"proletarec" je delavski list za misleče čitatelje PROLETAREC » —— > 1 Official Orgad Yugoslav Federation, S. P. - - danilo Jugoslovanske Socialistične Zveze — gl asilo - i t * prosvetne » matice j. s. z. IX. — NO. 1500. «al*r*4 mm mrrmm4-elmmm mmtter. Deremhrr «. IIMr7. •« tli« M«1 •Hl«| " Ir4. 1» mt 4 ukan«, |l|.( uMdrr Ibf Ari »I («Mgrru »f Mareli CHICAGO, ILL., 10. JUNIJA (JUNE 10), 1936. •i« rulillfthnl nrrklr »• H. l.n**iMlNlr Ave. LETO,— VOL. XXXI. ZBOR J. S. Z. BO V DVORANI SOKOL HAVLICEK Epidemija stavk v evropskih deželah razprava v klubih in v LISTU O BODOČNOSTI JSZ ter 0 sporedu v teku - ■ / Do prošlega pondeljka prijavljenih 75 delegatov ter drugih članov zbora Zastopniki iz osmih držav. Razprave o zboru na 4. strani. — Prireditev Detroitčanov Mednarodni delavski biro lige narodov vrši važne posle Ena najvažnejših ustanov lige narodov je njen mednarodni delavski biro, ki resnično funkcionira. V njemu so zastopane skoro vse dežele, tudi take, ki niso članice lige, med njimi Zed. države. Pod pokroviteljstvom tega biroja se od časa do časa vrše konference, na katerih so zastopani delavci in vlade. Zadnja se je pričela dne 4. junija v Ženevi. Zastopniki so prišli iz 48. držav. Za njenega predsednika je bil izvoljen C. V. Bramsnaes iz Danske. Značilnost teh konferenc Korupcija v upravi ameriških mest , T . . ni, da zastopajo koristi delav- Ker ie dvorana, v kateri bomo;8kcga razree ljudstvo toliko spametuje, da ne bo vač metalo svojih glasov proč v korist graf Urjem, ampak volilo sa stranko, ki j« sa odpravo vsrokov korupcije ie vršil v dvorani SNPJ. Ker pa predelave v jednotinem po- vršene, je eksekutiva najela za zborovalne prostore veliko če-iko dvorano Sokol Havliček na Lavvndale Ave., ki je pol bloka južno od gl. urada SNPJ., To češko poslopje ima tudi prostrano kuhinjo in obednico, kjer bo delegatom in gostom rane bodo slovenske naselbine i preveč v Mussolinijevi službi. Zato se je lotila raznih prega-njalnih metod. Po dolgem preiskovanju je buknila na dan z izjavo, da je ugotovila velike nemoralnosti * v - samostanih frančiškanskega, reda. Približno 500 menihov je obtožila. Nekatere je obsodila vsled homoseksualnosti in drugih spolnih prestopkov od ei>ega do 10 let zapora. držav Ohio, Pennsylvania, lili nois, Michigan, Kansas, Minnesota, West Virginia in Wis-consin. JSZ ima klube tudi v državama Nevv York in Mon-tana, društva Prosvetne mati- Spored prihodnjega zbora je slopju do tedaj še ne bodo do- "lo važen in ga bo treba rešiti ||V treh dneh. Vprašanje notra- stranki zbo- njih sporov v soc. ru prejkone ne bo delalo preglavic, pač pa problem bodočnosti JSZ, posebno ako bo v novi strankini eksekutivi prevladal nazor za reorganizira-nje, ali celo za razpustitev zvez, v katerih so združeni so- Dobro uspeli shodi JSZ v Pennsylvaniji Delavski značaj raznih prireditev SNPJ v Pa. — Važnost mladinskih odsekov klubov JSZ na razpolago obed in večerja skozi vse tri dni zborovanja.| (Nadaljevanje na 5. strani.) H Lewis zmaguje V boju za organiziranje jeklarskih delavcev v industrialno unijo je zmagal John L. Levvis kljub odporu Wm. Greena, ki načeljuje A. F. of L. in zastopa stališče organiziranja delavcev po strokah. Etiop€*i sv branijo iiulijjiii«kc •triviliiiifijcM Ameriški časnikar Edvvard i kakih izmišljenih prestopkov. J. Neil jc prispel iz Etiopije v pristanišče Djibouti v Francoski Somaliji, od kjer je dne 6. junija poročal, da je v Etiopiji še vedno tisoče domačinov pod orožjem, ki so se zakleli, da se bodo borili proti italijanskim Nedavno so zvezali skupaj petdeset* domačinov in jih postavili za tarčo na strelišču v Addis Ababi. Drugi uomačini, obsojeni na zaporne kazni in v va ustvariti med domačini suženjsko spoštovanje do italijanskih oblastnikov, tudi na druge načine. Vsakdo, ki sreča njegov avto; se mora ustaviti in dvigniti roko v fašistični po V nedeljo 31. maja se je vr-jnu je bila povabljena, da govo-šil shod k1.uba št. 13 JSZ v Sy- ri o naši agitaciji in aktivno-ganu, Pa., na katerem je bil j stih med ženstvom tudi Angela govornik Filip Godina. Predse- Zaitz. Apelirala je posebno na doval je Lovrenc Kavčič. V I člane, da naj svoje žene prid*)-sredo 3. junija se je vršil shod i be za. pristop v JSZ, ker bb s kluba št. 118 JSZ v naselbini I tem delo moškim olajšano, us-Strabane, Pa. ."Spodnja dvora- pehi bodo večji in stabilnejši, na društva Postojnska Jama Ponekod je navada, da se seje SNPJ je bila polna/ Shodu je sklicuje na tak čas, da se jih predsedoval John Terčelj, go-i ženske zaradi kuhinjskega in vornik pa 'je bil Frank Zaitz. hišnega dela ne morejo udele-Oba ta dva shoda sta bila us- zevati. Moški pridejo sami sku-pešna in na obema so se sponi-1 paj. Manjka pa žensk in mla-nili tudi Proletarca. Vsote so (line. To se v aktivnostih kluba omenjene v rubriki "Glasovi iz pozna na vseh kancih in kra-našega gibanja". jjib. Izrazila je. da io veseli, Na shodu v Strabanu je na j ker vidi na shodih v Penni to-kratko poročal o prošli kon- liko žensk. To pomeni venciji soc. stranke Anton Zor- iskreno kimajo in da SVETOVNA gospodarska kriza gra delavcem bolj in bolj na živce. Obljub v izboljšave so se naveličali Pomanjkanje je neznosno in ker mu le ni konca, so se pričeli v delavskih vrstah protesti, kakršni pred svetovno vojno niso bili znani. Rudarji v nekem rudniku na Ogrskem so enostavno ostali na dnu in izjavili, da rajše umrjejo glada, kakor pa da bi le napol živeli in napol umirali od vsega hudega. Še pred njimi so vpri-zorili »lično stavko premogarji v Trbovljah, ki pa ni našla pozornosti v svetovnem tisku. Pozneje je bila pod vzeta v veliko večji meri v AngJiji in na Poljskem. , V pričetku meseca junija so začeli s slično taktiko delavci v Franciji. Oklicali so stavko in ostali v tovarnah. Družbe so bile brez moči, kajti delavce ne kaže streljati kakor pse, če so pri strojih. Na ulici, ko demonstrirajo, je laglje. Nad milijon francoskih proletarcev se je poslužilo te strategije. V prilog jim je bil prihod nove vlade na krmilo države. Načeljuje ji i^on Blum, vodja socialistične stranke. Eksperiment stavkarjev v Franciji je pretil obstoju nove vlade in demokratični republiki, kajti vsak hip je izgledalo, da ne more biti rezultat skoro nič drugega kot civilna vojna. Fašisti v Franciji so močni, toda po zadnji zmagi ljudske fronte, ki je dobila v volilnem boju večino poslancev, so se nekam potuhnili in čakajo prilike, ko si bodo spet upali demonstrirati svojo arogantnost. Blum je bil kritičnem potu — biti ali ne biti. Zmagal je. Stavka je bila poravnana z znatnimi pridobitvami za delavce. Kriza pa je v Franciji še prav tako akutna. Nobena vlada je ne bi mogla omiliti na mah, kajti gospodarsko propadanje je posledica petih let krize in zavožene politike prejšnjih kabinetov. Premir Blum in ves njegov kabinet si je vzel za cilj svoje politike evolucijski program, s katerim hoče doseči cilje brez civilne vojne, terorja, diktature in žrtvovanja današnje generacije gladu in grozotam diktatorskih dekretov. Tudi v Španiji neprestano vre. Vlada je stavke prepovedala, a se dogajajo vseeno. Delavstvo hoče, da mu sedanji režim pomaga čimhitreje, in isto zahtevajo najemni kmetovalci. Socialisti in komunisti sedanjo špansko vlado sicer podpirajo, toda odgovornosti v nji nočejo in tudi portfeljev nimajo v nji, pač pa samo liberalne republikanske stranke, ki so se zad-n jem volilnem boju podale skupno s socialisti in komunisti v hoj za poslanske mandate. Socialisti so pripravljeni prevzeti (Nadaljevanje na 3. strani.) prisilno delo, so bili privedeni zdrav. K temu dekretu je po- na strelišče, da bodo očividci masno eksekucije. Ko so zvezano skupino privedli in jo razpostavili, so spustili italijanski vojaki nanjo ogenj iz strojnic. Njihovi rojaki so morali nato pobrati trupla svojih tovarišev in jih pokopati ob roganju italijanske soldateske. Maršal Graziani si prizade- osvojevalcem do konca. Neil pravi, da je samo okrog glavnega mesta okrog 12,000 oboroženih mož, ki povzročajo italijanskemu poveljstvu v Addis Ababi veliko skrbi. Uporni domačini upajo, da jim bo deževna sezona to poletje v boju proti italijanskim četam v znatno pomoč. Maršal Badoglio, ki je prošli teden v Rimu slavil svojo zmago v sijaju militarističnega pompa, ima pred seboj še veliko bojev, predno bo "osvobojene sužnje" v Etiopiji zasužnjil za Italijo. Francija preživlja težko eko Italijanska vojaška oblast v nomsk0 in finančnokrizo. No Addis Ababi se zaveda težkoč, va vlada, kateri načeljuje so-zato si prizadeva domačine u- cialUtični vodja Leon Eflum. je prevzela vajeti države dne 4. ,zneje dodal; da se morajo vsi avti, ki srečajo njegovega, u-staviti, potniki iz njega pa izstopiti in dvigniti roko. To je ukazano ne samo* Etiopcem, ampak tudi drugorodcem, ki žive v glavnem mestu. Taka je "civilizacija", ki jo širi katoliška Italija v "barbarski" Etiopiji! nik, Lovrenc Kavčič iz Sygana pa je omenil, 1je. Njegovi oficirji si izberejo naj ponosne jše Etiopce, katere obsodijo v smrt zaradi u-Piranja italijanski oblasti ali junija, v času, ko je bilo na stavki nad milijon francoskih delavcev. Njene naloge so težke, ker je orevzela deželo v zavoženem stanju, bodisi v gospodarstvu Jn vnanji politiki. Njen program, v katerega so pristale vse stranke ljudske fronte, vključivii komunisti, določa: 40-urni delovni »eden v vseh francoskih industrijah in dru- znižane plače državnih delav-gih obratih. cev. Priznanje unij v vseh obra- Obvarovanje kmetij zadol-tih in obvezno kolektivno po- ženih poljedelcev, gajanje v industrialnih sporih. Družinam brezposelnih, ki Plačane počitnice za vse de-'ne morejo plačevati stanarine, lavce vsako leto. _ bo pomagala država. Nacionaliziran je municijske Delavske agitatorje, ki so v industrije. zaporu zaradi političnih pre- Velika javna dela za zapo* stopkov, se osvobodi, v notranji ter slitev brezposelnih. I Reformiranje francoskega Izboljšanje higijene, naprav denarnega sistema in franco-za gojitev športa, znanstvenih ske banke, ki je zdaj pod pri-ustanov in sploh naprav, ki slu- vatno kontrolo in vodstvom žijo ljudstvu in državi kot taki. namesto da bi jo lastovala dr Preklic dekretov, s katerimi žava in upravljala vlada, so bile pod prejinjimi vladami in onemogle, podpora vdovam, preskrba za sirote. Varovanje republikanske oblike vlade v smislu demokratičnih načel. Reformiranje davčnega si »tema. ki leži sedaj na ljudstvu namesto na bogataškem sloju To so točke, ki jih mora zbornica sprejeti že v sedanjem zasedanju, da se pomaga ljudstvu ko'hitro mogoče, druge se veliko bolj dalekoseine I reforme pa namerava vlada izvesti ko premaga najnujnejše Zadostne pokojnine za stare probleme. ALI STE ŽE PRIJAVILI DELEGATE KLUBOV JSZ IN PROSVETNE MATICE? ISckateri klubi JSZ in mnoga društva Prometno matice še niso snoročili imena delegatov. Prosimo jih, tla to store čimprej, da \ih uvrstimo v seznam, ki ga objavimo v prihodnji številki. Nekaj podatkov o dosedanjih prijavah in o zboru v splošnem ie v poročilu na prvi strani. Prijave delegatov naslovite tajništvu JSZ. razprave o zboru pa Proletarcu. r PROLETAREC LISI /A INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja Ju|oilo*anika Dtlavilu TiikovM Družba, Chicago, lil. (.LASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NJLROCNLNA v Zedinjenih državah zn celo leto $3.00; aa nol lrta SI 75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo t sa relo leto $3.60; zs pol lata $2.00. ▼d rokopisi In oRla«l JBfl^rtrttt t nafttm uradu najpozneje do pondeljka popoldne za prioblitev v Številki tekočega tedna. p h o l e t a r e c Publlshed every Wednesday by the Vuffosiav Workmen'* Pubhahing Co., Inc. EstalbHihed 1906. Editor................................Frank /miz. Business Manager.................Charles Pogorel«*." A m ia ta nt Business Manager.............John Itak Jr. SlJBSCRimON RATES: United Statea: One YeAr $3.00* Si* Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. - ~ ^roletarec~ 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Telaphona: ROCKWElX 2864. NORRISOVO JEZERO SE URESNIČUJE i Zlorabljanje ustave Zakon, ki bi določal minimalne plače, po ustavi ni dovoljen, pravi večina vrhovnega sodišča. Postava, sprejeta v korist premogarjev in premogovniške industrije je neustavna. Ampak če se črta iz nje kar naj bi koristilo premogarjem, tedaj lahko vse drugo v prid kompanij ostane in večina vrhovnega sodišča bo izdala pravorek, ki bo varoval privatne privilegije. Vse postave socialnega značaja v tej deželi so neustavne; neustavne vsaj v tistih določbah, ki so smatrane ljudstvu v prid. "Ustava te dežele je elastična," pravi senator Norris.14 Odvisno je, kdo jo tolmači." Liberalni člani vrhovnega sodišča vpoštevajo ljudske koristi. Konservativni se drže starega pojmovanja, ker hočejo, da se kapitalističnim interesom noben las ne skrivi. Konservativni sodniki so v večini in zato je naravno, da razsojajo kapitalističnemu razredu v prid. Tisoče demokratskih politikov priznava, da new deal ne bo mogel storiti ničesar izdatnega, ako se ne ukine vrhovnemu sodišču pravico razveljavljati postave ljudskih zbornic. A kljub temu se boje priznati, da je to opasnost najlaglje odpraviti z amendiranjem zvezne ustave. Socialisti agitirajo za spremembo. Unija premogarjev jo je odobrila. Precej poslancev in senatorjev ima pogum priznati, da je socialna ali kakršna koli druga zakonodaja v tej deželi, ki bi bila ljudstvu v korist, nemogoča, ako bo mala skupina reakcionarnih sodnikov odločevala, kateri zakoni so ustavni in kateri so neustavni. Senator Norris je v pravem. Ustava je elastična. Odvisno je le od nazorov vrhovnega sodišča, kakšen nJmen ji prisojajo. ,Tisti, ki razumejo, da ustava, napisana pred 150 leti, ne odgovarja več potrebam niti kapitalistične države, so za spremembe v njenem besedilu. Oni, ki vztrajajo, da je izkoriščanje najsvetejši ameriški princip, govore o "svobodi", o varovanju konsti-tucije, kateri preti od "možganskega trusta" smrtna nevarnost. Izkoriščevalni sloj ni za ustavo,-ki bi varovala delavce in farmarje. Ampak v svoji propagandi zavija, kakor da ustava nima drugega namena kot braniti delavce in farmarje, zato da se neuke delavce in kmetovalce zavede verjeti nekaj kar ni resnica. Sedanja večina vrhovnega sodišča ne bi socializacije nikdar dovolila, niti nobene druge postave, ki bi odprla vrata v socialistično uredbo. Kajti ameriški kapitalizem je spretno skrbel, da vrhovno sodišče ni nikdar dobilo progresivne večine. Ameriška ustava postane torej "ustavna" v ljudskem interesu šele kadar da ljudstvo slovo strankama, kateri gazita Ustavo v korist izkoriščevalnega sloja. več drugih delavskih telovad-rph skupin. Plesna zabava se prične ob 7. in bo trajala do polnoči. Klub št. 1 JSZ je kupit v na prej par sto vstopnic. Razdane so bile članom in članicam, pri katerih si jih lahko nabavite, ali pa telefonirajte ponje na u-rad Proletarca. Cena jim je HO Z delom ,/re tod bolj pogasi. .. .. Kdor ima službo,« je navadno centov. Na svidenje prihodnja .».p^rf kake 4 d(J dni v ^ nedeljo v parku Rivervievv na (inu. Nezaposleni delo jako te- VVestern Ave. med Bel mont in Ro.scoe Blvd. — P. O. Piknik društva št. 648 SNPJ v Kanadi Delo za velike ideje Lat robe, Pa. — Čitatelji Proletarca morda mislijo, da se v Latrobe in okolici nič ne godi. Mogoče celo menijo, da nas ni več med živimi. V dokaz, d® temu ni tako, pišem sledeče v rstice. ž ko dobe — to sv pravi, le tu i u tam se komu posreči dobiti izpraznjeno mesto. Po dolgem iskanju zaslužka se to smatra za srečo. Veliko delavcev je urganizi-Toronto, Ont., Can. — Dru-j ranih, toda z njimi je težko, štvo At. 648 SNPJ priredi prvi .ker premalo zapopa lejo po. letošnji piknik v nedeljo 21. ju- men kolektivne akcije. Neka- teri bi bili srečni, če bi smeli delati po 10 do 12 ur na dan in magari tudi več za malo plačo, pa čeprav imajo družine. I)ru- nija v slovensko farmarsko naselbino Beamsville k rojaku Francu Možinetu v južnem Ontariju, Lepo 1/0, ko se bomo . . _____ spet enkrat sestali in zabavali I gi so zavednejši in zahtevajo na prostem v zeleni naravi, z a pošteno delo pošteno plačo. Nafte društvo »ljudmi v:ti>i vse Dne 4. junija smo imeli v na-rojake in rojakinje ter Vse bra- selbini Latrobe igralski aiuam-te in sestre vseh slovenskih bel iz Brookwood delavskega podpornih organizacij. Pridite! kolegija. Prireditev je aponso-od blizu in daleč vsi stari jn rirala Central Labor unija o- Dne 4. marca t. I. je bil jes blitu metla Knoxville, Tenn., dograjen in reka te spreminja v jesero. Mogočne privatne clekt rarniike družbe ao »a borile leta in leta proti senatorju Norrisu, ki je * kongresu insi-•tiral, da je dolžnost vladi* uporabiti vodne tile ta agra-ditev velikih zveznih elektraren, ki a£j bi slutile ljudstvu namesto privatnemu profilu in obenem bi se a je-tovi reguliralo reke, tako da s« bi v njih voda V deževjih nabirala, namesto da bi poplavljala krajine; v suši pa bi se njene reterve dalo na ratpolago farmarjem mladi. Prav prijazno tudi vabi mo članstvo SNPJ onkraj meje, tako tudi vse ostale rojake, kraja VVestmoreland. Brook-vvoodski igralci so nam predvajali štiri igre: v eni je bil aa namakanje temlje. Voda, ki te nabira v omenjenem jv, mitu umi > n i>maiu mjanr, - - - jeteru, pokriva adaj te okrog 27,000 akrov površine. posebllO IZ okolice Niaj?afS 1 POdretifftn ZloČjll proti delav Ko pride do vrha nasipa, kar se tgodi v nekaj mesecih, -- -............1»:«« "":------•' bo pokrivala 34,000 akrov površine. To jetero se imenuje Norris Lake v počast senatorju George W. Nor. risu it Nfbraske, ki je ie leta 1931 itvojeval v senatu sprejem predloge ta gradnjo stičnih jezov in elektrarne pri lakotvanih Musile Shoals v Alabami, toda tedanji predsednik Hoover jo je vetiral, ker je smatral, da ameriška ustava vladi ne dopušča konkurirati privatnemu busine*su. Dobro uspeli shodi JSZ v Pennsylvaniji (Nadaljevanje s 1. strani.) ležili naši rojaki iz skoro vseh 1 Iz javil je, da je za Čim ožje so- delovanje s socialistično stran- \ naselbin zapadne Penne, istotako shoda na Strabanu. Tudi na shodu v Johnstovvnu je bilo zastopanih dober ducat naselbin. • ' Lovrenc Kavčič je s svojo o-pazko o mladini zadel problem pennsylvanskih klubov JSZ v živo. Niti eden nima mladinskega odseka. Vzrokov je več. temeljni pa je pač ta, da so med mladino redki, ki se zanimajo za delavski pokret, in izmed teh je prav malo takih, ki so sposobni za organizatorično delo. Vendar pa je to problem s katerim se bo morala priho nja konferenca klubov JSZ in reditev federacija društev S. Prosvetne matice v zapadni Penni resno pečati. Frank Zaitz je ^na obema Pa., na katerem je bil glavni govornik s~. Filip Godina. Na sporedu so bile poleg govorov tudi razne glasbene in druge zabavne točke. Udeležba je bila obilna. (Imena oseb. ki so sodelovale v sporedu, poročevalcu niso znana, zato jih tu ne more navesti.) Dan po prireditvi federacije o. ampak če bodo njeni seda- westmorelandske&a okraja se ker ji voditelji proglasili federa ! je vr*i,a s*ia federacije SNPJ Falls, Buffalo in Gowanda, da nas obiščejo na tem zletu, tako da se bomo prvič Kanadčani in Američani sešli skupaj. Naselbina Beamville je zelo blizu ameriške meje in je oddaljena od Niagara Falls le kakih 20 mjlj. Vsled tega je naše društvo sklenilo, da pismeno povabi sosedna društva v naselbinah Niagara Falls, -Buffalo in Govvanda. Obvešena društva pa prosimo, da to sporočijo svojim prijateljem in znancem v svoji okolici. Sploh vabi- skim agitatorjem v Tampi, Fla. Druga je predstavljala prizor iz .stavke, tretja je gledalcem predočila pravi značaj kompa-nijske unije in četrta pa je bila protest zoper vojno. Vprizoritev je bila dobro predneSena, a agitacija za udeležbo je bila pičla. Vseh skupaj je bilo nekaj čez sto, kar po morjem -mnenju ni dosti, de se ptfThisli, da je bila to delavska prireditev in delavski izobrazbi v korist. m ---^-;-- ' 1 11 ' 1 » ........ Socialistični lokal v Latrobu nji voditelji proglasil. « - ------------------ c i je za nepotrebno stvar, tedaj j jobnstovvnakega okrožja, in po »» 21. junija, tem lepše bo naša naloga, da io obdrži-1 seji pa njena prireditev — o- ae bomo imeli in zabavali. In m o Ar\se rojake od Toronfa do i • , fJO . . ... ... /«. „ i v ^ , . je dne 22. maja izgubi aktiv-Gowande, da se našega zleta udeležijo v velikem številu, ker smo prepričani, da ne bo omur žal. ('im več nas bo 0 naša naloga, da jo obdrži- M njena prireditev — o- *<' bOltlO i io vseeno, kajti nobena zuna-|boJe v dvorani druš. Sv. Aloj-1 kadar pa ja organizacija ne bo izvrše- zi-ia JSKJ. Dasi je bila aranži- j priredili, f mo nja organizacija ne bo izvrše- ziJa J^KJ. Dasi je bila aranži-j priredili, se bomo tudi mi dra-vala nalog, kakršne spadajo rana v naglici, je bila udeležba g« volje odzvali vašemu va-nam in kakršne smo le mi, čla- velika in spored dobro predva- j bilu. ni istega naroda, .sposobni us-|Jan Oznanjal ga je predsed- Rojaki v Ameriki! Pridite pešno vršiti. . r,ik federacije s. Kavčič iz na- ',0 u .....a„».:— oi----- Naši sodrugi hi somišljeniki' se,^ine St Michael. Zanimiva v Pennsylvaniji tudi skrbe, da t0(ka T^* Je bi,a *o ne le priredbe klubov, am- narh,ll * X ,Q«e v ni' 80 neja člana Chas. Cunningha-ma iz Youngstowna, Pa. Star je bil nad 70 let. Vodil je brivsko obrt skozi 50 let in se pečal tudi z drugimi trgovskimi po-i. V socialistični stranki je bil boste vi ka j slišnega 32' |et" In njen aktiven član do J O Kikiri a i Iisl ( mi il m*ii so ne le priredbe klubov, am- ... pak f njihovih društev prežete | John1 La"^rholc, Mike Krofi )\em, z delavsko ideologijo. Na Spo-1 na' JosopJ) Ant. Kam-1 Kanadi, ihod- minski dan je imela veliko pri- ! ,ar' ''ohn ZuPan' Jo^n Ko-jlepe vinog >Z in reditev federacija društev S bal' John Ungerholc. ml., Fr. je. Pokus JSZ in strankini spori Notranjih sporov glede taktike, načel itd.rv socialistični Stranki sploh ni, pravijo nekateri. Drugi dokazujejo naobratno. Trditve obojih pričajo, da nesoglaMja resnično obstoje. Dali so tifnestna ali neumestna, ali le umetno povzročena, je drugo Vprašanje, ki se nas ne tiče toliko kakor vprašanje, kaj naj storimo V tem prepiru mi — to se pravi, Jugoslovanska socialistična zveza. Na konvenciji soc. stranke v Clevelandu je bil oznanjan razkol, kakršen se ni uresničil. Socialistična stranka kot taka je ostala socialistična stranka. Razkol v New Yorku ji sicer ni koristil, toda bil je omejen na eno državo. Možno je, da jo bo V letošnji volilni kampanji tudi v drugih državah oviral v kampanji. Eksekutiva JSZ je v tem frakcijskem vrvenju zavzela nevtralno stališče. Imamo pač svoje naloge in ni potrebno, da se bi ukvarjali z onimi, ki jih imajo druge skupine. Z marsičem, kar se je dogodilo na strankini konvenciji v Clevelandu, smo lakko upravičeno zadovoljni. Ampak tudi tiecti, ki so imeli na nji večino, smatrajo, da ni šlo vse kakor po traku. Tistrm, ki vprašujejo, ali smo za ali proti današnji soc. stranki, odgovarjamo, da smo socialisti. Mi ne gojimo ideje izstopa. Mi hočemo močno socialistično stranko, trenirano, odgovorno socialistično gibanje. >Ako se na prihodnjem zboru pojavi vprašanje izolira nja naše zveze iz stranke (kar ni verjetno), ho to zategadelj, ker je V nji mnogo vodilnih članov, ki so nasprotni federacijam. Do-tičniki imajo svoje vzroke, ki pa se naše zveze prav nič ne tičejo. JSZ je sodelovala s socialistično stranko, sodeluje danes in bo v bodoče, pod pogojem kajpada, da bo sodelovanje in so-družno razumevanje vračano. shodoma izjavil, da bo govoril o položaju kakršen je posebno z ozirom na sedanjost in bodočnost naših organizacij. Ljudem, ki razmere razumejo, ni treba navdušujočih govorov, ampak analize, iz katerih se u-čimo, čemu se to in to dogaja, in kaj moramo storiti, da bodo ideje, katere zastopamo, dobile širšo veljavo. Pojasnil je dvoboj v A. F. of L. med Le-WiftoVim odborom za industrialni unionizem in Greenovo eksekutivo. Raztolmačil je vzroke frake i jskega boja v socia- N. P. J. okraja tVestmoreland I *upa.ni Frank Tamshe ,n v VVest Nevvtonu. Dvorana je Vrank Pavlovčič. Vprizorjena je bila zelo dobro. Režijo je vodila sodružiea Glavač. bila polna do zadnjega kotička, mnogo ljudi pa je moralo ostati zunaj. Spored je oznanjal Anton Zornik iz Hermi-nia. člani in članice SNPJ v VVest Newtonu so bili -zaposleni da kaj, njim na čelu pa je delal kakor za stavo Joe Zor-ko, da se je vse "dobro izteklo". Uspeli so s to prireditvijo prvovrstno v moralnem in gmotnem oziru. Spored je bil .pester in dobro predvajan. Pela sta dva zbora: Savica iz VVest Nevvto-na in pevski zbor iz Harwicka, oba pod vodstvom iste pevo- listični stranki in vzroke po- j vodkinje, ki je po rodu Hrva- Hitler v šoli ameriških politikov Na letošnjega prvega maja so bili delavci v Nemčiji postrežem z zastonjskim pivom in vložki.. Vse pivnice so jim bile odprte, katere so napolnili čim so bili končani nacijski shodi in parade. Pili so hadava po-zno v noč. Prav kakor v tej deželi na shodih demokratske in republikanske stranke. Zastrupljena ameriška vlada Kongresnik George H. Tinkham iz države Massachusetts je nedavno izjavil, da je Rooseveltova administracija vsa prepojena s komunisti. Revolucija v Zed. državah torej le napreduj*, čeprav brez prelivan ja krvi. Roosevelt sfcer ne verjsme, da je v njegovem kabinetu kak komunist, a tudi komunisti se ne bihajo, da je vlada v VVashingtonu pod njihovim vplivom. stanka neštetih struj, ki prote stirajo vsaka na svoj način proti današnjim razmeram. O socialistični stranki je dejal, da je bila v predvojni dobi organizacija tujerodcev in da so jo tvorili skoro izključno industrialni delavci. Skoro vsi njeni glavni tajniki so bili v tisti dobi iz delavskih vrst Danes pa v nji prevladuje radikalni element Iz vrst intelektualcev, torej takozvani srednji razred, ki je v sedanji krizi v tej in v drugih deželah prizadet celo bolj kot industrialni ,proleta-riat. Slednji je bil pomanjkanja in čezmernega izkoriščanja navajen že prej, dočim je bil srednji razred posebno v tej deželi do krize I. 1020 v prilično ugodnih razmerah. Tu-jerodei so garali, vsakdo s šolsko izobrazbo pa si je lahko našel več ali manj ugodno službo. Tistih časov ni več. Deseti isoče študiranih ljudi je brezposelnih in v pomanjkanju. Njihovi izgledi za bodočnost so temni, in ker so večinoma mladi, je njihov srd proti obstoječim razmeram toliko hujši. Z ozirom na JSZ je izvajal, da je storila za probujo našega delavstva ogromno delo — večje, kakor pa se ga ji priznava. tica in kot pravijo zelo vešča v tem poslu. V glasbenih točkah so dalje nastopili Rose, Joe in Rudi K lun iz Lovvberja, Mary Lupovirk iz VVest Nevvtona, Jurman-Likovičeva godba iz Libraryja, in Mary Lu Povirk s solospevom. V igri "Vedež" so nastopili vtvlogi kmeta Janeza John Fradel; njegova žena Urša. Jo-sefa Klopchar; Miha Vedeža je predstavljal John Ban; sosedo Katro je igrala Antgela Ban in sosedo Barbaro Mary Fradel. Rež i jo je vodila Mary Fradel. Vsi igralci in igralke so iz naselbine Latrobe, kjer je mala skupina Slovencev, toda so energični, aktivni in se dobro udejstvujejo bodisi v unijah in v lokalu socialistične stranke. Fradlova hčerka Mary je v dobro naštudiranem * govoru navajnla dejstva o SNPJ in njenem delu. Frank Zaitz. predsednik gl. nadzornega odbora SNPJ, je govoril o predmetu, "Ali je delavska svobodomiselna šola v SNPJ potrebna?'^Govor o tem Pevske točke je predvajal zbor Jugoslavija, ki ga vodi Hans Roemer. Dasi Nemec po rodil, je med Slovenci kakor doma. V instrumentalni glasbe ni točki pa sta udeležence zabavala Dominik Glavač in Rudy Rebol Frank Zaitz je govoril o problemih podpornih organizacij z ozirom na današnje razmere. Spored je splošno ugajal in nato se je razvila prosta zabava (plesne v Penni ob nedeljah niso dovoljene) ob najboljšem razpoloženju občinstva. Baje v tej dvorani že dolgo ni bilo tako vesele družbe, kakor v nedeljo 31. maja. Na vseh prireditvah in razpravah je bilo razvidno, da je volja za delo velika, bodisi v društvih ali v klubih. A tudi ovire so tolikšne, da marsikje onemogočajo uspehe, kakršne želimo. Kljub njim pa se z delom nadaljuje in naš pokret je v ospredju še prav tako kakor nekoč. .Prihodnjega zbora JSZ se iz Penne udeleži velika skupina delegatov in gostov. na obisk h kanadskim Slovencem iu videli boste, da vam bomo dobro postregli^. Obenem boste imrdi priliko Videti slovensko farmarsko naselbino v Videli boste njihove ograde in sadno drev-kusili boste pristni dolenjski cviček in druge dobrote. Na ražnju bomo spekli jag-nje, godba pa bo igrala vesele komade. Iz Niagara Fallsa se peljite po glavni cesti št. 8. Ko pridete v Beamsville, pazite na desni strani ceste, kjer boste videli malo šolsko poslopje z majhnim zvonikom na strehi. Ta šola se imenuje Clinton School. Takoj za to šolo krenite na desno in na drogu boste videli napis "Picnic SNPJ". Po tej poti vozite naprej dobre pol milje. Ko pridete čez železniško progo, vozite naprej do druge farme na desno, kar boste že od daleč opazili. Pridite! Na veselo svidenji v nedeljo 21. junija! Za obilno udeležbo se vam že sedaj zahvaljuje naš društveni odbor. Omeniti je treba, da je vstopnina prosta. Valent in Ručigaj, predsednik. Vabilo na banket v Detroitu Piknik socialistične stranke v Chicagu Chicago. — V nedeljo 14. junija se vrši glavni letni piknik socialistične stranke čika-škega okraja. Kje? — Tokrat spet v Rivervievv ,parku, kjer so se vršili v prošlosti naši največji pikniki in shodi. Na pikniku prihodnjo nedeljo bo glavni govornik premo-gar John Fisher iz Gillespie, ki je socialistični kandidat za Detroit, Mich.--Slovenski narodni dom bo imel slavje o-tvoritve dvorane v soboto 20. junija, ki bo ob enem banket Dan pozneje bo plesna zabava; vstopnina prosta. Pridite | vsi. Vsakdo je nam dobrodošel. I Vstopnina na banket je $1 za •josebo od lf>. leta naprej. Rojaki, pridite na to prireditev v čimvečjem številu. K. Krainz. Važno naznanilo Cleveland. — V Proletarcu pod rubriko "Priredbe klubov" je navedeno, da priredi klub št. 18. zlet dne 12. julija. V resnici se piknik našega kluba in pevskega odseka Delavec vrši v nedeljo 14. junija in ai ijfovernerja v Illinoisu. Poleg njega nastopi več drugih do- cer na Zornovem vrtu, Bradley vprašanju mu je določila fede-ibrih govornikov. Rd., Brookl.vn. racija SNPJ. j V športnih tekmah se spo- Priporočamo se vsem v obi- Dne 30. maja se je vršilo primeta v žogometu skupina len poset. Pridite in prepričali slavje 25-letnice društva št. 1C>6 SNPJ v naselbini Presto, SNPJ s skupino VPSL. Poleg teh dveh bo tekmovalo tudi se boste, da bo veselja, zabave in postrežbe za vse. — Odbor. zadnjega. Pred leti je razvažal soc. literaturo na biciklu po dvajset milj daleč. Pogreb je imel veličasten. Njegovo truplo je bilo vpepeljeno v Pitts-burghu. Klub mu je položil h krsti v zadnji pozdrav šop rdečih rož. Na pogrebu je govoril v imenu stranke s. Adams iz Pittsbuigha in sodružiea soproga dr. C. VViddovvsona iz Black Lick, Pa. Na poslednje slovo od ^pokojnika so prišli sodrugi d z mest Greensburgh, Roosevelt, Homesteads, Jean-ette, Irvvin, Nevv Kensington, Pittsbungh itd. Sodrug Cunningham nas je zapustil v času, ko najbolj potrebujemo boritelje za delavsko pravice. Zdaj, ko se skoro ves svet nahaja v nevarnosti vojne, fašizma in nacizma, ko nas kapitalisti pritiskajo k tlom, da smo komaj živi, bi potrebovali vsakega zavednega delavca aktivno na fronti. Veliko delavcev ne razume pomena razrednega boja in zato ne zapopadejo, čemu so življenske razmere tako slabe in ljudstvo za svoj obstoj v negotovosti. "Do tukaj in ne dalje", bi delavci lahko ukazali, če se bi organizirali politično in in-dustrialno .sebi v korist. Mi smo moč, zato je nesmiselno, da bi bili še v naprej sužnji kapitalizma. Vstanimo, združimo se in zahteva j mo svoje! Mary E. Fradel. * - — - —- - - .'» . - Kje komo "balincali"? Chicago. III. — Dasi so proti igram tu in tam kritike — odpraviti jih ne moremo in tudi ne mislimo, kajti razvedrilo je potrebno. Balincanje, ki se je med Slovenci v nekaterih naselbinah poslednja leta jako udomačilo, je dobilo zdaj svoj dom tudi *v Slovenskem delavskem centru, na 2301 S. Uwn-dale Ave. Vsi, ki se zanimate za la šport, ste vabljeni na imenovani prostor v soboto L3. junija Vrhtega ste vabljeni, da pristopite v družabni klub Slovenski center, v katerem j*1 zdaj že nad sto članov in članic. članarina je dolar na leto. Balincarski prosi«)r je tak. da mora ustrezati, okrog nagega stavMAča pa je drevje in na severni strani mal park. tako da je kraj jako prikupen. Vsakdo, komur je za razvedrilo, je med nami dobrodošel. ll zeleznareka! Vloga alkohola v avtnih nesrečah ROMAN IZ CIVILNE VOJNE V SOVJETSKI RUSIJI Prevel is ruičine sa "Proletarca" ANGELO CERKVEN1K (Nadaljevanje.) Kožah je obžaloval, da ae na njegovih ra* menih bleščijo epulete, ki si jih je moral 8 taksno kamneno energijo pribojevati. Bil je nthnjen v vrste sovražnikov delovnega ljudje sovražnikov delavcev, kmetov in vojakov. Ko so se privalili oktobrski dnevi, si je prezirljivo strgal raz ramena epulete ter se odpeljal. ves omamljen-od deroče reke vojakov, ki so 'se vračali domov, v nabitem tovornem vozu. proti svoji domačiji. Pijani vojaki so prepevali kvantarske popevke in so lovili častnike, ki so se bili poskrili. Kožuh je prišel domov. Doma je našel razvaline, stari red in stare razmere pa pod raz-valinami. Novo je bilo še megleno^ se neja-gftzaki so se bratili s priseljenci, častnike pa so lovili ter jih pobijali. Delavci, ki »o zapustili tovarne, in mornarji s potopljenih ladij so se kakor kvasnice posejali med ukajoče množice. Kuban je ras-tel liki okvašeno revolucionarno testo. V naselbinah, zaselkih, vaseh in vsepovsod so zavladali sovjeti. Kožuh ni mogel z besedami povedati, kakšna čuvstva polnijo vse njegovo bistvo. O razrfccfch. razrednem boju, o razrednih odno-tojih ni vedel prav nič, prav dobro pa je z vsem svojim bistvom doumel vse, kar so mu delavci pripovedovali o vseh teh stvareh. Vse tisto, kar je bilo dotlej polnilo njegovo srce s kamnenim sovraštvom — častniki! —, vse tisto se je zdaj, spričo njegovega novega čuv-stva, spričo slutnje c ogromnosti razrednega boja zmanjšalo do nepomembne malenkosti. Spoznal je, da so častniki le uborni lakaji veleposestnikov in buržoazije. . Sledovi epulet, ki si jih je bil s tako krvavim naporom pribojeval, so ga še zdaj žgali na ramenih. Čeprav so vsi vedeli, da je nekdaj pastiroval, so ga vendarle pisano gle-dali. * ~ , Tedaj pa je prav tako trdno, z isto ukrajinsko trmo sklenil, da bo sledove epulet s svojih ramen z žarečim železom — s svojo krvjo — izžgal, pa čeprav bi moral žrtvovati svoje življenje; sklenil je, da bo vse svoje delovanje, vse svoje življenje daroval množici siromakov. Saj se kri,teh revežev pre-taka tudi po njegovih žilah! V tistem času so vaški reveži vprizorili lov na bogataše. Za bogataše pa so imeli vse tiste, ki so imeli še drugi par hlač. Fantje so hodili od pristave do pristave, so znesli iz hiš vse zaboje in skrinje ter so si zaplenjeno blago kar na licu mesta razdelili. Mnogi so se takoj oblekli v nove obleke. Tudi Kožuha so, ko ga ni bilo doma, obiskali ter mu vzeli, kar so našli. Kakršen je bil tedaj na polju, oblečen v staro, raztrgano jopo, pokrit s starim slamnikom, takšen je še danes. Njegovi ženi je prav tako ostala samo tista obleka, ki je bila tedaj v njej. Kožuh pa si zaradi tega ni belil glave, kajti trdovratna misel in veliko čuvstvo ga je bilo vsesa objelo. Poskušali so izenačiti reveže in bogatine.... Ko so se uporniki lotili tudi Kozakov ter so hoteli zemljo pravično razdeliti, seje dvignil ves Kuban. Protiupor je sovjetsko vlado kar odpihal! . ^ Zdaj koraka Kožuh kot vodja rdeče vojske sredi trušča, škripanja voz, sopenja konjev, ves zastrt z oblaki prahu. VIII. Na poslednji postaji pod gorami je bila,, prava babilonska zmešnjava. Trušč, vik, jok, preklinjanje, razpršene, brez vsakršnega reda pomešane vojaške edinice, posamezne skupine vojakov . ... Okrog postaje streljanje, kričanje, nepopisna zmešnjava . .. Semter-tja se sliši tudi topniški ogenj. Tudi Kožuh stoji tu s svojo kolono in s svojimi begunci. Hkratu čaka tu tudi Smoloku-rov s svojo kolono in s svojimi begunci. Ne-nehoma se zgrinjajo od vseh strani novi oddelki, ki jih preganjajo in napadajo Kozaki. Na tem prostorčku se prerivajo desettisoči obsojencev. Kadeti in Kozaki namreč nikomur ne prizanašajo, ne prizanašajo ne starim ne mladim; vse posekajo s .sabljami, po-rtreljajo s strojnicami, pobesijo na drevesa, zmečejo jih v globeli ali pa jih kar žive pokopljejo. Ljudje so Obupani, kar zapored se slišijo vzkliki: "Izdali so nas! Poveljniki so nas izdali!" Topovski ogenj je naglo in stopnjevano naraščal. Kakor leteči ogenj je šlo skozi množico: . . "Kdor se more, naj se reši! Le urno, te-cimo!" Kožuhova kolona je, kolikor je pač mogla, Kozake zadrževala, a bilo je očitno, da ne bo mogla Kozakov dolgo zadržati. Poveljniki so se nenehoma posvetovali, vse "kupaj pa je bilo nesmiselno. Nihče ni vedel, se utegne v naslednjem trenutku zgoditi. Kožuh je po resnem preudarku izjavil: "Rešili se bomo le, če bomo priAli čez te Rore ter se združili z našo glavno armado. ko bi prekoračili gorski greben, bi ko-rakali ob morski obali ter se po kakšnem 0v>nku približali naši armadi." Smolorukov, pravi orjak s krasno črno brado in belimi, bleščečimi se zobmi je segel Kožuhu v besedo: "Rajši ne! Kakor hitro se boš začel pomikati, te bom začel obstreljevati! Bojevati se moramo, častno se moramo braniti, ne pa bežati!" * Pol ure pozneje je začela Kožuhova kolona marširati. Nihče se ni predrznil niti poskusiti, ustaviti jo. Komaj se je premaknila, že so ji sledili desettisoči vojakov, beguncev, voz in živali. Vse je v paničnem strahu drvelo se prerivalo zapirajoč cesto. Vsak je hotel drugega prehiteti ter odriniti, če ni šlo drugače, vozove, ki so se pomikali pred njim, v jarek. Brezkončna je bila kača, ki se je plazila med gorami. Tx7~ Ves dan so hodili in vso noč. Pred zoro so se ustavili, a konjev niso razpregli. Kolona je. več kilometrov na dolgo pokrivala belo cesto. Tik nad gorskim sedlom so se iskrile zvezde. Vsepovsod tema in molk, kakor da ni nikjer ne gora ne gozdov ne prepadov. Samo konji so žvečili seno. Komaj je kolona zaspala, že so začele zvezde bledeti. Daljni višinski gozdovi so se dvignili iz teme. Po globelih so se valile mlečnobele megle. Zopet se je vse zganilo, zopet se je kilometre na daleč po .beli cesti pomikala kolona. . Za daljnimi gorskimi grebeni je sonce škropilo nebeški svod s slepecimi žarki, dolge. modre sence pa so plaho bežale .po pobočjih. Glavna kolona je dospela do sedla. Vsakomur je, ko je dospel na sedlo," zastal dih. Vrtoglav prepad! Daleč spodaj se blešči liki sen. ki se ne more uresničiti, belo mesto. Pred mestom pa se kar osupljivo, kakor sinji zid, dviga morje, tako temnomodro morje, da je sleherno oko postalo svetlomodro .... "Ej. sosed, ali vidiš morje?!' "Kakor zid stoji tam spodaj!" "Moral se boš pač čez ta zid splaziti!" "Z brega se morje vse drugače vidi nego odtod !,; "Ne, tega pa si res ne bi bil mislil, da bomo kakor Mojzes stali pred morjem! Ali se bo tudi .pred nami razdvojilo, kakor se je bilo razdvojilo pred Mojzesom, ko je peljal Jude iz egipčanskega suženjstva?" "Ne, ne; pred nami že ne! Saj vidiš, da stoji kakor stena!" Tako se pogovarjajo in marširajo. Navzdol laže korakaš. Roke ti bingljajo. Vsi klepetajo in se smejejo. Glava dolge kače se spušča vedno niže. Nihče ne misli na črni. orjaški likalnik, ki zlovešče, nepremično čepi na morski gladini, puha paro in kazi sinje ob--ličje zaliva, nihče ne misli na nemško oklopno križarko. Okrog nje ležijo temne, črne črte, turške torpedovke; tudi iz njih se dvigajo lahki oblački. Čez gorsko sedlo se valijo vedno nove vrste razposajeno korakajočih vojakov. Vsi .so enako presenečeni nad temnomodrim zidom, dvi-gajočim se do nebeškega svoda. Vsi svetlo gledajo, vsi bingljajo z rokami, vsi naglo korakajo po cesti, ki se vije med gorami kakor' kača. Za njimi se vali vozarstvo. Konji tresejo z j glavami, komati jim lezejo čez ušesa. Krave se kar valijo navzdol. Otroci se derejo, odrasli se upirajo ob vozove, da bi jih zavrli. Vse skupaj se zaletava na levo in desno, razposajeno hiteč neznani usodi v naročje. Zdaj se dviiguje greben gorskega sedla ter zakriva polovico nebeškega svoda. Glava brezkončne kače je dospela, ko se je izognila mestu, ki je ležalo med zalivom in cementnimi tovarnami, na ozko obmorsko obalo. Na eni strani so se dvigali nagi, plešasti vrhunci gora tik nad vodo, na drugi strani pa se je razprostirala brezmejna vodna planjava. človeku ob pogledu na to sinjino zastane dih. Nikjer ne vidiš ne dima ne jadrnice. V mrtvaški tišini zveni samo človeškemu srcu slišna pesem iz pradavnine. "Ej, sosed, le poglej, zdaj pa morje leži!" "Ali si mislil, da bo vedno stalo kakor zid? Pogled z gore človeka vara! Kako bi se drugače po morju vozili?" "Hej, Grasjka, zdaj bo ipa po tvojih škor-njih! Zdaj bomo šli čez morje, pa so bodo zmočili!" Grasjka pa razposajeno — bosonog poskakuje s puško čez ramo. Vsa vrsta se smeje; celo zadaj, kjer ne vedo, za kaj gre, se krohočejo. Nekdo mrko zine: "Zdaj je prav vseeno! Nazaj ne moreš več. Na desni je voda, na levi so gore, zadaj pa Kozaki! Zatorej kar naprej! Nič drugega nam ne preostane!" Glava kolone se je že dolgo pomikala po ozki obrežni poti, za ovinkom pa se je skrila. Sredina kolone je zavila okrog mesta, konec kolone pa se je še vedno vil med gorami po beli cesti. Nemški kapetan oklopne križarke je nepričakovano opazil premikanje množic v tujem, vendar pa njegovim cesarskim topovom podrejenem mestu. To pa je bilo nekaj neverjetnega in nezaslišanega! (Dalje prihodnjič.) NEUGNANA KRIZA STORILA KONEC POTRPEŽLJIVOSTI DELAVSTVA (Nadaljevanje s 1. strani.) vlado šele kadar bodo v stanju izvajati svoj program, ne pa samo navadne reforme. - Mala Belgija, ki je industrialno visoko razvita, je bila pro-šle tedne tudi deležna epidemije stavk. Tepe jo kriza. Njen izvoz je temeljito zmanjšan, brez tejra pa ue more izhajati. Vb-t čanje bede med belgijskim delavstvom je posledica teh razmer. Hitler in Mussolini se smehljata, češ, v najinih deželah je mir na industrialnem polju popolen. Nikakih stavk! Nihče ne zahteva zvišanja plače. Ne sme! Vsi delavci so organizirani, toda v svojih takozvanih unijah nimajo prav nikake besede. Kdor se kljub prepovedim upira, ali kritizira, jo izročen vladnim teroristom. ~ , Delavci v Franciji, v Be'giji in v Španiji se boje fašistične opasnosti, ki je v njihovih deželah se vedno preteča in zelo možna. Bolj ko kdaj prej je danes razvidno, da je reakcija vsepovsod pripravljena zateči se k fašizmu, čeprav kapitalizmu Mussolini in Hitler nista več ideal. A rajše, kot da bi dopustil delavcem zmagovati, se bi oslonil na kakršnokoli gibanje, ki zastavlja pot delavskemu ^razredu in socialistični civilizaciji. Velik odstotek avtnih nesreč n« ameriških ulican in cestah povzročijo pijani vozniki. Letna seja stavbinskegi društva "Priklad" Chicago, III.—Stavbinsko in posoTTTno* društvo 'Trtklai glasovi iz našega gibanja Zbral JOHN RAK Cleveland, O. — Anton Jankovich je poslal 30 naročnin (vse naročnine, ki jih "tu in v drugih izkazih omenjamo, so bazirane na podlagi polletne vsote). S. Jankovich, ki ima skušnje v agitaciji za slovenske časopise kot v toliki meri nihče drugj v tej deželi, je tudi delegat prihodnjega kongresa JSZ. Zastopal bo na njemu konferertčno organizacijo klubov JSZ in društev Prosvetne matice! — Na poti iz Clevelan-da v IdaHo sta se oglasila v u-radu Proletarca v Slovenskem delavskem centru Vinko l^ev-stik in F. E. Lunka. Izjavila sta, da jima naši novj prostori ugajajo. Levstik je prispeval $2 v tiskovni sklad Proietarca. Sygan, Pa. — Tu se je dne 31, maja vršil shod pod avspi-cijo kluba št. 13 JSZ na katerem je govoril Filrp • Godina. Udeležba je bila nepričakovano obilna. Mimogrede se je nabralo med udeleženci $7.15 v tiskovni sklad Proletarca. VVaukegan, 111. — John Zakovšek, tajnik kluba št. 45 JSZ, je prejšnji teden poročal, da se bodo pod pokroviteljstvom kluba in konference JSZ vršile sledeče prireditve: piknik kluba št. 45 v nedeljo 24. junija na I^eter Stanov n i kovi farmi )BucRley Rd.). Prebitek bo uporabljen v propagan-distične in kampanjske namene. ---Prihodnja konferenca JSZ in Prosvetne jnatice se bo vršila v nedeljo 6. sept. in po konferenci piknik v Možino-vem parku. Društva in klube v tem okraju vabimo, da naj ne prirejajo veselic in predstav na ta dan. Springfield, 111. — Joseph Ovca poroča, da so se članice kluba št. 47 odločile prirediti piknik v nedeljo 14. junija. Vršil se b„o na Ix)garjevi farmi. Sodružice* vabijo vse zavedne delavce in delavke, da pridejo na to prireditev. Zabave bo obilo za vse. Bridgeport, Ohio. — Joseph Snoy poroča, da je bila konferenca JSZ dne 30. maja zelo uspešna, ker so klubi in društva poslati številno zastopstvo. V podporo Proletarcu so 'prispevali $7.71. Spored na konferenci po prireditvi je bil dobro predvajan in z zadovoljstvom sprejet od obilnih udeležencev. Herminie, Pa. — Anton Zornik je skoro neprenehoma na agitacijskem potovanju. Bil je poslednje tedne na raznih delavskih konvencijah, vključiv- konvencijo soc. stranke. O nji izraža svoje mnenje v tej številki na 4. strani. V svojem poslednjem pismu je nam poslal 3 naročnine. Sheboygan, Wis. — Frank Stih je poslal dve naročnini. —Klu t) št. 235 JSZ priredi piknik v nedeljo 2. avgusta v Lake Vievv parku. Johnstown, Pa. — John Lan-gerholc je poslal 4 naročnine in Andrevv Vidrich dve. Shod kluba št. 5, ki se je vršil dne 1. junija na Moxhamu, je bil obiskan boljše kot pa so sklicatelji pričakovali. Predsedoval je Andrevv Vidrich. Govornik je bil Frank Zaitz. Razprave bodisi z vprašanji ali pa s komentarji,- so se udeležili razni naši sodrugi. Predsednik Vidrich je povabil tudi sodru-žico Angelo Zajtz, da izrazi svoje mnenje o agitaciji med ženstvom. S svojimi izvajanji je napravila dobro razpoloženje. — Iz Johnstovvna in okolice pride na enajsti redni zbor JSZ številna delegacija. Z njimi kajpada tudi gosti, ki žele poslušati detroitčane v predvajanju muzikalne drame "Kamnolom". katerega tajnik je M. J. Turk in katerega delnice ima veliko naših rojakov, je imelo dne 2. junija SVečer letno sejo, ki je bila dobro obiskana in tudi živahna. Imenovano posojilno društvo je v likvidaciji in dosedaj smo delničarji prejeli 5% odplačila na glavnico. Iz finančnega poročila tajnika je bilo razvidno, da so letni dohodki zelo skromni in da je precej dela ter stroškov s poslopji, ki so prešli v posest organizacije, katerih bo menda deset. Dohodki na najemnini so za nekaj stotakov narasli, kakor je bilo poročano, ter na odredbo državnih nadzornikov se je dalo oceniti posestva, da se tako ugotovi pravo vrednost. Ker so pa prvi cenilci — po mnenju direktorija — kot je poročal tajnik, posestva prenizko ocenili, je bilo odločeno, da se jih da v presojo drugim cenilcem, kateri so jim prisodili mnogo višjo ceno kot prvi, tako da je še sedaj težko ugotoviti, kaj bo prava vrednost, vzlic temu, da so bila posestva dvakrat ocenjena. Canonsburg, Pa.—Shoda kluba št. 118 JSZ v sredo 3. junija se je udeležilo veliko ljudi, dasi ni bilo zanj skoro nikake sistematične agitacije. Glavni govornik je bil Frank Zaitz. Predsedoval je John Terčelj. Angela Zaitz je na kratko izvajala, da se delavsko gibanje ne bo nikdar razvilo do odločujoče moči, ako se mu ženske aktivno ne pridružijo. V podporo Proletarcu so udeleženci shoda prispevali $8.15. Mnogi izmed udeležencev tega shoda so v isti namen prispevali že par dni prej na shodu JSZ dne 31. maja na Syganu. Chicago, 111. — Člani in članice odbora za preskrbo stanovanj delegatom enajstega rednega zbora JSZ in Prosvetne matice so obiskali že mnogo rojakov. Obljubljenih je v o-menjeni namen precej sob, toda ne še zadosti, ker pride na zbor tudi veliko gostov. Iz Detroita pridejo igralci in pevci, da ponove ob tej priliki muzi-kalno dramo * "Kamnolom". Našemu občinstvu v Chicagu in okoliških naselbinah priporočamo, da pride na prireditev dne 4. julija zvečer v dvorano Sokol Havliček v čimvečjem številu. La Salle, III. — Frank Mar- tinjak je poslal eno naročnino. — John Rak, pomožni upravnik Proletarca pride v La Salle, Oglesb.v in okoliške naselbine na večdnevno agitacijo. S svojo tiiro prične v četrtek 18. junija. Tega dne se bo vršil sestanek članstva in somišljenikov kluba št. 3 JSZ v Oglesby-ju, na katerem bo govoril s. J. Rak. Boj za krajši delavnik Vse ftmeflške unijske zveze, ki so imele konvencije v tem letu, so se izrekle za znižanje delavnika od 40 do 30 ur na teden. Seja je postala živahna, ko je Fred Vider predložil resolucijo za amendiranje" pravil v smislu, da bi se naj redne seje direktorija vršile mesečno namesto tedensko in pa pet izrednih, če bi tako nanesla potreba. (Naj bo tu omenjeno, da je v direktoriju devet članov, ki imajo sejo tedensko za kar prejemajo gotovo odškodnino.) Tajnik je ugovarjal sprejetju predložene resolucije, češ, da bo organizacija moralno trpela in da od tri do štiri sto dolarjev, ki bi se jih mogoče s tem prihranilo, ne bi veliko pripomoglo. Vider pa je zagovarjal svoje stališče iz ekonomske strani in naglašal, da seje direktorija,"pa če se tudi vršijo dnevno, ne morejo dvigniti morale pri delničarju, ki je zaupal svoje prihranke organizaciji v prepričanju, da jih dobi, kadar jih rabi. Ko pa. sedaj pride po denar mora razočaran domov praznih rok. če je direktoriju res na tem, da dvigne moralo stavbinskega društva, potem je bila njegova dolžnost to dejansko pokazati. Izmed vseh devetih direktorjev se je oglasil v prid resolu- cije samo L. Gradišek z izjavo, da ji ni nasproten. Neki delničar — Čeh — je protipredlagal, da naj ostane biUv Tajnik, je bil pri tem važnem vprašanju nevtralen, to je, da je oddal enako število glasov obema predlogoma, je pojasnil, da se mora glasovanje, če hočemo, da bo legalno, vršiti po delnicah in tako se je zgodilo. Značilno pri tem je to, da je Vidrovo resolucijo podprlo 23 delničarjev, ki so skupno re-prezentirali 602 delnici in proti pa 16 delničarjev, kateri so reprezentirali 720 delriic. Glasovanje je bilo legalno, ne pa demokratično, posebno še za ustanovo, ki se šteje za delavsko. če direktorij misli, da je s tem odlokom dvignil že skoro totalno ubito moralo tega podjetja, bo spoznal, da je varal samega sebe. Večina delni-; čarjev na seji je smatrala, da za likvidiranje podjetja ni treba tako pogostih sej in ker ta večina ni bila upoštevana, bi bilo nesmiselno pričakovati, da bo za stavbinsko društvo agiti-rala. Tisti delničarji, ki imajo delnice in se seje niso udeležili, naj sebi pripišejo, če je predlog, ki je bil v njihovo korist, propadel, če se nočete sami brigati za svoje interese, ne zabavljajte čez one, ki ne gospodarijo mogoče tako, kakor bi želeli vi. V novi direktorij je bil izmed slovenskih delničarjev izvoljen med drugimi Alich in v nadzorni odbor pa Vider in Gradišek. — Delničar. Tiskovni fond Proletarca DR. F. PAULICH ZOBOZDRAVNIK Ordinira vsak dan raze nsrede od 9. ijutraj do 9. »večer. V nedeljo po dogovoru. PllONE: CICERO 610 2125 SO. 52ND STREET CICERO, ILL. VIII. IZKAZ. Canonsburg, P«. Nabrano na shodu kluba št. 118 JSZ $8.15. (Izročil Frank Zaitz.) Bridgeport, O. Nabrano na konferenci klubov in društev Prosvetne rnatiee $7.71. (Poslal Joseph Snoy.) Syg*n, Pa. Nabrano na sestanku kluba »t. 13 JSF $7.15. (Izročil Filip Godnia.) Cleveland, O. Vinccn-t in Rosic Jurnian $5; Frank Relaj $2, Hkupaj $7.00. (Izročil Chas. Pogorelec.) Chicago, lil. Fred A. Vider $2; Rose Sajevic 50c, skupaj $2.50. Pioneersville, Idaho. Vinko Levstik $2.00. * Detroit, Mich. Katie Stimac $1.00. Girard, O. Po 50c: John Cerne (Nilcs) in John Ko■ Tel 1478 POGREBNI ZAVOD > BARETINCIC & SON ■ ■ ■ ■ 424 Broad Street ■ JOHNSTOWN, PA. ■Ui.JBn^B ■ ■ ■ ■ ■. ■ ari«j RAZPRAVA K SPOREDU ENAJSTEGA REDNEGA ZBORA JSZ bodočnost jsz in xi. zbor Dasi je XI. redni zbor JSX že skoraj tukaj, skrbno molčimo vsaj v javnosti, to je v glasilu, o važnih problemih, ki pridejo pred nas. Najvažnejše vprašanje je sigurno bodočnost zveze in njenih odnošajev d.) socialistične strtfnUe, ki je šla zadnji ave leti skosi večji notranji boj. V zvezi smo se frakcijski m bojem skušali izogibati in deloma tudi uspeli. Oficiel-no je eksekutiva zaključila, da zveza kot taka ni ne z eno ali drugo frakcijo, to je "militanti" ali "staro gardo". V danih razmerah je bil-to pravilen zaključek. Praktično, kolikor se posameznikov tiče, je seveda drugače: vsak izmed nas. kot član stranke, simpatizira z eno ali drugo skutrmn. Drup-are ;£ploh ne more biti. Razlika je koliko" kiio čuti s to a)li drugo sku-pino. Lahko seveda kritizira obe, toda ko pride do konkretnega odloka, vsak član stopi v ta ali drugi tabor. To pomeni, da je kritiziranje orbeh skupin in kazanje nepristranosti neplodno delo in samovaranje, ker končno le odločijo simpatije. In slednjim se nikomur ni mogoče izogniti, to posebno ne, ee se udejstvuje v gibanju. Najvažnejše pri ,tem je, da se ne plamti strasti s slepo pri-stranostjo ter da o diferencah razpravljamo kolikor mogoče bolj objektivno, re se držimo tega ter drug drugemu priznavamo pravico do svojih taktičnih in filozofskih naziranj v zvezi z delavskim gibanjem in socializmom, tedaj se frakcijr s k Uboj razblini v poštenih in za gibanje koristnih diferencah, če bi se bili v stranki držali tega fundamentalnega na-1 čela ter se pokorili zakl jučkom večine, bi seveda ne bilo nobenega frakcijskega boja. In dasi je prošla konvencija stranke rešila sporno vprašanje brez večjih posledic za gibanje — po mojem mišljenju bodo posledice le dobre, upoštevajoč vse faktorje — je vprašanje odnošajev naše zveze do stranke, kar pomeni tudi! bodočnost zveze, še vedno pred | nami — pred prihodnjim zbo-! rom ali splošnim glasovanjem. Na seji eksekutive JSZ je bilo to že večkrat razvidno, tako tudi na zadnji. Lahko se seveda reče, da so odnošaji zveze do stranke odvisni od odnošajev stranke do federacij. Zadnja konvencija ni statusa federacij nič spremenila, čeprav je v stranki močan sentiment za reorganizira-nje federacij, ki gre od približanja ali asimilacije federacij-skih klubov k stranki do razpustu federacij ter absorbira-nja njih klubov. Konvencija je le poverila eksekutivi, "naj študira problem in stori potrebne korake". Ta zaključek se tiče predvsem "rebelnih" federacij, v glavnem finske in židovske, ki sta prošli dve leti vodili odprt boj proti narodni eksekutivi in nekaterim sklepom detroitske konvencije, če bi se bile pridružile vse federacije "stari gardi", ni nobenega dvoma/ da bi bila-prošla konvencija federacije enostavno odpravila in odredila tuje-jezične klube direktno k stranki. Kaj bo storila eksekutiva, je vprašanje; z "nepristranski^ mi" federacijami, med katerimi sta glavni naša'in italijanska, ki ima sličen sklep, najbrž nič. V smislu konvenčnega sklepa > lojalnih federacij ne more "reorganizirati" (tudi ni potrebe), še manj pa odpraviti. Slednje lahko stori le konvencija ali pa članski referendum. Ni pa nobenega dvoma, da bo "uporne" ali "starogar-distične" federacije skušala reorganizirati. To je tudi njena dolžnost. » Kolikor se stranke tiče, se naši federaciji, dokler bo pripravljena z njo sodelovati, torej ni treba njč bati. vsaj zaenkrat ne. Odvism) je od nas. kakšno stališče mi zavzamemo napram stranki. Radi oficiel-nega zaključka naše eksekutive bo prihodnji zbor moral storiti konkreten zaključek, ker po zboru ne bomo mogli več na plotu sedeti. Pred nami so tri, oziroma štiri alternative: 1), da ostanemo v stranki; 2), da se pridružimo socialno-demo-kratski federaciji, katero je u-stanovila "stara garda"; 3), da postanemo samostojni in 4), da ostanemo v stranki začasno, se aktivno udeležimo njene predsedniške kampanje, po volitvah pa naj članstvo odloči s splošnim glasovanjem o bodočnosti JSZ, to je o propozi-cijah 1, 2 in 3. Takoj po strankini konvenciji sem upal, ji a bo naš sklep lahek, to je da ostanemo del stranke, ker na konvenciji Tiptoh nI prišlo do ni kakega razkola. S "staro gardo" je odšla s konvencije le peščica delegatov iz Pennsylvanije — sedem ali osem, med njimi sodrug Zornik. Odstranila se ni niti najkonservativnejša delegacija, namreč iz Connecticu-ta. Se bolj sem bil vesel, ko sem prečital zadnjo številko Proletarca, ki je prinesel stranki naklonjeno poročilo o konvenciji. Zadn ja seja eksekutive JSZ pa je pokazala, da smo še preblizu prošlih dogodkov v socialistični stranki. Namestu formu-liranja priporočila ali*priporočil zboru glede tega vprašanja smo le debatirali. In ker se bojim, da tudi bodoči zbor lahk6 le debatiral bol j s strastmi ko z razumom, zato te vrstice, o katerih upam, da ne bodo napačno tolmačene. Za našo skupno delavsko in socialistično stvar je važno, da federacijo Ohranimo ne le in-t akt no. marveč napravimo iz nje se bolj agresiven instrument pri širjenju socialistične vzgoje in propagande. Svojo misijo bo federacija lahko vršila le, če ostane del ameriškega in mednarodnega socialističnega gibanja. Mišljenje, da bi federacija lahko izvršila več socialističnega dela med našim narodom, ako bi bila samostojna, je le domneva, ki bi se po mojem prepričanju izkazala za slabo, da ne govorim o brez-barvnosti in škodljivosti izolacijskega socializma. Da to ni! v skladu z načeli mednarodnega socializma — "Delavci vse-1 ga sveta, združite se!" — je1 gotovo. Prav tako bi federacija ne j mogla uspešno vršiti svoje misije, ako bi krenila na desnico i s pridružen jem social no-demo-, kratski federaciji, ki ni nič drugega kakor privesek Židov-[ skega delavskega dnevnika "Forwarda" — če bo postala l%|»la€*u *«k imeli ELECTROLUX PLINSKI REFRIGERATOR ! Za .par dolarjev napla-čila si lahko nabavite Klectrolux. Ostalo na male mesečne obroke. Ako želite lahko uporabite tri leta za popolno izplačilo. Nič premikajočih delov, ki bi se obrabili, zato ^prihranite več z Electrolux tihoobratnim plinskim refrigeratorjem —Rabite ga mesec dni in izprevidell boste, da z ™ njim lahko znižate obratne stroške. Vsled tejca se vam bo sam izplačeval. To je več kot pa vam nudi kak drugi avtomatični refrigera-tor. Electrolux vas stane, in vas bo stal man j ker nima rvikake masinerije, ki bi jo bilo treba nadomeščati ! Edino Electrolux vam nudi naslednje velike ugodnosti —Nobenih dolov, ki hi se obra- hili. —Ni*ki ohratni »trojki. —Trajna vsornost operi ran ja. —Nobenega Suma. —Popolna varnost tivil. —Prihranitev, ki se vam izplača. A , MOMIH tOO«(l» COM1TANT MOT WATf* $111 Mt ttMK.iHATtON O*S MtAlM« THE PEOPLES GAS IIOHT AND COKE COM PA N Y > N • * I W A S A t M » P 0 0 ti kaj drugega, bo pokazal razvoj. Ves kapitalistični razvoj zahteva od delavstva, da se stalno orientira proti levici, to je prati marksizmu Karla Mar-ksa in eksponentov njegovih i e\ohu ionarnih naukov. Ves čas po vojni je bila naša federacija v levem krilu socialistične stranke kolikor se tiče sovjetske Rusije in strokovnih unij. In po 15 letih prave taktike, slične taktike kakor jo zavzema zdaj socialistična stranka pod vodstvom "mili-tantov", pa naj bi se pridružili takim socialistom, ki ne vidijo nobene razlike med proletar-sko in fašistično diktaturo in ki se v senci unijskih voditeljev, pa bili konservativni ali pro-§rCS?VrJ, '"iketirski ali pošteni, tope sradovoljnosti? Ne, sodrugi! S preokretom na desnicp v ideološkem in taktičnem smislu ne bomo prišli daleč enostavno vsled tega, ker nam delavstvo ne bo hotelo slediti niti v Ameriki. Ako sem v napačnem, tedaj bi morala biti ameriška socialistična stranka veliko močnejša in uspešnejša kakor je na primer komunistična, ker se je ves čas po vojni nagibala bolj in bolj na desno in med delavstvom na splošno izgubila zaupanje. To je tudi glavni vzrok frakcijskih bojev v stranki. • Zavedam se, da v JSZ in predvsem v eksekutivi nismo vsi-enakega mišljenja, kakor tudi ne v stranki. Zavedam se tudi, da zveza potrebuje vsakega izmed nas. S toleranco bomo tudi lahkp premostili trenutne potežkoče, čas in dogodki v delavskem in kapitalističnem svetu pa bodo izgladili diference. V naj pri razumnih socialistih bi moralo biti tako. In upoštevajoč vse to ter dogodke prošlih let v socialistični stranki, o kateri upam, da bo izšla iz prihodnje kampanje zelo ojačana in virilna, bo mogoče še najbolje , ako prihodnji zbor sprejme četrto od zgoraj sugestiranih alternativ. Po volitvah, pred referendumom pa lahko temeljito diskuzira-mo kako in kam z ozirom na bodočnost naše zveze in socialističnega gibanja. Anton Garden. MOJE PRIPOROČILO DELEGATOM XI. REDNEGA ZBORA JSZ. Herminie, Pa. — Namenil sem se, da tudi jaz napišem par vrstic k diskuziji o bodočem zboru JSZ delegatom v prevdarek. Prvič, ali naj naša zveza ostane v soc. stranki, ako ostane v nji spor in če bo novoustanovljena federacija uspešna ,v konkurenci s sedanjo militantno Thomasovo grupo? Glede tega bo nastalo vprašanje, ali hočemo ostati kjer smo, ali bomo prisiljeni izstopiti, ako bodo njih sklepi taki, da jih ne bomo mogli sprejeti ne izvrševati. Ako bo tako, nastane vprašanje, če se priklopimo novi skupini ali če postanemo samostojni kot smo že bili v času svetovne vojne. Glede teh vprašanj bo vsekakor treba, da dobro premislimo, iz razloga, da obdržimo naše članstvo in obenem tudi Proletarca, ki nam je še za precej let potreben. Po mojem mnenju, dokler sedanja generacija ne izumrje, ako res pride toliko obljubujoča delavska stranka v Ameriki na površje, bo nasa zveza k temu lahko veliko pripomogla, je dobro, da ostanemo trezni in hladnokrvni v tem razkolu in čast bo o-stala na strani naše zveze. Brez vsakega dvoma mi potrebujemo Proletarca še mnogo let. In če ga hočemo obdržati, tedaj moramo na vsak način tudi obdržati našo Zvezo. Ako se ne motim, se pa militantna skupina noče ukvarjati z narodnostnimi federacijami. Vsled tega stoji prvd nami vprašanje, ki se^pa moralo rešiti na bodočem ali XI. rednem kongresu JSZ, ki se bo vršil v začetku jujija t. 1. v Chicagu. Mi smo dosegli lep uspeh, tako da sedaj naša zveza lastil je svoj dom. Ali bi bilo lepo in umestno, da sedaj kar nale- pem zgubimo to, kar se je z velikim tudom zgradilo in kar bo lahko slovenskim delavcem v ponos? Ta centrala slovenskih zavednih delavcev naj nam služi še naprej na polju delavske izobrazbe! še naprej nam naj pomaga razširjati delavsko kulturo in delavsko politiko ter ustanavljati delavske klube, tako da bodo naši otroci znali povedati tujcem kdo so bili njihovi očetje in h kateremu narodu so pripadali. Drugo vprašanje je, ali naj zvezino- glasilo Proletarec obdrži svoje sedanje ime? V Proletarcu z dne 27. maja t. 1. je F. Z', omenil, kaj je poduisani sugestiral pred par leti. Pod pisani je prišel na misel, da se ime spremeni, na agitaciji med rojaki. Vzroki so bili že pojasnjeni, namreč, da bi list pod drugačnim imenom imel boljšo ugodnost za razširjanje. Poznam namreč že precej Židov, ki so se odpovedali svoji veri, da so se lahko poročili z dekleti, ki niso marale za židovsko vero. Tako je prišlo, da je bil tak zakon vseeno srečen. Združila sta se takorekoč ekonomsko za boljše pogoje življenja. Podpisani ne more razumeti, zakaj ne bi bilo ime važno. Korporacije. ki so nosile različne velike naslove, se tudi tajajo. Guffeyev zakon, ako bo uveljavljen, četudi precej opi-Ijen, bo združil premogokopne družbe in rade ali nerade bodo moralo družbe—stotine družb — žrtvovati imena svojih ustanoviteljev. Ekonomske razmere jih bodo torej prisilile v to. Zakaj naj bi potem bili mi trmoglavi? Ostanimo zvesti principom, ki jih list zastopa, ime pa je postranska stvar. Torej, ako se bi Proletarec imenoval "Delav- ski Propagator" ali "Delavski Borltelj" ali "Delavski Nudi-telj" i;li kaj podobnega, bi lahko postal prav tako popularen. Delavcev nas je več vrst: ročni, umski, trgovci, profesio-nisti, obrtniki ter farmarji. In tudi proletarci niso vsi. Ponavljam že 'baš kar izrečene besede, da imamo kmete in trgovce, lastnike domov, inženirje, telmike itd. Vsi ti se ne Štejejo za proletarce, pač pa za delavce — in to je radi tega najlepše ime. Torej imenujmo Proletarca po takem imenu. Vsi se živimo od dela naših rok. Kako Proletarca — naš delavski list — razširiti? Eno je gotovo: brez agitacije ga ne bomo razširili. Ameriški biz-nes potroši |)ovpreČno 2.30% za vsak dolar prodanega blaga, da doseže blago konsumim-ta. Seveda je to v škodo nam vsem, pa si ne moremo pomagati, in sicer zato ne, ker nimamo zadostne izobrazbe, da bi preuredili sedanji sistem. Zato moramo razširjati izobrazbo, ker ni drugega izhoda. Slovenci v svojem jeziku, drugi pa v svojem, tako da bodo vsi delavci spoznali kaj jim je treba, česa potrebujejo in na kakšne način se bo preuredilo. Ostali narodi in skupine pa morajo skrbeti, da se dvigne njihov standard potom delavske izobrazbe. Ako pa so Kitajci in drugi zapostavljeni narodi "zadovoljni' s svojimi razmerami, s peščico rrža na dan za hrano, to seveda ne pomeni, da moramo tudi mi tako živeti v A-meriki, kjer se producira vsega v izobilju. Iz tega sledi, da moramo prepustiti vprašanja ostalih narodov v njihovo lastno rešitev. Vse, kar mi lahko storimo, je to, da zasledujemo njihov razvoj in njihovo gibanje. Toda to pravzaprav ne spada v to razpravo. Torej vrnimo se nazaj k Proletarcu. Organizatorji so nam potrebni in iz več razlogov iz zgornjih vrstic pa lahko zapo-padete, zakaj jaz ne mislim, da se bi mi podajali v velike stroške za oglašanje Proletarca ali našega delavskega glasila. Kajti tega tudi ne zmoremo. Priporočam pa, da agitatorjem, ki gredo na pot za list, to je v interesu lista, pa nimajo drugih dohodkov, se mora po previdnosti pomagati, to je, poleg provizije plačati vsaj vozne stroške. Ti znašajo po mojih skušnjah okrog $3 tedensko. Nekoliko se človek že žrtvuje s hojo, ampak kjer je razdalja od naselbine do naselbine pet ali več milj, je to vsekakor prehudo, ako imaš s seboj še zavoj knjig, brez katerih ne moreš biti na takem potovanju. Podpisani je na potu sedaj že tri leta in misli, da ima dovolj skušenj glede tega vprašanja. Le redki so ljudje, da se bi žrtvovali brez vsake podpore ali odškodnine za delo. S somišljeniki gredo enkrat na turo in ko vidijo, da ni kruha, jih kmalu mine veselje do agitacije za Proletarca. To je moje priporočilo XI. zboru JSZ. Ako se ne more zbirati sklad,-ki bi služil taki podpori agitatorjev, ne boste agitatorjev našli. Tu pa tam se dobi kaj okrepčila, ampak potrebna je tudi obleka ter obuvalo, ki se ga jirecej raztrga. Tone Zornik. Problem, ki ga dividende ne bodo rešile ■MBr Risar gornje karikature predočuje ameriški bimitki »vet, ki sa, kar se njeia samega tiče, vrača v boljše časa, kajti business je bil lani boijii kot kdaj praj od I. 1930 naprej. Problem brezposelnosti pa je še prav tak« nujen, čeprav Velebiznis misli, da mu je s "zboljšanjem časov" glava odsekana in bo moral poginiti. Toda namesto tega "frfota" problem brv«, poselnosti naprej okrog tnala, čeprav je "brec glave". Nace 21emberger k razpravi o XI. rednem zboru JSZ Piney Fork, O. — Naš enajsti redni zbor JSZ in Prosvetne matice je 'blizu. Upam, da mu bodo delegati začrtali čimbolj-šo pot in izvršili sklepe, ki bodo res v korist našemu pokretu v bodoče. Z ozirom na notranji spor v stranki priporočam, da naj JSZ nadaljuje svoje nevtralno stališče. Ni vredno, da se bi radi par besed v načelni deklaraciji zaneslo spor tudi v JSZ, kakor se ga je pred par leti po konvenciji v Detroitu v stranko, kar je.obžalovanja vredno. Mi vsi želimo, da bi stranka bolj živahna postala, ne pa, da se uničuje samo sebe s frakcijski-m i bo j i. Tega se moramo v JSZ ogniti. Dasi so slovenski priseljenci v Zed. državah zelo majhen narod, nam morajo drugorod-ci, hote ali nehote, vendar priznati, da smo igrali veliko vlogo v javnosti. Storili smo za u-nije kolikor je bilo v naši moči in na političnem in prosvetnem polju pa celo več, kakor so zmogla naša sredstva. Ali naj zdaj to delo izročimo propadanju! Ne smemo! Vsled tega je nič več kot prav, da ne4zanašamo frazerij v JSZ z ozirom na boje v stranki, kajti zgodilo se bi, da bi se pričeli lomastiti med seboj in reakcija pa bi imela koristi od tega. Člani, ki pričakujejo solidarnosti, bi se oplašili in šli vsak k sebi, to pa bi bila pomoč reakciji, ki komaj čaka, da razbije organizacijo delavskih in liberalnih elementov. IzobrazlTe ni nikdar preveč. Zbornica bo morala baš radi-tega vzeti v pretres problem naših publikacij še toliko bolj na dnevni red. kajti delavsko gibanje brez časopisja ni drugega kakor le pokret voditeljev, ki ne morejo do ljudskih množic. Glede Prosvetne matice želim, da z izdajanjem knjig nadaljuje. če bo v tej ustanovi služnost in razumevanje, se bo resnično razvila v ponos našega gibanja. . Nace Žlemberger. j. Podatki o podpornih organizacijah Ivan Mladineo je priredil in izd.al pamflet v mimeografira-j ni .obliki s podatki o jugoslovanskih podpornih organizacijah, ki je res i zborno statistično delo in vredno, da si pam-! flet naroče vsi. ki so bodisi v glavnih odborih jugoslovanskih .podpornih organizacij in drugi, ki se zanimajo za razvoj svojih jednot in zvez. Po-samezen izvod stane 50c. Naročila naslovite: Narodni Adre-sar, 156 Fifth Ave., New York City. Knjige! . Kadar naročate knjige, po* služite se Proletarceve knjigarne. Načrt eksekutive soc. stranke za volilno kampanjo . Takoj po končani konvenciji soc. stranke v Clevelandu se je vršila seja članov nove eksekutive, ki je med druigim sklepala o volilni "kaniipanji in sklenila začeti z akcijo za zbiranje kampanjskega fonda v vsoti $100,000. Predsednik kampanjskega odbora je milvvau-ški župan D. W. Hoan. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNI! "PROSVETA" ---aa-- Stana u eelo leto $6.00, pol leta £3.00 Ustanavljajte j nova dr uit rs. Deset članov(ic) je treba » novo društvo. Naslov za list i** za tajništvo je • 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND ^ SURGEON OFFICE HOURk: At 3724 W. 26th Street 1:10—3:31); 6:30—8:30 Daily Tal. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak R A 4:30—6:00 p. m. Dailj Tel. Canal 1100 Wedne«day and Syndsy bj appointments only Residence Tel.i Crawford S440 If ao answer — Call Austin 5700 ZA LIČNE TISKOVINE * VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VČDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 proletarec SE TISKA PRI NAS. ••••••••••eaeeeeeeeeeaeeeeeeeeeeeeeeaeeeeaeee • •••• : PARK VIEW WET WASH LAUNDRV CO. j FRANK GRILL, predsednik J 1727-1731 W. 21 ti STREET CHICAGO, ILL. J PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Kali votniki pobirajo perilo no viem mestu, Ciceru In Berwynu In dovažajo čistega na dom ^^ m točna postrežba delo jamceno . Telefonij CANAL 7172-7173 2fl Konferenca JSZ dobro uspela Bndfeport. O. — Konferen-) ^c klubov in društev Pro-Ltne matlte JSZ za to okro- . ki ** Je maJa nH Ldavillu, je dcbro Izpadla. Navto^ih j« bilo nad trideset •aatopnikov in postov. Disku-gjje *> bile dokaj živahne. Seveda * Je razpravljalo tiuli o bodočnosti JSZ. Podano je bilo tudi uročilo o državni in narodni konvenciji soc. stranke, g. Garden je govoril o vzrokih fcMRatijah, ki > se pojavlja le do konvencije. Njegovo mnenje je, da sedaj je stvar re-in stranka Ho Sla s podvojeno silo prelevljena na delo. Seveda, to bo pokazala boiioč-iost, ki je ne more nihče napovedovati. Razume se, da želimo vsi, da se bi to uresničilo. Konferenčno zborovanje je trajal«> do 4. popoldne. Kakor nalašč smo si izbrali za zboro- skušala dobiti finančna sred- v bližini vrilila Se ena ilavnoat, stva, da se krijejo stroški, kajti namreč otvoritev doma organi-blagaina je prazna. Kakor pa zacije Eagle, Ta slavnost se je je razvidno sedaj, so ta sred- vrnila kar tri dni skupaj. Na- prostorov Chu ago. — Družabni stva tukaj,.kajti prireditev, ki se je vršila po zakljačkU konferenčnega zborovanja, je nad vsa pričakovanja dobro izpadla. Kako je pri nas, v Otvoritev balincartkih "mtetropoli"? Cleveland, O. — "Well, ka- klub I II i: I AIiO\ MSI vzoč je bil tudi governer Da- ko se imate v Clevelandu?" vey. Računajo, da se je slavja nas vprašujejo, kadar poseti- udeležilo do pet tisoč ljudi, mo druqe kraje. "Po starem!" Kljub tej veliki slavnoati je bi- Nato pojasnjujemo, da so na-la n«ša prireditev zelo dobro j ši ljudje Ae vedno interesirani Konferenca je za svojega j obiskana in jako uspešna v mo- največ v demokratične politi- delegata izvolila s. John Rebo- ralnem in gmotnem oziru. Sta- šne. Marsikdo meni, da če bi rejši so plesali po taktih slo-! demokrati imeli vso moč v me-venske godbe, mladina pa po stu, bi naši ljudje dobili delo— svojih. Zastopane so bile bližnje in daljne naselbine, in vsi so bili zadovoljni, Garden se je to se pravi, mestno delo. To je vzrok, čemu toliko naših ljudi tišči k demokratom in odkla- spet počutil kakor doma med njajo socialistično orgitnizaci- la, ki se je zavezal, da bo povsod ob vsaki priliki deloval v prid JSZ in delavskega gibanja sploh*, zakar je žel toplo odobravanje in navdušeno pritrjevanje.- Za namestnika je bil izvoljen naš neumorni sodrug Joseph S k off. . .. Iti, kajti zato je primanjkovalo I stopnji. Zastopniki so vprispevali v . , . L » ! r, i • . . *n I časa. iskrena zahvala vsem za j Zadnjič smo se precej tru- poset. dili, da smo dobili v Slovenski Ker sem bil delegat na kon- delavski dom govornika, ki žu- Vt ik r;: venciif soc. stranke, o kateri je panuje mestu Mllwaukee us- ... , , .» , i / oUJže bilo poročano v Proletarcu peline je kot katerikoli liko udeležbo, kakršne ni par1 1 slovenskega delavskega centra se prav povoljno razvija. Ima že precej nad sto članov. Klubovi prostori so zelo prikupni, se bolj epa bodo prijetni v pasjih dneh poletne vro-čine. Člani se sedaj zabavajo največ s kartanjem. Da pa se ne bodo dolgočasili oni člani, ki ne mara- Sering Moviet , i the open; th, they, too. wiie found guil-they »re nliowed 4o\see »o mauy ty of erime* thut had b#*n u»»*>lved. moviej per month it i« much bett?r; A* Milarauket Leader said it: to »tay awuy from nome and wait un- "K wa< made up of p ople who were t ill a Kooil one come« »Ion* inatea 1 ! born in had sui rouiuling*, who never of going to one every week juat to fill in the number that they are allowed. . Maybe it vvould be a good idea to jo za kartanje, je klubov odbor 1 n,wkt* u»} "°me kin tho»e, Utau** (hiplin haa a much ... -c I dne VA. junija točno <1, dveh vvorld could be made a nicer plače to live in, and vvho vvent aluad, trying to wo'rk out the idean that the capitaliat prens had pumpi I into them." Who .said Pa.-.clgm couldn't come in this country? ■ ■ Did Freadnm you < ver »top to think hovv drugi 1 jeni v si člani in članice kluba. Njih prijatelji in prijateljice so dobro došli! To bo prva o-tvoritev prostorov te vrste med čikaškimi Slovenci. Priznamo, da smo v tem oziru precej za- UecauH*« rt shovvs ju/1 hovv much inan ih able to do to make lit« eaiier ao I happiei*. you vvould feel if you weren't fr««7 SupjMJse tiiat if you talked about eertain things to anyone, you vvoulJ be puni-hej and that there, vvere al-way«t thin'^ that you vvanted to say aloud hut cou!dh't. nihče pričakoval. Igralci so izvršili *Yoje".-Vloge v obeh igrah tako tjobro, da bi jih bolje ne vanje daii. ki nam je amairočil, jinourli. Kar je bilo napake med bila v tem, da jf? len predolg govor. A Pagcant Suppo e J hal you have a favorite The pupils of thv San Diego achools i grouj^.- of boys ar girls vvith whom presented a pageant vvhich they ; nitet to play games, go on pic-. 4 : , , i. ... ♦ ♦ ; i« i ostali za drugimi naselbinami, bn»ed on Louii Adamič*« book, "The him, etc., and thit you were kept na prvi strani, naj omenim, da župan ve hkega mesta v tej de- l,mvno 8e m.k;lit,ri cikažnui NativeS: Hetum." The charaeUn in | from meeting vvith them at any time. Proletarčevo poročilo odgovar- želi. Želeli smo, da bi v delav- .. ,. . it wt.r. al, thoie mt,ntioneJ in th- Suppo^tyou u-anted to wr,te a ja resnici. Za enkrat se ne bom akeifi domu govoril resničen a . v • U()Dn , They _g*ve t hii pageant ao that j letter to your fnend and teli him ali i.. :.. i .. : j................... I----......M. .......; balincarjl /. mnogoletno pra- th may understand just how the about youi>elf, u.. I that every letter O-I Jugoslav« live and dress. V«u u rote vva^ op,ned and eertain da smo se dodobra o vsem po-1'"rama, je t govorili. Zastopniki so prišli I imel s. Gard celo iz East Palestine. Povver Point je bil zelo dobro zastopan. Največ se je razmotrivalo 0 bodočnosti oziroma obstanku JSZ. Večina se je strinjala v tem, da JSZ ima vse pogoje za bodoči obstanek, ako se bo šlo po poti kakor v preteklosti, kajti naša zveza je vedno pre-kftiala v marsičem tudi narod-to organizacijo stranke. