poljske pridelke, kterega so po nekterih krajih kmetje na ta način že sami vpeljanega imeli, da so posebno deteljo že na njivi prodajali, da se je le videlo, kako da cvetč. Na tak način, to se da se posojevali le kmetje kmetom. Na posestne pole posojevale bodo pa tudi posojilnice, kajti kmet bo zavezan posojilo ob noviui vrniti. Stvar bo imela svojo dobro in slabo stran. Dobra stran bo ta, da mu ne bo treba vsakega zneska z dragimi stroški vknjiževati in kolekov plačevati, kjer se pri malih svotah čudovito veliko umane. Slaba stran te novo-tarije bo pa, da bo manj varčen in nekoliko bolj zanikrn kmet še bolj v dolgove zagazil, kakor sedaj, ker bo laglje denar na posodo dobival. Kako ga bode pa vračal, o tem bomo po priliki povedali. Vitanje države. General Kaulbars tudi v Euščuku ni imel sreče. Deputaeija 250 dostojanstvenikov in sicer veljavnih mož podala se je k njemu s sledečo izjavo: 1. Caukova stranka dela na razpad Bolgarije, zato pa mi nečemo nikake skupnosti z njimi imeti. 2. Vi ste nepravični proti vladi, ki je popolnoma do-moljubuega duha in ima najboljšo voljo. 3. Popolnoma se strinjamo s tem, kar je vlada vkrenila gledč volitev in glede kazni izdajalcev, ki so včinili hudodelstvo dne 21. avgusta. Vlada je pri vsem tem popolnoma postavno postopala. 4. Kar mi za Eusijo občutimo, je najglobokeje spoštovanje in zahvala. Pred tem je poklical Kaulbars prefekta k sebi, ki mu je pa rekel, da nima ničesar pri njem iskati. Pač pa je šel k njemu polkovnik posadke in je s seboj tudi druge častnike povabil, ki so pa vsi rekli, da ne gredo. Kaulbars se v resnici na Bolgarskem popolnoma kakor diktator vede, za kar ga je celo ruski konzul Nekljudov sam pripoznal s tem, da je bolgarski vladi svoje bodoče korake kot od Kaulbarsa odvisno smatral. Vračajoč vladi znano okrožnico, ji je ob enem pisal: „Tii Vam vračam okrožnico z opazko, da bo ruska agencija svoje podanike pred vsakim napadom bolgarske uprave vestno znala varovati, kakor so se ruski podaniki znali do sedaj vestno v postavnih mejah gibati. Čast mi jo javiti Vam, da dokler ne dobim od generala Kaulbarsa novih instrukcij, premine vsaka pismena zveza med rusko agencijo in Vašo vlado." Volitve za veliko sobranje pričele so se v Sofiji v nedeljo zjutraj ob 8. uri. Izvoliti so imeli volilci 8 kandidatov, ktere so si v soboto postavili. Imena so vseskozi mož, ki so Bolgari z dušo in telesom. Prvi je bil voljen Stambulov, drngi je ujegov soregent Eadoslavov, tretji je tisti Vulčev, ki je nedavno proti Kaulbar.su tabor sklical, četrti pa sedanji naučni minister Ivančov. Imena štirih druzih nam niso znana, pač pa, da Karavelovega ni riied njimi, k&r mu narod ne more odpustiti vele-izdaje nad knezom, za ktero je saj moral vedeti, naj tudi ni bil tisto noč med zarotniki. Sofijski župan pa je sicer priporočal za petega kandidata, toda: nlrbd ga je takoj zavrnil: „Ali ga slišite Rusa! Čtfjte g£ pVijatelja ruskega generala! Proč z izdajico — rusfcim hlapcem!" Znamenito je, da so Cankovci v Sofijf sftoraj Popolnoma vtihnili. Tem grje so se pa črnog^či In ruski kavasi ob času volitev obnašati. Prvi s6 vznemirjali volilce, drugi so pa na ljudi pred nemškim in angleškim konzulatom z revolverji streljali. Telegram pravi, da na srečo niso nobenega zadeli, ker jim je vodka menda že preveč oči skalila. Okoli 5. ure popoludne so bile volitve končane in je bilo vseh osem kandidatov izvoljenih, kakor so bili nasvetovani. Volilcev je bilo 1500; med temi jih je le 50 za Karavelovega