Leto LXXm., št. 191 Ljubljana, četrtek ZL avgnsta I940 Izh.--.ia vsak dan popoldne lzvzemJS nedarje m prasnfka, — rnatratl do 90 Trst a Din 2, do 100 vrat a Dtn 2.50, od 100 do 300 vrat 4 Din t« večji ki—nCI Trsta Din 4.—. Popust po dogovoru, taaeratnf davek posebej. — >Slovenski Narod« >elja mesečno v Jugoslaviji Din IX—, za k——j p§ Din Podrtiji«« LIUBIJAHA, «1-24. st- at S «1-2« MARIBOR, OmkSd trg AL T — NO¥0 MBSOO» L^brkaka cesta, 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosacnaverjeva ulica 1, telefon *t_ 65; u Drave: Kooenova uL 2, telefon SL 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. GRAD8C* fltomflcov trg 6, — Pofttna hranilnica v Ljubljani AL 10.351. Sporazum med Bolgarijo in Rumun Nova meja med Bolgarijo in Rumunijo bo potekala severno od Silistrije ob Dunavu do črnega morja južno od Mangalije — Pred končnim sporazumom se morajo urediti se razna tehnična vprašanja Bukarešta. 22. avg e (Reuter) Demarkacijska crta iz 1. 15)19.. s katero so strinja neva meja med Bolgarijo in Rumun jo. potega od točkP severno od Silistrjo ob Dunavu do točke ki leži na Črnem morju južno od ManKalije. Mislijo, da je Rumun: i a zahtevala nekatere korekture v svojo korist, s čimer bi bil napravljen nekak simboličen ukrep, toda Bolgarija jih je odklonila. Bnlgarijj ne bo preselila samo Rumu-nov iz Dobrudže, temveč tudi one iz Bol-irarije. ki jih je okrcc 50.000. Vseh skupaj Se bo preselilo okrog 100.000 Rumunov. Z; htevo Rumunije. da bi se repat-iirili B^'g.'ri. živeči v Bukarešti in drugod v Rumuniji. ki jih je okrocr 25.000 je bolgarska deleg^eijp odklonila, češ. da ie tu b°l-car^ka kolonija i/gub'!a svoj nacionalni zr^čaj. Ozračic. v kntorem Se voi\i» po-g^^apja. je tudi še nadalje prijateljsko Sodijo, da bo zakliueitev rumunsko-bolgar-sk'»h m>«r^ i.m.i prinesla spremembo v strukturi Balkana. Srre kraljice Marije, ki je bilo shranjen i v kapeli poletne kraljeve rez'dence v Balčaku. i~ h:lo preneseno v kraljevi mavzolej v Bukarešti. Sofija. 22. avg. AA. Vladni list »Večer« je objavil naslednje brzojavno d prečilo iz Crnjove: Včorai mešana bolgarsko-rumunska ko-m sija ni zajedala ves dan. Clam obeh delegacij so se sestali posebni, da bi izvršili pregled doslei izvršenega dela in da bi se posvetovali o vprašan iih. ki so bila po-stavljena na dnevni red. »Mir« objavlja naslednie telefonsko poro": o svi iega dopisnika iz Cra~,ove: Včerai :e bil tretii dan. odkar so se začela noga i a ni a med bolgarsko in rum unsko delegacijo, ki ootekaio brez moteni. Dopoldne ob 11. ie bilo zasedanie koml-siie. na katerem so rnzoravliali o novih naknadnih podrohno.-tih za ureditev spornih vprašani med obema državama Ena izmed konVCTi ie n-vnovno proučevala vpra-5P.nie za določevanie narodne prinr.dn i ti rtcrnunpkeea prebivalstva Dru?a komisija se ie podrobno bavila o ocenievaniu imetja onora dela preoivalstva. ki se mora izseliti Z romunske strani so sprožil'" tu^i vprašanje i/.selitve Bolsarov iz rumunske-ga Banata. Tukai ie povzročil žive komentar le članek rumunsfeefia lista »Romania«. ki govori o bližnii konferenoi. ki na i b; rar-pravlinla o vprašanju izmenjave prebivalstva na tem tomeliu. da bi Rcmuni H južne Dobrudže dobili tista posestva Rolgn-rov, ki bi iih Bolgari zapustili v severni Pobrudži. Tako v političnih kakor novinarskih krogih prevladuie prepričanje, da sv> r>ognia-n-» 7n precei napredovala in da ne bodo več dolgo trajala. Ugoditev bolgarskim teritorialnim zahtevam Bukarešto, 22. avg. s. (Reuter). potrjujejo Informacije Reuierjevega doi>isni-k-a, da je ru m unska vlada v celoti pristala na bolg-ars^e teritorialne zahTcve glede južne DofcrrMlie, vendar pa, kolikor je znano, sporazum sn°ei še ni bil formaIn° podpisan in doklej glede sporazuma še nI bilo izdano nobeno uradno romunsko poročilo. Pogajanja o tehničnih vprašanjih sporazuma bedo bržkone trajala še 14 dni. Predvsem bo v pogajanjih rešeno vprašanje repatriaeije Rumunov Lz južne Dobrudže. kakor tudi iz stare Bolgarije. Skupno bo preseljenih v Rumunijo 100.000 Ru-mirnov in sicer 50.000 iz južne Dcbrudže. 50.000 pa iz Bolgarije. Bolgarske priprave za zasedbo Dobrudže Crajova, 22. avg. e. General Popov je objavil svoj načrt glede okupacije Dobrudže. Za ta načrt zatrjujejo, da je izdelan natančno v vseh podrobnostih, ker je Bolgarija sklenila, da naj bi se okupacija Dobrudže izvriila kot velika nacionalna svečanost in neke vrste smotra bolgarske vojne sile in administrativne sposobnosti vojaških šefev. General Popov kot šef varnostne posadke ozemlja, ki je sosedno južni Dobru ^ži. je znan kot odličen poznavalec Dobru že in kot organizatorski strokovnjak. Pri pogajanjih v Crajovi je treba reš;ti še manjšinska in finančna vprašanja, ki so bila šele postavljena. Mislijo, da bodo te zade\"e urejene, ko bodo končani ostali razgovori. Bolgarska delegacija je izrazila svoje zadovoljstvo, ker potekajo razgovori z rumunsko delegacijo zadovoljivo in ker kaže rumunska delegacija dosti volje, da pride do soglasja. Zlasti se poudarja Zadovoljstvo, ker delo hitro napreduje. Ze od prvega sestanka v Crajovi so trdili, da pričakuje rumunska delegacija od Bolgarije neke vrste simboličen korak, po katerem bi mesto S;listrija ostalo Rumuniji. Težko je reči, v koliko je tečna ta trditev, zlasti ker je znano, da je bolgarski tisk vedno zelo odločno Zahteval, da dobi Bolgarija Donmdžo iz 1 11*12. pri čemer hi tudi mesto Sihstrija pripadlo Bolgarski. Sporazum še ni popoln Sofija. 22. avg. AA. (DNB) Glede na ; vesti agencije Reuter. da ie bil med Bol-i gariio in Rumunijo že dosežen sp razum j glede iužne Dobrudže. ooudariaio tukai na i dobro poučenem mestu, da snoči do 20 oo berlinskem času o takem sporazumu tukai še ni bilo ničesar znanega. Bukarešta. 22. avg. AA. (DNB) Pogaja-nia med Rumunijo in Bolgariio 7a odstooi-tev iužne Dobrudže še niso končana. Ze nred neka i dnevi ie bil dosežen načelen ■•pnrnzum. oo katerem se ie Rumunija odučila odstopiti Bolgariji iužno Dobrudžo. Do tega trenutka sporazum še ni sklenjen, ker še niso končani razogovori o tehničnih vprašanjih, ki nastaiaio zaradi priključitve južne Dobrudže Bolgariii. Bukarešta, 22. avg. e. (Štefani >. Ru- munsko-bolgarska pogajanja se v Crajovi Se vedno nadaljujejo. Strokovne komisije nretresajo vsa tobnčna vprašanja, nanašajoč se na ^7^1 je. k: ga bo Rumunija odstopila Bolgariji. BakarcSta, 22. avg. s (Reuter). Snočrna Reuter jeva vest. da ie snorazum med Bolgarijo in Rumuniio glede iužne Dobrudže že deležen, še vedno ni uradno p tr.ena. Po sporazumu tesno gospodarsko sodelovanje Bukarešta. 22. avg. e. List »Cuventuls* o: avi v svojem poročilu iz Crajove, da izražajo tamošnji bolgarski krogi mnenje, po katerem želi Bolgarija ustvariti tesno sodelovanje z Rumunijo. Na ta način bi ^hko Rumunija nadomesitila svoje teritorialne odstopitve. Rumuniji je tudi dana možnost zaključitve prijateljskega pakta med Bolgarijo in Rumunijo. To zboljšanje položaja bo imelo za posledico tudi sprožitev vprašanja ustvaritve gospodarske zveze, ki bi šla od Dunava do Egejske ga morja, zaradi Česar bi Bolgarija in Rumunija znatno zmanjšali svojo gospodarsko odvisnost od dardanelskega tranzita in si tako zagotovili lep napredek. Na kakšen način si zamišlja Bolgarija ustvaritev tega gospodarskega sodelovanja, služ beno ne pojasnjujejo, toda v političnih krogih zatrjujejo, da pričakujejo, da se bo posrečilo v dogledne m času ustvariti dostop k Egejskemu morju pri Dedea gaču, kjer bi tudi ostale balkanske države, v prvi vrsti Rumunija, imele svoj svobodni pas. kakor je to v Solunu. Pričakujejo, da bo politični sporazum med Rumunijo in Bolgarijo zaključen v najkrajšem času in da bodo potem tehnične komisije nadaljevale delo, ki bo bržkone trajalo do oktobra. Angleži o sporazumu v Crajovi London, 22. avg. s. (Reuter). Londonski radio pripominja k bolgarsko - rumun-skem sporazumu glede južne Dobrudže, da pozdravlja Anglija vsako primerno rešitev tega spora, ki je toliko let zastrupljal odnosa je med Bolgarijo in Rumunijo. Posebno zadovoljna je Anglija, da je bil dosežen sporazum med obema državama z direktnimi pogajanji. Anglija upa. da bosta po likvidaciji tega spora Rumunija in Bolgarija odslej prijatejsko sodelovali v skupni obrambi neodvisnosti Balkana. Zastoj v Turn-Severinu Pa bolgarskih in£ormaeijah označujejo Madžari rumun' ske ponudbe kot povsem nesprejemljive Sofija. 22. avg. s. (Tass). Bolgarski H»fi ..bjavljajo obširna pOr°čila svojih dopisnikov v Budimpešli o sTanju madzarsKo-ru-mun^kih pogajanj. listi izražajo mnenje, da se madžaJ^ko in rumunsko stališče tako močno razlikujeta, da ni verjetno, da bi pognjmja rodila zaželene rezultate. Ma/ižar^Ki vladni krogi sicer ae dajejo noT»enih informacij o protipredlogih ru-munske vl^de, vendar pa pravijo nekatere Informacije, da ponujajo K u muni odstopi-tev damo 4000 *v. kilometrov ozemlja. List »TJtro« poroča, da prevladuje v Bu-đimpešH vtis, da so ramujisko-madžarska pogajanja prav za prav prekinjena. Po informacijah ll«ta zahteva Rumunij v nekaterih Okrožjih v Transilvaniji plebiscit, dmgOđ pa predlaga izmenjavo prebivalstva. Madžari označujejo te predloge kot povsem nesprojeml£ve ter naglasa jo, da »o zahteve, ki jih je predložila madžarska delegacija v Turn-Severinu že itak minimalne. Težave, ki so se pojavile v pogajanjih, smatrajo kot nepremostljive. »Ttro« javlja nadalje, da so Madžari v Turn-Sove-rinu zahtevali menda izročitev polo\icO Transilvanije, skupnega ozemlja približno 55.000 kv. kilometrov, nasprotno pa ponujajo menda Ktimuni odsT<>pitc\- 1.1.000 kv. kilometrov Ozenil.;a, in sieer v treh manjših obmejnih oKrožjih, predvsem pri Ara-du. Runuini zatrjujej0, da so te njihove koncesij© maksimalne . Dopisnik lista »Zarja« poroča iz BiMlim-pešte, da je baje vodja madžax-ske delegacije v Turn-Severinu H°r\- označil ram unske predloge kot nesprejemljive, ter dejal, da »o rurnunske Uritorialne koncesije tako majhne, da se o njih niti ne izplača razgovarjati se. List piše, da tudi v primera, Se bi se rainun^ko-niadžarska p°-gajanja še nako-v-atii, da bi vodila do pozitivnega rezultata. ker sta si stališči madžarske in rumunske vlade diametralno naspreti. Bukarešta, 22. avg. s. fTassV T'radnO glasilo ramun**ke vlade »Roman'a« komentira pogajanja v Crajo\i in v Turn-Severinu ter pravi, da se razvijajo pogajanja z B°lgrijo ter da *»o dobri rezultati zagotovljeni, popolnoma drag^en pa je poiof.aj v poga.vonjih z Madžarsko. Rumunska vlada je postavila kot osnovo v teh pogajanjih s svoje strani izmenjavo prebivalstva In teriToriaine korekTure, ki so res neobhodno potrebne-. Nasprotno je Madžarska delegacija predložila taKe ojrr°mne !n nepričakovane zahteve, da je nemogoče, da oi na taki podlagi pogajanja vodila do ugodnega rezulta13. Otfgoditev povratka šefia madžarske delegacije Bud'mpešta. 22. avg. e. Snoči bi imel odpotovati v Turn-Sever n vodja madžarske delegacije Horv z novimi navodili svoje vlade, ki bi omog-očila nadaljevanje pogajanj z Rumunijo, Kakor zatrjujejo v dobro poučeni h krogih, je svoje potovanje do petka zjutraj odložil. Po vesteh iz Berlina in Rima je pričakovati, da se bodo pogajanja med Madžarsko in Rumunijo razvijala nekoliko počasneje, da pa bo na obeh straneh prevladal zdrav razum, zlasti zaradi resnosti položaja in da se bo končno na-šla pravična rešitev. Bud'mpešta, 21 avg. s. (Reuter). V ma- ¥o~aška zveza med Angl jo in Ameriko? Skupna obramba angleških in ameriških posesti na zapadni polobli ter skupna politika na Daljnem vzhodu London. 22. avg. s Dopisniku agencije Associated Press ie bilo včerai sporočeno na merodajnih angleških mestih, da se angleška vlada pogaja z ameriško vlado za sklenitev7 vojaške zveze med Anglijo in Zedinjenimi državami. Uvod v ta pogajanja so tvorili razgovori med kanadskim ministrskim predsednikom Maekenzie Ringom in predsednikom Rooseveltom. Vojaška zveza med Anglijo in Zedinjenimi državami bi določila skupno obrambo angleških in ameriških posesti v zapadni polobli ter skupno politiko na Daljnem vzhodu proti Japonski. Angleški informatorji so dejali dopisniku, da je sedaj položaj na svetu tak, da ne Anglija ne Zedinjene države nimata nikjer na svetu velikega prijatelja in da morata iz tega izvajati posledice s sklenitvijo vojaške zveze. Skupna obramba Kanade in Nove Fundlandske Ottavva. 22. avg. s. Oleuter). V St. John. su na novi Fundlandili Je bil Snoči podpisan sporazum o koordinaciji *upne obrambe Kanade in Nove Fundlandiie. Uradna izjava, ki je bila po podni«« objavljena, pravi, da predstavlja Nova FundlandUa prvo obrambno črto Severne Amerike ter da bo s posebnim ozironi na to prikrojen kanadski obrambni prouram. V kanadskih n radni h kroerih pri po mi -niajo. da bo na podlagi novega sporazuma Nova Fundlandi.ia se nadalje ohranila položaj svobodnega m neodvi«neea domini-iona. Odstop dveh pacifiških otokov Ameriki VVashington. 22. avg. s. (DNB). Včeraj Je bilo uradno objavljeno, da je bil med ameriško in angleško vlado dosežen sporazum, da posodi Anglija Zedinjenim državam otoka Canton in Enderburv v otočju Feniks v Južnem Pacifiku za dobo 50 let. Zedinjene države dobe pravico, da na teh otokih ustanove svoja mornariška m letalska oporišča. 1 Oba otoka sta bila že več nego leto dni pod skupno angleško - ameriško upravo, vendar je dosedanji dogovor določal samo upravo otokov za civilni letalski promet, med tem ko gre v novem sporazumu vsekakor za vojaška oporišča. Washmgton, 22. avg. s. (Reuter). Včeraj je bila v Was*iingtonu konferenca visokih predstavnikov justičnefia. vojnega in mornariškega ministrstva. Po uradnih informacijah so razpravljali o posoditvi angleških letalskih in rnornariških oporišč Ze-din jenom državam. Prav tako so razpravljali o prodaji ameriških rušilcev Angliji. Oklopni oddelek ;e Ottawa, 22. avg. s. (Reuter). Kanadski obrambni minister Rollston ie sporočil, da bo ustanovljen v kanadski vojski tako i posebni oklopni oddelek, sestoječ iz 200 tankov in drugih mehaniziranih edinic. Štirje bataljoni kanadske vojske bodo dodeljeni novemu oddelku, Kanada je doslei poslala v Anglijo dve pehotni diviziji z vsemi rjomožnimi četami. Tretja in četrta eicsoediciiska divizija za službo v Angliji sta prav tako že sestavljeni ter bosta v kratkem pričeli vežbanje v Kanadi. Povečanje kanadsko Wa^ilugton. 