Katoliški
). 8.15
14.15
23.15 >b dt
i. 9.0
v Rc »Vel; cvirl i na
14J a n< arko* :sti J petja Fini
pej 30 1 -atik aevk
UREDNIŠTVO IN UPRAVA :
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel 3177
PODUREDNIŠTVO :
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina	L	2.500
Letna inozemstvo	.	.	L	3.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
'/J/m a
10Č»
ituža
lasfr
Leto XX. - Štev. 16 (996)
Gorica - četrtek, 18. aprila 1968 - Trst
Posamezna številka L 50
POMEN PAOIAMENIH VOLITEV
V nedeljo, 19. maja bodo vsi italijanski državljani poklicani na parlamentarne volitve. Občinski uradi so že začeli z razdeljevanjem volilnih potrdil in do konca 'ega meseca bo vsak državljan imel v toki ta važni dokument. Če bi ga kdo ne dobil, naj se zglasi na občinskem vovil-nem uradu, kjer mu ga bodo izročili. Pravica do volitev je ena osnovnih pravic, Id jo ustava zagotavlja vsem državljanom. ‘Volivci so vsi državljani, moški in žen-s	P'	ske, ki	so polnoletni. Glasovanje je oseb-
adijS	na pravica, za	vse enaka, svobodna in
'ajna. Glasovanje je državljanska dolžnost« (Ital. ustava, čl. 4).
Toda	volitve	niso samo dolžnost, so
'udi pravica ,ki je nihče ne sme državljanu odvzeti, razen v primerih, ki jih pred-v>deva	ustava:	umska nezmožnost, sod-
na prepoved, moralna nevrednost kakor in predvideva zakon. Vsi ostali imajo pra-ylco, da se volitev udeležijo.
Udeležba pri volitvah je zato za državljana čast in ponos, posebno še ko gre pPMto parlamentarne volitve. Zato je priča-kežTOovati, da se bodo vsi državljani volitev žel®'! Udeležili.
VLOGA STRANK
Italijanska demokracija je zgrajena na Brankah. Ustava namreč pravi: »Vsi državljani imajo pravico, da se svobodno tdružujejo v strankah in da tako na demokratični način določajo narodno poli-pnj| “ko« (čl- 49).
vet<
s n' i k
17J
tv«
18.5
P
tila)
ds
13.*
K'
(D
)eš
F
ide1 n ec leV
Stranke so torej bistveni del demokrate v italijanski republiki. Res je, da se jklnogl državljani ne zanimajo za stranke (e in da so jim morda odvratne, kajti marsikaj v njih ne zasluži odobravanja državljanov. Kolikokrat smo se čudili nastopom strank v parlamentu in njih prepirom! Zmeraj tudi nismo odobravali njih Gospodarske, zunanje, šolske in druge politike. Vse to je res, a na drugi strani j® zopet dejstvo, da so po ustavi ravno stranke tiste, ki odločajo in vodijo poli-tiko države, pa naj bo to državljanom 'iubo ali ne.
Spričo tega ustavnega dejstva je važno, katero stranko državljan voli, saj s tem, kot pravi ustava, »pomaga demokratično določati narodno politiko«. Drugega ustavnega sredstva državljan nima.
Iz te ugotovitve sledi, da je dolžnost ;nji vsakega volivca, da premisli, kateri stran-oi ki bo zaupal svoj glas, to se pravi, da Preudari, katera stranka po njegovem *Unenju zagovarja politiko, ki je za skupni blagor še najboljša, saj absolutno dobre tl. Pri tem velja podčrtati, da gre pri državni politiki predvsem za nekatere temeljne vrednote, ki jih moramo v demokraciji najvišje ceniti in z vsemi silami
kraniti.
DEMOKRATIČNA SVOBODA
Na prvem mestu je svoboda, in sicer Predvsem osebna svoboda, ki ti je državna oblast ne sme odvzeti, če se nisi pre-Grešll zoper kak zakon. K osebni svobodi sPada tudi nedotakljivost stanovanja, ko Uihče ne sme v tvojo hišo brez tvojega dovoljenja ali brez ukaza sodne oblasti, ^otem svoboda in tajnost dopisovanja ter Svoboda gibanja. Nato še pravica, da se stoeš svobodno združevati in organizirati, Izpovedovati svojo vero in svoj življenj-ski nazor, ga širiti, zagovarjati z vsemi mirnimi sredstvi in še svobodno izpovedovati svoje politične, filozofske in druge ideje
ter jih širiti z govorjeno in tiskano kesedo.
To so nekatere svoboščine, ki morajo kl'I demokratičnemu državljanu nadvse drage, saj se je zaradi teh svoboščin dprlo italijansko ljudstvo fašizmu, saj se
2*
le
Prav zaradi kratenja teh demokratičnih
Syoboščin naše slovensko ljudstvo na Primorskem upiralo fašizmu od njegovega nastopa leta 1922 dalje In prestalo toliko 1°rja ter prelilo toliko krvi.
GOSPODARSKI NAPREDEK IN SOCIALNA PRAVIČNOST
Na drugem mestu je gospodarski na-Prodek in socialna pravičnost. Država je
po svojem osnovnem poslanstvu postavljena, da skrbi za javno blaginjo. Poleg demokratične svobode je javna blaginja v gospodarskem napredku, ki naj ga država pospešuje, in v socialni pravičnosti, ki naj jo s primernimi zakoni izpelje do čim večje popolnosti.
Pri tem pa so si stranke precej različne v načinu in v sredstvih, kako to doseči. Ene zagovarjajo nasilno revolucijo, češ da je treba najprej ves sedanji red s silo prevreči in nato šele na ruševinah zgraditi nov gospodarski in socialni red, ki bo baje boljši od sedanjega. Kako to izgleda, smo dovolj videli v boljševi-ški revoluciji in v komunističnih revolucijah po zadnji vojni.
Druge stranke se navdihujejo ob metodah fašizma in nacizma. O teh strankah je škoda izgubljati besede, saj so našim ljudem v dovolj težkem spominu.
Tretja skupina strank so pa tiste, ki imajo sicer nekoliko različne poglede, kar se tiče stvarnih ukrepov in konkretnih poti za pospeševanje gospodarskega blagostanja in socialne pravičnosti, so si pa edine v tem, da je treba očuvati demokratične svoboščine državljanov in iskati izboljšanje na gospodarskem in socialnem polju postopoma s primerno zakonodajo in pobudami, ki naj pomagajo pomnožiti narodni dohodek in njega vedno bolj pravično razdelitev.
Pred izbiro med temi trojnimi skupinami strank bo stal volivec dne 19. maja, ko se bo odločal, komu zaupati svoj glas. Če se z nikomer ne strinja, bo to lahko pokazal z belo glasovnico.
Zaključimo te kratke misli s priporočilom volivcem dne 19. maja, naj vzamejo državnozborske volitve kot resno državljansko dolžnost z zavestjo, da se na takih volitvah odloča o velikih in splošnih vrednotah vseh državljanov, posebno še o demokratičnih svoboščinah. Saj pri parlamentarnih volitvah ne glasuješ za kandidate kot take, temveč predvsem za program stranke, kateri pripadajo, in s tem za demokratično svobodo ali proti njej. O tem pa več v kaki prihodnji številki.
MIKLAVŽ BOŽIČ
Zvezna republika Nemčija je doživela kaj nemirno veliko noč. Na veliki petek je 23-letni Joseph Bachmann podrl sredi Berlina s tremi revolverskimi streli voditelja študentovske socialistične organizacije Rudija Dutschkeja, ki so mu politični krogi dali navzde-vek »Rdeči Rudi«. Med operacijo, ki je trajala pet ur, so mu zdravniki izdrli krogli iz možganov in lica, tretjo pa so zaenkrat, ker ni nevarna, še pustili v Dutschkeje-vem ramenu. Po zadnjih vesteh je Dutschke (izg. Dučke) že na potu okrevanja.
Atentator je kakor Dutschke doma iz Vzhodne Nemčije. Leta 1956 je z družino prebežal v zahodni del nemške države. Zadnje čase je bil zaposlen kot pleskar v Miinchnu. Ko je bral o umoru črnskega voditelja v ZDA Martina Luthra Kinga, se mu je porodila misel, da mora tudi on nekaj podobnega storiti. Za žrtev si je izbral Dutschkeja, ki ga, kakor je sam izjavil, ni mogel trpeti, ker da je komunist.
Da bi bil Dutschke komunist v pomenu, kot se to jemlje v vzhod-no-socialističnih državah, gotovo ne bo res, saj se je moral umakniti iz Vzhodne Nemčije v Zahodni Berlin prav zato, ker je ostro kritiziral tamkajšnji politični sistem in obsojal militaristični duh, ki se je znova razbohotil v od komunista Ulbrichta upravljani Vzhodni Nemčiji. Pravzaprav Dutschke še sam nima razčiščenih pojmov o tem, kaj bi hotel. Njegove misli so utopistična zmes anarhizma, marksizma, leninizma, Maovih nazorov, občudovanja revolucionarjev kot je bil ubiti Guevara, zagovarjanja svobodne ljubezni in neomejenega spolnega izživljanja, istočasno pa jedka kri-
Mir jedro papeževega velikonočnega nagovora
Medtem ko je bila velikonočna nedelja pri nas na Goriškem in Tržaškem ter po Furlaniji polna žarečega sonca, je pa srednja Italija z Rimom imela vse prej kot prijeten velikonočni dan. Vreme je bilo mrzlo in deževno. Kljub slabim vremenskim prilikam pa se je zbralo na dan Kristusovega vstajenja na prostranem trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu nad 150.000 vernikov, da prisostvujejo maši sv. očeta, ki jo je imel na prostem, prisluhnejo njegovi besedi in sprejmejo njegov blagoslov. Sv. oče je v nasprotju s prejšnjimi dnemi velikega tedna napravil vtis spočitega človeka; njegov glas je bil krepak,* kretnje pa živahne.
»Naj nam bo dovoljeno — je začel sv. oče Pavel VI. svoj nagovor vernikom — obrniti v teh dneh življenja in upanja v imenu vstalega Kristusa našo misel k miru, tistemu težavnemu miru, ki ga je oropan daljni košček azijske zemlje in kjer se zdi, da vojna nima več konca in kjer spopad med velikimi silami povzroča med narodi sveta tesnoben strah, da se bo iz njega porodilo strahotno razdejanje, ki bo zajelo vse. Nujno je treba ta nevzdržni položaj omiliti z vojaškim premirjem in poštenimi pogajanji. Željno zasledujemo zadnje poskuse pomirjenja med bojujočimi se stranmi in iskreno želimo, da se čimprej udejstvijo. Naj ne zmaga neka umišljena pravica na orožju močnejšega, temveč pravičnost, ki zavestno priznava medsebojno pravico do svobode, dela in miru. Čustvo tekme in sovraštva naj se umakne odpuščanju in
bratstvu med narodi, ki je prejelo zadnje čase trde udarce zaradi spopadov na Daljnem in Bližnjem Vzhodu kakor tudi v Afriki (sv. oče je tu mislil na državljansko vojno v Nigeriji ter na rodomor, ki ga Arabci izvajajo v Južnem Sudanu nad tamkajšnjimi črnskimi plemeni, op. ur.). Naj ne zmaga pesimizem, češ da človeštvo ni zmožno živeti v miru, pravici in svobodi, temveč vzvišeni ideal organizirati svet v redu in pomirjenju.«
Nato je sv. oče opozoril na svojo okrožnico »Napredek narodov«, v kateri je rečeno, da ni mogoč trajen mir, če ga ne bo podprla učinkovita akcija v korist manj razvitih narodov. Končno je omenil še umor črnskega voditelja v ZDA Martina Luthra Kinga ter delno uspeli atentat na 28-letnega nemškega študenta Dutschkeja v Berlinu, ki sta tako zelo vznemirila svetovno javnost. Velikonočna skrivnost, ki jo doživljamo, naj bi jasno in učinkovito podprla akcijo za človečanske pravice, katere letos proslavljamo ter naj bi pomagala nadomestili skupinske egoizme kot so rasizem, nacionalizem, razredno sovraštvo in nadvlada privilegiranih narodov nad slabotnimi, s pogumno in velikodušno vesoljno ljubeznijo.
Porast salezijancev
Vrhovni predstojnik salezijancev Luigi Ricceri je izjavil, da se število poklicev pri salezijancih v ZDA stalno veča, še posebej pa se veča v Jugoslaviji, v Vietnamu in v Mehiki.
tika obstoječih ustanov in »gnile« družbe, ki se predaja »samozadovoljnemu uživanju potrošniškega sistema«. To »gnilo« družbo se je odločil še ne 30-letni Dutschke zrušiti s pomočjo nemške študentovske mladine in s povezavo z »izkoriščanimi in tlačenimi tretjega sveta«. Zato je tudi organiziral lani zelo hrupne demonstracije zoper severnoameriškega podpredsednika Humphreya ter perzijskega šaha Pahlevija, ko sta bila prišla v Berlin na obisk, češ da sta tipična predstavnika »potrošniške družbe«.
Dutschkejeva izvenparlamentar-na opozicija, ki se je iz Berlina prenesla tudi na nekatera druga nemška univerzitetna mesta, med večino prebivalstva, vključno delavce, ni bila s simpatijami sprejeta. Bučne manifestacije po cestah, razbijanje trgovin in javnih prostorov, sežiganje časopisja, ki Dutschkeju ni naklonjeno, vdori v tovarne s sledečo prekinitvijo dela, vse to je ustvarilo v nemški javnosti odpor do socialistične zveze nemških študentov. Zlasti je Dutschkeja ostro napadalo časopisje, ki ga izdaja tiskarski koncern Springer v Zahodnem Berlinu. Zato se je bes študentov po atentatu na Dutschkeja usmeril predvsem zoper sedeže založništva Springerjeve skupine, češ da je ona glavni krivec atentata, ker v svojih časopisih že od nekdaj hujska zoper »izvenparlamen-tarno opozicijo« z Dutschkejem na čelu.
Naj hujši nemiri so bili na veliki petek in veliko noč v Zahodnem Berlinu, kjer je morala policija krotiti vročekrvneže s curki vode iz gasilskih cevi in s pendreki, demonstracije pa so bile tudi v Frankfurtu, Miinchnu, Aaache-nu, Bonnu, Hamburgu in drugod.
V Italiji so nemški dogodki našli odmev zlasti v Rimu in Milanu. V Rimu se je na veliki petek zbralo tisoč študentov najprej pred nemškim veleposlaništvom, kjer so vpili »Springer je morilec« ter nosili napise: »Buržua-znemu nasilju bomo odgovorili z revolucionarnim nasiljem«, nato pa so razbili izložbena okna sedeža Fiat.
Nemška zvezna republika je zadnje dni doživela vsekakor na j večje in najbolj resne nemire odkar obstaja. Javno mnenje je zaskrbljeno, saj se je parlamentarna demokracija nenadoma znašla pred težko preizkušnjo. Policaji na konjih, plin solzivec, brizgalne in palice lahko za nekaj časa uvedejo red na cestah; toda za red v glavah je potrebno vse kaj drugega: potrebni so zdravi pojmi o demokraciji, čut za potrebe bližnjega in medsebojna strpnost. To pa se najlepše doseže tam, kjer prebivalstvo iz vere in po veri živi.
Prvoaprilska
šala
V slovenščini pisano glasilo Italijanske komunistične partije »Delo« je objavilo članek z naslovom, ki se glasi kot prvoaprilska potegavščina: »Glas za komuniste je glas za svobodni razvoj Slovencev«. Članek ne ve povedati niti ene same stvari, ki bi jo italijanski komunisti naredili za Slovence. Javnosti pa je dobro znano, kaj so naredili proti Slovencem, v našo škodo. V parlamentu so glasovali za slab deželni statut naše dežele Furla-nije-Julijske krajine, ki ne daje Slovencem nobenih otipljivih pravic; v dolinski občini so skupno s socialisti in demokristjani dali EPIT-u prostor za tovarno Grandi Motori, ki bo Slovence spet oropala velikih in najplodnejših površin zemlje .Pa ne samo to. Sklenili so prodati srenjska zemljišča po izredno nizki ceni, kar vleče navzdol cene parcel, katere bodo naši ljudje zdaj prisiljeni prodati za tovarno. Komunisti dalje z vso svojo politiko privlačujejo Slovence v partijo, kjer jih potujčujejo in jim ne pustijo prosto izražati svojega mnenja. Kdor skuša misliti z lastno glavo zlasti o narodnih vprašanjih, mu vzamejo besedo in ga proglasijo za nacionalista ali celo tujega agenta. Ta pritisk je postal neznosen celo za nekatere zgrajene slovenske prvake v italijanski partiji, ki jih protislovenski vidalijevci ne pustijo do besede in veljave. Eden od njih je pred kratkim povedal: slovenski vidalijevski in protividalijevski prvaki v partiji so tako skregani in sprti, da bi se medsebojno postreljali, če bi jim dali puške. To stanje je res žalostno. Zato je zlata resnica trditev, da je geslo »glas za komuniste je glas za svobodni razvoj Slovencev« navadna potegavščina in slaba šala za prvi april. Res je ravno bbratno: glas za komuniste je glas proti svobodnemu razvoju Slovencev!
Ne bomo se spuščali z omenjenim lističem v polemiko o Slovenski skupnosti. To pa lahko rečemo, da je popolnoma neodvisna, samo slovenska, da sama samostojno snuje takšno politiko za Slovence, ki je za našo narodno skupnost najbolj koristna, medtem ko morajo slovenski komunisti plesati tako, kakor dirigirajo Vidah in drugi neslovenski komunisti, katerim gre za naše glasove, ne pa za naše koristi.
Kar se slovenskih katoličanov tiče, naj bo tudi jasno povedano, da niso od nikogar odvisni, nikomur politično pokorni in da v narodnih zadevah poslušajo le glas svoje vesti. Gotovo ne bodo dovolili, da bi za njihovo vest skrbeli komunisti, ki so zdaj pred volitvami kar naenkrat borci za vse svoboščine (a ne na Poljskem in v Rusiji). Vse obraze imajo, kar si jih lahko predstavljamo. So strpni in nestrpni, za versko svobodo in proti njej, proletarci in kapitalisti, intemacionalisti in nacionalisti, rdeči, rosa, črni in rumeni kot muholovke za iskanje glasov. Pod kožo pa so vedno isti. Poštenih in zavednih slovenskih glasov gotovo niso vredni. Letos tudi ne bodo več dali Slovencem nobenega poslanca za rimski parlament, medtem ko bodo poslali v deželni svet dolinskega župana Lovriho. Jarca ne bodo več dali izvoliti, čeprav bo na listi za Goriško. Bo le vaba za glasove.
Preudarni in zavedni Slovenci bomo glasovali za Slovensko skupnost.
J. R.
Poziv k razumevanju do tujih delavcev
Msgr. Collin, škof iz Digne, je izdal poziv v korist tujim delavcem, ki žive v Franciji, škof omenja, da je večina skoraj 5 milijonov tujih delavcev, ki so se priselili v Francijo iz razlogov dela, zaradi revščine prisiljena živeti ob robu družbe, pri kateri so gostje. Ce bi bili bogati, tako pripominja msgr. Collin, bi bili že davno sprejeti in vključeni v našo družbo; ker pa so revni, ostajajo tujci, večkrat tudi potem, ko so mnogo let
prebili v Franciji. Potem ko je omenil številne težave, na katere nalete tuji delavci v deželi, škof vabi vse Francoze, posebej pa kristjane, naj zavzamejo do njih stališče večjega razumevanja in dobrohotnosti. V letošnjem letu vere, tako pripominja msgr. Collin, nam prisotnost toliko priseljencev, ki žive med nami, omogoča da pričujemo Kristusov nauk z ozirom na male in uboge, pod zunanjostjo katerih se skriva Kristus.
Naš optimizem Vrenje v satelitskih državah
Kolumbija se pripravlja na evharistični kongres
V velikonočnih praznikih zadobiva naš krščanski svetovni nazor novega hraniva in bodrila. Ob veličastni drami božjega trpljenja in njegovega poveličanja v zmagovitem vstajenju dobe najgloblja vprašanja našega življenja svojo podobo, svojo razlago in srečen zaključek.
V prvi vrsti dobimo odgovor na vprašanje o smislu in namenu trpljenja, mimo katerega ne more nobeno človeško srce. Da bi nam Bog olajšal razumevanje za trpljenje, je kot človek stopil med ljudi in sprejel nase človeško nesrečo in trpljenje. On, ki je bil nedolžen, je do dna izpil kelih trpljenja iz ljubezni do svojih bratov. S prostovoljnim trpljenjem je odrešil človeštvo. Z daritvijo lastnega življenja je premagal zlo in strl njegovo tiranijo nad človeštvom.
S tem se je pričela v zgodovini človeštva nova doba. Od tedaj vemo, da se življenje odkupi s smrtjo in sreča s trpljenjem. Trpljenje je predvsem sredstvo za lastno očiščenje in edina pot do vstajenja. Kakor morajo biti atomi razbiti, da se sproste silne energije, ki so zajete v njihovem sestavu, tako mora najprej trpljenje razbiti oklep samoljubja, ki obdaja naše srce, da še odpre v ljubezni in dobroti, šele po trpljenju se sproste v nas duhovne sile, ki jih duši samoljubje. Šele z voljno prenašanim trpljenjem postane naše življenje tudi za druge. Le kdor v svitu križa doume skrivnostni pomen trpljenja je zmožen, da s svojo ljubeznijo ogreva smrtno mrzloto, ki jo zlo razširja po svetu. Je to edino sredstvo, da se raztaja led, s katerim sta sebičnost in sovraštvo oklenila človeška srca. Trpljenje ni le najkrajša pot do lastnega posvečenja in zmagovitega poveličanja, ampak je tudi najmogočnejše sredstvo v boju s hudini. Zato nas Bog s trpljenjem obiskuje, ker nam je v njem hotel dati najboljše, kar nam je sploh dati mogel. Vemo, da se čez trpljenje niso pritoževali svetniki, ki predstavljajo izbrano elito človeštva.
Zlo je mogoče premagati z dobrim, sovraštvo z ljubeznijo. Življenje praznuje zmago nad smrtjo. To je nauk krščanske velike noči. In je to, kar nas navdaja z radostnim optimizmom in z novo vero v človeštvo, v naše rojake in v čas, v katerem nam je usojeno živeti.
Utrjuje se nam vera v človeka. Ne v človeka, kakor si ga je zamišljal znani skeptik in bogotajec Andre Gide še ob koncu svojega življenja. Človeka namreč, ki bi nadomestil Boga in se nad njega postavil. »Prišepetavanje zapeljivca v raju: bosta kakor bogovi, je treba izpolniti, ali pa človeštvo ni izpolnilo svoje naloge na zemlji«, je zapisal Gide v svoj dnevnik nekaj mesecev pred svojo smrtjo.
Bedna se nam zdi takšna vera v samo-odrešenje pobožnega človeka, ki je bil ideal razumarskih prosvetljencev preteklega veka. V mislih imamo temveč človeka, čigar podobo je tako pretresljivo naslikal moderni nemški konvertit: »Jezus je veliko sonce, katerega nihče več ne izgubi, kogar je obsvetil njegov žarek. Moreš ga pozabili, moreš ga zatajiti, to na tem ničesar ne spremeni. Pokopan je v srcu in vsako uro se lahko zgodi, da vstane od mrtvih« (H. Carossa: Kindheit und Vervvandlung einer Jugend, str. 325).
Tudi če je pokopan na dnu srca, vedno se lahko zgodi, da vstane od mrtvih! Zato Bog človeštva ne zavrže. Potrpežljivo čaka, ker bo v mnogih srcih vstal, ki žive danes daleč od njega. Nedoumne za nas so skrivnosti božje dobrote in božjega usmiljenja. Zato tudi mi ne smemo izgubiti vere v človeštvo. Res, da komaj moremo slutiti, v kakšne globine zločina in propalosti more življenje privesti človeka. A tudi tedaj, ko je že čisto na dnu, še vseeno v duši ne zamrje klic po vstajenju. In je največkrat vprav trpljenje tista pot, po kateri se nad svetom in življenjem razočarana srca zopet dvignejo kvišku. Ali pa se jih usmili kak v trpljenju preizkušeni Samaritan, da jim poda razumevajočo roko in jih iz mračnih globin povede na svetlobo. Knjiga življenja je polna konvertitov. Koliko jih je, ki so iz skeptikov postali otroško verni, iz preganjalcev apostoli, iz zločincev dobrotniki človeštva! Ne smemo izgubiti vere, da je zlo mogoče premagati z dobrim, sovraštvo z dobroto in ljubeznijo.	j	A
Zavod za ozdravljene gobavce
Nadškof v Trivandrumu v Indiji msgr. Thanganatil je uresničil svojo pobudo in nedavno odprl središče za rehabilitacijo tistih gobavcev, ki so ozdraveli. Novo središče, ki stoji poleg katoliške bolnišnice za gobavce, ima med drugim laboratorij, ki je opremljen za poklicno izoblikovanje na različnih področjih.
Po koncu druge svetovne vojne se je Stalinu posrečilo uvesti in utrditi komunistično oblast vse do črte Stettin-Trst, ki je bila med drugo vojno dogovorjena kot meja »operacijskih con« med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo.
Vse pred vojno svobodne države' med Baltikom in Sredozemskim morjem vzhodno od te črte je Stalin trdno privezal na Sovjetsko zvezo in jih spremenil v nekake ruske protektorate. Poseben ruski protektorat je postala tudi ruska zasedbena cona Nemčije.
PRVI SE JE UPRL TITO
Prvi se je dvignil proti Stalinovi samovladi Tito v Jugoslaviji, ki je med drugo svetovno vojno hodil svojo pot in dosegel uspehe v glavnem z materialno podporo zahodnih držav. Ti so opremljali in oboroževali njegove partizanske oddelke, odkar je bil jeseni 1943 Tito uradno priznan za zaveznika.
Stalinova samopašnost je žalila samozavest Tita in njegovih par-
lllllllllllllMlltlllllllltlllHllillllllltHllllllttltHllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||n
Program Narodnega sveta koroških Slovencev
tizanskih borcev. Tako je prišlo do preloma in junija 1948, pred 20 leti, do izključitve titovcev iz Kominforma. Stalin je bil prepričan, da bo Tita in njegove naglo zlomil, pa se je uračunal. Tito se je obrnil na Zahod in od tam dobil pomoč, ko je pokazal, da utegne biti koristen v boju proti sovjetskemu imperializmu.
Titovemu zgledu se ni upal nihče slediti. Stalin je imel vajeti trdno v rokah in jih je po prelomu s Titom še bolj nategnil. Stalinova smrt je prinesla nekaj olajšanja, posebno še, ko so spravili s poti Berijo. Junija 1953 je prišlo do nemirov in izgredov, nato pa skoraj do pravega upora v Vzhodni Nemčiji. Upor so naglo zadušili ruski tanki, ko je bilo očitno, da zahodne sile ne mislijo iti preko besednih protestov v podporo Vzhodnim Nemcem.
NEMIRNO LETO 1956
Spomladi in poleti 1956 je prišlo do vrenja na Poljskem. Delav-
(1. nadaljevanje)
Kaj je doslej diskusija o programu Narodnega sveta koroških Slovencev dokazala? Predvsem to, da je možno narod zainteresirati za diskusijo o naših perečih življenjskih vprašanjih. In to je vsekakor pri vsem najbolj razveseljivo. Ko sem povedal g. prof. dr. Vinku Zwittru ob začetku preteklega leta, da namerava Narodni svet predložiti svoj program v diskusijo, mi je dejal: »Samo to ne, ne bo odmeva, nihče se ne bo oglasil, naši ljudje diskusije niso vajeni. Uspeh bo že, ako se bo eden javil k besedi!«
In sedaj taka diskusija. Ko bo program Že zdavnaj sprejet, še ne bo utihnila, odmevala bo naprej v srcih in mislih posameznikov, v narodu, si utirala pota v razne smeri, sprožila nove ideje, dajala pobude, navdihovala nove misli, valovila bo med nami kot tisto osvežujoče sredstvo, ki narod pomlaja, drami ter ga vzpodbuja k vedno novim podvigom in dejanjem. To je moč diskusije, ki naj med nami nikoli ne zamre, ker je narodu potrebna kot kisik za življenje.
Drugo, kar je ob tej zares široki diskusiji tako razveseljivo, je dejstvo. da smo koroški Slovenci kot manjšina v programu poudarili soodgovornost na razvoju vsega slovenskega naroda. Do sedaj običajna izjava koroških Slovencev: »Smo del slovenske narodne enote ter se k njej v polnem obsegu zavestno priznavamo«, izzveni bolj v željo, da bi nas matični narod v Sloveniji zaščitil ali nas vsaj moralno podprl. Stopali smo pred slovenski narod — odkar smo od njega odcepljeni kot narodnostna manjšina, ki živi v Avstriji — kot prosilci v tem smislu, da bi nas narod od zunaj krepil ter pomagal omiliti našo usodo. Dogodki med obema vojnama in med drugo svetovno vojno, za slovensko manjšino kritično povojno obdobje, stalno številčno padanje pri ljudskih štetjih ter drugi nerazveseljivi dogodki v življenju manjšine, so povzročali malodušje, ki se ga nismo otresli, kljub marsikaterim močnim kulturnim in duhovnim podvigom v zadnjih dveh desetletjih.
In vendar se je v preteklih letih glede na narodno zavest med koroškimi Slovenci marsikaj spremenilo, manjšina je postala v svoji narodni aktivnosti veliko bolj sproščena, je v vedno večji meri samozavestna, o čemer pričajo velike kulturne prireditve koroških Slovencev, akademije, gledališke predstave, literarno udejstvovanje mladih, gostovanja koroških Slovencev v ostalem zamejstvu, na Goriškem in Tržaškem, medtem ko so vidne ob bodočih kulturnih stikih s Slovenijo perspektive, ki dopuščajo zaključke, da nam bo ob tej kulturni izmenjavi z matičnim narodom dodeljena ne le vloga posrednika med narodoma sosedoma, med dvema kulturama, temveč prav tako vloga kulturno, duhovno in idejno bogatega dela celotnega slovenskega naroda, ki s svojo kulturno tvornostjo bogati in oplaja tudi druge dele slovenske narodne celote. Gotovo bomo kot manjšina vedno Žejni slovenske kulturne hrane, posredovane po Ljubljani kot kulturnem središču, po kulturno-prosvetnih skupinah in umetnikih iz Slovenije, vendar se začenja slovenska manjšina na Koroškem in sploh
v zamejstvu v vedno večji meri tega zavedati, da raste njena kulturna moč ob duhovnih dobrinah, ki jih je v stanu posredovati drugim udom slovenskega narodnega občestva. Ob tem gledanju se nam prikazuje rešitev našega narodnostnega vprašanja v novi luči, ko manjšina ne terja od matičnega naroda le to, kar ji je ta dolžan nuditi, temveč se čuti ona prav tako soodgovorna za usodo celotnega slovenskega naroda. To gledanje je omogočil razvoj, v katerem začenjajo v vedno večji meri prevladovati dinamični elementi nad statičnimi, ne le kot obrambna sredstva, temveč kot sredstva prenavljajočega se življenja ali sploh novega življenja z doslej neslutenimi možnostmi in perspektivami.
Ob tem upoštevamo torej vidik, dl bomo od narodne celote deležni večje podpore le, ako bomo pomagali večati — ne glede na meje in politično ureditev držav, v katerih Slovenci živimo — živ’jenj-ški potencial vsega slovenskega naroda. Kako močna mora biti zavest manjšine, ki se začenja tudi tozadevno zavedati svojega poslanstva, in sicer v trenutku, ko začenja dobivati slovenstvo nov, aktualnejši obraz.
Program Narodnega sveta je napisan tudi z željo, da bi pomagali sebi in narodu »do globljih korenin v svetu«. V njem je izpovedano:
»Slovenski narod stopa v novi vek na prelomnici časa, ko je svet spričo vesoljskih poletov in sodobne nagle tehnične povezave in komunikacije postal "majhen", ko se človeštvo tako po tehničnih iznajdbah kot tudi duhovno zbližuje, socialno pa preoblikuje, ko na politično po-zornico stopajo docela novi narodi, ko ne glede na raso in politično moč narodi po svojih zastopstvih v Organizaciji združenih narodov odnosno držav enakovredno odločajo o usodi sveta in človeštva. Pri tej odločitvi je tudi slovenski narod udeležen in hoče biti udeležen, pa naj si bo po politični pripadnosti član te ali one države.
Slovenski narod stopa v novo dobo, ko je človeštvo svetovnonazorno, politično orientacijsko in socialno organizacijsko ne samo razdeljeno, marveč si tudi pro-tivno.
V novi vek stopa slovenski narod v živi zavesti, da so na svetu poleg borbe za obstoj, življenjski in narodni, še druge vrednote, vrednote duha, ki so za človeka in narod dostojno življenje neogibno potrebne. Podlaga vrednotam duha pa je materni jezik. V njem in po njem se človek v vsakem narodu najprej in najlaže izraža, najglobje in najpristneje dojema duhovni svet in se v njem duhovno naj-krepkeje izraža in udejstvuje. Zato sledi: Prva skrb nam bodi: ohraniti pri živl/e-nju naš jezik in naš narod!«
Kako samozavestna mora biti manjšina, ki je zmožna te izpovedi, kakšna življenjska moč ji mora biti lastna!
Diskusija v zvezi s programom NSKS na eni strani ter odprtost napram slovenski narodni celoti z vsemi obveznostmi glede na duhovno rast in razvoj slovenskega naroda sta v tej obliki v življenju slovenske manjšine na Koroškem nekaj novega in neprecenljive vrednosti za njen nadaljnji razvoj.
ske demonstracije v Poznanju so bile strte z vojaško silo, toda poljska »revolucija« v oktobru je le potisnila z oblasti zasovraženega Beiruta in postavila na njegovo mesto Gomulko. Gomulka je s podporo nadškofa Višinskega pomiril narod in postopno tudi Moskvo prepričal, da se lahko nanj zanese. Vedel je dobro, da mora ohraniti dobre stike s Sovjetsko zvezo, ker je ta edini porok za poljsko mejo ob Odri in Nisi proti Nemčiji.
Pod vplivom nemirov na Poljskem je prišlo do vretja na Madžarskem, kjer je tlelo staro sovraštvo ne le proti komunistom, ampak tudi proti Rusom. Konec septembra in v oktobru 1956 so bili stalinisti pregnani in oblast je prevzel »nacionalni« komunist Na-gy. Temu madžarske revolucije ni bilo mogoče zavreti, šla je svojo pot in spravila v nevarnost sam komunistični sistem. Moskva je tedaj poslala v Budimpešto svoje tanke in revolucijo strla. Na tisoče madžarskih »borcev za svobodo« je našlo pri tem smrt, na desettisoče pa jih je pobegnilo na Zahod.
Trdi sovjetski nastop na Madžarskem je vplival »pomirjevalno« v ostalih satelitskih državah. Komunistična diktatura na Češkoslovaškem, v Romuniji in Bolgariji je ostala trdno v sedlu. Nemir se je pojavil znova šele ko je prišlo do razkola med Moskvo in Pekingom. Tedaj so se od Moskve ločili Albanci, ki Rusov sicer niso nikdar marali. Počasi se je opogumila tudi Romunija in začela pod Ceausescom naglo uveljavljata svojo državno neodvisnost. Šla je celo tako daleč, da je javno postavila vprašanje Besarabije, ki jo je morala odstopiti Sovjetski zvezi. Romunija je poudarila svojo neodvisnost lani, ko ni marala slediti Sovjetom in ostalim komunističnim državam v obsodbi Izraela in letos na posvetovalni konferenci v Budimpešti, ko je to zapustila.
NOVE TEŽNJE PO VEČJI SVOBODI
Na Češkem se je stalinizem držal trdno in ni popuščal, četudi je predsednik vlade Lenart skušal tu in tam iskati nova pota. Razmere v Češkoslovaški republiki so bile obupne, razpoloženje mrko. Ko je prišla lani skupina jugoslovanskih inženirjev v Prago, so češki inženirji blagrovali svoje jugoslovanske tovariše za njihovo »svobodo in blagostanje«. Iz Prage so gledali na razmere v Jugoslaviji tako kot Jugoslovani na razmere na Zahodu. Odpor se je pojavil v Zvezi pisateljev, nato pa segel na univerze. Letos v začetku januarja je nezadovoljnost dosegla tako mero, da se je odločil za spremembo sam politbiro komunistične partije. Novotny je bil odstavljen kot vodja partije in nadomeščen z liberalnim Slovakom Aleksandrom Dubčekom.
Češkoslovaška je začutila novi čas, svoboda hoče zlomiti vse stare vezi in okove. Toda Dubček je zgrajen komunist in bo brez dvoma skušal ohraniti komunistični režim. Ker so Čehi »previdni in pametni«, mu bo to nemara uspelo. Prevroče glave bodo umirje-nejši spomnili na Budimpešto novembra 1956, pa se bodo pomirile.
Večja svoboda na Češkoslovaškem je vaba tudi za Madžare in Vzhodne Nemce. Gomulka je na Poljskem odločno nastopil proti študentom na univerzah, ki zahtevajo več svobode. Povedal je jasno njim in vsem drugim, da je svoboda dovoljena, dokler ne spravlja v nevarnost »komunističnega reda« in dokler ni proti temu naperjena. Da bi svarilo bolj veljalo, so mnogo demonstrantov zaprli in več njih vidnih zagovornikov odpustili iz služb, četudi so bili na visokih položajih v državni upravi in profesorji na univerzah. Sila utegne biti nekaj časa uspešna, toda svoboda bo prej ali slej zmagala, ker stremljenje po njej tiči v človeški naravi in ga zato ni mogoče za zmeraj zadušiti.
A. D.
Vi liju
Kolumbijski episkopat je določil glav# smernice za čim boljšo izvedbo 39. mednarodnega evharističnega kongresa, ki bo le-^Živ tos v mestu Bogota ob 18. do 25. avgusti Takole pravijo:
Prestolnico našega naroda je izbral Knleved stusov namestnik na zemlji za veliko božj« mesto. Nepopisno je naše veselje zaradi evharističnega slavja, ki bo na višinaife fc< naših And. Prepričani smo, da bosta mol tev in blagoslov svetega očeta naprav® našo ljubezen in našo zvestobo Cerkvi & bolj plodovito. Na tisoče romarjev vseh na-rodov in vseh poklicev se pripravlja, bodo prispeli k nam. Vsi ti bodo ramo chllnai' rami z vsemi brati krščanskega sveta naši deželi, ki jim bo postala domača, da# pričevanje svoje evharistične vere. TeflU kongresa: Vez dobrote in ljubezni, je dinamična, polna družbene aktualnosti. Ljif bežen je krepost, ki odlikuje kristjana. Brez resnične bratovske ljubezni ni resničnega krščanstva. Brez ljubezni in dobrote obstaja samo družba, ki je hladu3 in sebična. Dobrohotnost, uslužnost, pte menit sprejem in krščansko bratstvo bodo najboljši poudarek naše katoliške vere, ^ je odprta vsem bratom na svetu. Svetu* in cerkvene oblasti bodo storile vse, da ta mednarodni dogodek, ki je edinstve* v naši zgodovini, v resnici to, kar upamo' veliko srečanje v veri, upanju in ljubezni-Vabimo vas zato, da storite vse za uspf lo pripravo mednarodnega evharističnega kongresa. Molite za njegov srečen izid-Sodelujte pri pripravah in izvedbi, koliko1 vam je to mogoče. Obnavljajte evharistij no pobožnost v skladu z našimi izročili-Poskrbite za svojo notranjo obnovo, da bo mo bolj vredni darovati se Bogu kot sred] stvo odrešenja.
iilje
slej
oli-‘:[IOi',
a tečji 'esni •ez bužl iftajt Ovije
■asih "jan, Ko Pisec Gori, natel sa mc tar »rta 'ega raiu, klik m
Sve, te v kot Vašti
Vprašujete
Odgovarjamo
O presaditvi srca. Nekateri rudarji sfliO se zadnje dni spraševali o presaditvi src^ ali ni to v nasprotju s katoliško vero. Saj pride tak človek po smrti z necelim tel6" som pred Stvarnika, ker je en del, namreč srce, ostal v tujem telesu.
Toma'
ODGOVOR: Katoliška Cerkev stoji H'1 stališču, da je življenje sveta in za človeM dragocena stvar. Zato smemo z vsemi doy voljenimi sredstvi skrbeti, da ostane čiv vek živ. Današnja kirurgija je odkrila, dt je možno človeku rešiti življenje tudi $ presaditvijo tujih organov kot npr. ledvic in sedaj celo srca. V tem ni nič nemord' nega, da le zdravnik pri tem ne žrtvuje življenja kakega drugega človeka, to je, d& se taki organi odvzamejo ali že mrtvemV človeku (to je primer pri presaditvi srca)' ali pa da dajalec lahko še naprej ŽM čeprav je okrnjen za en ud (pri presti' ditvi ledvic). Bolnik, ki mu s tem rešijo in podaljšajo življenje, bo na sodni d<$ vstal kakor vsi ostali ljudje, z novim lesom, saj pivo naše sedanje telo razpadl v zemlji. Tisti, ki je daroval, bo pa tud1 vstal s celim srcem in z vsemi udi, ker gre, da bi po vstajenju bili brez kakeg0 uda. Kako bo Bog to naredil na dan vstt>' jenja, da dobimo nova telesa, je njegov11 skrivnost, ki nam je ni razodel.
* * *
Božja kazen. Zakaj vedno pravimo: Boi ga je kaznoval ali božji prst je prišel nad' nje. Nikdar pa ne rečemo: Hudič ga je kaznoval. Neki Furlan je zaradi tega skl®' pal, da je hudič boljši od Boga, ki tepe-
ODGOVOR: Kaznovati sme tisti, ki ie gospodar, saj kazen pomeni izvrševanie oblasti nad nepokornim. Tako pravim0t da starši kaznujejo nepokorne otroke. di civilna oblast kaznuje zločince, ker i1 je ta pravica poverjena, saj bi drugaM nastala anarhija. Najvišjo oblast nad vs& mi pa ima Bog. Zato sme Bog kaznova11 nepokorne ljudi, to je take, ki njego postave ne spolnjujejo. Zato nam sveto pismo poroča o številnih primerih nep°' kotnih ljudi, ki jih je Bog kaznoval. Spomnile se le na Adama in Evo.
Hudič pa ni nikogar gospodar, zato ttt' kogar ne sme kaznovati. Ker je hudobefli more z božjim privoljenjem komu škO' diti, kaznovati pa ne more. Da more ško' diti, vemo iz evangelija, ki nam pripoVt' duje o številnih obsedencih, katere je JeTMs ozdravil.
Poudariti je nadalje potrebno, da kaz&1 ni znamenje hudobije, temveč pravičHO' s ti. Ta namreč zahteva, da damo vsak#' mu, kar zasluži: pohvalo, komur gre P°' hvala, kazen, komur gre kazen. Ker ie Bog neskončno pravičen, pravi katekf zem, da dobra dela plačuje, huda pa k°’ znuje. Če bi tako ne postopal, bi ne pravičen.
sv
G<
n<
i *v ol Ha tu
so
iti tiče ‘Isl T Vač ‘0a ‘ih, l’eš, l>op
H
H
0 n Po/; biti
i>llQ
k j Ut tje
m
A
%
»Ulil
'0;
Vinko Brumen: Iskanja
avti«
■dna'
usta.
inah
nol
a ob ta 'r dali
e n«
; di-Lju'
ana.
res-
do
idna
ple-
iodo
n 8> 3tm
i»
:ve»
mo:
izJii-
spe*
E časih, ko se z rastočim znanjem mno-■ll° tudi zmote z neugnano silo, ko je o k^iivljanje mnogovrstnejše in globlje, ko ®/e poedincev in množic rastejo z do-'fe; neznano hitrostjo in napetostjo in Kri- seveda vplivajo na vsebino in smer mi-iožj< ^jenja, ko osebne in kolektivne strasti iradi Ostajajo močnejše in zmote bolj zaplete-,e kot kdaj prej, ko je miselni in načelni ili-taos, ki vre pred našimi očmi, vedno ivila “ji in se čU[ za večne vrednote, kot so d Selnica, pravica in ljubezen do bližnjega, ^eZ katerih urejenega sožitja v človeški , da iružbi ne more biti, ne glede na to, da ,lnajo svojo veljavo tudi za onostransko tivljenje, neprestano zmanjšuje, v takih tasih je knjiga, kot so Brumnova »Iska-l!)ac:, prava blagodat.
Koj v začetku je treba poudariti, da je Pisec knjige prof. Vinko Brumen, ki tudi Goričanom ni neznan, saj je bil prvi rav-natelj slovenskega učiteljišča v Gorici, dostojen mislec, ki ne ponavlja tega, ar je drugje slišal ali bral, temveč sam lr,a po problemih ter zna zaključke svo-,eSa premišljevanja povedati v lepem in 'Sumljivem jeziku, kar pri filozofskih ^Uh ni lahka stvar. Sam išče poti iz °šče današnjih zmot; istočasno pa se “veda, da to početje tvegano. Zmot vidi le pri tistih, ki drugače mislijo ( on; najde jih povsod, kajti vse da-susnje miselno ozračje je nasičeno z nji-
ni pravega napredka nikjer. Pri kritiko-vanju pa naj se obravnavajo le napake pri strokovnem delu; to je dolžnost, medtem ko se osebnih napak ne smemo dotikati.
Najtehtnejše v tej knjigi je pač poglavje o narodnosti, ki boli Slovence, kjer koli Žive. Brumen gleda na ta problem iz zornega kota izseljenca, ki je sam ali pa so potomci na tem, da izginejo v okolju, v katerem živijo. To vprašanje je bolj zapleteno, kot si običajno mislimo. Pisec ga obravnava od mnogih strani ter navaja vrsto konkretnih primerov iz življenja. Vse razglabljanje pa izzveni v trditev, da »nikoli ni dovoljeno svoj narod zatajiti« (str. 244) m tudi da »more kdaj pokorščina narodu celo terjati nepokorščino državi, če to terja resnična blaginja naroda« (str. 238).
V eno stran narodnega vprašanja se morda hote ni poglobil. Pri narodnostnih problemih prideta v poštev dva faktorja: večinski narod in manjšina, narod, ki vlada, in manjšina, ki je predmet vladanja, narod, ki deli pravice in pravičice, in narod, ki jih prejema, narod, ki krivice dela, in narod, ki jih trpi. Krščanska etika zahteva enake pravice za vse; v dejanskem življenju o tem največkrat ni sledu. V tej zvezi bi bilo vredno posvetiti v tisti psihološki vir okorele aver-zije proti nekaterim jezikom. Pri nas vi-
Škofijsko romanje v Oglej
Na praznik sv. Marka, v četrtek 25. aprila, bo za »Leto vere«, kot že napovedano, škofijsko romanje v Oglej, ki pa se ne bo Vršilo popoldne, kot je bilo prvotno rečeno, temveč že dopoldne s sledečim sporedom:
Ob 10. uri slovesni prenos relikvij, ki se drugače hranijo v Soriški stolnici, s trga pred oglejsko baziliko v svetišče.
Ob 10,15 občestvena sveta maša goriškega nadškofa. Pri sveti taaši bodo berilo, evangelij in nadškofova beseda tudi v slovenskem Jeziku. Pri sv. obhajilu bomo zapeli »Jezus naš je vstal od smrti« •O »K tebi Jezus ljubeznivi«. Da bo petje lepše in bolj učinkovito, ®aj se naši verniki zberejo v baziliki pod glavnim oltarjem v desni
ladji.
Mnogi bodo šli v Oglej z lastnimi vozili. Da omogočimo romanje tistim, ki svojih avtomobilov nimajo, smo naročili dva avtobusa za slovenske vernike iz Gorice in bližnje okolice. Potrebno pa je, da se romarji pravočasno vpišejo in Mcer kor navadno pri fotografu g. Kleindienstu na Travniku vsaj do torka, 23. aPrila. Poznejših prijav ne bomo več sprejemali. Cena za prevoz je 500 lir. Po °koliških vaseh bodo vpisovali dušni pastirji. Najbolje je, da se več bližnjih naselij združi v skupni avtobus, posamezne manjše skupine pa se lahko priključijo tudi g. Kleindienstu. V takih primerih bodo avtobusi šli skozi naselja, od koder s° prijavljenci.
VODSTVO ROMANJA
N in vdihavamo jih vsi. Pisec pravi, da rešitve; od tod značilni naslov 'tkanja«.
Trije so predmeti, s katerimi se bavi: "“čela, kritika in narodnost. V poglavju načel do dejanj« razpravlja o nače-kakor so izražena v vsakokratni člo-i(ški govorici ter so že zaradi tega nespolna, ter o pranačelju, ki je prvotni ^kon ali večni božji zakon. Tu govori o ;°Ukor mogoče jasnem spoznanju načel, načelih in kulturi, zlasti umetnosti, ter i°Htiki. Dobro pravi, da mora »katolik lti vedno katolik, tedaj tudi v politiki«; Pari pa pred klerikalizmom (str. 91). butniva izvajanja zaključuje: »Načela y nam bodo to, kar so, to je luč, v
ateri presojamo svoje in tuje spozna-
ne bič, ki ga vihtimo se sami skrivamo za
SKPD »Mirko Filej« v Gorici vabi na
ORGELSKI KONCERT
ki ga bo imel prof. Hubert Bergant v goriški stolnici v ponedeljek, 22. aprila 1968 ob 21. uri.
Na sporedu so skladbe J. S. Bacha. — Vstop prost.
m ravnanje,
^ drugimi in "''m« (str. 114).
Naslednje poglavje je posvečena kri-'h, ki je nujno potrebna, ker brez nje
diš napise v nemščini, angleščini, francoščini, le v slovenščini, ki je jezik domačinov in najbližjih sosedov, jih ni. Na kateri točki srca ali možganov ali kakega drugega dela telesa zapeče šovinista, kadar vidi slovensko besedo zapisano ali jo sliši?
Ne bilo bi slabo, če bi kdo napisal filozofsko delo o dolžnostih vladavcev do narodnih manjšin; tvarine bi gotovo ne zmanjkalo.
Brumnovo delo je plod dolgoletnega iskanja; tako ostre, prodorne analize zapletenih vprašanj bi nihče ne mogel izvršiti v kratkem času. Preveva ga ne samo ljubezen do predmeta, do resnice, ampak tudi ljubezen do človeka. Zato lahko lepo in prepričljivo zaključuje: »Prva je resnica, a največja je ljubezen.«
Anton Kacin
Knjigo je izdala Slovenska kulturna akcija v Argentini .Dobi se tudi po naših knjigarnah.
Nastop na deželnih volitvah
Kot že najavljeno, bo nastopila na deželnih volitvah tudi goriška SDZ s svojo kandidatno listo. Vodstvo SDZ je pred časom sprejelo sklep, po katerem bo nosilec liste dr. Avgust Sfiligoj. Obenem je bilo tudi sklenjeno, da bo goriška lista povezana s tržaško. V ta namen je bil dosežen sporazum s Slovensko skupnostjo iz Trsta. Zato bo tržaški nosilec liste zastopan na goriški listi, goriški pa na tržaški. Skupni nastop namreč jamči izvolitev slovenskega predstavnika v deželni svet.
Ob orgelskem koncertu v goriški stolnici
Ker prinašamo na drugem mestu vabilo na orgelski koncert prof. Huberta Berganta v goriški stolnici, naj zato tu nanizamo nekaj misli v zvezi s predvajanimi deli velikega nemškega mojstra Johanna Sebastiana Bacha.
Prva skladba na sporedu ponedeljkovega koncerta bo Partita »O Gott du from-mer Gott«, daljša kompozicija z varijaci-jami v c-molu, po Pachelbelovem vzorcu, kjer pridejo do izraza različne registracije. Sledi Preludij in fuga v g-duru, ki je prav tako mogočna skladba, bogata na živahnosti in baročnih disonancah. V fugi pa je skladatelj uporabil tematiko neke svoje kantate (»Žalosten je bil moj duh«). Naslednja skladba je Triosonata v c-dura. Bach je napisal šest sonat za orgle, ki jih je posvetil svojemu sinu Friedeman-nu ter jih je dokončal leta 1727. Forkel je o njih zapisal: »Ne more se dovolj opisati vse njih lepote!« Te sonate so bile pravzaprav napisane za čembalo z dvema manualoma in pedalom, zato je tudi po mnenju velikega Bachovega poznavalca A. Schweitzerja zgrešeno govoriti o orgelskih sonatah. Isti Schweitzer še piše o njih, da poleg teh sonat »praktično ni v vsej orgelski literaturi večjih težav za tistega ,ki jih je pazljivo študiral«. Desna roka igra prvi glas, leva drugi, tretji glas pa vodi pedal.
Zelo domača je Bachu oblika Toccata in fuga. Izmed več njegovih tovrstnih skladb bomo poslušali Toccato in fugo v f-duru. Prav v tej silno markantni skladbi se kaže velika Bachova genialnost, saj je združil nemški duh s perfektno italijansko formo. Klasičnost se kaže v iskanju čiste forme, medtem ko izražajo improvizacija, nepredvidenost in čustvenost nemškega duha. Sledi koral »Allein Gott in der Hdh sei Ehr«. Na splošno izraža baročni mojster v svojih številnih koralih globoko versko občutje, kar prikaže z izredno kontemplativno silo in čudovito glasbeno govorico. Za zaključek orgelskega koncerta bomo slišali Preludij in fugo v es-duru. Na splošno so Bachovi orgelski preludiji zrcalo vsega njegovega ustvarjalnega razvoja, ki gre od proste improvizacije do velikih arhitektonskih oblik, zgrajenih na treh temah. Fuge pa predstavijo razne teme ter jih nato po stro-
>11 DOkllGl
gih zakonih in dognani logiki razvijajo ter privedejo do zaključne apoteoze. Zgoraj omenjeni preludij v es-duru hoče s slovesnim ritmom in blestečo harmonijo prikazati božjo veličastnost in večnost. Njemu sledeča fuga pa s svojimi tremi deli spominja na neskončno skrivnost Svete Trojice.
Organist prof. Bergant sam pa je našemu občinstvu že dobro znan po svojih uspelih koncertih v cerkvi sv. Ignacija v Gorici. Nedavno je nastopil tudi na glasbenem liceju v Vidmu, kjer je žel veliko odobravanja. Večkrat nastopa tudi v Ljubljani, z orkestrom Slovenske filharmonije pa je lani gostoval tudi po Italiji v Ja-načkovi »Glagolski maši« pod dirigentom Lovrom Matačičem.
Števerjan
Prosvetno društvo »F. B. Sedej« že dalj časa pripravlja letošnje prvomajsko slavje, ki naj bo zopetno srečanje vseh zamejskih Slovencev. To je naš najlepši praznik pomladi. Letos bo v nedeljo, 28. aprila med »Borovci«. Program bo izredno zanimiv in zato že vnaprej vabimo vse, ki si želijo prijetnega kulturnega popoldneva, da si prihodnjo nedeljo »rezervirajo« za izlet v Števerjan.
Fantje od našega prosvetnega društva se že več tednov prizadevajo, da imamo vsako soboto za odrasle in ob nedeljah popoldne za otroke kulturne večere, na katerih se po navadi zavrte kaki primerni filmi. Za to pametno in potrebno pobudo se moramo zahvaliti vztrajnosti Edvarda Hledeta in Mirka Humarja, ki rada žrtvujeta svoj prosti čas z namenom, da se bo na ta način ohranila mladina v našem domačem krogu.
Širite »Katoliški glas"
  um IIIIIIIIIIIIII   UH """""""in   im IIIIIIIIIIIIIIIII   milili im i   i   umi       um   imunim   miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin mu
UTRIP CERKVE
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllUUIIIDIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
17 starejših novomašnikov
Za tiho nedeljo je državni tajnik kardinal Cicognani posvetil 17 diakonov, ki so dokončali svoje duhovniške študije v zavodu za zakasnele poklice »Beda«. Najstarejši novomašnik je 64-letni bivši častnik ameriške vojske Richard 0’Hara. Naslednji dan je sv. oče sprejel v posebni avdienci nenavadne novomašnike in njihove sorodnike.
Največja škofija v Italiji
Milanska nadškofija ima 1014 župnij, 2269 škofijskih duhovnikov, 1350 duhovnikov redovnikov, približno 80 novomašnikov na leto in je raztegnjena na 4850 kv. kilometrov. Zdi se, da je največja na svetu po številu župnij in duhovnikov. Vodi jo nadškof in pet pomožnih škofov. Sedaj so nadškofijo razdelili na šest predelov, za katere bodo skrbeli pomožni škofje in upajo, da bo s tem bolje poskrbljeno za dušno pastirstvo.
Duhovniški poklici naraščajo v Senegalu z zadovoljivim poviškom. V teku šolskega leta 1966/67 je bilo v deželi 329 duhovniških kandidatov, od tega 94 v nižjih tečajih, 180 v malih semeniščih in 19 študentov filozofije in teologije. Senegal je postal zadnja leta dežela, ki ima največ domačih duhovnikov v Afriki v razmerju s prebivalstvom. Tam prideta dva duhovnika na 10.000 katoličanov; povprečje v Afriki pa je 1,1 duhovnik na 10.000 vernikov. V Evropi pridejo 8,3 duhovniki na vsakih 10.000 vernikov.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 21. do 27. aprila 1968
Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Sv. Pavel. 21.00 Odisej, nadaljevanje. 22.10 Športne vesti. — Drugi: 21.15 Znanstveni obzornik. 22.15 Sedem zvokov, zabavna oddaja.
Ponedeljek Prvi: 21.00 Nebo lahko čaka, film. — Drugi: 21.15 Sprint. 22.00 Balet Nurejev.
Torek: Prvi: 18.45 Verski problemi. 21.00 Družina Benvenuti, nadaljevanje. 22.00 Volilna tribuna. — Drugi: 21.15 Sladkorčki in kanela, pestra oddaja.
Sreda: Prvi: 21.00 Almanah. 22.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Stiskani, film Toto.
četrtek: Prvi: 21.00 Družina Benvenuti, nadaljevanje. 22.00 Politična tribuna. — Drugi: 21.15 Gor in dol, pestra oddaja.
22.15	Gledališka kronika.
Petek: Prvi: 21.00 TV 7. 22.00 Boj brez usmiljenja. — Drugi: 21.15 Žena s kockami, policijski film. 22.15 Italija kot jo vidijo tujci.
Sobota: Prvi: 19.35 Duhovna misel za nedeljo. 21.00 Zbogom, mladost. 22.15 Gospodarski obzornik. — Drugi: 21.15 Črnsko gledališče danes. 22.00 Koncert.
★
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 21. do 27. aprila 1968
Nedelja: 9.30 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Lesjak in Veselimi šentvid-čani. 10.45 Mokedajeva matineja: Tajno društvo PGC. 11.45 Film za otroke. 17.45 Slovenski ansambli tekmujejo. 19.10 Požar - film iz serije Gora skrivnosti.
Ponedeljek: 19.10 Simfonija vodometov, glasbeni film. 20.35 Svet na zaslonu. 2135 Sodobna glasba ne pozna meja.
Torek: 18.00 Obrežje - oddaja za italijansko narodnostno skupino. 18.50 Torkov večer: Poje vam Juliette Greco. 19.15 Svet na zaslonu: Mongolija-Iran. 20.35 Strogo nadzorovani vlaki - češki film nagrajen z letošnjim Oscarjem. 22.05 Njihov vzgled je spodbuda - kulturni film.
Sreda: 17.15 Kljukec kot pestunja - lutkovna zgodba iz serije Kljukčeve dogodivščine. 19.40 Nogomet Manchester United : Real Madrid. 21.50 Belfegor - serijski film. 22.40 Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu - finale posameznikov.
Četrtek: 17.10 Tiktak: Medvedov Godr-njavček II. del. 18.45 Po sledeh napredka. 20.35 Na poti od Ptuja do Ptuja. 21.15 Baletna oddaja.
Petek: 16.10 Filmi iz produkcije Zastava filma. 17.50 Deček iz džungle - serijski film. 18.20 Oddaja iz cikla »Mi mladi«. 19.05 Lelo 1944 v Evropi. 20.35 Sen - jugoslovanski celovečerni film.
Sobota: 15.55 Nogomet CSSR : Jugoslavija. 18.25 Pustolovščine kapitana Cooka -serijski film. 21.50 Bonanza - serijski film.
'°SEFINE STEGBAUER 61 Prevedel J. P.
ffVeS IS tlevalo ^czJa ••#?**
”Gpam, da bo Gretica odslej živahnejša 1(1 bolj vesela, ko bo Marjetica v hiši. 'aJ se v zadnjem času že pozna, da hodi š°l°, kjer je z deklicami iste starosti bpaj. Dolgo časa mi namreč Gretica
»i
Na
hupala. Naravnost boriti sem se moža njeno ljubezen.«
“-zdaj, ko je Marjetica tu... naravnost 'Gti sem se morala...« je slišala Gretica
-°Pana v blazine.
“Gobro vem, da bo otrok šele potem za-srečen, če bo našel starše in spomin.
J sem se sama na moč trudila, da bi Pomagala iz njenega pozabljenja, a kaj
Ptsem imela drugega kot le tisto mo-} fnornarsko oblekco.«
^ ••• imela drugega kot tisto modro morsko oblekco,« je ujela Gretica.
£d.
aJ ji je bilo tako hudo, da je zlezla
pod odejo. Na vsak način je hotela udu-šiti glasni stok, ki jo je dušil, šele sedaj so pritekle olajšujoče solze. Zajokala je bridko, a obenem skrbno pazila, da je ne bi slišala gospa Thorn ali pa njen zaročenec . •
»Zdaj, ko je Marjetica tu!« — Ah, saj je vedela, da je zdaj odveč! še celo za tisti denar je sedaj gospe Thorn žal, ki ga je za Gretico izdala. Saj je sama rekla, da »se je morala naravnost boriti« — najbrž sama s sabo, da je Gretico obdržala, »ki ni imela drugega, kot le tisto modro mornarsko oblekico.«
Proč, le proč, pa kamorkoli! Samo daleč proč od tu! Le ta glas in ta misel sta ji razbijala in kljuvala v glavi. Na noben način ne sme dalj ostati tu v tej hiši, vsem v — napoto. Naj se potolaži gospa Thorn, kmalu se je bo znebila. Sama bo šla. Mar ni rekel direktor v cirkusu, da bi jo takoj vzel? »Nekaj tednov vežbanja, pa boste umetnica!« Mar ni tako govoril, ko jo je videl jahati?
Ko je prihodnje jutro prišla Gretica k zajtrku, je gospa Thorn prestrašeno vzkliknila: »Za božjo voljo, otrok, kaj pa ti je?
Saj si bolna!«
Gretičine oči so bile temno obrobljene, motne in brez bleska, lica bleda kot zid.
»Skoro nič nisem mogla spati, mamica!«
»Potlej moraš takoj spet v posteljo, da boš sploh mogla popoldne nastopiti pri koncertu. Čakaj, kar koj ti bom skuhala baldrijanov čaj. Prav vesela sem, da bo enkrat ta koncert mimo. Potlej pa se mi ne boš več dotaknila gosli do počitnic. Vsak dan po šoli boš šla v posteljo za kako uro.«
»Saj bo res najbolj prav, da takoj ležem,« je dejala Gretica. Njej je bilo sedaj vseeno. V dolgi noči, ko ni mogla spati, je njen sklep dozorel. Postala bo umetnica na konju. V cirkusu bo dobila službo. Tam ne bo nikomur v napotje. Prav natančno si je že zamislila, kako bo dosegla ta svoj cilj. Samo še do koncerta bo tu, potem pa zbogom ta kraj!
16. MAJ
Jurij Frohner se je že zjutraj odpeljal k praznovanju maturitetne obletnice. Kornelija je naročila služkinji, kaj naj skuha
za kosilo, šla nato v spalnico in zbudila Jurčka, ga umila in oblekla. Kar kmalu je prišla, kakor vsako nedeljo teta Dora in malega fantka odpeljala na sprehod. Kornelija je nato pospravila po sobi in končno vzela v roke nedeljski časopis. Pri oknu je bilo tako prijetno sedeti, tam je razprostrla časopis in ga začela brati, najprej razne predloge za ročna dela, gospodinjske nasvete in kuharske recepte. Pa tudi nedeljsko zgodbo je z zanimanjem prebrala vsako nedeljo.
Ko je tokrat prišla do te nedeljske zgodbe, je malo začudena prebrala naslov »Mala umetnica na konju«. Spisal Mirko Heller. Ker je bila njena babica tako navdušena jahalka, je ta zgodba zbudila v Korneliji spomine na mladost in je s še večjim zanimanjem začela brati. Takoj v prvem poglavju je bila opisana železniška nesreča. Ker je tudi njena hčerka Rozvita pri taki nesreči zgubila življenje, so ji ob spominu na to pritekle solze. Še vedno se ni zacelila rana, ki ji jo je prizadela strašna novica, da njen otrok ne živi več. Za hip je odložila časopis in zgubljeno strmela predse. Pred očmi ji je vstajala
podoba njene hčerke, žive, vesele, kot je bila pred odhodom iz Avstralije.
že je hotela vstati in pustiti branje, ki jo je le vznemirjalo, a zmagala je radovednost nad usodo Monike Amsberg, ki jo je tako živo opisoval ta Mirko Heller. In brala je, kako so Moniko nezavestno potegnili izpod ruševin vlaka in jo prepeljali v bolnico, kjer se je sicer zavedla, a brez spomina. In brala je, kako so se počasi vzbujali v Moniki spomini. Kako je ob pogledu na podivjanega konja kar naenkrat planila nanj in se izkazala za izvrstno jahalko. Vse to jo je osupnilo. Ni čuda, ko pa je njena Rozvita tudi tako rada jahala.
Z mrzlično naglico je brala naprej, kako se je nenadoma izkazalo, da ta Monika tudi izvrstno igra na gosli, še in še je brala stavek: »Otrok je naravnost mojstrsko igral narodno pesem: "Veš li število zvezda..."« Kornelija Frohner je potegnila roko preko oči, kot bi hotela izbrisati kopreno, ki jo moti, ki ji kaže stvari, ki sploh niso in ne morejo biti tako napisane Le kdo je to zgodbo napisal?
(se nadaljuje)
Poštn
E
Podpisovanje na Tržaškem
Slovenska skupnost bo nastopila na bližnjih poslanskih in deželnih volitvah. V ta namen je že vložila svojo kandidatno listo za poslanske volitve, zdaj pa mora predložiti še listo za deželne volitve. Listo mora podpisati veliko število predlagateljev. Zato svet Slovenske skupnosti spet vabi rojake, da podpišejo kandidatno listo. Podpisovanje liste za deželne volitve bo na Tržaškem ob navzočnosti notarja po naslednjem sporedu:
Od ponedeljka, 22. aprila do petka, 26. aprila v pisarni notarja Claricha v Trstu, ul. 30. oktobra št. 19 — nasproti baru Tivoli — od 9. do 13. in od 16. do 19. ure.
V soboto, 20. aprila na sedežu Slovenske skupnosti v ul. Machiavelli 22/11 od 20. do 21. ure.
V ponedeljek, 22. aprila od 20. do 21. ure v Sv. Križu pri gospe Tence, št. 94.
V torek, 23. aprila od 20. do 21. ure v Borštu v srenjski hiši.
Ne pozabite prinesti s seboj osebne izkaznice ali kakšne druge osebne listine. Pripominjamo, da lahko vsakdo podpiše kandidatno listo samo ene politične stranke.
ŠE ENA PROŠNJA
Slovenska skupnost na Tržaškem bo samostojno nastopila na bližnjih poslanskih in deželnih volitvah. S tem bo ponovno potrdila načelo o lastnem narodnem zastopstvu ter načelo proti vključevanju v neslovenske stranke. Nastop Slovenske skupnosti na deželnih volitvah nam zagotavlja možnost izvolitve slovenskega zastopstva v deželni svet.
Volilni nastopi pa zahtevajo mnogo naporov in finančnih sredstev. Ker Slovenske skupnosti ne podpira nobena mednarodna ali državna ustanova, je njen razmah odvisen zgolj od delovanja njenega vodstva in pristašev ter od razumevanja in radodarnosti njenih finančnih podpornikov.
Zato se svet Slovenske skupnosti obrača tudi na Vas, da bi našo skupno slovensko stvar po svojih močeh moralno in gmotno podprli. Svoj denarni prispevek lahko pošljete pa poštni položnici na naslov Skupna slovenska lista c/c n. 11/1894, ali pa ga osebno izročite na sedežu Slovenske skupnosti v Trstu, ulica Machiavelli 22/11, vsak delavnik od 10. do 12. in od 16. do 19. ure.
Slovenska skupnost Vas iskreno in toplo vabi, da jo tudi pri teh volitvah moralno in gmotno podprete in s tem izpričate svojo vero v obstoj in življenje naše narodne skupnosti.
Svet Slovenske skupnosti
Volilne priprave
Osrednji okrožni volilni urad je potrdil vse kandidatne liste za poslansko zbornico in prav tako tudi za senat. Za poslansko zbornico nastopa na Tržaškem II kandidatnih list, med katerimi je tudi Slovenska skupnost. Za senat pa je v I. okrožju osem, v II. pa sedem kandidatov. Medtem pa občinski sluge razdeljujejo volilnim upravičencem volilna potrdila. Stalni odbor za volilno premirje opozarja, da vsakdo, ki trga lepake, zakrivi kaznivo dejanje, za katero ga lahko obsodijo na leto dni zapora in na globo od 10 do 100 tisoč lir.
Seja pokrajinskega sveta
Na zadnji seji pokrajinskega sveta so soglasno odobrili sklep o ureditvi in asfaltiranju ceste na Volnik od Cola do odcepa pri strelišču. Na isti seji je pokrajinski odbornik za kmetijstvo govoril o ukrepih za zaščito Krasa pred nedeljskimi izletniki. Med drugim je rekel, da pokrajinska uprava preučuje možnost ureditve posebnih igrišč v okolici, kjer naj bi se igrali otroci izletnikov.
Sestanek ital.-jugoslov. mešanega odbora
Na sestanku strokovnjakov italijansko-jugoslovanskega mešanega odbora so razpravljali predvsem o šolskih vprašanjih. Med drugim so se dogovorili, da bo poleti seminar za naše šolnike v Sloveniji od 20. do 29. avgusta ,izlet za dijake nižjih srednjih šol od 17. do 19. maja, višjih srednjih šol pa od 24. do 30. ju-
lija. V prihodnjih dneh bodo razpisali .šest štipendij za študijsko izpopolnitev na ljubljanski univerzi.
Razširitev muzeja Revoltella
V kratkem bodo začeli preurejati poslopje bivšega anagrafskega urada v ulici Diaz v nov del muzeja Revoltella. Zunanje stene poslopja bodo povsem ohranili, ker se pač poslopje bivšega anagrafskega urada arhitektonsko ujema z zgradbo sedanjega muzeja. V novem muzeju bodo med drugim tudi prostori za najrazličnejše kulturne pobude.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Novi ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu
V sredo, 3. aprila je izročil koroški deželni glavar Hans Sima prof. dr. Pavlu Zablatniku dekret prosvetnega ministrstva na Dunaju, s katerim je bil imenovan za novega ravnatelja slovenske gimnazije v Celovcu.
Dr. Pavle Zablatnik se je rodil leta 1912 v bilčovski fari. Postal je duhovnik, nato pa še izpopolnil svoje znanje z doktoratom in profesorskim izpitom na graški univerzi. Sprva je poučeval na klasični gimnaziji v Celovcu, ko pa je bila isto-tam ustanovljena slovenska gimnazija, je prevzel na njej pouk slovenščine, grščine, latinščine in ruščine. Za šolo je pripravil vrsto odličnih učbenikov, a tudi izven šolskega področja neumorno deluje kot na-rodopisec, sodelavec raznih listov in predsednik Krščanske kulturne zveze. V tem svojstvu je lani spremljal tudi igralce »Miklove Zale« ter jih predstavil našemu občinstvu tako v Trstu kot v Gorici.
S koroškimi Slovenci se veselimo tudi mi priznanja, ki ga je bil deležen dr. Pavle Zablatnik in mu k imenovanju prisrčno čestitamo z željo, da bi pod njegovim vodstvom slovenska gimnazija v Celovcu uspešno nadaljevala s svojim pomembnim poslanstvom za ohranitev in utrditev slovenske manjšine na Koroškem.
..MLADIKA •• št. 4
Naravno je, da ima četrta številka letošnje »Mladike« velikonočno vzdušje. To izražajo pesmi Slavka, Beličičeva črtica »Njivica«, Kravosov »Spomin na prvo veliko noč« ter Ivana Theuerschuha razmišljanje »Za velikim petkom — velika noč«.
Dr. Janez Vodopivec pokaže v članku »Življenjska odločitev«, kako si mora vsaka generacija znova priboriti pot do Kristusa. Kondor opozarja pod naslovom »Grobovi tulijo...« na pretresljivo ugotovitev, da je bilo lani v manjših občinah tržaške pokrajine, kjer žive povečini Slovenci, uradno registriranih več smrti kot rojstev. Niso nas pobrale ne vojske ne krematoriji ne lakota in ne kužne bolezni, pač pa nas grozi uničiti bela smrt, ker si jo zaradi svoje lagodnosti sami želimo.
Rado Bednarik tudi to pot posega v zgodovino ter nam predstavi števerjan-ski grad in njegovo podložništvo, Stanko Kosmina pa se spominja nedavno umrle skladateljice Brede Ščekove. O stoletnici škedenjske čitalnice poroča M. P.
Izčrpen je pregled kultumo-prosvetnih prireditev na Tržaškem in Goriškem v zadnjem času. Omenjen je tudi nastop Slovenskega gledališča iz Trsta s »Slovenskim pasijonom« v Sv. Lenartu v Beneški Sloveniji. Prof. Martin Jevnikar predstavi v rubriki »Naši razgledi« naše zamejske literate Marijana Kravosa, Igorja Tuto, Jožeta Pirjevca in Filiberta Be-nedetiča, A. B. pa poroča o -ciklusu predavanj iz sodobne slovenske zgodovine, ki jih je priredilo letošnjo spomlad Slovensko katoliško akademsko društvo v Gorici.
—ej
ZA KMETOVALCE
Odbojka. Goriška 01ympija je svojo drugo tekmo v »Serie D« igrala na velikonočni ponedeljek v Turriaco. Izgubila je sicer 0:3 (10 : 15, 12 : 15, 7 : 15), toda v dveh setih je v začetku že vodila in rezultat bi bil lahko drugačen, če bi igralci ne bili dobesedno — zaspani (ponedeljek!). Bili so preveč leseni, premalo borbeni in zagrešili so preveč napak (lastni servisi v mreži, slabo lovljenje nasprotnikovih servisov, prešibek napad). Manjkali so tudi nekateri dobri igralci, ker so bili odsotni ali pa so zaspali. Igral pa je prvič za 01ympijo Maroso Egidij iz Jamelj; njegov nastop je bil pozitiven: dober v blokiranju in v lovljenju žog, pokazal je razne ukane, v začetku je tudi nekajkrat dobro tolkel, pozneje pa se je poznalo, da ni uigran z ostalim moštvom in da že osem mesecev ni treniral. Če bo mogel trenirati in ko se bo vskladil z ostalimi, bo uspešno nadomestil tolkača Jožeta Prinčiča, ki je odšel na univerzo v Trento. Za 01ympijo so igrali: Valentinčič (kap.), Černič, Sfiligoj, Pintar, Prinčič Viljem, Tuzzi, Cotič Boris.
Prihodnja tekma »Serie D« se bo vršila v soboto, 20. aprila ob 20h v dvorani šole »Galilei« proti moštvu Torriana iz Gradiške. Pridejo naj naslednji igralci: Valentinčič, Čemic, Sfiligoj, Pintar, Tuzzi, Maroso, Antonič, Cotič, Soban, Špacapan P., Pivk, Prinčič V.
Prispevki za poškodovane kmetije v letu 1967
Po zakonu št. 33 iz leta 1965 bo deželna uprava dala razne prispevke za škodo, ki jo je povzročilo neurje v letu 1967 na kmečkih posestvih in sicer v sledečih primerih :
— za obnovitev obdelovalnih zemljišč vključno izkopavanje in odvoz materiala, ki ga je naneslo neurje;
— za obnovitev nasadov, popravilo kmečkih zgradb, opornih zidov, cest na posestvu in izven njega, odvodnih jarkov, vodovodov, vodne napeljave, namakalnih naprav in električnih vodov ter tudi prostorov za skladiščenje in predelavo kmetijskih pridelkov;
— za nabavo mrtvih in živih zalog (krma, semena, gnojila in živina), ki so bile poškodovane ali celo uničene.
Neposredni obdelovalci in male kmetije lahko prejmejo do 80%, zadruge in srednje kmetije pa do 65 % prispevka.
Vedeti je treba, da zakon ne predvideva nobene odškodnine za poškodovane ali uničene pridelke kot npr. krompir, žito, grozdje itd.
Deželna uprava je sestavila točen seznam občin, v katerih je vremensko neurje povzročilo škodo v letu 1967. Tako imajo pravico do prispevka samo prebivalci sledečih občin:
— v tržaški pokrajini: Devin-Nabrežina, Repentabor, Milje, Dolina in Trst;
— v goriški pokrajini: Kapriva, Krmin, Dolenje, Doberdob, Gorica, Gradišče, Mo-ša, Zagraj, Sovodnje in nekatere druge;
— v videmski in pordenonski pokrajini: Fojda in številne druge občine.
V prošnjah, katere sprejema pristojno kmetijsko nadzorništvo samo do 8. maja t, /., je treba opisati nastalo škodo, priložiti načrt za izvedbo popravil in proračun za predvidene stroške.
Inž. Janko Košir
Kanalizacijska dela
Podtajnik za notranje zadeve Gasperi je sporočil tržaški občini, da je komisija za krajevne finance odobrila sklep tržaškega občinskega odbora in občinskega sveta o najetju skoraj pol milijarde lir posojila pri Tržaški hranilnici. Za gradnjo oz. obnovo kanalizacije na področju med ul. Rossetti, Hipodromskim drevoredom, ul. Pascoli, drevoredom d'Annunzio in ul. Raffineria. Na tem področju je namreč kanalizacija precej zastarela. Dela bodo predvidoma trajala skupno 540 dni s povprečno zaposlitvijo 40 delavcev dnevno.
RADIO
TRST A
Spored od 21. do 27. aprila 1968
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 1130 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15	(samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: »Ivanhoe«. Dramatiziran roman W. Scotta. Prvi del.
12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 in 13.30 Glasba po željah. 14.30 Nedeljski vestnik. 14.45 Popevke za nedeljski popoldan. 15.30 »Opojnost pomladne zemlje«. Radijska igra. 17.30 Prijatelji zborovskega petja. 18.00 Koncert v miniaturi:	Čajkovski	in Sibelius. 19.15
Sedem dni v svetu. 20.30 Pod farnim zvonom župne cerkve na Opčinah. 22.10 Iz koncerta, ki je bil 20. maja 1967 v okviru Zagrebškega glasbenega bienala.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole (za srednje šole). Ponovitev ob 17.40. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 20.50 Dejstva in ljudje v deželi.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Pod farnim zvonom župne cerkve na Opčinah. 17.20 Slovenščina za Slovence. 17.40 Radijska univerza: Piero Pieri: Zgodovina prve svetovne vojne: »Usodnemu spopadu naproti«. 18.30 Sopranistka Ilea-na Bratuž-Kacjan, pri klavirju Silva Krašovec: Samospevi Brede Ščekove. 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. 20.35 Alfredo Casella: »Kačja žena«, operna pravljica s prologom, tremi dejanji in sedmimi slikami.
Sreda: 12.10 Brali smo za vas. 17.20 Odvetnik za vsakogar, pravna povest. 17.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol). 18.30 Ljudske pesmi: »Ena punca ven z mesta gre«. 19.10 Zdravniška posvetovalnica. 20.35 Simfonični koncert.
Četrtek: 10.00 »V tvojih rokah, Gospod«, pričevanja o odporniškem gibanju iz zbirke Wilhelma Schabela. 10.15 M. Zafred: Simfonija št. 4 v čast odporniškemu gibanju. 12.00 Ruska revolucija po petdesetih letih: »Stalinova politika v drugi svetovni vojni«. 13.30 Glasba po željah. 16.00 Študijski nastop gojencev Glasbene Matice v Trstu. 17.20 Pregled zgodovine italijanskega slovstva: M. Kacin: »Scapiglia-tura«. 17.55 Pesmi odporniškega gibanja.
18.30	Slavko Osterc: Koncert za orkester. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. 20.35 »Zaton«. Igra v treh dejanjih. 22.20 Skladbe davnih dob.
Petek: 12.10 Gospodinja nakupuje. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 17.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol). 18.00 Beri, beri rožmarin zeleni, ljudski pevci in pesmi. 18.30 Iz koncerta, ki ga je organiziralo društvo »Agimus« v Trstu 22. aprila 1967. 19.10 Novele 20. stoletja: L. Pirandello: »Diploma«. 20.35 Gospodarstvo in delo. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Dejstva in ljudje v deželi. 15.00 Glasbena oddaja za mladino. 16.00 Oddaja za avtomobiliste. 16.10 Pregled slovenske dramatike. 24. oddaja. Slovenska ekspresionistična drama. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.40 Otrokov pravljični svet: »Pravljica o slepem zvončku«. 17.55 Revija zborov Slovenske prosvetne zveze v Trstu (I. del). 19.10 Družinski obzornik. 19.25 Sestanek s »Fansi«. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Tri in ena - sobotni variete.
Na belo nedeljo, 21. aprila ob 15.30 bo v cerkvi v Doberdobu KONCERT VELIKONOČNIH PESMI
Nastopili bodo sledeči zbori:
1. Mladinski cerkveni zbor iz Doberdoba
2. Mešani cerkveni zbor iz Števerjana
3. Moški zbor »M. Filej« iz Gorice
4. Moški prosvet. zbor »Jezero« iz Doberdoba
5. Mešani cerkveni zbor iz Doberdoba
VLJUDNO VABLJENI!
Osvetljeno svetišče na Vejni
Tržaška letoviščarska in turistična usi nova je dala pobudo in prevzela stroS za osvetlitev svetišča na Vejni. Za v«S ževanje naprav bosta skrbela Acegat občinska uprava.
OBVESTI W
Lete
Občni zbor Katoliškega tiskovnega dt štva v Gorici bo v prostorih Katoliške! doma v Gorici v ponedeljek, 29. aprila
15.30	v prvem sklicanju in ob 16. uri drugem sklicanju. Dnevni red je našle nji: Branje zapisnika zadnjega občne| zbora; poročila odbornikov; poročilo zornega odbora; odobritev bilance; ^ čajnosti. — Opozarjamo, da je po pra? lih v drugem sklicanju občni zbor skM čen ob kakršni koli udeležbi članov.
Predsedi*
Nameravano romanje Slovencev iz 0 rice in Trsta za 13. maj v Fatimo se bo izvedlo, ker je za letalski prevoz P malo prijav, za potovanje z avtobusi > z vlakom, kakor mnogi želijo, pa orga* zator ne more poskrbeti, ker je medte* zbolel. Preden pa bo odpovedal rezet# rana prenočišča v Fatimi je pripravlja ista prepustiti posameznikom, ki utef^ jo zasebno romati v Fatimo, če mu t mudoma sporočijo in če se obvežejo, bodo tudi vnaprej plačali tridnevno os^ bo v fatimskem gostišču, kar bo stalo tridnevno popolno oskrbo približno de^1 tisoč lir. Možno je tudi podaljšati gos® vanje v Fatimi, tako da iz nje nare$ izlet v Lizbono (150 km), kjer prenoči zlepa ni več dobiti za mesec maj in vrneš zopet v Fatimo. V Madridu in celoni je možno dobiti prenočišča v sebnih hišah potom posebnih agencij spotoma. Lažje je dobiti sproti prenoči v, Lurdu. — Stanko Žerjal, Gabrje, p1 34070 Savogna (GO).
Dn seda voda b s desn ttih vse
v
Pred
telo
ti n iakc
DAROVI :
Za Marijanišče: M. M. iz Trsta 1.1 družina Škerlavaj-Sosič v spomin Vik* rije Škerlavaj vdove Sosič 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog vrni, pokojnim pa daj večni pokoj!
LISTNICA UREDNIŠTVA
z i
Zaradi državnega praznika 25. ap?’
smo prisiljeni list paginirati že v tore* 23. aprila popoldne namesto običajne s11 ( de. Vsi dopisi naj bodo zato v naše* uredništvu vsaj do torka, 23. aprila 1 j 8h zjutraj.
Izlet ajdovskih dijakov
Skupina 158 profesorjev in dijakov gimnazije v Ajdovščini je bila pretekli teden na poučnem izletu v našem mestu. Med drugim so si gostje ogledali prostore slovenskega klasičnega in znanstvenega liceja ter se razgovarjali s profesorji o šolskih problemih. Obiskali so tudi Kulturni dom in se udeležili predstave Slovenskega gledališča Zenova izpoved.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRStl Kulturni dom
Primož Kozak
KONGRES
(koncertna uprizoritev v treh dejanjih' Režija: Jože Babič PREMIERA: V petek, 19. aprila ob
20.30. Abonma: premierski, red A-Al' športni, red H.
PONOVITVE: V soboto, 20. aprila ob
20.30. Abonma: I. ponovitev, red B’ sindikalni, red G; dijaški, red F. ^ V nedeljo, 21. aprila ob 17. uri. Abofl' ma nedeljski pop., red D; invalidska red C; okoliški, red E.
Prodaja vstopnic od četrtka, 18. apri^ dalje vsak dan od 12. do 14. ure te[ eno uro pred pričetkom predstav P'1 blagajni Kulturnega doma; ob nedP Ijah in praznikih samo eno uro prt^ pričetkom predstav. Rezervacije na tl' lefonu št. 734265.
 "
ZAHVALA
Vsem, ki so sočustvovali z nami ob gubi naše drage mame in babice
MARIJE PERTOT roj. ČOK
se toplo zahvaljujejo prizadete druž*^ Posebna zahvala msgr. Salvadoriju kaplanu g. Žerjalu ter darovalcem cvet)
Barkovlje, 18. aprila 1968
OGLASI
Za vsak mm višine v šinm enega stolp6* trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Ate**’11 Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
V nedeljo 28. aprila vsi v Števerjan na prvomajsko slavje 1968
N
sti.
0d
fen
iftii
str;
*e
J
str
*ec
*a,
(()!
<tr
>ol
Je
tiri
iti<
so
»o