glasovalo. Z Bolgarijo smo se v teku dveh let že silno veliko pečali. Zato mislimo, da ne bo odveč, če našim prijateljem ob enem pokažemo, kako je na Bolgarskem časnikarstvo razvito. Posebno se je ono pomnožilo po poslednji vojski, odkar se je vse z nekako strastjo politiki v naročje vrglo. Na Bolgarskem ravnokar vse politikuje, dijak in profesor, sluga in uradnik, čevljar in trgovec, kmet in vojak, vsak je politikar od nog do glave, čuda ni, kajti ravno sedaj gre za najblažje svetinje narodove, za narodno samostalnost. Zato so se pa tudi listi tako silno pomnožili. Najstareji bolgarski list je „Bulgarin", ki sedaj vsak dan v Euščuku izhaja in nima nobene odločne barve. Kakor veter piše, tako se pa obrača. Drugi list se imenuje „Trnovska Konstitucija", je sedaj v tretjem letu, glasilo ministra Karavelovega in se drži liberalnega programa. Tretji „Nezavisnost" imenuje se list, ki zastopa radikalno stranko iu izhaja po trikrat na teden v Sofiji. Četrti „SIavjan" izhaja v Euščuku po trikrat na teden in se o njem trdi, da je najlepše, kar prinaša — papir, na kojem ga tiskajo. Peti „Svetlina" imenuje se list Cankove stranke in po dvakrat na teden izhaja. Zastopa na liberalnem stališči narodno-gospodarstvo in se tudi z leposlovjem bavi. List ojstro napada sedanjo vlado, hvali Eusijo in povdarja, da bi se Bolgarija zopet pod rusko varstvo podala in pravo slovansko politiko pričela. Sesti „Zjedinjenje" izhaja v Filipopelju po enkrat na teden in piše v opozicijskem duhu. Upira se bolgarsko-turški pogodbi, Karavelovemu in Angliji; všeč so mu Eusi. List izhaja že 4 leta in je bil on, ki je idejo o zjedinje-nji oživel. Vendar pa zjedinjenja, kakor je sedanje, ne odobrava. List je dobro razširjen posebno po južni Bolgariji. Sedmi „Napred" izhaja po dvakrat na mesec in je v političnem oziru brez prave barve in literarnem obožuje Danvina in Eousseau-a. Osmi „Zora" izhaja v Silistriji brez prave barve, vendar pa se nekoliko nagiba vladni stranki. Deveti „Zor-nica" izhaja v Carigradu. Izdaja jo luteranska ame-rikanska družba. Prinaša v lepi bolgarščini podučne spise v protestantskem duhu. Deseti „Narod" izhaja v Filipopelju po enkrat na teden. Program mu je: prijazne razmere z Eusi, notranji red in izobražba naroda. Pisava mu je zmerna. Enajsti „Pravda" tudi v Filipopelju izhaja po dvakrat na teden na sledečem programu: »Bolgarska, kakor se je določila v St. Stefanski pogodbi, rusko varstvo, povzdiga narodnega gospodarstva, boj z nihilizmom, anarhizmom in socijalizmom." Dvanajsti „Plovdiv" izdajajo v Filipopelju enkrat na teden, ima tajne vrednike, ki so prijatelji sedanji vladi v Sofiji. Trinajsti »Bolgarski vestnik" izhaja v Burgasu ob Ornem morji, je list opozicijski in piše Eusom prijazno. Štirijnajsti „Novini" ustanovila sta nedavno dva bivša ravnatelja pokrajinske vlade Filipopeljske. Izvirni dopisi. Iz Šmartinega pri Kranji, 11. oktobra. Naša županija obhaja letos svojo šeststoletnico, ker od leta 1286 ima že svojega župnika (plebanus) in ta se je pisal „Guilielmus de Lock". Šmartino je toraj všteto k starejim duhovnijam na Gorenjem Kranjskem in je še posebno znamenito tudi za to, ker je tukaj županoval slavni Sigmund Lamberger, ljubljenec papežev in cesarjev, ki ga je I. 1460 izvolil za prvega predstojnika Ljubljanske episkopije. Tedajna farna cerkev Šmartinska je stala pri Savskem mostu in je bila toraj tudi imenovana : „Šmartino pred mostom." Zidana je bila stara zgodovinska cerkev tako, da je tam bil veliki