22. avg. s. (Reuter). Reprezentančna zbornica ie snoči odobrila pove čanje glavnice izvozne in uvozne banke za 500 milijonov dolarjev. Povečanje bo služIlo za kredite ameriškim državam. Dodatni predioe. da naj bi Viediti ne bili dovoli eni angleškim in francoskim koloniiam v Ameriki, je bil z veliko večino odklonjen. vTashmrtou, 22. avg. s. (Reuter). Po podatkih ameriškega zunanjega ministrstva, ki so bili snoči objavljeni, ie bilo v juliju Je Zedmjenih držav v Anglijo za 20 milijonov dolariev voinesa materi-iala. ki ga je nakupila angleška nabavna komisija. Povečanje kreditov za ameriško trgovino Ottavva, 22. avg s. (Reuter). Uradno poročajo, da ie bil kanadski rušilec »Frazer*. ki je bil pred meseci potoplien pred Bor-deauxom. že nadomeščen z novozgrajenim kanadskim rušilcem. Dva nadaljnja nova rušilca za Kanado se pravkar gradita v Angliji. Kanada bo nadalje v kratkem oddala v promet, tri pomožne križarke. ki so doslei služile kot trgovinske ladje. Kanadska vojna mornarica bo pomnožena od 113 edinic na 213. Francoski odbor v Ameriki New York, 22. avg. s. (Reuter). V Ze-dinjenih državah je bil osnovan poseben odbor tamkai živečih Francozov. Ta odbor je poslal francoski vladi v Vichviu spomenico, v kateri opozaria. da bo francoska prapaganda proti Angliii povzročila v Ze-dinjenih državah odtuiitev od Francije. Novi odbor se zavzema za naipopolneišo pomoč Zedinjenih - držav Angliii ter žeM priDomoči k zopetni osvoboditvi Franci ie. Prevoz angleških otrok v Ameriko VFashington. 22. avg. s. (Reuter). Včeraj je tudi reprezentančna zbornica soglasno odobrila zakon, ki dovoljuje ameriškim ladjam, da plovejo v luke voiujočih se držav po angleške otroke, da iih prerjelieio v Ameriko. Seda i mora zakonski osnutek podpisati samo še predsednik Roosevelt, da postane pravomočen. „American Legionu f e izven nevarnosti VVashington, 22. avg. br. (BBC). Državni podtajnik zunanjega ministrstva Sumner Welles ie nocoi izjavil novinarjem, da je ameriška potniška ladja »American Legi- džarskih uradnih krogih so • lo rezervirani v izjavah glede madžarsk >-ruraunskih pogajanj v Turn-Severinu, ne prikrivajo pa, da je med stališčhna rumunske in madžarske vlade glede Transilvanije se zelo širok propad. Nemški opazovalec v Turn-Ss veri jih Bukarešta. 22. avgusta s (Ass. Press.) V kratkem bo dospel v Tum-Sevcrin \ Išil uradnik nemške.'.a /U';ar i. ;i :v' • '. ! •• i Hcllmuth Lancj, ki bo prisostvoval rumunsko - madžarskim pogajanjem slede Transilvanije kot opazovalec. Italijanske in nemške Rim, 22. avg. e. C!cde na poErnjanja med Bukarešto in Bu iimpešto ter Bukarešto in Sofijo piše Italijanski tjsk zelo optinii.~t.icno, zlnsti gle.le v^pratenja Dobrudže. Listi smatrajo, da je to vprašanje že pred neposredno rešitvijo in da sc rurnunske čete ie umikajo iz krajev, k n-j se odstopijo Bol crn raki. Prav tnl [a pa?u in sedaj ni več računati s tem. da bi io utoc: ila napasti letala ali voine lidie vojskujočih se držav. Ladia ie bila opoldne že 400 mili zapadno od Anglije. Trscki utnrl Movtj°>Cityf 22. avg. s. Reuter javlja, da je Ti očki snoči v tukajtojl bolnišnici podlegel poškodbam, ki jih je dobil pri atentatu. MOxioO-Ony, 22. arg. AA. (Reuter). Pred smrtjo je imel L?v Trocki toliko moč\ da je mogel Izgovorit] še nekaj besed. R^kel je: Sem žrtev političnega atentata. Berite se dalje! Mexloo~City, 22. avg. s. (Ruter). Identiteta atentatorja na Trockega še vedno ni to<*no ugotovijsif<3 zahteva fj?j?st prehiu sk~7A Darda- nele Atene. 22. avg. e. Ti an=conMnental Press doznava, da ie turški poslanik v Moskvi Ali Haidar Aklar. ki ie prispel v Anknro, prinesel važna sporočila vlade S^RR Ak-taria je sproiel nrodsednl: republik? IzmM Ineni. nato pa ie imel nbširen razgovor s predsednikom vlade Refik Sadiamom in zunanjim ministrom Saradzoglom Kakor zatrjujejo je ob tej priliki obvestil Inen'ja in SaJdama, da zahtev vlada Sovjetske zveze »votoden prehod za svojo vojne lad'e skozi Dardanele. Ta zahteva P° trditvi poučenih krosrov nanaša «a v^ik primer v pogledu sedanjpjri splošnega položaja ne elede na to, ali je Busijv nevtralna ali pa stopi morda v vojno. Borzna oorofcifa CurHi, 22. avgusta. Beom-ad 10, Bariz 9.90. London 17.675, New York 439, W -22.175, Madrid 40, Berlin 175.45. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD c, Četrtek, 22. avgusta 1940. fitev. 191 Sinclair o položaju I Zanimanje javnosti za pedagoški teden Nevarnost invazije Se ni prešla — Churchillov«* sporo- Slovenski pedagoški parlament zaseda dalje — Nujno je upoštevanje kmečkih &lo o pravicah parlamenta — Dosedanje letalsko Izgube in delavskih šolskih zahtev London, 22. avgusta s (Reuter) Snoči je imel letalski minister Smclair govor po radiu. V uvodu je opozarjal, ds so biti An-gieii v prvih mesecih vojne pa C preveč op-t-mističn: ter so s pre\clkkini zaupanjem glodali na moč obrambe zaveznikov, zlasti pa so srna t'-al. Migin* tovo ?rto kot neranljivo. Ljudje se niso zavedali, da so njihovi domovi In njihova svoboda dirt-kt-no ogroženi. Sedaj je Anglija (/stala sama v vojni s 120 milijoni Nemcev in Italijanov. Mnogo vodilnih osebnosti z zasedenih evropskih držav, mnng', mc/ in žen je sicer res pribežaio v Anglijo ter se borijo ob ar^leiki strani, toda angleški imperij je o>:a] sam in Anglija je sedaj cUj kuncen-tr:čnepa sovražnega napacia. Učinek ki ga je to imelo na Angleže pa je bil uqoden. Ped ChurchlHovim vodstvom je Anglija danes bolj enotna m zJru/ena nego kdajko-li v zgodovin« Sinclair je omenja- natr- angleške bombne napade na Nemčno in Italijv. ter je dejal, da uničuje je. t' napadi v^jsske zaloge. Pospc;eno prizadevm ie v prihodnjih mesecih bo po njegovem p-epri^an;u s pomočjo dominion n zaveznikov vodilo do uspeha. Nadaljevati nn ;e treba vse napore /;i V' If.tvi \i jn ter mobilizirati vse človečke sile in vse gniotne vire. Anglija ima vse razloge za hvaležnost Zedinjenim državam /a njihove mora'ne simpatije in gmotno pomoč, vendar se mora predvsem zanašati sama nase Izkušnje kažejo, da lahko računa n;i tem več pomoči svojih prijateljev, čun ho'j'.-c rezultat^ bo sama dosegla v svoji obrambi. Sinclair je svaril, da naj ugodni rezultati zadnjih letalskih bitk ne zazibljejo prebivalstva v nepazljivost. Nevarnost invazije m množestvenega napada na Anglijo še m preSCa. Bodočnost lahko prinese ;e mnogo težje preizkušnje nego so bile dosedanje. Kljub velikim žrtvam, ki jih je doslej pretrpelo nemško letalstvo, zlasti lovska letala, srednji bombniki in strmoglave, je treba opozoriti, da so Nemci doslej poslali v akcijo samo neznaten del svojih tc/kih bombnikov. Angleži bodo morah za zma«o žrtvovati še mnogo ugodnosti pravic in svoboščin, ki pa iih bod.: d*-b.li ob koncu vojne nazaj. Sinclair jc dejal, da ;e pooblaščen od mm. predsednika za izjavo, da bi: angleška vlada ob koncu vojne ods'raniia vsa izredna poblastiia, ki jih je donila zaradi izredne- London, 22. avg. s. (Reuter). Letalsko In notranje ministrstvo objavljata: Nemški letalski napadi na Anglijo so bili preteklo noč zelo maloštevilni ter so imeli majhen obseg. Zelo eksplozivne bombe so bile vržene na dve mesti južnovzhod-ne Anglije. Nekaj plinskih in vodovodnih napeljav je bilo poškodovanih in neka železniška proga je bila začasno razrušena. V južnovzhodni škotski je bil pri bombnem napadu en vojak lažje ranjen, kolikor je doslej znano, je to edina žrtev nemških napadov v pretekli noči. London, 22. avg. s. (Reuter). Včerajšnji nemški letalski napadi na Anglijo so imeli velik obseg, toda izvajala so j;h samo posamična letala ali pa prav majhne skupine. Nemški nr.padi so veljali povečini vojaškim* letališčem, kjer je bilo povzročeno nekaj škode in so bile tudi žrtve. Le malo nemških letal je dospelo dalje v notranjost Anglije. Posamenzi bombni napadi so veljali mestom v Yorkshireu, južnovzhodni, južni in južnozapadni Angliji. Po dosedanjih podatkih je bilo včeraj sestreljenih nad Anglijo 13 nemških bombnl-ko\T. Eno angleško lovsko letalo je izgubljeno, toda pilot se je rešil. Dva nemšak bombnika, ki sta napadla neko mesto v Lmcolnshireu, sta bila sestreljena. Letali sta od vrgli več bo.ab, ki so povzročile sicer le malo škode, vendar pa nekaj Človeških žrtev, med njimi tudi smrtnih. London, 22. avg. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja, da ie angleški bombnik tipa >Hudson \ ki jo bil zgrajen v Ameriki, včeraj napadel v bližini danske obale v str- ga položaja v vojn:. Prav tako je naglasi) s Churchillovim pooblastilom da vlada nikakor ne namerava ome ti ti svoboščin parlamenta. Obširno se je Sinclair btv;! z dosedanjimi rezultati letalskih crik Rezultati so doslej za Anglijo ugmint, toda težko je povedati kaj bo pnnesia bodočnosti D»> snoči so Nemci izgubMi od 8. avgusta dalje 712 letal. Usoda Angl'je je odvisna od angleškega letalstva. Sinc'air je podrobno omenjal uspehe angleških bombnikov, lovskih letal, izvidaišicjh leta! obalnega poveljstva, kakor tudi požrtvova no de'o letalskega osebja in delavcev \ tovarnah. Dejal je. da je iznajdba angleških letalskih strokovnjakov, s katero so dobila angleška lovska letala po osem strojme tako velikega pomena, da lahko igra odločilno v'ogo v vojni. Sest zavezniških vojak v Angliji London, 22. avg. s. (Reuter). Obe zb°r-niei sta včeraj v vseh či tanjih odobrili vladni prstcjnih zavezniških vojsk v Angliji, poljske, norveške, belgijske, niz°zemsl«e, francoske hi češke. Vsaka bo na podlagi nove uredbe Imela svoje lastne za*tave. lastne poveljnike In lastno vojaško pra-vuffudaHo. V imenu vojnega ministrstva je Izjavil podtajnik sir £dward Greeg, da želi vlada, da ostanejo vse te vojske samostojne in pravi zavezniki angleške vojske. Angle-B*a vlada bi bila lahko dosegla, da bi bili tuji legionarji priključeni anglefeki vojski, toda to ne bi bilo v s kladu z duhom in nameni, h katerimi se bori Anglija v Sedanji vojni. Nizozemska legija v Angliji London, 22. avg. s. CReuter). Včerai ie odpotovalo iz Londona več sto nizozemskih vojakov v starosti od 20 do 35 let v posebno taborišče nizozemske leeiie. kjer bodo sedai izvežbani in opremljeni z najmodernejšim orožjem, ki sa le ktrnila nizozemska vlada v Zedinierrh državah. V nizozemski legiji so deloma begunci, ki so pribežali iz Nizozemske, deloma na nizo-zemci. ki so že orei živeli v Angliji. Na koldvoru v Lrrtdonu ie vojaštvo oozdravil osebno princ Bernhard. moglavnem poletu dve nemški ladji. Po napadu se je zapletel bombnik v polurno bitko s sedmimi nemškimi lovskimi letali. Bombnik se je spustil nizko nad morsko gladino ter je sestrelil v boju najmanj eno sovražno letalo. Tudi angleško letalo je bilo ponovno zadeto in sta bila dva člana posadke ranjena. Kljub poškodbam je letalo srečno dovršilo 250 milj dolgi povratni polet v Anglijo. New York, 22. avg. s. (Ass. Pres). Pri včerajšnjih nemških letalskih napadih na Anglijo je bilo opaženo, da so se Nemci poslužili povsem nove taktike, najbrže na podlagi izkušenj dosedanjih letalskih bitk. Med tem ko so namreč doslej nemški bombniki napadali cilje v formacijah in v spremstvu lovskih letal.so včeraj stopila v al:"ijo v velikem številu posamezna nemška letala. Na ta način je bilo nemškim letalom lažje uiti pozornosti angleške pro-letališč, tovarno motorjev v srednji Angliji gub za napadajoča letala se je bistveno zmanjšala. Kaže. da so nekateri včerajšnji nemški bombni napadi dosegli uspeh. Nemško poročilo Berlin, 22. avg. s. (DNB). Včeraj so izvršila nemška letala zopet obsežne oborožene izvidniške polete nad Anglijo. Bombniki tipa Heinckel so napadli več vojaških letališč, tovarno motorjev v srednj Angliji ter pristanišča v vzhodni Angliji. Najmanj pet angleških letal je bilo uničenih na letališčih. Ena sama nemška eskadrila je napadla z uspehom dve letališči, ne da bi utrpela Izgube. Ljubljana, 22. avgusta Po stari in že vkoreninjeni navadi ter tradiciji se leto za letom zbirajo šolniki naših ljudskih, meščanskih, srednjih in strokovnih šol do vključno univerze na svojih sani o izobraževalnih počitniških tečajih. Vsestranska, pestra in aktualna pro-^ramaka vr^bina teh tečajev priteguje vsako leto več udeležencev iz vse slovensko pedagoške province. Tako se pedagoški tedni izpreminjajo v velika in pozornost \ zbujajoča letna zasedanja slovenskega pedagoškega parlamenta. Od mladih, tipajočih začetnikov se tu pojavljajo vsi do starejših in sivolasih, izkušenih pedagogov, da si razčistijo v vzajemnem delu in razpravljanju pedagoške pojme in si tako spopolnijo svoje strokovno in splošno duševno obzorje. Zastopnikom vseh svetovnih nazorov in pedagoških, ideoloških struj je po načelih demokratičnega in tovari&kega izmenjavanja novih misli in pogledov ter novih izkušenj in dognanj omogočeno tako podajati tukaj svoje pedagoške nazore in izkustva ter s tem oplajati ostale z novimi spoznanji. Sodobna šola ni več nekje daleč, življenju odtujena, okorela ustanova, ampak predstavlja v konkretnem življenju našega naroda vsidrano vzgojno institucijo, ki je vzročno odvisna od socialnih, ekonomskih in kulturnih življenjskih pogojev našega ljudstva. Naša javnost se tega podzavestno zaveda ter se v spontanem interesu za čim lepšo življenjsko bodočnost doraščajo-čih generacij v vedno večji meri zanima tudi za konkretna šolska in vzgojna vprašanja. Posebno naši delavski sloji polagajo mnogo upov in nad v pravilno usmerjeno javno šolstvo. Pedagogi iskreno pozdravljajo ta interes nase javnosti na šolskih problemih, ki so in ostajajo naša skupna narodna zadeva. Zato objavljamo vsebino teh novih dognanj v področju slovenskega šolstva, da ustrežemo tako ne samo želji slovenskih pedagoških teoretikov In praktikov, ampak predvsem naši javnosti. Poleg ostalih pedagoških skupin se zadnja leta pojavlja v naši pedagoški provinci skupina mladih in celostno usmerjenih pedagogov — vaških učiteljev, ki si je v lastni ustanovi »I'Čiteljski pokret« začrtala predvsem obsežni sociološko-ekonomski in mladinoslovski študijski program. Svoje znanstveno statistične rezultate objavljajo v lastnem glasilu »Prosveti«, odn. v publikacijah svoje zadruge »Pedagoški tisk«. S svojimi jasno izdelanimi nazori in sodobnimi pogledi na vsa dogajanja v življenju našega naroda, se je ta skupina kmalu uspešno uveljavila v slovenskem pedagoškem svetu. Tudi na letošnjem pedagoškem tednu so predavali zastopniki »Učiteljskega pokreta« kot Jože Jurančič, znani pisec študije »Iz šole za narod« o učitelju na vasi, nadalje Miloš Ledinek, avtor obsežnejše dvojne brošure »Moj razred« o strnjenem in predmetnem pouku ter Martin Mencej, avtor programatične brošure »Slovenska šola in učitelj pred sodobnimi nalogami« o spoznavanju šolskega razreda. Tukaj prinašamo bistven izvleček iz predavanja Miloša Ledmeka, ki si je kot dolgoletni učitelj neoficielnega poizkusnega razreda v delavskem Teznu pri Mariboru pridobil bogate, lastne praktične izkušnje ter jih oplodil z obsežno inozemsko pedagoško literaturo. Jasno je, da je zato pritegnil izredno zanimanje ter je kljub težkim logično zgrajenim triurnim Izvajanjem vezal pozornost vseh poslušalcev. Vsakega učitelja zanima, kakšna naj bo vrsta sodobnega šolskega dela in s katerim načinom bo najlepše in nauspešnejše dosegel vzgojni smoter. Nikdar ne sme pozabiti dejstva, da niso celostni, strnjeni, kurzni, predmetni, koncentracijski, delovni ali pa kakršni koli pouk sam sebi namen In smoter, ampak so le vzgojnoizobra-ževalno sredstvo. Važno je pravilno razumevanje osnov modernega, strnjenega pouka, ki se mu pa ne sme delati sila s površnim prevzemanjem zgolj zunanjih oblik. Naše sodobne zahteve so, da bodi današnji človek usposobljen in vzgojen za celostno gledanje na svet in življenjske dogodke v nJem. Zato mora biti izhodišče, kriterij za pravilni izbor in zdravo omejitev učne snovi ne samo v duševnem živ« ljenju posameznika, ampak tudi v njegovem življenjskem okolju, kajti le ob pravilnem zajetju Živih in vzročno povezanih situacij okolja je zast guran uspeh šolskemu delu. Nade ljudstvo hoče v soli sodobne vzgoj-no-lzobraževalne smotre in enotno socialno usmerjenost šolstva. Za nas niso važne le zahteve vzgojnih teoretikov, ampak v Isti meri tudi zahteve, ljudskih zastopnikov. Junijska Številka »Orača« zahteva stmi-tev vseh ten mnogobrojnih »preučenih« predmetov in omejitev na osnovno izobrazbo. Zborovalci »Kmečke zveze« so zahtevali, naj ljudska šola oblikuje samostojnega, mislečega In Iniciativnega človeka in ne le nerazgibanega in pasivno sprejemajodeg-a človeka, ki bi le vdano čakal na pomoč od drugod. Te lepe ln pravilne zahteve bi naj razgibale tudi tkzv. šolnike, Delavstvo pričakuje zelo mnogo od šole, ki jo smatra za svojega pomočnika, ki naj daje ded to kar pričakuje ter jim na dragi strani ne jemlje osnovnih človeških pravic, t. j. svobode, proste rasti, življenjske in moralne usmerjenosti- Delavstvo kaže največ prijateljskih simpatij do šole, zaveda se njene* prave vrednosti. Učitelj naj po temeljitem poznavanju celote okolja, življenja, kulturnih in ekonomskih potreb dobe in posameznega otroka pride do jasnega spoznanja, da vodi in usmerja učenca Iz celote in po Individualni poti v celoto. Za učitelja je važno jasno in pravilno razumevanje duševne strukture otroka, ki ga naj kot njegov učitelj oblikuje in vzgaja. Poznati mora tudi njegove razvojne face. Vedeti mora, da je igra na otroka resnično življenje, dočlm dojema v prvih šolskih letih svet bolj zunanje in celostno. Za pravilno pomoč pri izbiri vrste pouka mora upoštevati tudi tipologijo, a ne kot nekaj absolutno danega. Na nižji šolski stopnji se otrok Izživlja v povesti in smotrni Igri in to na podlagi izkustev Iz ožje domačije. Na srednji stopnji razširi Interesno področje na celotno domovino ter le prihaja do kakovostne diferenciacije stvarne istinitosti. Na višji stopnji ljudske šole dojema celotne vtise, a jih kakovostno, vzročno-pogojno in na-MORM posledično diferencira. Spoznati bo- ce tudi strukturno vsebino posameznih učnih predmetov. Lažje dela, če izhaja is celote in se po dovršeni diferenciaciji zopet vrača v celoto. Učitelj se mora izven vseh dvomov z vso jasnostjo zavedati: kaj hoče doseči s poukom in zakaj in kako bo otKlelal obratovalno dobrino. Pri izbiri vrste in načina pouka mora izbrati s^ier, ki bo upoštevala življenje, otroka in snov samo. Smer dela bi se izražala v prirodnem zajetju kulturne dobrine, v pravem bogatenju doživljanja in doživetja, v pravilnem duševnem razvoju odgovarjajočem izrabljanju in zaposlitvi duševnih sil, z upoštevanjem vseh ovirajočih in vzpodbuja-ječih prilik, v bogatenju izkustev in delovnih tehnik in v vračanju v življenjski okvir, oblike ln vsebine. Strnjeni pouk se danes pojmuje v celostnem dojetju in v celostnem izživljanju ter tako ni popolnoma sprejemljivo za vse Šolske stopnjo, kajti na srednji in višji stopnji se že razvije otroška sposobnost predmetnega mišljenja. Tudi interesni krog si razširi po širini in globini. S tem raste zahteva diferenciacije tako iz mladinoslovnega in snovnega vidika. Predmetni pouk stavlja v današnjem njegovem razumevanju na otroke prevelike izolirane, snovne zahteve, nadalje zahteva od otrok velike duševne skoke iz enega kulturnega območja in strukture v drugo, pri tem daje več kvantitete v škodo kvalitete. Predmetni pouk nima običajno nobene zveze z življenjem, zahteva veliko moč koncentracije ter gre na škodo nujnega vživljanja In prilagoditve učencev delu in življenju ter nrav za prav spada v dobo otroške dozoritve kot predmetni delovni pouk. Koncentracijski pouk se opira na predmetni pouk in nosi vse njegove negativne strani. Koncentracija ni organsko povezana z izvorom in se zadovoljuje le z uvrščanjem, povezanjem ter spada v pozno puberteto. Naša odločitev je za celostno sodobno šolsko delo, ki je nujnost dannfinjegn časa, ker življenje samo sili učitelja, ki hoče doseči gotov učni In vzsrojni smoter, k upoštevanju duševne in telosne strukture ter nastrojrnjn otroka, življenjske in kidtume težnje ter končno tudi kulturno dobrino Ljubljana, 22. avgusta V tropičnih krajih traia deževna doba Ic po nekaj mesecev na leto, pri nas pa letos vse leto. Prejšnje mesece smo se pritoževali se skoraj brez pravega razloga nad slabim vremenom, kajti prava deževna doba se je začela šele zdaj. Pričakovali smo, da se bo v-eme izboljšalo vsaj za nekaj dni, ko je včeraj nehalo deževati po hudih nalivih v torok Naliv, ki se jc začel ponoči med ponedeljkom in torkom, se je zdel poletni, ker je med njim grmelo, toda v torek, ko je skoraj ves dan deževalo, se je zdelo, da se je začelo že jesensko deževje. Pravo jesensko deževje, kakršnega poznamo v Ljubljani navadno septembra in oktobra, se je pa začelo snoči ob 22. Deževalo je približno eno uto. nakar je nekaj časa nehalo, potem ie pa deževalo brez presledkov in ni nehalo niti dopoldne. Ra-rometer v Ljubljani ni bil tako nizko kakor davi že več mesecev. Zračni pritisk je bil davi v Ljubljani najnižji izmed vseh krajev, ki imajo vremenske postaje, v državi, znar>al ie 745 3 Ponoči pa ni deževalo samo v Ljubljani. Vse vremenske postaje poročajo o hudih nalivih Rekord so dosegli na Kumborju, kjer so namerili 56 mm padavin. V Ljubljen; je bilo do davi 23.8 mm dežja. V torek zjutraj m) namerili Beograd, 22. avg. AA. Angleška banka je po tukajšnjem britanskem poslaniku objavila, da je prepovedano vsako uvažanje efektivnih angleških funtov v Veliko Britanijo, kar pa se tiče novčanic v funtih šterlingih, ki se nahajajo v Jugoslaviji, pa veljajo naslednja navodila: 1) I>a bi sedanji lastniki efektivnih angleških novčanic v Jugoslaviji dobili priložnost, da jih vnovčijo, jih morajo najkasneje v četrtek 22. avgusta 1.1. izorčiti enemu izmed pooblaščenih denarnih zavodov. 2) Dobljene novčanice bodo pooblaščeni zavodi poslali svojemu korespondentu v Veliki Britaniji najkasneje do polnoči 22. avgusta 1.1. iz ene izmed poŠt v Jugoslaviji. Vsaka pošiljka mora imeti zraven pismo banke, ki je izvršila nakazilo, z navedbo, da predstavlja vsebina del ali pa skupno vsoto, ki je bila javljena z brzojavko, o kateri govori točka 3. Datum poštnega žiga velja kot dokaz, da je bila pošiljka pravočasno izročena. 3) Skupni znesek poslanh novčanic bodo zavodi brzojavno sporočili svojemu korespondentu v Veliki Britaniji najkasneje pred začetkom poslovanja na dan 23. avgusta t.l. 4) Novčanice bodo poslane na rlziko pošiljatelja. 5) Na ta način In v tem roku od pooblaščenih zavodov poslane novčanice bodo odobrene po sprejemu v Veliki Britaniji na račun zavoda, ki jih pošilja. 6) Pošiljk, ki bi navedenih pogojev ne Izpolnjevale, v Veliki Britaniji ne bodo sprejeli kot nakazilo. 7) Novčanic, ki bi jih posamezniki na kak drug način in ne skozi pooblaščene zavode poslali, v Veliki Britanji ne bodo odobrili za račune. 8) V primeru, da pooblaščeni zavodi ne bi Imeli korespondentov v Angliji ali pa iz drugih razlogov ne bi mogli izpolniti pogojev, o Katerih govore navedene točke, lahko pred potekom roka, o katerem se govori, to je ne kasneje kakor do pomoči 22. avgusta 1.1., dostavijo ali pošljejo po posti dobljene efektivne angleške funtne samo s svojo lastno zakonitostjo ln povezanostjo. Ob upoštevanju prirodne aktivnosti otrok mora učitelj znati najti najzrelejšo pedagoško situacijo in v njej mijbllinjo učno situacijo, zasidrano v pristnem doživljanju okolja, V šolskem delu mora biti neka resnost in napor ob primerni veseli živahnosti ter individualni postopek s posameznikom. Kot smoter pa smatramo do najvišje mere usposobljenega posameznika, ki se čuti za prostovoljnega člana celote. šolsko delo naj bo vsak dan zaradi prirodnih, pedagoških in psiholoških zahtev enotno. Druži naj se v tedenske delovne enete, ki naj tvorijo letni zaokroženi program. Vsako delo mora b!t: naerino. Za uspešno ln dovršeno kvalitetno delo so potrebne delovne faze: 1. postavitev delovnega cilja, 2. iskanje, zbiranje, urejevanje in pripravljanje delovnih sredstev. 3. izdelava delovnega načrta, 4. pregled, urejevanje in uporaba delovnih rezultatov. Te delovne faze niso stalne, niso niti smoter, nego Ie sredstvo. Vzgojni cilji se morajo v delu tiho ln mimogrede zajeti. Na strukturi družbe In njene kulture, na strukturi otroka, na strukturi snovi in končno na strnkturi dela bazira pravilno zajetje vz^ojno-izobraževalnega dela. Novost, ki je vzbudila pozornost je bilo, da se je predavatelj kot prvi pionir lotil tudi strukture učne snovi. Predmet je razdelil na sistem, funkcijo in vrednotenje. Sistem govori za predmetni pouk. Funkcija, ki nam knže .katere psihološke procese izziva učna snov. je sinteza loglcizma in psihologizma ter je na vrsto pouka indiferentna. Brez vrednotenja imamo le zgolj racionalizem, zato nam vrednotenje govori za življenjsko šolo celostnega pouka« Za svoja kvalitetna in logično dovršeni izvajana, ki so ves dopoldan zahtevala od navzočih poslušalcev resni duševni napor ter kot prcdporroj za razumevanje vseli podanih fiues vse i osnovno poznanje domače nedagoške literature je prejel predavatelj v znak iskrenega priznanja dolg in živahen aplavz ki se je ponavljal še med stvarno zajeto diskusijo. Nova volja do temeljitejšerra študija je prevzela marsikaterega poslušalca. Vse to bo pa v resnično korist šolstva. Sč znatno več dežja v LjuHiam kakor davi, 38.1 mm. Rekord bom«.' pa naibrž dos^ali danes. Pri nas ni nič izrednega, ko pnde v enem dnevu 20 do 2^ mm dežja, a registrirali so tudi že 46 mm dcž»a v enem samem dnevu. Vode so začele prccc; h'tr'- ntTSSCati :"e po deževju v torek Danes naglo narašča Ljubljanica pa tudi n eni primki so narasli že znatno nad normalo l^ea na Rar-ju je narasla žc meter nad norma'o. Doslej še ni bilo nevarnosti poplav na Barju, zdaj so pa vede narasle žc do roba struge in danes bodo najbrž že :ačcle prestopati bregove, Ljubljanica jc narasla na »Spici« od snoči za 62 cm nad normalo Na Fui n.ih Ljubljanica stalno narašča že več dni: 19. t. m. je bila 110 cm nad normalo 20., v torek, 130 cm, včeraj 135 cm in danes dopoldne že 150 cm. Sava je dopoldne tudi že začela nekoliko močneje naraščati. Ob 8.30 je bila v Tacnu pri Česnjcvi elektrarn: 40 cm nad normalo, ob 10. pa že pol metra. Ker je dopoldne iilo vprav v slapovih, je velika nevarnost, da bodo nalivom sledile poplave. Ni Be nobenih izgledov, da se bo vreme z boljšo !o in moramo že z zanesljivostjo računati s poplavami. novčanice ln sicer britanskemu poslaništvu V Beogradu. 9) Pooblaščeni zavodi, ki bodo dobljene novčanice dostavili britanskemu poslaništvu v Beogradu, bodo poslaništvu brzojavno sporočili skupni znesek poslanih novčanic isti dan, najkasneje pa pred začetkom poslovanja na dan 23. avgusta 1.1. 10) Tudi vsaka pošiljka novčanic, ki bo rine 23. avgusta poslana britanskemu poslaništvu, mora bit! prav tako opremljena s pismom pooblaščenega zavoda, ki nakazilo izvršuje, z navedbo, da predstavlja vsebina del ali pa skupni znesek, ki je bil javljen z brzojavko, o čemer govori točka 9. 11) Dobljene funte bo poslaništvo poslalo v Anglijo za poravnanje pokritje računov. Pošiljka bo šla na račun in riziko lastnika funtov. 12) Opozarjajo se lastniki efektivnih angleških funtov, da zgoraj omenjeni rok ne bo v nobenem primeru podaljšan. (Iz Narodne banke kr. Jugoslavije). KOLEDAR Danes: Četrtek, 22. avgusta: Timotej, Hipolit DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: zaprte Kino Sloga: zaprto Kino Union: Njih 7 in ona Kino Šiška: Kariera DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar, Vič — Tržaška cesta 48. V restavraciji — Petdeset par napitnine? Da ga le sram ni! Prava sreča, da ie dobil trd zrezek in postano kavo in da sem se pri računu zmotil za osem din v njegovo škodo. Egl t trdno ob Angliji Egipt bo stepil v vojno, če bo napadeno njegovo ozemlje Kairo. 22. avs. s. (Reuter) Egiptski parlament Je imel snoči pet urno tajno sejo, na kateri je razpravljal o splošnih smernicah esriptske politike. Pred sejo je izjavil min- predsednik Hasan Sabri paša. da nadaljuje Sedanja eeintska vlada zunanjo politiko prejšnje vlade ter da je odločena dovoliti AnalMi popolno uporabo mornariških in letalskih oporišč v Egiptu, kakor tndi prometnih zvez za aneleško vojsko. Po lajni seji parlamenta Je sprejel mhi. predsednik z*ro<:ai davi novinarje ter Jim izjavil, da Egr?pt siCer ne želi biti v slabih odnosa jih z nobeno državo, da na bo vstopil v vojno, če bi b;lo napadeno eciptsko ozemlje ali esiptska vojska. Kairo. 22. avg. s. (Reuter). Vrhovni poveljnik angleške voiske na Bližniem vzhodu general Wrell se je mudil nedavno v Angliji, kjer se ie posvetoval glede vo- angleškimi vojaškimi osebnostmi glede vojaških vprašani, ki se tičejo Bližnjega vzhoda. Včerai xxsrx>ldne 1e Sov ori 1 general Wavell svojim vojakom oo radiu. Izjavil ie med drugim, da se približuje sedania vojna svoji odločilni obratni točki, We-vell ie izrazil prepričanje v angleško zmago, prioomnil na ie. da delo ne bo lahko in da bo pot do zmage še dolga. Wavell je tudi de i al. da Dolajcaio merodami krogi v Londonu na obrambo aneležklh posesti na Bližnjem vzhodu nrav tako važnost kakor na obrambo Anglije. Vichy, 21. avg. AA. (Hava*) IzvrSena je bila nova organizacija državnega sveta v Franciji. Državni svet je razdeljen v pet oddelkov, izmed katerih je en oddelek zakonodajen. Zahvala Vsem, ki ste nam ob smrti našega ljubega soproga, očka itd., gospoda Baznika Ivana lajšali bolečine, nam izrazili sožalje in na katerikoli način stali ob strani v teh težkih trenutkih, naša iskrena zahvala. Žalujoča rodbina Baznifc vrčcrapii]i letalski napadi fcisacžen-itvena siemški letalski napadi so ponehali Vod© naglo naraščajo če ne bo kmalu nehalo deževati, nastopijo poplave Prepoved uvoza novčanic v angleških ftantih v Veliko Britanijo štev. |Q| »SLOVENSKI N ARODi, Četrtek, «. avgusta 1*40. Stran S DNEVNE VESTI —- Minister đr. Anđres povabljen na dunajski vel esejem. Včeraj je sprejel trgovinski minister dr. Andres v svoiem kabinetu zastopnika dunajskega velesejma Heinricha Pfanonstiela. ki ie izročil ministru povabilo uprave dunajskega velcsei-ma. naj se udeleži nieeove svečane otvoritve. — Važna konferenca ministrov. V narodni skupščini je bila včeraj dopoldne in popoidne važna konferenca ministrov, ki ji je predsedoval podpredsednik vlade dr. Maček. Prisostvovali so ji pa tudi po moč-nk trgovinskega ministra Savo Obradovič ravnatelj Prizada dr. Toth, ravnatelj ravnateljstva za prehrano dr. Coeić in rektor visoke kcmcrcionalne lole dr. Jovan ovi č. Obravnavala so se važna vprašanja v zvezi s prehrano prebivalstva in ureditvi razmer na našem tržišču. — Pred ot-enim zborom JUL'. Med uči-teljsrtvcm vlada veliko zanimanje za letošnji občni zbor JUU, ki ni mogel biti sklican v avgustu, kakor druga leta. V maju in juniju so bila vsa zborovanja prepovedana. Tako se nista imeli občnih zborov sekciji Ljubljana in Niš, pa tudi beograjska ne. Ljubljanska in niška sekcija sk!i-četa v kratkem občna zbora, tako da bo lahko občni zi>or JUU v začetku oktobra — Slaba sadna letina v vsej drža \ i Kmetijsko ministrstvo zbira podatke o letošnji letini. Pšenice bomo pridelali za 40 • ■ mani kakor lani. Po podatkih, ki jih je zbralo ministrstvo, bo tudi sadna letina letos slaba. Sliv bomo pridelali samo okroe lo.OOO vasronov. medtem ko smo jih lani imeli okrog SO.000. Pridelek jabolk, za katera prihaja v poštev zlasti Slovenija, bo letos za polovico manjši od lanskesra. Tudi vinska letina ne obeta posebno dobro. Položaj se pa utegne še znatno poslabšati, če ne bo nehalo deževati. Dežuje namreč po vsej državi in ponekod imajo še hujše nalive kakor v Sloveniji. — Reorganizacija avtor*kejra društva. V Beograd je odpotoval v torek zvečer Iz Zagreba narodni poslanec Mita Dimitrije-vić. ko se *e kot delegat beograjske skupine Združenja j u gos I o venskih dramskih avtorjev (UJDA) mjidil v Zagrebu v zadevi preureditve tega avtorskega društva. V Zagrebu se je sestal z zagrebškimi in ljubljanskimi delegati. S tem se je pričela likvidacija UJDE. Na področju banovine Hrvatske začne delovati hrvatsko avtorsko društvo, v Beogradu in Ljubljani pa tudi posebno avtorsko društvo za Srbijo odnosno Slovenijo. — 10.000 pitanih prašičev bomo izvozili v Italijo. V Nemčijo gre vsak teden iz naše države 3000 pitanih prašičev, v Ceško-moravski protektorat na 1000, toda ta teden pojde v Ccškomoravski protektorat zadnja pošiljka naših prašičev. Prihodnji teden začnemo izvažati prašiče tudi v Italijo na temelju nove trgovinske pogodbe, po kateri bomo izvozili v Palijo v treh mesecih 10.000 pitanih prašičev ali povprečno 2000 na ted^n. V drugI polovici avgusta in septembra bomo izvozili v Nemčijo 25 vagonov masti, 25 vagonov slanine in 25 vagonov svežega mesa, v Italijo pa do 15. septembra 50 vagonov masti in slanine. — Maksimiranje cen v zagrebških gostilnah in restavracijah. Odbor za pobijanje draginje v Zagrebu je določil najvišje cene po gostilnah in restavracijah za tako imenovani meščanski obed in meščansko večerjo. Restavracije so razdeljene v dve, gostilne pa v tri skupine. V restavraciji prve skupine stane obed 18 din, večerja pa 14 din, v restavraciji druge skupine obed 15 din. večerja 12 din. v gostilnah prve skupine obed 13 din. večerja 10 din, v gostilnah druge skupine obed 12 din, večerja S din, v gostilnah tretje skupine obed 8 din. večerja pa 6 din. — Izvoz nadega h^sa v ftpanljo. V Šibenik je prispel bivši španski minister Gar-zio Vajajo. Njegov prihod je v zvezi z izvozom našega lesa v Španijo. V šibeniškem pristanišču stoji že več dni španski trgovski parnik - Generalite«, ki odpelje prvo pošiljko našega lesa v Španijo. — Tujskoprometna razstava na Ljubljanskem velo&ejmu. Prav zanimiva bo na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani tujskoprometna razstava, ki jo priredita v bivšem »Češkem paviljonu« obe slovenski tujskoprometni zvezi v Ljubljani in Mariboru. Glavno delo teh zvez obstoji v propagandi za obisk slovenskih krajev, zato izrabita vsako priliko, ki se jima nudi in ki ima izglede, da bo pri publiki uspešna in jc vabila. Ljubljanski velesejem privabi k vsaki svoji prireditvi veliko število posetnikov iz vse države. Zato je pa tudi za propagando, ki jo vrSita obe Tujskopro-metni zvezi, Ljubljanski velesejem izredno ugoden. >češki paviljona, ki leži nasproti glavnemu vhodu, bo s svojim napisom ^Slovenija* že od daleč vabil posetnike. V paviljonu bo v glavnem razstavljen slikovni material, ki ga bodo na nekaterih mestih krasile zanimive folklorne zbirke Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. Takoj nasproti vhoda bo pozdravila posetnike 3 m visoka fotografija Jalovca. Levo in desno od njega bosta nameščeni 2 veliki sliki slovenskih narodnih noš. Posebni oddelki na stenah bodo posvečeni vodilnim slovenskim zdraviliščem in letoviščem. Na ostalem razpoložljivem prostoru bodo pa nameščene fotografije raznih tujskoprometnih krajev, v pestrem razporedu bodo razstavljene fotografije planinskih predelov, zelenega Pohorja, dolenjskega sredogorja, Gorenjske, Dolenjske in Bele Krajine. — Slovenska kovinska Industrija sloni na zdravi tradiciji. Četudi je prebolela že dosti udarcev, se iz leta v leto bolj razvija. Z vso požrtvovalnostjo, žilavostjo in neo-mahljivostjo se izpopolnjuje v vseh svojih panogah. Na Ljubljanskem velesejmu od 31. avgusta do 9. septembra bo razstavila voje izdelke. Le naj si jih vsakdo ogleda in ponosen bo na napredek in ga vesel. — Pojasnilo k poročilu o zagnan ju v Dravljah. V petek 16. t. m. smo objavili v obliki običajnega poročevalskega kramljanja napisano poročilo o živahnem žeg-nanju v Dravljah. kjer se je zbralo več tisoč ljudi. Pisec poročila omenja tudi točenje piva na prostem in pravi, da so vrčke spla kovali v škafu mastne vode. Tako hudo seveda ni bilo iu kdor pozna razmere ob takih prilikah bo itak vedel, da tu ne gre za vprašanje snage ali nesnage v naših gostilnah na deželi, o katerih -je itak znano, da so snažne in da gostilničarji strogo pazijo na higieno. Kjer s« pa zbere toliko ljudi, kakor se jih je na žegnanju v Dravljah, je neizogibno, da morajo točiti pivo na prostem in da nI mogoče za vsak vrček prinesti poseban J škaf sveže vode. če pa izplakujemo v ška- | fu vode le nekaj vrčkov, m nabere na vodi nekaj pen. kar pa ie ne pomeni, da bi mogli govoriti v takem primeru o nesnagi ali celo o kugi. Pisec članka je pač rabil izraz, ki ga ne smemo jemati doslovno, gotovo pa ni mislil s tem škodovati ugledu naših podeželskih gostilničarjev, ki jim tudi glede snage in čistoče ni mogoče ničesar očitati. — Cbristofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska c 15. (Telefon* 43-12). Prijave novih učencev in učenk za šolsko leto 1940,41 se že sprejemajo pismeno ali osebno v pisarni. Ravnateljstvo je Izdalo za Enoletni trgovski tečaj (pravica javnosti) nove ilustrirane pro»p^ktet ki jih posije na željo vsakomur brezplačno. Interesenti pišite po prospekt ln šolsko izvestje. (—) — Iz Legije koroških borcev. Glavni odbor Legije koroških borcev v Ljubljani poziva vse svoje člane, ki še niso vložili prijave za podelitev Spominske kolajne na borbe za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije, da to store brez odlašanja, na vsak način pa do 15. septembra, ker bi po tem roku jSriiav ne mogli pravočasno dostaviti komisiji za podelitev kolajne. Ponovno opozarjamo, da morajo biti prijave točno popolnjene in opremljene s potrebnimi dokazili, to je prepisi vojaških listin iz tedanje dobe, če je iz njih razvidna doba, prebita na bojišču in pa na vsak način zaprisegi dveh bivših so borcev ali neposrednih poveljnikov. Članstvo, organizirano v krajevnih organizacijah, prejme točna navodila pri svojih društvenih upravah. Vse doslej vložene prijave so vzete v postopek. Precej prijavljencev je bilo upoštevanih pri ukazu dne 28. junija, ostali pa bodo odlikovani z ukazom dne 6. septembra in 1. decembra. — Brezmesnih dni ni za vse one, ki se bavi jo z rejo malih živali, kajti v dneh, ko ni naprodaj drugega mesa, prihaja na mizo pečen kunec ali pišče v papriki, pozimi pa izdatna kokošja juha. Reja malih živali postaja v s- bolj zapoved današnjega časa. Nedvomno pa se bližajo še težavnejsi časi, ko bo reja malih živali še vsebolj važna, pomembna in naravnost odločilna za obstoj marsikatere družine. Oskrbite se z malimi živalmi vsi, ki imate količkaj možnosti. O vsem tem boste našli dovolj zgledov in nasvetov na razstavi Društva rejcev malih živali, ki bo na jesenskem Ljubljanskem velesejmu od 31. avgusta do 9. septembra. — Ratoče-PIanlca. Ob fietrti obletnici posvečenja Marijine cerkvice v Planici bo v nedeljo 25. ob 10. služba božja v tem ljubkem planinskem svetišču. Planica in njene gore so konec avgusta najlepše. Ljubitelji planin, prisrčno vabljeni! — Podružnica SPD v Ratečah-Planici. — žetev- v Bački je bila boljša kakor so pričakovali. Sodijo, da je bilo v Bački pridelano na oral 7 do 8 metrskih stotov pšenice ter da je bila žetev precej boljša kr kor v Banatu in Sremu. Računajo, da je vnašal povprečno pridelek na oral 6 metrskih stotov v državi ter da je bilo pridelane skupno 18 milijonov stotov pšenice. Letna poraba v vsej državi znaša okrog 22 milijonov stotov pšenice, a zaloge lanske pšenice se znašajo okrog 2 milijona stotov. Po teh cenitvah bi torej primanjkovalo samo okrog- 2 milijona stotov pšenice do nove setve. Ce bi moko tipizirali in uvedli enotno vrsto kruha iz mešane moke. bi nam pšenice ne bilo treba uvažati. Potrebno bi pa bilo racionira-nje porabe, da bi preprečili spekulacije 9 pšenico in moko. — Podražitev govejih ko$. zadnje čase so se v nekaterih naših krajih zopet začele podrazevati surove goveje kože. Doslej so bile cene nekaj časa stalne. Podražitev si razlagajo s tem, da je zaradi uvedbe brezmesnih dni mnego manjši zakol goveje živine in zato znatno manj kož naprodaj. — Ponovno podražitev železa? Glasilo železarskih podjetij >^Jugosl. Gvoždjar« napoveduje ponovno podražitev železa, češ da so se zvišale delavske mezde in podražili železniški prevozni stroški, železo se bo baje podražilo že ob koncu tega meseca za 8 odstotkov. — Zmanjšan obtok bankovcev. Po dolgih mesecih se je začel denarni obtok zmanjševati. V zadnji četrtini prejšnjega meseca se je obtok bankovcev še povečal za 176 milijonov din, po poročilu Narodne banke za prvi teden avgusta se je pa zmanjšal za 57.5 milijona din in po zadnjem poročilu od 15. t. m. še za 73 mi-milijonov din na 12.048.600.000 din. — podjetja ne b»db m°gla svobodno opuščati °biPuch« trgovcu Josipu Ogrincu. — Izpred Majcnove kavarne na Tvrsevi cesti pa je tat odpeljal 1000 din vredno, črno pleskano kolo, znamke >Durkopp< Ivanu Pippu. —lj Aretirana tatica. Včeraj je bila nekje v mestu izsledena in aretirana 24letna I Francoski veleHlm Edvard VII. in njegova doba V glavnih vlogah Viktor Franc en. Gaby Morley, Charl Pierre Willm in drugi I poznani francoski igralci j j Predstave ob 16^ 19. in 21. uri._KINO UNION, teL 22-21 j ■■■■■■(■■■■■■■■■■^^^^■■■■■■^Bi^HB Na-Na - Tyrseva 12 ■ išče blagajničarko Nastop takoj. Informacije istotam Ivana Lavričeva, bivša služkinja, doma nekje v Zasavju, ki se že nekaj časa peča s tajno prostitucijo. Nedavno si je poiskala nekega kavalirja, ki so je vzel v svoje stanovanje, ponoči je pa odšla in prijatelju ukradla nekaj denarja, povrh pa še dva ključa od stanovanja. Najbrž ga je hotela kasneje spet obiskati, toda v njegovi odsotnosti, da bi mu ie kaj ukradla. Ključe pa je v zadregi porabila dingače, šla je na trg, kjer jih je vrinila nekemu mlademu prodajalcu borovnic pod pretvezo, da mora v bližnjo trgovino. Fantič ji je na njeno prošnjo posodil 30 din, ves izkupiček za borovnice, nakar jo je Lav riče va ubrala čez Grad tn izginila. Lavričeve. ki je že znana tatica in sleparka, bodo izročili sodišču. —lj ZasIedovan tat. Rajko Dobrota in Pavel V ran kar sta prijavila, da jima je nekdo ukradel iz kabine v kopališču 3>Iliriječ sive nizke čevlje, sive nogavice, tem-norjave modre hlače, belo srajco, malo rjavo denarnico, v kateri je bilo 90 din, očala s kavčugastim okvirom in nekaj drugih malenkosti v skupni vrednosti 1500 din. Kot vlomilca zasledujejo okrog 301etncga neznanca, suhe postave, temnega obraza, kostanjevih las, ki ima na levi roki tetovirane znake. —lj Danes češpljevi cmoki* Daj-Dam. —lj V pijanosti se je obvezal z nožem. Snoči so spravili v bolnico 311etnega delavca Petra S., stanujočega v Pokopališki ulici v Mostah. S. se je snoči vrnil vinjen domov, kjer je pograbil nož in se močno obrezal na vratu ter na nogah. —lj podporno đruštv-, železniških uslužbencev hi upokojencev v Ljubljani bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 25. avgusta 1940 ob 8. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. ŠAH XI. kolo celjskega turnirja Celje. 22. avgusta Snoči je bilo odigrano XI kolo šahovskega turnirja za prvenstvo Jugoslavije. Gottlieb in Dragic sta igrala francosko partijo. Pozicija je bila izenačena, zaradi napake pa je Drašič izgubil kmeta Gottlieb je pozneje no lepo skriti kombinaciji grozil Drašicu z matom. Drašiću je tudi pretila izguba dame ali f':ure Tepa ni mogel preprečiti in se vda i. Savič* ie proti šmigovcu i^ral Rettijev sistem Smip^vc je v 15 potezi ponudil Soviču figuro, ki je pa ta ni vzel. Savić si je osvojil kmeta kar pa ni bilo zadosti za zmago. Igralca sta se nato sporazumela za remis. Pavlović in GraScr sta igrala damski gambit. Nastala je odprta igra. Grašer je irrui že dobro pozicijo, pozneje pa je izgubi1 kmeta. Pavlović je po lepem manevriranju osvojil še tri kmete, s katerimi je skora; prodrl, nakar se je Graser vdal. Mlinar in Medan sta igrala Rogozinovo varianto damskega gambita. V izenačeni poziciji sta po zamenjavi figur v 15. potezi remiz ra*a. Majsto- rovič in Mi^ura sta igra'a sicilijanko. Maj-storovič je roširal na damski krilo, Mišu-ra pa jc začel napadati na B liniji. Da ubrani napad, je Majstorovih dal danio za dva stolpa, v nadaljevanju p uspehi so bili minuic leto prav zadovoljivi, izmed 15 učenk je dobilo — ob strogem ren*ovanju — Štiri ocDJfino. sedem prav dol ro oceno. ena učenka ni bila redo-vana. E*asi ravno je šol; namenjena v prvi vi-st: hčeram iz gostinskih krogov, jo že iz početka posečajo tud; dekleta drugih stanov. V tem letu je bilo 9 gojenk. ki so hčerka imejiteljev gostinskir-in restavracijskih >bratov. 4 pose-tnikov, er.3 privatnega nameščenca in stiijalca. Ob zaključku slovesnosti so izrazile učenke svojim učiteljicam iskreno hvaležnost, ker so se zavedale, da so v primeroma kratki učni dobi — 10 mesecev — mco^o in vsestransko pri iobile na izobrazbi. Imajo sedaj solidno in temeljito podlago za pripravljanje finejših in preprostih jedi. Domača, srbska in dunajska kuhinja so se tekom leta lepo vrstile. Srbska kuhinja, ki je zelo okusna — četudi dražja se je Slovencem že tako priljubila, da io morajo učrnke te šole tudi poznnti. Dunajska, ki slovi po celem svetu, jim je postala kar domača. Kranjske spe-cialitete, kakrr so žganci. štruklji zelje potice itd., znajo izvrstno pripraviti. Vadilo so se kuhati za velike množino, a tudi za đve ali eno osebo, za razvajene in bolne že!o<1ce in za z, rave, ki so zadovoljni s preprosto hrano. Pripravljene so torej za sedem tolstih in 7 suhih let. Izmed vseh predmetom zanima dekleta navadno najbolj kuha. Toda šola polaga veliko vr žnnst na to. da se nauče tudi lepo in pi kupno postreči. Koliko so se že tujei in domačini pritoževali radi neprimerne postrežbe. Nasa dekletn strežejo najprej skupen obed, na v don in boljši z goiii. ki se jih povab: \.-ak četrtek proti mali odškodnini za obed. Takrat okrase mizo času primerno ter ^režejo tudi vino in slatino, črno aH turško kavo. Pozneje se uče vzorno streći s rjorcijaini tako, kakor je treba streči v gostilni in letovisčar-jem, mali družbi 3—4 oeeb. V drugem polletju vadijo tudi strežbo navadnega in popolnega zajtrka, predjužnika in skupne popoldanske južine — vse z navodili strokovnjaka, restavraterja. g. M. K rab a. Veliko vaje si pridobe v praktičnem gospodinjstvu : ob sredah in sobotah nakupujejo na trgu pod vodstvom izkušene gospodinje, proti koncu šolskega leta pa tudi že same; po obedu so skoraj vse zaposlene v kuhinji in pomivalnici. druge pospravljajo obednico. perejo in likajo. Perilo za solo in internat se pere vsak teden in sicer pereta dve učenk' in gospodinjska pomočnica: perilo zakrpa in zašije tretja gojenka. Dekleta pospravljajo same spalnico, opravljajo sobotna gospodinjska dela v celi hiši. obdelujejo tudi mali zelenjadni vrt in se jim zato ob takem delu nedeljski počitek prav prileze, ki ga tudi zaslužijo. Da se morajo med tednom res pridno zavrteti, bo vsak priznal, ako mu povemo, da je imela šola in internat za 20 oseb eno samo gospodinjsko pomočnico. Absolventke rade priznavajo, da se niso lahko privadile bolj težkemu gospodinjskemu delu. zlasti one. ki niso nile tega vajene doma. Razvajenke, ki nočejo vsega delati, pa upravi tel jstvo po kratkem času odslovi, ker bi kvarno vplivale na gojenke. Teoretični predmeti, ki se tesno naslanjajo na praktično gospodinjsko delo in ga vsestransko osvetljujejo, so: nauk o prehrani in živilih, gospodinjstvo; kletarstvo, mlekarstvo, zelenjadarstvo; računstvo s kalkulacijo, poslovno spi s je, knjigovodstvo za navadno gospodinjstvo in za gostinske obrate: postrežba gostov doma in v gostinskem obratu. Tudi nemščina se poučuje v dveh oddelkih, za začetnice seveda posebej. O zdravstvu in negi dojenčkov predava zdravnica, praktične vaje pa imajo gojenke v »Domu kraljice Marije«. Bola je združena z internatom, ki ga vodi ljubezniva upraviteljica, katera prav materinsko skrbi za mlada dekleta, jim daje nasvete za življenje, lepo vedenje *n samozavestno nastopanje v družbi. Ker ima mnogo smisla za težnje in želje mladine in do.olj humorja, je življenje v našem internatu prav razgibano. n. Iz skromnih začetkov se je gospodinjska šola na Privozu razvila v teku petih let v vseh krogih priznano praktično *n ne drago strokovno šolo. Zato opozarjamo nanjo starše, ki bi radi vpisali svoje hčere v to šolo. a jih morda moti naslov »za gostinske gospodinje« in mislijo, da ne sprejemamo drugih kakor dekleta iz gostinskih krogov, ali pa celo mislijo, da kuhamo pri nas le gulaš, vampe, jetrca itd. Res je šola namenjena v prvi vrsti bodočim gospodinjam, ki bodo vodile gostinske obrate v manjših letoviščih ali onim, ki bodo iskale take službe, ker nas je vodila ob ustanovitvi predvsem želja da se sčasoma s to strokovno šolo vsestransko izboljšajo naša slovenska gostišča, Ker pa je letos tudi v manjših letoviščih slaba sezija in vsa mesta morda ne bodo zasedena od gostinskih hčera ali nevest, vabimo dekleta vseh stanov, saj bo pridobljeno znanje vsaka pozneje uporabila po svojih razmerah, ker je osnova za gospodinjstvo vedno ista. šola začne 1. oktobra. Vse informacije in prospekt dale Iz prijaznosti v avgustu pisarna »Združenja gostinskih podjetij« v Ljubljani. Aleksandrova 2-1 Vpisovanje bo v septembru vsako sredo in soboto med 10. in 12. uro na Privozu št. 11. pot Slleteega Največje letalo sveta tehta 40.000 kg in leta kljub vojni in Evropo V nekem portugalskem pristanišču se spušča ob doiočenem času na morje ogromen hidropian, največje letalo sveta »Boeing 314*. Ni še dolgo tega, ko so veljale ladje za najzanesljivejšo zve^o med Ameriko in Evropo. Zdaj je prevzelo to vlogo letalo, ki mu ne morejo do živega niti podmornfce. 2e nad leto dni je v službi niti podmornice. 2e nad leto dn je v službi ameriške zrakoplovne družbe Pan American Airways letalo »Clipper Boeing 314«. Kakor rečeno, je največje letalo sveta in v njem je prostora za največ potnikov in tovora, kar jih more nositi letalo preko Atlantika in Pacifika. Dve leti so gradili to orjaško letalo, potlej so ga pa temeljito preizkusili v dviganju, letenju in spuščanju, sele ko so letalo tudi temeljito pregledali, je dobilo dovoljenje, da sme letati čez ocean. V Ameriki nameravajo zgraditi še pet takih zračnih orjakov. Tudi posadko so zelo skrbno izbrali. Orjaško letalo tehta 40.000 kg, zgrajeno je v dveh nadstropjih, ki sta zvezani med seboj s stopnicami. V letalu je 18 prostorov, razen tega pa Še štirje prostori za motorje, v katere se pride skozi krila. Letalo je dolgo 30 in 8.50 m. Cez krila je široko 48 m. Čez dan ima v njem prostora 74 potnikov, ponoči pa 40. kajti potniki v letalu lahko tudi spe. Posadka Šteje osem mož. Razen potnikov lahko vzame letalo s seboj 5000 kg pošte in eks-presnega blaga. S 40 potniki znaša akcijski radij 6000 km, največja hitrost pa okrog 300 km na uro. širina tega zračnega orjaka je enaka celemu bloku hiš. njegov trup pa hiši. ki ima pet sob. Bencina nosi s seboj toliko, da bi lahko srednji avto prevozil z njim dva in polkrat pot okrog sveta. Letalo ima štiri motorje, ki razvijajo dvakrat toliko energije kakor moderna ogromna lokomotiva. Dva motorja zadostujeta, da držita letalo v zraku. Dva motorja se lahko med poletom pokvarita, pa vendar doseže letalo svoj cilj. Orjaško letalo je izdelano iz 50 tisoč sestavnih delov. E'ektrični vodi v njem so dolgi 18 km. Potniški prostori so razdeljeni v kabine po 10 mest. V sredini je večji prostor, ki služi za obednico. V kabinah so udobni naslanjači, ki se ponoći spremene v postelje. Garderobe za gospodo in dame so zelo prostorne, v njih je hladna in topla voda. zrcala, naslanjači in druge udobnosti kakor na velikem oceanskem parniku. Ves potniški krov in poveljniška Kabina sta dobro izolirana od brnenja motorjev, tako da ga potniki niti nc slišijo. Letalo je zgrajeno iz kovine in ima aerodinamično obliko Lev Trocki žrtev atentata Kratek življenjepis izgnanega prvaka boljši viške revolucije v Rusiji Že včeraj smo kratko poročali o atentatu na prvaka ruske boljševiške revolucije Leva Trockega Francoski komunist Jaques Monard ga je v Mexico City napadel in pobil s kladivom. Po najnovejših vesteh je Trocki posledicam napada podlegel. oeraca — na vrv Javna obtežba naših žalostnih soči&l&ih razmer Maribor, 21. avgusta V Maribora vidimo % zadnjem "\isu tudi po najbolj prometnih ulicah Čedalje več pok večen ih in v cunje oblečenihpostav, ki so ie še po obrazu deloma podobne — človeku, po božji podobi ustvarjenemu. Izmed sto ijudi., ki gredo mimo. .se komaj eden ozre šc s pomilovanjem, devet z nevoljo, da sc kaj takega sploh pusti na ulico, a vseh 00 drugih tire tako s prezirom mimo. kot bi tako revi>če sploh nc eksisti ralo na tem svetu. Naknadno opozorjeni pravijo, da vsa ta berači ja spada na — deželo, tam se za silo že šc kako preživi. Po skednjih, v hlevih ali kjerkoli pod kakšno streho sc lahko spi, za preži vež pa sc dobi skoro pri vsaki hiši Kadar in koder ie dovolj sadja, je tudi samo to dobro za take nebodijihtreba. Na tem površnem primeru imamo glavne U ;'.>.:■.' največjega ^ mirnega problema: Preskrba onemoglih — torej javnu oskrb nišnicnf Kako ie s takimi reveži tudi. oziroma baš na deželi, to ve le tisti, ki šc ni pozabi!, da je od tam doma m ki v tem pogledu (glede preskrbe revežev) še danes na deželi srečuje tiste zglede kakor jih je videl pred pol stoletjem Medtem je bil tudi pri nas izdan dobro izdelan zakon o preskrbi javnih reve/ev, o zgradnjah oskrb-nišnic in sličnih ustanov pri vsak' občini in kjer to ni izvedljivo, v vsakem okraju kjer sc v ta namen zdruii več krajevnih občin. Toda. kako je z vsem tem v resnici, naj pove izmed tolikih, tale posebno žalosten primer iz najnovejšega časa. Dne 1° t. m. je hčerka župana Napot-nika v TopoBici v Slov. Gradcu zapazila na očetovem kozolcu na vrvi viseti neznanca. Vsa prestrašena jc poklicala očeta, ki je takoj prišel pog'edat. Že sam je sprevidel, tla tu ni nobene pomoči več; smrt je morala že davno prej nastopiti. To je dognal kmalu nau,- pozvani sodm ov"'ed. V obeSencM 5^0 spoznali 81 let starcua berača Franca Kotnika, rojenega v Belih Vodah, pristojnega baš v to občino kjer si je sam poiskal svoj konec Poiskal si ga ie, ker se jc bolehen in san. sebi nadiežen že naveličal človeka ponižujočega beračenja od hiše do hiše. In obupal je tudi nad dolžnostjo slojih dveh otrok Pn njem so namreč našli nasiev n egovegfl sina in hčere Marice. Kakor vse kaže. sta oba pozabila na svoiega očeta Poleg tega naslova so pri pokoiniku našli delavsk.j knjižico in ker je bil pobožen, tudi rožni venec . Banovinski zdravnik "dr. Korun iz So-štania jc ugotovil da «e rc\cž umrl od skrajne obupanosti — tore i da ne gre za kak zločin. Pokopali s*, ga danes* 21. avgusta v Šoštanju Koliko Kotnikov iz Topolšice imamo še v dravski banovini, kjer že davno ne bi smelo biti niti ene^a več! Vichy Svetovno znano letovišče mesto Vichv. ležeče kakih 50 km od Clermont Ferranda ie četrto meMo. v katerem se ie nastanila francoska vlada do odhodu iz Pariza Ko ie maršal Petain s svoiimi ministri in ogromnim štabom uradnikov ministrstev in centralnih uradov zapustil Bordeaux in se preselil v Clermont Ferrand. na križišč0 važnih železnic Pariš—Lvon in Bordeaux— Nimes se ie kmalu Dokazalo, da bo tudi mesto neprikladno ker nima DTirnernih poslopij za ooedina ministrstva Vichv Šte-ie komaj 25.000 prebivalcev. Clermont Ferrand na nad 100 000 Zato se ie Peta;-nova vlada odločila za bližnii Vichv. kjer ie dovoli velikih dosIodii sni o finskem prometu in o letoviščariih letos v Franciji niti tovora ni. Vichv leži sredi slikovite nok ajine Nekoč ie bilo to industrijsko mestece kier je bilo neka i železarn. Slovelo ie rja že takrat po svojih znamenitih kooelih in gorskih vrelcih. Le te so spoznali Rimljani, v srednjem veku ie na zapadlo to zdravilišče pozabi. Vichv-les-Bains je drugič odkrila vrstnica Ludvika XIV. Madame de Se vi sne. ki se ie tu zdravila, in opisala Vichv v svojih slovečih pismih. V zadnjih 200 letih se ie razvil Vichv v eno prvih francoskih zdraviliških in letoviških mest. Nieeova slava ie šla do vsem svetu Tejza oa niso rx)vzročili samo radioaktivni in eorski vrelci, temveč v prvi vrsti spretna politika zdraviliške uprave, ki je naparvila s krasnirni poslooii in splošno modernizacijo iz Vichvia središče bogatih snobov iz vseh kraiev sveta Kakih 12 ogromnih zdraviliških domov, mnogo modernih hotelov, penzijonov in kazin. skozi katere ie Šlo vsako leto blizu 200.000 go-stov. zavzema zda i za svoje potrebe francoska vlada. Le tako ie bilo moeoče združiti v enem mestu vse centralne urade, ki iih pctrebuie vlada za upravljanie nezasedenega ozemlja. Leib Bronstein, kakor se je Trocki prvotno pisal, je bil rojen 25. oktobra 1879 kot sin židovskega veleposestnika v neki vasi pri Nikola je vu na Ukrajini. Po dovršeni srednji šoli v Odesi in Nikolajevu se je že leta 1896 začel ogrevati za revolucionarne ideje in posegati v politično življenje. Dve leti pozneje je bil kot član tajne revolucionarne organizacije aretiran in izgnan v l ' -tlestni pogrebni za vod Občina LJubljana Zahvala. Vsem, ki ste nam lajšali gorje ob izgubi našega ata, gospoda Josipa Pretnarja naša prisrčna zahvala. Masa zadušnica se bo darovala v farni cerkvi sv. v petek, dne 23. avgusta 1940 ob %7. uri zjutraj. Frančiška v Šiški ljubljana, dne 19. avgusta 1940 Žalujoči sinovi in ostalo sorodstvo Sibirijo, kjer si je leta 1002 prvič nadel ime Trocki. S ponarejenimi dokumenti je pobegnil preko Galicije na Dunaj, pozneje pa v Pariz, kjer se je poročil s študentko Se dovo. Pozneje se je vrnil v Rusijo, kier n > ga pa znova aretirali in izgnali v Sibirijo Toda zopet je pobegnil in se naselil na Dunaju. V začetku svetovne vojne jc krenil v Pariz. Toda francoske oblasti so ga zaradi revolucionarnega delovanja izgnale, ker i»a niti v Švici niti v Španiji niso hoteli sprejeti, je odpotoval v Ameriko. Po padcu ca-rizma se je v marcu 1917 hotel vrniti v do movino. Toda Angleži so sc bali za svoje interese v Rusiji in so ga internirali. Slednjič se |e pa le vrnil v Rusijo m pomagal Leninu strmoglaviti v novembru 1917 me ščansko revolucionarno vlado Kerenskeaa. Postal je ljudski komisar za zunanje zadeve, in kot tak je začel mirovna pogajanja z Nemčijo. Z Leninovo politiko pa Trojki ni bil zadovoljen. Okrog sebe jc zbral skupino revolucionarnih prvakov, med niimi Kameneva, Zinovjcva, Petak ova in Sokoi-nikova. Lota 1928 je biil izključen iz rus^c komunistične stranke in izgnan na mejo Turkestana in Kitajske Zaradi proth-evo* lucionarnega delovanja je bil leta 1929 izgnan v Turčijo. Pričelo se je njegovo burno življenje v izgnanstvu. Povsod so sc ga oblasti otepale, iz vsake države, kamor sc je zatekel, so ga končno izgnali in tako ca je slednjič zanesla usoda v Mehiko, kier je zaključili svojo burno življenjsko pot. Trocki si je pa vendarle pridobil za rusko boljševiško revolucijo mnogo zaslug, zlasti na polju organizacije rdeče armade. Bil je eden najenergičnejših bn'js«. viških prvakov. Toda nemirna kri mu ni dala miru. Hodil je svoja pota, sanjal neprestano o svetovni socialni revoluciji in te sanic so ga napotile, da se jc idejno ločil od oficidlnega vodstva ruske komunistične stranke in sovjetske Rusije. Zato tudi nikjer ni bil dobrodošel, povsod, kamor se ie zatekel, so mu na pritisk sovjetskega diplomatskega zastopstva namignili, naj čimprej izgine drugam. Bil je pravi Ahasver r.a^ih dni in kakor mnogi njegovi idejni somišljeniki iz vrst holjšcviških prvakov, je rudi on umrl tragične smrti, samo s to razliko, da jc postal žrtev atentata daleč od svoje domovine. NESPORAZUM I — Gospodična Olga ali ie res. da tekne Poljub brez brkov kakor iaice brez soli? — Gospod Rudolf, iaz nisem še nikoli .. — Toda gospodična! ... jedla jaica brez soli. v Soli — Gospod učitelj ali žive na luni tudi ljudje? — Da. kakor na zemlji. — No. to mora biti tam gneča ob prvem ali zadnjem krajcu. Danici fd&mKtm EC ršKka [ 170 ljubezni E • m a ■ — Kaj pa ie ? . . . Jaz nisem videla nič tako strašnega, — je vzkliknila Rosalinda in se brž znova sklonila k luknjici v ključavnici. — Njegovi možgani... Njegovi možgani! — je tarnala starka. Gairlanca je spreletel mraz. Pozneje navzlic resnični grozi^ ki ga je pri tem obšla, se ni mogel spomniti na žalostno komičnost tega vzklika, ne da bi mu zadrgetali živcL Vrata so se odpirala. Prihajali so radovedneži in njihovi obrazi so prebledevali ob kriku presenečene hišnice. Le-ta ie pa nadaljevala: — Njegovi možgani!... ki sem mu jih ocvrla za obed in ki leže na preprogi kraj krožnika z njegovim desertom vred. Vse je razmetano po tleh. Bože moj, kaj neki se je zgodilo? Pojasnjena dvoumnost je pustila tajno nedotaknjeno. Tudi prisotni niso mislili na smeh, ko so zvedeli, da leže v tihi sobi na tleh ocvrti telečji možgani, ne pa misleči del človeka. Nekaj tragičnega se je bilo gotovo zgodilo v sobi za temi vrati. — Ta vrata je treba odpreti. Odgovornost prevzamem nase, — je dejal princ. — Po svojega moža pojdem. — jc dejala hišnica. Minilo je nekaj minut v mučni tišini, potem so pa radovedneži zagledali prihajajoče i: - komisionarja Hi~^olita Piu z medeninastim obročVm na telovniku, kakor da nosi Zvezdo velikega križa. Kimal je z veliko dobrodušno sivolasa glavo in dolgo je zrl na vrata številka 27. Slednjič je pa izjavil, da ni pravega povoda, da bi si belil s tem glavo, da je njegovim najemn;1rnm dano na prosto, da hodijo na izprehod ali na mirno pijejo svoie vino doma in da zato nihče nima pravice motiti njihovega miru. — Ne ganem se odtod, — je dejal Gairlance, — dokler se vrata ne odpro. Pojdite po policijskega komisarja, če ne gre drugače. Pravim vam, da prevzemam vso odgovornost. Njegove odločne besede niso ostale brez uspeha. Dobrodušni Piu se je spomnil, da ima menda še en ključ od vrat številka 27. Ta čas, ko ga je šel iskat, je nekdo izmed radovednežev privedel ključavničarja, — Ali ste vi komisar? — je vprašal ključavničar princa de Villingena. — Kaj vas to briga, to je moja stvar, —je odgovoril princ osorno. Vitrin je zaškripal. Ključavnica se je takoj odprla. Vrata so se odpirala na znotraj. Napol odprta so zadela na oviro. Prva se je prekinila skozi odprtino Rosalinda. Toda takoj je odskočila, zakrilila je z rokami in njen obraz je bil tako strahovito spačen od groze, da je debi-a njena umetna maska nenadoma izraz globokega človeškega tragičnega ganotja. Prestrašeni radovedneži so zdaj oklevali. Pre-stregli so omedlevajoče RcsaHndo. Tedaj je pa stopil naprej Gilbert. Bled kakor zid se je prerinil skozi napol odprta vrata. — Na pomoč! Na pomoč! .. Brž po zdravnika. Ta nesrečnež morda še ni mrtev! — je zaklical z glasom, o katerem je mislil, da je krik, ki je pa v resnici malone ugašal, tako da so ga slišali samo najbliže stoječi. Nered v sobi je bil nepopisen, prizor je bil tem žalostnejši, ker je siromašnost pohištva še bolj stopala v ospredje v njegovi razmetanosti, kakor so se še bolj videli na rdečkastih papirnatih tapetah sledovi, ki jih je bil zapustil tam zob Časa, Toda največja groza ni bila v tem odvratnem nemem licu stvari. Na steni v ozadju je viselo truplo Josea Escaldasa na močni modri vrvici na žeblju, štrlečem iz zidu. Zadnji utripi agonije so bili skrivili nesrečnežu noge in zdelo se je, da je v smrtnem boju plesal kakor pajac, če potegneš za vrvico. Njegov obraz je bil strahoten. Bil je zaripel in vijoličast, jezik je visel obešencu iz ust, oči so bile topo razširjene in zdelo se je, da zenice še vedno gledajo z nečloveškim groznim pogledom. — Prerežite vrv! — je zaklical Gilbert. Ta predrznež, ta vojščakov potomec, ki mu je bil telesni pogum prirojen, ni mogel premagati slabosti omedlevice pred tem strahotnim prizorom, pred strašnim ozračjem te sobe in v dušeči gneči ljudi, ki so se prerivali za njim skozi napol odprta vrata, tako da je malo manjkalo, da ga niso pritisnili ob posteljo in stlačili. Nepopisen prizor se je odigraval zdaj na hodniku, I kjer so se počasi zbirali najemniki in sosedi. Ženske so klicale na pomoč, moški so se prepirali o tem, da-li se sme človek dotakniti obešenca pred prihodom policijskega komisarja, tudi če bi ga hotel rešiti. Iz ust stare hišnice Piu se je slišalo enolično stokanje in zdelo se je, da je nenadoma zblaznela. Njen mož je bil še nekam hladnokrven. Zavedajoč se svojega službenega položaja in svojih krepkih pesti je slednjič odrinil ljudi od vrat, da je mogel prodreti v sobo. Njegova prva skrb je bila odpreti okno. Svež zrak je prodrl v sobo, tako da se jc dalo vsaj dihati v nji. To je blagodejno vplivalo na princa. Opomogel si je, vzel iz žepa nož in stopil odločno naprej, da bi prereza! vrv. — Gospod, — mu je dejal očka Piu, ki se je bil dotaknil otrplih udov, — je že mrzel. Kaj hočete storiti? Pazite! Če hočete doseči vrv, je treba odstraniti to prevrnjeno mizo in pobrati stole. Bolje bi bilo pustiti vse tako kakor je. — Pod nobenim pogojem! Naša dolžnost je poskusiti vse, da obudimo tega nesrečneža zopet k življenju. To se je že večkrat posrečilo, čeprav je bilo že zelo pozno. Urejuje Josip Zupančič II Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inaeratni del lista Oton Chriatoi // Vsi v Ljubljani še ena mariborska precnica V-Z Slomškov trg — Gosposka — Jurčičeva — Vetrinjska — Kopališka — ulica Maribor, 21. avgusta. Preden zaključimo problem Slovenske uUce—Aleksandrove ceste kot glavne prometne piečnice, se moramo seznaniti se z eno vzporedno tekočo prečnico, ki naj prereže stari Maribor po njegovi sredini. Pravimo, ki naj prereze. Do zdaj namreč te druge odnosno (s Koroško cesto) tretje prečnice še ni, medtem ko prva (Slovenska ulica—Aleksandrova cesta) že obstoji in jo je treba le Se dovršiti. Za to novo prečnico se bije boj že dolgo let. Treba je nekaj težjih »operacij«. Namreč preboj Gosposke ulice od Slomškovega trga, potem preboj Vctrinjske ulice od Jurčičeve ulice in manjši preboj Marijine ulice na Cvetlično ulico. (Podaljšek od tu dalje proti glavnemu kolodvoru, Melju in Živinskem trgu tvori zopet problem zase, ki je precej odvisen od vprašanja preložitve glavnega kolodvora.) Ker je Slomškov trg že zvezan z Orož-novo in Smetanovo ulico, ki se še nedoločeno Izteka na polje proti Kamnlcl, bi bila to za mesto idealna nova prečnica, ki naj bi služila interesom tega središčnega dela mesta. Ali je ta prečnica tudi za vozovni promet res potrebna, to vprašanje pustimo še odprto. Za promet peš je potrebna, to je pribito, če amo prav poučeni, je tega mnenja tudi mestna občina, ki se je v načelu že izrekla za tako imenovano »obokano pasažo« v širini šestih metrov. (Podobnih, a seveda ožjih pasaž je bilo v starem Mariboru v vsakem bloku.) Dokončna rešitev tega slednje omenjenega vprašanja ni odvisna samo od načelne rešitve nadaljnjega obstoja ali preložitve glavnega kolodvora, ampak tudi — ln začasno še bolj nujno — od regulacije Koroške ceste ln s tem v zvezi z napeljavo nove avtomobilske ceste na otok ter podaljškom Smetanove ulice in njenih preč-nic v smeri na Kamniško cesto. Tu pa se dotikamo z našim problemom podaljšanja glavne prometne prečnice: Aleksandrova cesta—Slovenska ulica— Go-bposvetska ulica—Vrbanova cesta odnosno cesta na Kamnico. Po prvotni zamisli naj bi se ta podaljšek na koncu drevoreda odcepil levo prekc grabe v smeri na KoroSko cesto. Se bolj praktično pa bi bilo, če bi se omenjeni odcepek izvršil že v začetku drevoreda, in sicer pri nekdanji mitnici, ki se danes tam sameva kot spomin na stare čase. Tu že tako pelje Široka vozna pot preko polja in zaključuje približno tam, od koder je zamišljen most preko grabe. Na ta odcepek bi se dalo usmeriti tudi Smetanova ulica. In ta zveza z glavno prometno prečnico bi imela velik gospodarski pomen predvsem zn živilski trg. Da spada v to prometno zvezo tudi vprašanje avtomobilske ceste Kamnica—Sv. Križ kakor tudi regulacija občinske ceste Maribor— Kamnica— dolina Pesnice, o tem bo treba posebej spregovoriti. Tako bi bil problem druge odnosno tretje prometne prečnice rešljiv kot kompromis med projektom mestne občine za »obokano pasažo« in interesenti, ki hočejo že zdaj na ceh Črti tudi vozovno prometno cesto. Torišče plemenitih src Vzorno človekoljubno delo RK v Brezju — Prve uniforme RK ob meji Maribor, 21. avgusta Brezje, majhna kmečko delavska naselbina v okolici Maribora z Učno Marijino cerkvico, šolo in stoletno lipo je vsaj enkrat v letu 15. avgusta ob priliki žegnanja privlačna točka številnih romarjev od blizu in daleč zlasti mladine obojega spola, da imajo razni kramarji pri stojnicah vedno polne roke dela s prodajo spominčkov, na dober račun pridejo medičarji in slaščičarji in seveda gostilničarji, ki uredijo senčnate lope, imetniki vrtiljakov in strelišč in kočno berači, ki imajo najboljši dan v letu. Tudi ti slednji postanejo proti večeru »prešerni in stresejo z rokava: Gospod, vrzite dinar v klobuk, da bo večji kup. Pa jim privoščiš prešernost ha dinar. Več let zaporedoma hodim ob tej priliki semkaj s svojo družino. Letos pa sem bil presenečen. V gneči, kjer sem pazil na svoje in tuje noge radi kurjih očes, so se prerivala lepo uniformirana brhak dekleta v novih ličnih krojih Rdečega križa ln zbirala prostovoljne prispevke. Bile so povsod, kjer sem pasel radovednost: pri stojnicah, medičarjih, v točilnicah med gosti in vrtiljakih. Povsod so se prerivale in pripenjale odkupljene značke. Menda ni bilo vsaj moškega, ki bi ne odrinil odkupnine. To plemenito delo ob priliki, ko druga dekleta misijo le na sebe in iščejo zabavo, mi je dalo povod, da sem se bližje seznanil z delovanjem društva Rdečega križa pri Devici Mariji v Brezju. V gneč sem se seznanil s predsednikom g. Skerbičem Avgustom, ki mi je nekaj dni po proščenju podal sledeče podatke, ki so vredni, da jih ve ceniti tudi širša javnost, saj so nepobitan dokaz, da je tudi društveno delo na deželi mogoče in tudi uspešno, če se le najde pravo torišče. Ustanovitelj in pred- sednik društva Rdečega križa pravi sledeče: Brezje ni kmetska, temveč predvsem delavska naselbina. Zgodi se mnogo nesreč, pomoč je nujna. Telefona za poklic rešilnega odelka Iz mesta ni, zdravnik je daleč, tudi konj za hiter prevoz k zdravniku ali v bolnico največkrat ni na razpolago aH jih je zelo težko dobiti. Ker je pač pri vsaki nesreči prva pomoč najvažnejša, sem ustanovil s svojimi sodelavci g. Čepom, Uršičem, Krumplnom, Pojtlom in Še drugimi občani RK. Pri ustanovitvi novembra 1938 je izdatno podprla naše stremljenje občina Pobrežje in glavni odbor. Na srečo smo našli uvidevanje pri občanih, neumorno zbirali prispevek, prirejali tečaje, položilo je trideset članov samarijanski izpit med njimi 8 žensk, od katerih je pet poročenih. 2e v prvem letu smo nabavili rešilni avto, ki je napravil doslej nad štirideset prevozov. Skupno s kr. šol. odborom smo priredili revni šolski deci božičnico, nudili prvo pomoč šeststo ljudem s tem, da smo jim prevezah rane. Sedaj je načrt odbora čimprej kupiti zemljišče in sezidati dom Rdečega križa, v katerem bo poleg predpisanih oddelkov in pisarne velika dvorana za tečaje in prireditve, garaža in stanovanje hišnika, službujočega člana in telefon. Da bo pa ta zamisel že v kratkem uresničena, pa je treba delati, kar pa je le mo-g )če v najlepši slogi in dobrimi sodelavci in s podporo javnosti. Naj bi bil uspeh plemenitega dela, ki ga je v tej kratki 5e ne dveletni dobi obstoja izvršil Rdeči križ pri Devici Mariji v Brezju, društvom z raznimi cilji, zlasti v večjih krajih in J ugodnejšimi krajevnimi prilikami za vzgled ln vzpodbudo, pa je članek dosegel svoj pravi namen. F. Z. Najstarejša priča Tomšičeve smrti K ICO letnici dr. Josipa Urbaczka — Najstarejši zdravnik v Jugoslaviji Maribor, 22 avgusta Jutri. 23. avgusta obhaja v Mariboru pod zvestim in iljubečim varstvom svoje hčere stoletnico rojstva sanitetni konsu-Icnt dr. Josip Urbacrek. dolgoletni železniški, mestni in šef-zdravnlk ter soustanovitelj reševalnega oddelka mariborske požarne hrambe. Tudi »Slovenski Narod« ima povod, da se visoko častitljivega »toletnika še posebej spominja Zal, da smo prepozno doznali, da je bil dr. Urb^czek eden tistih štirih zdravnikov, ki so 26. maja 1871 ne-r,-u!'>ma umrlega prvega urednika »Slov. N/>- da«' Antona Tomšiča zaradi še danes obstoječih raznih sumničenj o vzroku njegove smrti, po oblastveni odredbi raztelesili. Ko so Tomšiča po 70 letih iz njegovega »večnega« groba i/kopali, se je nasla še popolnoma ohranjena lobanja, toda sredi čela presekana, ozir predolbena. Iz danes že zelo razrcdčen'h vrst še živečih prič tega dogodka se čuje mnenje, da jc ta preseka bila Urbaczkovo delo. Pokrenjeno je. da se ta domneva ugotovi in obenem dozna jo tudi imena ostalih treh zdravnikov. To so stvari, ki so zdaj zaradi premestitve Tomšičevega spomenika na muzejsko dvorišče, postale zopet sodobne Stoletni slavijenec je bil rojen v Brnu in je prišel še kot mlad zdravnik in skoro istočasno v Maribor kakor pokojni Anton Tomšič. L. 1869 je prevzel mesto železnica irskega zdravnika ter na tem mestu vztrajal do prevrata. Eno leto po Tomšičevi smrti jc postal tudi mestni zdravnik. Istega leta jc postal tudi zdravnik mestne požarne brambe, v kateri je leta 1908 največ pripomogel k ustanovitvi rešilnega oddelka, kateremu jc v svoji lastnosti in skrajno požrtvovalno načeloval do 1. 1923, a sodeloval kljub svoji visoki starosti še do 1. 1936. Njegove posebne zasluge pa segajo v dobo vojne, v kateri se je obenem v službi Rdečega križa žrtvoval, če je bilo potrebno, kar po več noči zaporedoma. (Prevoz ranjenih in bolnih vojakov s kolodvorov v mariborske bolnice m obratno je znašal 100.923). Do nastopa 99. rojstnega leta smo slav-!icnca ob ugodnem vremenu še videli na ulici, kjer je rad skušal izmuzniti se nadzorstvu spremljajoče ga hčere. Hotel je svetu pokazati, da še stoji na svojih nogah. To leto pa ga je vklenilo na dom v Slov. ulici 7, kjer vsak dan redno obiskuje svojo ordinacijsko sobo — seveda brez pacientov. Naj še nadalje v miru uživa svoje visoko in zasluženo slavje! Msrffer?ske in okoliške novice _ Nočno lekarniško službo imata tekoči teden lekarna P. Albaneža pri Sv. Antonu, Fran kopa nova ul. 18, telef. 27—01, in lekarna M. Kbniga pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti št. lt tel. 21—79. — Nov grob. V Slovenski ulici 40 je umrla zasebniea. Terezija Hrastnik, stara 85 let. Žalujočim svojcem naše iskreno sožaije! — Mariborske sp°rtne novice. Nogometno moštvo ISSK Maribora pojde v nedeljo v D. Lrcn.avo, kjer se bo preizkusilo z moštvom tamošnjega SK Lendave. — TvrdKa Bata ni kupila hiše. Pred tedni so časopisi poročali, da je tvrdka Bata kupila na Aleksandrovi cesti hišo ge. Fani Tomšič, ki je bila svojčaa last trgovca Soštariča. Listi so tudi na vajah kupnino v znesku 3.5 milijonov din. Ali &e je tvrdka pogajala s posestnico Tomšič za nakup hiše ali ne. nam ni znano, dejstvo pa je, da tvrdka Bata hiše ni kupila, ampak je vzela le v najem nekaj trgovskih lokalov v pritličju in je zaradi tega dosedanja lastnica ga. Fani Tomšič, pocestnica na Vrhniki, dosedanjim najemnikom, trgovcem in obrtnikom odpovedala lokale za jesen. Nekaj lokalov je bilo te dni že tudi Izpraznjenih in so začeli z zidarskimi preureditvami, da se bo mogla tvrdka Bata ki se doslej skupno z g. Fuchsom pravda radi izselitve iz dosedanjih prostorov, z nastopom jeseni vseliti v hišo ge. Tomšič. Predmetno hi£o je kupila ga. Tomšič leta 1932 od Mestne hranilnice za 2 mr- danjem delu. o socialnem in gospodarskem položaju nameščencev v Sloveniji, o socialnih ustanovah itd. Vsi, ki so se oglasili pri debati, so se strinjali z govornikovima izvajanji. V resoluciji, ki je bila soglasno sprejeta, se ugotavlja, da so cene življenjskim potrebščinam v zadnjem času narasle za najmanj 30° o, dočini se plače nameščencev niso zvišale. Treba je vse storiti, da se prepreči vsako neopravičeno naraščanje cen življenjskim potrebščinam. Vsi, ki skrivajo življenjske potrebščine v svrho spekulacije, naj se najstrožje kaznujejo. Minimalne plače po 1000 oz. 900 din naj se zvišajo za toliko, kolikor so se podražile življenjske potrebščine, število vajencev v trgovini naj se omeji. V socialno političnem oziru se zahteva svoboda združevanja, zborovanja in tiska, nadalje znižanje čakalne dobe za pridobitev starostne rente od 70 na 60, za ženske na 55 let starosti, prav tako, boljša preskrba za brezposelne ter omejitev zaposlitve upokojencev in nepotrebnih inozemcev. — Zaradi podkurjave sta &e pobijala. Vezovnik Andrej in Ferbega Jakob, oba delavca, stanujoča pod isto streho v Creti pri Slivnici sta imela na dvorišču blizu skupaj vejevje za podkurjavo. Ker je Vezovnik svoj kup bil že pokuril, je pač segel po kupu svojega tovariša. Ta pa je bil slabe volje in besedam je sledila bitka tudi v dejanju. Začelo se je s klofutami, nadaljevalo z nožem, končalo pa s kolom. To se pravi, končalo se bo šele kje drugje, čim oba toliko ozdravita svoje polomljene ude na rokah, prsih itd. Ferbega, ki je pred začetkom te bitke lupil krompir in je šel kar z nožem nad Vezovnika, ko je ta napad pariral s kolom ter pri Ferbegu povzročil na levi roki zlom zapestja in lakti, je Sel v bolnico. Vezovnik pa se zdravi doma. — Najdeno ln Izgubljeno, šleizer Franc, klepar. Tržaška cesta, je blizu Stritarjeve ulice našel dežnik s koščenim ročajem. — Trampus Franc, železničar v Tomanoviul. 7, pa je na vogalu Smetanove in Pipuševe ulice našel žensko ov ratno verižico. Oba poštena najditelja sta stvari oddala na policiji. — Konec poletja se raascvetajo — tatvine. Človek, ki nima vpr. gleda v malomest-no kriminaliteto, bi i u verjel, kako bohotno razcvetena je baŠ mala tatvina. In kakšna! Samo tri r i lede enega dne. Pri Mariji žamut, kuharici v Sodni ulici 2, je stanovalo brezp» mo dekle P. M., doma nekje pri VeL Nedelji V odsotnosti Žamu-tove je dekle iz spalne sobe vzelo pleteno košaro, moški dežnik in ključ od sobe. V predsobi pa je visel svite r, last Marije Župančič in tudi tega se je postenjakinja usmilila. — Večja, drznejša tatvina je b-la pred Delavsko zbornico. Tu se je nahajalo dvokolo šolarice Fride štumpf iz Tomšičeve ulice. Znamka kolesa: NSTJ, številka 623 106, evid. št. 24591. Vrednost: 15Mati i Gubec c Tudi ob tej priliki vozi v Ruše poseben Putnikov vlak, Id odhaja v RuSe Ob 19. uri, pa se vrača po končani predstavi v Maribor nazaj. V soboto v naš mali Beograd! —Državna trgovska akademija v Mariboru. Popravni in razredni izpiti se bodo vršili v času od 28. do 31. avgusta. Prošnje za dovoljenje popravnega izpita je treba predložiti zavodovemu ravnateljstvu do 25. avgusta. Priložiti jim ;e treba letno spričevalo, kolkovati se morajo z 10 din, razen tega še kolek 10 din za dovoljenje Limita. Dopolnilni izpit opravljajo absolventi dvorazrednih trgovskih šol z završnim izpitom, ko želijo prestopiti v tretji razred trgovske akademije. Prijaviti se je ravnateljstvu do 25. t. m. s predpisano prošnjo, ko'kovano z 10 din. priležiti pa je še kolek po 20 din za vsak predmet ter spričevalo o za vršnem izpitu. Vpisovanje dijakov in dijakinj vseh štirih letnikov bo 2. in 3. septembra od 8 do 12. V prvi letrrk se sprejmejo dijaki ln dijakinje, ki so dovrš li štiri razrede srednje šole z nižjim tečajnim izpitom al: Štiri razrede meščanske šole z završnim izpitom in nimajo na dan vpisa več nego 17 let. Sprejemajo pa se samo dijaki ter dijakinje iz sledečih okrajev: Maribor mesto, Maribor desni breg, Maribor levi breg, Dolnja Lendava. Dravograd. Gornji grad, Ljutomer, Murska Sobota Ptuj. Slovenji Gradec, ki so nižjo srednjo ali pa meščan-jakinje. ki so nižjo srednjo ali pa meščansko šolo dovršili z odličnim ali prav dobrim uspehom in so imeli vzorno vedenje ter želijo vstopiti v T. razred, se morajo javiti osebno v spremstvu staršev dne 26., 28. in 29. avgusta med 8. in 12. uro. Dne 31. avgusta bo na razglasnl deski objavljen seznam sprejetih dijakov ter dijakinj, ki se morejo definitivno vpisati 1 . 2. in 4. septembra. Tedaj bo treba Izročit dodatni kolek 40 din za prijavo, pri ' 1 V-čno knjižico in plačati šolnino ter vs-"1 :ru- — V plohi glber sta se znašla sodnik Franc Vogrinc ln zasebni uradnik Janko Pahernik iz Sv. Lenarta v Slov. goricah, ko sta šla na izprehod v bližno Radehovo. Nenadoma so odjeknili streli, šibre so se vsule naokoli, k sreči pa sta ostala nepoškodovana. Orožniki so kmalu ubrali pravilno sled. Krivca bo doletela primerna kazen. Iz Ljutomera — Bencinsko vprašanje. Po dolgih treh tednih smo dobili zopet bencin v nasi bencinski prodaji. Razume se, da je medtem propadlo nekaj kuponov bencinskih kart, ki ne i morejo biti več izkoriščeni, kar je v škodo lastnikov motornih vozil. _ Gradbena sezona. Gradbena sezona v mesUu nam za to leto kaže popolno mrtvilo. Is.».povedani zdravstveni dom in druge javne ustanove, ki bi se morale po načrtih v tem letu zgraditi, so za sedaj še pri načrtih. Tudi zasebniki niso bili v tem letu kaj podjetni. Tako se pač naže mesto razvija s polževo hitrostjo. Gotovo je iskati vzrok v težavnih svetovnih prilikah. — Letošnja pšenica. Letošnja pšenica ne dosega v kvaliteti lanske in predlanske, zrno Je drobnejae in po večini zelo mokro. Kupčija s pšenico še ni živahna, ponujajo pa kupci zanjo 2.50 din. Letošnja cena pšenice je mnogo višja od lanske, čeravno jc pšenica slabša. Sorazmerno bo tudi cena pšenični moki mnogo višja, kar že zdaj povzroča hude skrbi tistim, ki morajo moko kupovati, ker so njihovi prejemki se vedno isti. Tu prihajajo v poštev predvsem delavske, obrtniške in nameščenske družine. — Tombole se vr*te. V času mlačve je navadno tudi sezona tombol, ker je takrat že nekaj denarja pri hiši, ki ga je dala mlačva. Tako smo imeli nedavno sokolsko tombolo v Križevcih, gasilsko tombolo v Banovcih, Babincih in fitrigovi. Ena večjih tombol bo tudi sokolska tombola v Stri-govi, ki bo 1. septembra. — Konjske dirke. Jesenske konjske dirke bodo letos S. septembra na dirkališču na Cvenu. Propozicije dirk bodo v kratkem objavljene v našem listu. — Krompir gnije. Stalno deževje dela na krompirju že sedaj veliko škodo, ker krompir ne prenese stalne vlage in že močno gnije. Splošno se ceni, da je letošnjega krompirja v zemlji scjrnilo že do 10 odstotkov, kar je zelo mnogo, če računamo, da bo krompir ostal še en mesec v zemlji. — Kopalna sezona je prekinjena. Kopalna sezona je že delj časa prekinjena zaradi stalnega deževja ln hladnega vremena. Tako so minile tudi prijetne urice kopalcev. ••'* so v poletnem času uživali lepoto Mure in njenih prirodnih kopališč. Kopalci ne pomnijo, da bi jim bilo vreme tako malo naklonjeno kakor letos, upajo pa še vedno, da bo avgust popravil to. kar je bilo Izgubljeno. — Sadna trgovina se začenja. Danes je bil natovorjen prvi vagon jabolk, ki so jih največ pripeljali iz Prekmurja, zelo malo je bilo jabolk Iz naših vasi. Iz Celja —c Plačajte banovinsko davščino za °roy,ne li^te. PredstojniStvo mestne policije v Celju ponovno opozarja vse lastnike orožnih listov in posestnikov dovoljenj s tukajšnjega področja, da morajo plačati banovinsko davščino na orožje najkasneje do konca septembra t. 1. Davžčina se plača na policiji soba št. 37. Proti vsem. ki ne bodo do tedaj plačali davšč ne, se bo postopalo po zakonu. —c Kolesar prevrnil mot°eikli*Ta. Ko se je peljal v soboto 4lletni posestnik in mlinar Ivan Likar iz Hrenove 19 pri Novi cerkvi pir>ti Teharju s svojim motornim kolesom, mu je prišel na.-proti neznan kolesar ter se zaletel vanj, da je padel z motorja. Pri padcu si je Likar zlomil dea-no ključnico. ULTRA zključufe sončne opekline! Sonce lahko uživate, dokler se Vam ljubi. Zakaj ULTRA OLJE-NIVEA vsrkava opekline povzročujoče sončne žarke in propušča le tiste, ki povzročajo porjavitev. Razen tega porjavite hitro in lepo enakomerno. Cltra-olje-Nivea deluje tako hraticova:ovne lopckllne povzročujoče) sončne žarke zadržuje dolgova:ovne (porjavitev povzročujoče) sončne žarke pa propušča. lijona 400.000 dinarjev in je zanimivo, da ima v prvem nadstropju že par mesecev prazno stanovanje z 10 sobami. Najemnikov, ki bi plačevali mesečno najemnino 2500 din torej očividno mesto Maribor nima. (Del. polit.) _ Iz Studencev. V velikem številu so se udeležili pogrebci pogreba nenadno umrlih vrlih ter požrtvovalnih gasilcev pok. Avgusta Pezdička in Ljudevita Maj-heniča. Prišli so poleg studenških gasilcev tudi zastopniki gasilskih edinic z drugih krajev s področja gasilske župe Maribor desni breg. V mrtvaški sprevod so se uvrstili poleg množice Studenčanov zastopniki ruskih bistriških, radvanjsldh, pekr- i akih, mariborskih, pobreških, kamniških in železniških gasilcev. Prisrčne poslovilne besede sta spregovorila studenški župan in predsednik studenške gasilske čete g. Alojzij Kaloh in starešina gasilske župe Maribor desni breg g. J. Klemencič. Ocrtala sta požrtvovalno delo obeh zaslužnih gasilcev. V poslednje slovo so jima zapeli pevci studenške »Enakostit pod vodstvom zborovodje g. Plevanca pretresljivi žalo-stinki. Nesebičnima gasilcema čast in slava! — Okr?dena dijakinja. Dijakinji Miri Stumfovi so odpeljali izpred tukajšnje Delavske zbornice kolo znamke NSTJ z evidenčno štev. 245091. — Zasebni nameščenci so imeli v Celju svojo konferenco, ki jo je sklicala Z.P.N.J. za Sloveniio. Konferenco je otvoril in vo- I čil g. Petejan, ki je podal poročilo o dose- MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 90 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— dto P Qtofob9 F.T.KARMAH v LJUBLJANI OBISKE SPREJEMA OD p-!2,3-7 URE v HOTELU,SOČA* SV. PETRA CESTA Rut E ŽE za postelje dobite najceneje v Komenskega ul. 34. Zaloga posteljnih žičnih vložkov. 1930 FOTO-AMATERJEM razvija, kopira povečava foto-atelje Manclnt, Ljubljana-Vič. 1760 PRODAM Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din PRODAM ker odpotujem, niso: 2 sobi, kuhinja, shramba, klet, neusahljiv studenec in gospodarsko poalopje, vrt, dvorišče, rodovitno njivo, vse v enem kosu, 10 minut od mesta Brežice. Marija Ožina, Brežice, Zakot 25 1950 POHIŠTVO po naročilu najceneje, vsakovrstni stoli, politiram oprave, /sa popravila najceneje pri: ZORMAN, Breg 14. 1905 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din MLAD MEHANIK trezen in pošten išče primerne zaposlitve. Gre tudi kot sovo-zač. Nastopi takoj. Spendl, Rače 36 pri Mariboru. 1958 KIISEJE JUGOGRAHKA ŽIVALI Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din LOVSKEGA PSA braka, starega 3 leta, izredno dobrega za lov, radi opustitve lova prodam. Tesar Anton, Dol. Logatec 143. 1952 Poslužite se malih oglasov v »Slov. Narodu« k! so najcenejši 1 Makulaturtii papir proda uprava »Slovenskega Naroda** Ljubljana, Knafljeva ulica itev. s -* Gospodinjska šola za gostinske gospodinje je letos z lepim uspehom zaključila peto Šolsko leto ena indu- Gospodinjska šol.: za gostinske gospodi nje (P.-ivoz št. 11 » Ljuoijani) je končaj peto šolsko leto. Učm uspehi so bili minule leto prav zadovoljivi; izmed 15 učenk je dobilo — ob strogem redo-anju — štiri odlično, sedem prav dobro oceno. ena učenka ni bila redo vana. E>asi ravno je šol;* namenjena v prvi vi sti hčeram iz gostinskih krogov, jo že iz početka posečajo tud; dekleta drugih stanov. V tem letu je bilo 9 gojenk. ki so hčerk imcjiteljev gostinski!, in restavracijskih »bratov, 4 pose-mikov, eru; privatnega nameščenca in strijalca. Ob saključku slovesnosti so izrazile učenke svojim učiteljicam iskreno hvaležnost ker so se zave*asu tu-d1 p<' najbolj prometnih ulicah čedalje več posvečenih in v cunje oblečenihpostav, ki s«") le še po obrazu deloma p(jd<-bne — človeku, po božji podobi ustvarjenemu. Izmed sto ljudi., ki gredo mimo. se komaj eden ozre še s pomilovanjem, devet z nevoljo, da sc kaj takega sploh pusti na ulico, a vseh 90 drugih gre tako s prezirom mimo. kot bi tako revišče sploh ne eksisti-ralo na tem svetu. Naknadno opozorjeni pravijo, da vsa ta beračijfl spada na — deželo, tam se za sirto že še kako preživi. Po skednjih, v hlevih ali kicrkoli pod kakšno streho sc lahko spi. za preživež pa se dobi skoro pri vsaki h\>\ Kadar in koder ie do\olj sadja, je tudi samo to dobro za take nebodijihtreba. Na tem površnem primeru imamo glav ne temelje največjega socialnega problema; Preskrba onemoglih — torej ja\na oskrb nišnica! Kako ie s takimi reveži tudi. oziroma baA na deželi, to ve !c tisti, ki še ni pozabi!, da je od tam doma in ki v tem pogledu (glede preskrbe revežev) še danes na deželi srečuje tiste zglede kakor jih je videl pred pol stoletjem. Medtem je bil tudi pri nas i/.tla*i dobn* izdelan zakon o preskrbi ia\nih reve/ev. o zgradnjah oskrb-nišnic in sličnih ustanov pri vsaki občini in kjer to ni izvedljivo, v vsakem okraju. kicr sc v ta namen združi več krajevnih občin. Toda. kako je z vsem tem v resnici, naj pove izmed tolikih, tale posebno žalosten primer iz najnovejšega časa. Dne 19 t m. je hčerka župana Napot-nika v TopoUici v Slov. Gradcu zapazila na očetovem kozolcu na vrvi viseti neznanca Vsa prestrašena ic poklicala očeta, ki je takoj priše! posedat Že sam je sprevidel, da tu ni nobene pomoč- več; smrt je morala že davno prej nastopiti. To je dognal kmalu nato pozvani sodni ogfed. V obešencu m) spoznali 81 let starega berača Franca Kotnika, rojenega v Belih Vodah, pristojnega ba^ v to občino, kjer si je sam poiskal svoj konec Poiskal si ga je, ker se jc bolehen in sam >ebi nadležen že naveličal člo\eka ponižujočega beračenja od hiše do hiše In hupa! je tudi nad dolžnostjo svojih dveh f#trok Pn njem so namreč našli naslov njegovega sina tn hčere Marice. Kakor vse kaže. sta oba pozabila na svojega očeta Poleg tega naslova so pri pokoiniku našli delavsko knjižico ia ker je bil pobožan, tudi rožni venec . Banovinski zdravnik dr. Korun iz Šoštanja je ugotovil da 'e revež umrl od skrajne obupanosti — tore i da ne gre za kak zločin. Pokopali sc ga danes, 21. avgusta v Šoštanju Koliko Kotnikov iz Tupolšice imamo še v dravski banovini kjer žt davno ne bi smelo biti niti enega već! Vichy Svetovno znano letovišče mesto Vichv, ležeče kakih 50 km od Clermont Ferranda. ie četrto mesto, v katerem se ie nastanila francoska vlada do odhodu iz Pariza Ko ie maršal Petain s svoiimi ministri in ogromnim štabom uradnikov ministrstev in centralnih uradov zapustil Bordeaux in se preselil v Clermont FerrančL na križišč^ važnih železnic Pariš—Lvon in Bordeaux— Nimes se ie kmalu Dokazalo, da bo tudi t • mesto neprikladno ker nima primernih poslopij za roedina nvnistrstva Vichv šte-ie komai 25.000 prebivalcev. Clermont Ferrand na nad 100.000 Zato se ie Peta:-nova vlada odločila za bližnji Vichv. kjer ie dovoli velikih poslopij sai o tujskem prometu in o letoviščariih letos v Francih niti eovora ni. Vichv leži sredi slikovite pok 3 ji ne Nekoč ie bilo to industrijsko mestece kier je bilo nekai železarn. Slovelo ie na ie takrat po svoiih znamenitih kooelih in gorskih vrelcih. Le te so spoznali Rimljani, v srednjem veku ie pa zat>adlo to zdravilišče oozabi. Vichy-les-Bains je drugič odkrila vrstnica Ludvika XIV. Madarne de Sevigne. ki se ie tu zdravila, in opisala Vichv v svojih slovečih pismih, V zadnjih 200 letih se ie razvil Vichv v eno prvih francoskih zdraviliških in letoviških mest Niogova slava ie šla po vsem svetu Tesa pa niso povzročili samo radioaktivni in sorski vrelci, temveč v prvi vrsti, spretna politika zdraviliške uorave. ki ie naparvila s krasriimi Doslooii in splošno modernizacijo iz Vichvia središče bogatih snobov iz vseh krajev sveta. Kakih 12 ogromnih zdraviliških domov, mnogo modernih hotelov, penzlionov in kazin, skozi katere ie šlo vsako leto blizu 200.000 gostov, zavzema zdaj za svoje potrebe francoska vlada. Le tako ie bilo mogoče združiti v enem mestu vse centralne urade, ki jih potrebuie vlada za uoravlianie nezasedenega ozemlia. Leib Bronstein, kakor se je Trocki prvotno pisal, je bil rojen 25 oktobra 1879 kot sin židovskega veleposestnika v neki vasi pri Nikolajevu na Ukrajini. Po dovršeni srednji šoli v Odesi in Nikolaje vu se je že leta 1896 začel ogrevati za revolucionarne ideje in posegati v politično življenje. Dve leti pozneje je bil kot član tajne revolucionarne organizacije aretiran in izgnan v .testni pogrebni zavod Občina LJubljana Zahvala. Vsem, ki ste nam lajšali gorje ob izgubi našega ata, gospoda Josipa Pretnarja nas a prisrčna zahvala. Maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi sv. Frančiška v Siski v petek, dne 23. avgusta 1940 ob Vi 7. uri zjutraj. LJUBLJANA, dne 19. avgusta 1940 Žalujoči sinovi in ostalo sorodstvo Sibirijo, kjer si je leta 1002 prvič nadel ime Trocki. S ponarejenimi dokumenti je pobegnil preko Galicije na Dunaj, pozneje pa v Pariz, kjer se je poročil s študentko Sc dovo. Pozneje se je vrnil v Rusijo, kjer ^ > ga pa znova aretirali in izgnali v Sibirijo Toda zopet je pobegnil in se naselil na Dunaju. V začetku svetovne vojne je krenil v Pariz. Toda francoske oblasiti so ga zaradi revolucionarnega delovanja izgnale. Ker niti v Švici niti v Španiji niso hoteli sprejeti, je odpotoval v Ameriko. Po padcu ca-rizma se je v marcu 1917 hotel vrniti v domovino. Toda Angleži so sc bali za svoje interese v Rusiji in so ga internirali. Slednjič se jc pa le vrnil v Rusijo in pomagal Leninu strmoglaviti v novembru 1917 meščansko revolucionarno vlado Korenskega. Postal je ljudski komisar za zunanje zadeve, in kot tak je začel mirovna pogajanja z Nemčijo. Z Leninovo politiko pa Trojki nj bil zadovoljen. Okrog sebe je zbral skupino revolucionarnih prvakov, med njimi Kameneva, Zinovjeva. Petakov* in Sok->l-nikova. Leta 1928 jc biil izključen iz ruske komunistične stranke in izgnan na mejo Turkestana in Kitajske Zaradi protirevo-lucionarnega delovanja je bil leta 1929 izgnan v Turčijo. Pričelo se je njegovo burno življenje v izgnanstvu. Povsod so se ga oblasti otepale, iz vsake države, kamor ^e je zatekel, so ga končno izgnali in tako qa je slednjič zanesla usoda v Mehiko, kjer je zaključil svojo burno življenjsko pot. Trocki si je pa vendarle pridobil za rusko boljševiško revolucijo mnogo zaslug, zlasti na polju organizacije rdeče armade. Bil je eden najenergičnejših boljševički]] prvakov. Toda nemirna kri mu ni dala miru. Hodil je svoja pota, sanjal neprtrsta-no o svetovni socialni revoluciji in te sanic so ga napotille. da se je idejno ločil od oficielnega vodstva ruske komunistične stranke in sovjetske Rusije. Zato tudi nikjer ni bil dobrodošel povsod, kamor se je zatekel, so mu na pritisk sovjetskega diplomatskega zastopstva namignili, naj čimprej izgine drugam. Bil je pravi Ahasver na^ih dni in kakor mnogi njegovi idejni somišljeniki iz vrst boljševičkih prvakov, je rudi on umrl tragične smrti, samo s to razliko, da je postal žrtev atentata daleč od svojo domovine. NESPORAZUM — Gospodična Olga ali je res. da tekne •■^ liub brez brkov kakor iaice brez soli? — Gospod Rudolf, iaz nisem še nikoli . . — Toda gospodična! ... jedla iajca brez soli v Soli — Gospod učitelj ali žive na luni tudi i: udje? — Da. kakor na zemlji. — No. to mora biti tam gneča ob prvem ali zadnjem krajcu. Oaniel Lesaeur Krinka lisa 170 — Kaj pa ie? ... Jaz nisem videla nič tako strašnega, — je vzkliknila Rosalinda in se brž znova sklonila k luknjici v ključavnici. — Njegovi možgani . . . Njegovi možgani! — je tarnala starka. Gairlanca je spreletel mraz. Pozneje navzlic resnični grozi, ki ga je pri tem obšla, se ni mogel spomniti na žalostno komičnost tega vzklika, ne da bi mu zadrgetali živci. Vrata so se odpirala. Prihajali so radovedneži in njihovi obrazi so prcbledevali ob kriku presenečene hišnice. Le-ta je pa nadaljevala: — Njegovi možgani! . .. ki sem mu jih ocvrla za obed in ki leže na preprogi kraj krožnika z njegovim desertom vred. Vse je razmetano po tleh. Bože moj. kaj neki se je zgodilo? Pojasnjena dvoumno3t je pustila tajno nedotaknjeno. Tudi prisotni niso mislili na smeh, ko so zvedeli, da leže v tihi sobi na tleh ocvrti telečji možgani, ne pa misleči del človeka. Nekaj tragičnega se je bilo gotovo zgodilo v sobi za temi vrati. — Ta vrata je treba odpreti. Odgovornost prevzamem nase, — je dejal princ. — Po svojega moža pojdem, — Je dejala hišnica. Minilo je nekaj minut v mučni ti'dri ootem so pa radovedneži zagledali prihajajoče-T' komisionarja Hi molita Piu z medeninastim obročkom na telovniku, kakor da nosi Zvezdo velikega križa. Kimal je z veliko dobrodušno sivo1 asa glavo in dolgo je zrl na vrata številka 27. Slednjič je pa izjavil, da ni pravega povoda, da bi si belil s tem glavo, da je njegovim najemn^-^m dano na prosto, da hodijo na izprehod ali ra mirno piio.io svoie vino doma in da zato nihče nima pravice motiti njihovega miru. — Ne ganem se odtod, — je dejal Gairlance. — dokler se vrata ne odpro. Pojdite po policijskega komisarja, če ne gre drugače. Pravim vam, da prevzemam vso odgovornost. Njegove odločne besede niso ostale brez uspeha. Dobrodušni Piu se je spomnil, da ima menda še en ključ od vrat številka 27. Ta čas, ko ga je šel iskat, je nekdo izmed radovednežev privedel ključavničarja. — Ali ste vi komisar? — je vprašal ključavničar princa de Villingena. — Kaj vas to briga, to je moja stvar, —je odgovoril princ osorno. Vitrih je zaškripal. Ključavnica se je takoj odprla. Vrata so se odpirala na znotraj. Napol odprta so zadela na oviro. Prva se je prerinila skozi odprtino Rosalinda. Toda takoj je odskočila, zakrilila je z rokami in njen obmz je bil tako strahovito spačen od groze, da je dobila njena umetna maska nenadoma izraz globokega človeškega tragičnega ganotja. Prestrašeni radovedneži so zdaj oklevali. Pre-stregli so omedlevajoče Rcsalindo. Tedaj je pa stopil naprej Gilbert. Bled kakor zid se je prerinil skozi napol odprta vrata. — Na pomoč! Na pomoč! . . Brž po zdravnika. Ta nesrečnež morda še ni mrtev! — je zakiical z glasom, o katerem je mislil, da je krik, ki je pa v resnici malone ugašal, tako da so ga slišali samo najbliže stoječi. Nered v sobi je bil nepopisen, prizor je bil tem žalostnejši, ker je siromašnost pohištva še bolj stopala v ospredje v njegovi razmetanosti, kakor so se še bolj videli na rdečkastih papirnatih tapetah sledovi, ki jih je bil zapustil tam zob časa. Toda največja groza ni bila v tem odvratnem nemem licu stvari. Na steni v ozadju je viselo truplo Josea Escaldasa na močni modri vrvici na žeblju, štrlečem iz zidu. Zadnji utripi agonije so bili skrivili nesrečnežu noge in zdelo se je, da je v smrtnem boju plesal kakor pajac, če potegneš za vrvico. Njegov obraz je bil strahoten. Bil je zaripel in vijoličast, jezik je visel obešencu iz ust, oči so bile topo razširjene in zdelo se je, da zenice še vedno gledajo z nečloveškim groznim pogledom. — Prerežite vrv! — je zaklical Gilbert. Ta predrznež, ta vojščakov potomec, ki mu je bil telesni pogum prirojen, ni mogel premagati slabosti omedlevice pred tem strahotnim prizorom, pred strašnim ozračjem te sobe in v dušeči gneči ljudi, ki so se prerivali za njim skozi napol odprta vrata, tako da je malo manjkalo, da ga niso pritisnili ob posteljo in stlačili. Nepopisen prizor se je odigraval zdaj na hodniku, kjer so se počasi zbirali najemniki in sosedi. Ženske so klicale na pomoč, moški so se prepirali o tem, da-li se sme jlovek dotakniti obešenca pred prihodom policijskega komisarja, tudi če bi ga hotel rešiti. Iz ust stare hišnice Piu se je slišalo enolično stokanje in zdelo se je, da je nenadoma zblaznela. Njen mož je bil še nekam hladnokrven. Zavedajoč se svojega službenega položaja in svojih krepkih pesti je slednjič odrinil ljudi od vrat, da je mogel prodreti v sobo. Njegova prva skrb je bila odpreti okno. Svež zrak je prodrl v sobo, tako da se je dalo vsaj dihati v nji. To je blagodejno vplivalo na princa. Opomogel si je, vzel iz žepa nož in stopil odločno naprej, da bi prereza! vrv. — Gospod, — mu je dejal očka Piu, ki se je bil dotaknil otrplih udov, — je že mrzel. Kaj hočete storiti? Pazite! Če hočete doseči vrv, je treba odstraniti to prevrnjeno mizo in pobrati stole. Bolje bi bilo pustiti vse tako kakor je. — Pod nobenim pogojem! Naša dolžnost je poskusiti vse, da obudimo tega nesrečneža zopet k živ- . ljenju. To se je že večkrat posrečilo, čeprav je bilo že zelo pozno. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran U Ljubljani