altar, kjer stoji sedaj kapelica. V stari farni cerkvi Šmartinski so bili trije altarji: prvi altar v čast sv. Martinu, vojaku na konji, drugi je bil Marijin in tretji sv. Jurja, tudi na belem konji. Žegnanje in bob so imeli stari Šmarčani na nedeljo pred praznikom Povišanja sv. Križa. L. 1617 11. maja je stara cerkev bila ozaljšana in prenovljena. Na novo posvečena je bila od slavnega episkopa Tomaža Krena (biia je namreč oskrunjena od vojakov, ki so šli v beneško vojsko). Tedajne podružnice ŠmaHinske so bile te-le: 1. Sv. Uršula na Sorškem polji; žegnanje so praznovali na 4. nedeljo po veliki ntiet. 2. Sv. Mfarija na Bregu; žegnanje na 2. nedeljo po binkoštih. 3. Sv. Kancijau na PodreČi; žeguanje ha nedeljo po sv. Petru in Pavlu. 4. Sv. Pavel v itfavčičah; žegnarij'e na nedeljo po sv. Molforu in Fortunatu. 5. Marija Magdalena v Prašah; žegnanje na nedeljo po sv. Magdaleni. 6. S). Lendrfl' v Jami; žegnanje na nedeljo pred' Marijinim vnebohodom. 7. Sv. Jošt na Gori; žegnanje na nedeljo pred sv. Jarnejem. 8. Sv. Nikolaj v Osišji; žegnanje na nedeljo po sv. Jarneji. 9. Sv. Tomaž v Bitnjem; žegnanje na nedeljo po Naše Gospe rojstnem dnevu. 10. Sv. Mihael v Drulovki (Drulovvrh); žegnanje na nedeljo po Naše Gospe Marijinem dnevu. 11. Sv. Tomaž v Cesnici; žegnanje na nedeljo, pred sv. Mihaelom. 12. Sv. Jarnej v Stražišči; žegnanje po nedelji pred sv. Lukežem. 13. Naša ljuba Gospd. 14. Sv. Janez Krstnik v Spodnji Besnici; žegnanje je na kresni dan. 15. Sv. Egidij (Tiln) v Zgornji Besnici; žegnanje na nedeljo po sv. Tilnu. 16. Sv. Marjeta na Šmarjetni gori; žegnanje na nedeljo pred sv. Osvaldom. 17. Sv. Peter v Šrotenturmtf (Šempetru); žegnanje na dan sv. Petra apostola. Iz Komende, 11. oktobra. Težko se ločijo prijatelji od zvestega prijatelja, kedar pride slednjemu čas odhoda. Srčna bolest jih navdaja in solze, ta vidna znamenja človeškega srca, rosijo jim oči; toda prijatelj odhaja in oni zro za njim klicaje mu prisrčno: „Z Bogom, srečno pot!" V jednakem položaji nahajali smo se zadnje dni tudi mi, ko se je poslavljal ter nas zapuščal č. g. Anton Pajer, dosedanji kaplan Komendski, odhajaje gori v romantični „Bohinj", da prevzame oskrbništvo in duhovno pastirstvo na visokem Ko-privniku. Skozi dvanajst let bival je č. g. Anton med nami. Ni čuda toraj, da si je s svojo ljubeznjivostjo pridobil srca ne le faranov, ampak vsih, ki so ga poznali. Vsakdo ga je spoštoval zadad njegove marljivosti in delavnosti v vinogradu Gospodovem. Bil je neumoren v spovednici in jako spreten govornik na leči. Dolgih dvanajst let bil nam je tolažnik in priljubljeni mu deci vrli učenik. Upamo, da se nas predragi gospod tudi oddaljen od nas bode spominjal, kakor se tudi mi spominjamo njega. Da, častiti gospod Anton! akoravno nas ločijo orjaški gorenjski hribi, ako ste tudi daleč od nas, Vaših dobrih svetov in naukov ne zabimo nikdar. Prosimo, spominjajte se tudi Vi nas v svojih molitvah, da če tudi smo ločeni po telesu, ostanemo združeni v duhu krščanske ljubezni. Še jedenkrat se oziramo za Vami odhajajočimi v osredje slovenske „Švice" ter kličemo iz dna srca: Bog Vas živi in ohrani na novem častnejem mestu mnogo let v prid in srečo izročenih Vam faranov, v veselje in v čast svete katoliške cerkve. Z Bogom! Jeden v imenu mnogo drugih. Z Drage, 10. oktobra, (Narod slovenski spoštujenarodne s v o j e m o ž e.) Gospod doktor Anton Žižek zapustil je našo dolino, ktero je obiskala strašna kolera. Mislimo, da bi se bila ta grozna morilka gotovo še mnogo bolj razširila po potoški dolini in da bi se bila tudi v sosednje občine zatrosila, ko bi ne bilo moči, kterim se imamo za njih vspešno delovanje srčno zahvaliti. Loško potoško županstvo s svojim tajnikom in slavna žendarmerija delovala sta neumorno zoper grozovito bolezen, č. g. župnik potoški Anton Žgur, bil je prezvest v težavnem svojem poklicu; ni zapustil ležišča bolnika, da bi mu ne izročil telesnega hladila in da bi ga ne pripravljal v srečnejo večnost. V prvi vrsti pa se moramo srčno zahvaliti gospodu doktorju Zižeku iz Ormuža za njegovo neumorno in neustrašljivo delovanje proti koleri; kajti pridobil si je popolnoma zaupanje pri narodu, k čemur pa si vsaki ne more častitati. Ni li prijazno, ako si pridobi človek srca prebivalstva? — Peljal se je gospod doktor skozi Travnik. Bledih, vpalih obrazov po koleri ozdraveli možje stali so že pred hišami, ter so ga s hvaležnostjo pozdravljali. Gospod doktor pa je že vsacega svojih bolnikov po imenu poznal, ter jih je popraševal: „Kako Vam je France, Jože, kovač i. t. d., čuvajte se, da se kaj ne pregrešite ali kako drugače, potem se zdravje že gotovo povrne". Li ni to zamnjo zaupanja, spoštovanja in ljubezni, koje si je gospod doktor tii pridobil? Pregovor pravi: „Svo.ji k svojimi" Druga stran tega pregovora razlaga se tako, da mora med narod tudi le naroden mož, le ta zamore si pridobiti potrebnih lastnosti za vspešno delovanje pri svojem poslu. Zapuščene se čutimo, ko nas zapuščate gospod doktor! Zahvaljujemo se Vam, da ste s svojo izvanredno delaviiostjo rešili našo občino še strašneje nesreče. Nima pa gospod doktor samo nas v svojem srcu, temveč tudi svoje drage, ki po 6 tednov dolgi odsotnosti njega težko pričakujejo. Kličemo toraj: »Nepozabljivi nam gospod doktor, potujte srečno! Bog Vam plati Vaš trud, ter povrni Vašo skrb za nas. Slava Vam!" V imenu občanov: Pavel Turk, župan. Iz Gorice, 10. oktobra. O bodočih volitvah furlanskih kmečkih občin ima poslednja „Soča" sledeč sostavek: Volitev furlanskih kmečkih občin v državni zbor zanima že blizo pol leta mnoge kroge na Goriškem. V prvi vrsti stoje italijanski Goriški patrijoti, Židi in nekteri odvetniki v zvezi z malim številom posestnikov na deželi, kteri bi radi videli na Dunaji zastopnika svoje baže, n. pr. dr. Venutija, dr. Mera-nija, grofa Paceja, ali kterega sličnega patrijota (italijanskega narodnjaka). — Tem stoje nasproti »italijanski katoliki" v Gorici, kterih nekteri so agitirali in glasovali pred dvema letoma za grofa Ooroninija in kneza Hohenlohe. Zadnji bil je kandidat Tržaške vlade, ki si je v največji sili priboril glasove »Union-cev" s tem, da se jim je v zboru javno izrazil: „Jaz sovražim Slovane". S tem gaslom stopil je v državnem zboru v Coroninov klub. Goriški »katoliki" sukali so se dolgo in mnogo okolo knezonadškofa, da bi dobili od njega potrjenje in moralno podporo za svojega kandidata msg. A. Jordana; ali prehitel jih je drug gospod, ki se ponaša, da je slišal iz ust višjega pastirja besede, da bi mu bilo ljubše, ako bi kak svetni mož nasledoval dr. Valussija v državnem zboru, in sicer, če mogoče, prav tisti, ki je o tem prašal. Tem besedam do zdaj nikdo ni ugovarjal, da bi mi vedeli, in »katolikom" šlo je nekako hripavo z razglašenjem njihovega kandidata. — Tretja v volilnih zadevah je, kakor navadno, Tržaška vlada po svojih zaupnih možeh, ki bivajo v Gorici. Njenemu vplivu pripisuje se želja, ki se je zbudila v vitezu Catinelliju, da bi postal državni poslanec. Tudi »katoliki" so ga že prašali, ali bi hotel prevzeti kandidaturo; ali stavili so mu pogoj, da bi moral stopiti v llohenvvartov klub. Prašanee je odgovoril, da tega ne more storiti, da bi on stopil v Coroninov kiub, ako bi bil voljen. Nad tem so se bili dogovori razbili. Zdaj je stopila zopet Tržaška modrost na po-zorišče in prepričuje Goriške konservativce z vso zgovornostjo, ktero ima, da med Hohenvvartovim in Ooroninovim klubom ni v verskih zadevah nobene razlike ter da po spričevanji kneza Hohenlohe je celo presvitlemu cesarju ljubo, ako mnogo poslancev (namreč z levice) stopi v Coroninov klub. Ako se posreči prepričati »katolike", da si ne otežijo vesti, če postavijo kandidata Coroninove iu Hohenwartove barve, opusti se najbrže kandidatura msg. Jordana in proglasi se kot kandidat, če tudi pozno, vitez Ca-tinelli, ki je po vsem, kar se opazuje zadnja leta, zaupni mož Tržaškega gospoda namestnika. — Govorilo se je tudi o kandidaturi barona Somraaruge; a tega se v Trstu boje. Gospod baron je pa tudi v resnici dovolj nepreviden, da namreč razen katoliškega imena nosi popolnoma javno tudi katoliško prepričanje in katoliška dejanja. Taka srednjeveška šara se ne vjema z zahtevami novega časa; zato ne bo poslanec. — Slovenski volilci, ki volijo s furlanskimi občinami, naj se ne navezujejo na nobeno stran. Ako pride do boja med „Unioncem" iu „Co-roninovcem", naj pustijo, da se Furlani sami med seboj zlasajo. Ako se bo pa imenoval kak v resnici katoliški mož, ki obeta, da se bo tudi v politiki držal katekizma, in ne visokih pokroviteljev, oddajo naj mu svoje glasove. Predno bo volitev, naj se do dobra prepričajo, čegav je kandidat in kakšen je njegov program. Domače novice. („Cecilijino društvo" v Ljubljani) bode imelo po § 14 svojih pravil v četrtek dne 14. oktobra 1886 občni zbor z naslednjimi točkami: 1. Ob 10. uri dopoludne slovesna sveta maša v stolni cerkvi. — 2. Ob 11. uri zborovanje, ktero bode obsegalo: a) nagovor predsednikov, b) poročilo tajnikovo, c) poročilo blagajnikovo, d) poročilo glasbenega vodje, e) volitev predstojništva po § 9 društvenih pravil, f) slučajne nasvete. — 3. Ob 41/* uri popoludno slovesne večernice z blagoslovom v cerkvi čč. oo. frančiškanov. i zborovanju vljudno vabi vse društvenike, k cer-tvenima slovesnostima pa sploh prijatelje cerkvene glasbe odbor. (0 smrti knezoškofa Petra Fundra), poroča »Mir" iz Celovca, da je pri kašljanji kaka žilica v glavi poknila in kri se razlila v možgane, in odtod nagla nepričakovana smrt. Bil je ranjki rojen 1.1820, za mašnika posvečen 1. 1844, služil za kaplana v Knezovi, Lisereku in Trgu; 1. 1851 za profesorja I veronauka na gimnaziji Celovški; 1. 1856 podvodja v bogoslovnem semenišču, 1. 1866 stolni korar in vodja knezoškofijske kancelije; po smrti knezoškofa dr. Valentina kapitularni vikar, in 1. 1881 sam knezoškof Krške škofije. Pogreb je bil v ponedeljek 4. okt. popoldne. Dopoldne je o godu cesarjevem veliko sv. mašo v Celovcu pel Solnograški nadškof Eder. Pri pogrebu so bili vpričo štirje viši pastirji: nadškof Solnograški, in knezoškofje Lavantinski, Sekovski in Ljubljanski. V stolni cerkvi je sicer kratko, pa ginljivo in prisrčno mrtvašnico rajnemu knezoškofu Petru govoril stolni dekan Eebernik, tisti gospod, kteri mu je bil tudi govornik pri novi maši 1. 1844, in pri vpeljevanji na škofji prestol 1881. V torek je knez in nadškof Solnograški pel veliko sv. mašo, dva knezoškofa pa sta obhajala sv. mašo na stranskih oltarjih, pri mrtvaškem odru pa so štirje škofje in benediktinski opat P. Avguštin opravljali cerkvene molitve. Pogreb je bil tako sijajen in velikansk, da Celovec, odkar se ljudje spominjajo, še ni videl tacega. »Mir" sam pravi: »Bili so rajni vnet in zvest viši pastir, neumoren delavec, dober in darežljiv oče vsem revežem, obče spoštovan in ljubljen. Cela škofija britko žaluje po njih. Naj v miru počivajo!" (Delegacije,) ki se prično 4. dan novembra, sklenejo sc, kakor čitamo, že na sv. Martina dan t. j. 11. novembra. (Slovenska predstava) v deželnem gledališči bode v nedeljo 17. t. m. Predstavljalo se bode: »Nezgode starega mladenča", burka v treh dejanjih s petjem. Uspeh, s kterim je omenjena igra šla pred dvanajstimi leti raz desk, osigura nam tudi v nedeljo polno gledališče, tem bolj, ker dramatičnega društva odbor priredi igro s petjem, da vstreže željam slovenskega občinstva. Poduk in vodstvo pevskih točk je v rokah gospoda profesorja Grbica. (Preskušinje) za učiteljsko sposobnost bodo tukaj dne 22. novembra v dotičnih prostorih učiteljišča. Prošnje do konec oktobra. (Žrebanje) obligacij kranjske zemljiščne odveze bo dne 30. oktobra dopoludne ob 10. uri v deželnem dvorcu. (Za podaljšanje dolenjske železnice) — ktere pa še ni — jeli so se zanimati tudi pod krono sv. Štefana in je ondašnji komunikacijski minister dal dovolenje trajajoče za dobo jednega leta, da se sme izpeljati vicinalna železnica iz Sel ali Skrada ob Kar-lovško-Reški progi do Vrha ob kranjsko-hrvaški meji. (Kolera) pokazala se je v Gribljah, okraja Črnomaljskega. Dobili ste jo dve osebi, devetletni deček je umrl, sedemletna sestra njegova pa še leži bolna in ni nade, da bi ozdravila. (Za reverviste) Postojnskega in Logaškega okraja je c. k. zapovedništvo 3. vojnega kora določilo, da če bi kolera v Trstu ne pouehala do 4. novembra, bodo morali namesto v Trst v Ljubljano na pokon-trolni shod dne 4. novembra. (Služba) druzega rudarskega zdravnika v Idriji je razpisana proti letni plači 1200 gld. in popotnine 400 gld. ter prostim stanovanjem. Pripomni se, da je to služba na medsobojno poluletno odpoved iu da ni z njo v zvezi nikaka pokojnina. Prošnje do 31. oktobra 1886. (Razpisane) so službe: c. kr. vladnega tajnika v VIII. in c. kr. vladnega komisarja v IX. razredu pri c. kr. politični upravi na Kranjskem, oziroma tudi le dve službi c. kr. vladnih koncipistov v X. razredu do 25. oktobra. (Razpisana) je četrta učiteljska služba v Radovljici na ondašnji čveterorazrednici. Nese 400 gld. Prošnje do 25. oktobra. (Razpisana) je služba poštnega ekspedijenta v Kresnicah proti letni plači 120 gld., pavšala 20 gld. in 100 gold. ua leto pa za pot od pošte na kolodvor in nazaj na dan po 4krat. Prošnje v štirih tednih. (Služba pristava) c. kr. okrajne sodnije ua Ptujem razpisana je do 27. oktobra. (Sv. birmo) imeli bodo Lavantinski škof 16. t. m. v Šentandražu na Koroškem. Ob tej priliki prejelo bo tudi več jezuitskih gojencev male cerkvene rede. (Na Celjski gimnaziji) dovolil je štajarski deželni šolski sovet v prvem razredu paralelko. (Stolni prošt Goriški) prem. gosp. Andrej Jordan imenovan je od presvitlega cesarja za uda c. kr. deželnega šolskega sveta Goriško-Gradiškan-skega. (0 zvišanji duhovskih plač) govorilo se je mnogo let in marsikdo je težko pričakoval, da bi se ta zadeva vredila. Zdaj je vrejena in pomeni za one gospode vikarje, ki dobivajo svojo plačo ali pa del plače iz verskega zaloga, zgubo 50 gold. Do zdaj se jim je računila plača s 350 gld. na leto; a vsled novih plač postavila jih je vlada v vrsto kaplanov z letno plačo 300 gld., tako, da kaplan in vikar bota imela enako plačo z neenakimi bremeni. Ako bodo hotli zdaj kakega kaplana kaznovati, imenujejo naj ga vikarja, pa bo hitro kaznovan, ker se mu dunajsk» bora«*. (Telegratično poročilo.) 12. oktobra Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 83 gl. 70 Sroberna „ 5% „ 100» (s 16% davka) 84 „ 65 4% avstr. zlata renra, davka prosta . 114 80 Papirna renta, davka prosta . 100 „ 55 Akcije avstr.-ogerske banke . • 862 „ — Kreditne akeije......278 ,. 60 London.......125 „ 10 Srebro.......— „ — Francoski napoleond......9 „ 91 Oe3. cekini............5 „ 92 Nomške marke . . • 61 „ 25 Moksi najboljše vrste in po najnižjih cenah iz iastnega umetnega mlina na valčeke dobiva se na drobno in na debelo pri •losip-u KuŠar-ji, (4) trgovcu v Ljubljani, Vegove ulice št. (S. Kmetom v pomoč. Narodno - gospodarska razprava. Spisal (4) IVAN BELEC, župnik. Cena. knjigi je znižana od 25 kr. na £SO 1«*., po pošti 5 kr. več; kdor jih vzame deset skupaj, dobi jednajsto brezplačno. — Knjiga obsega 9 pol v osmerki. „Katoliška tiskarna" v Ljubljani Valvasorjev trg štev. 5. (F laznanilo in priporočilo. Udano podpisani dovoljujem si prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu naznanjati, da se moja knjigoveznica od 10. maja t. 1. nadalje nahaja na sv. Petra cesti štev. 6, nasproti gostilne pri „Avstrijskem cesarju". Priporočam se vsem, da me v novem stanovanji podpirati blagovolijo, kakor so me do sedaj. Skorbel bodem naročnikom vselej naglo in dobro postreči. Priporočam se prečastiti duhovščini za prevezo vanje »Missale Romanum", »Brevirjev" in vseh druzih 1 i t ur g i č n i h knjig; učiteljem in čitalnicam za vezanje šolskih in knjižničnih knjig; uradnijam in zu-panijam za vezanje uradnih knjig. Vnanjim naročnikom pripravljen sem pri večjih pošiljatvah povrniti vožne ali drugo stroške; Ljubljanskim naročnikom pa, kterim čas no dopušča zarad oddaljenosti tu sem priti, pridem ali pošljem sam po rlelo, naj mi le po dopisnici ali kakor si bodi, naznanijo dan in uro, kdaj da pošljem, ali pridem po delo Vedno bodem pripravljen, vsako, tudi najmanje delo prevzeti in ga ročno izvršiti. Konečno se priporočam tudi še za galanterijska in kartona ž n a dela z zagotovilom nizko cone in ličnega dela. Z odličnim spoštovanjem Fran Dežman, (12) bukvovez. .m \ 11 d 9 popolnoma dober, 37 cm. dolg, s 6 nožmi posebno pripraven za knjigoveze po deželi, je prav za nizko ceno naprodaj pri L. Šverljugi, knjigovezu v Ljubljani, Stolni trg štev. 6. {Postne zveze. Odhod iz Ljubljane. V Novomesto vsak dan ob fl zjutraj, sprejema blago in popotnike. Prostora je za pet ljudi. V Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj. V Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob '/t7 zjutraj. V Kamnik vsak dan ob l,'a5 popoludne poleti, ob 3 pozimi. V Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, potok in soboto ob 1/,5 popoludne poleti, ob 2 pozimi. Na Ig ob l/a5 popoludne poleti, ob 3 pozimi. Priliod v Ljubljano. Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne. Iz Lukovce vsak dati ob 5. uri 25 min. popoludne. Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 min. popoludno. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj. Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludno. Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo i petek in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludne.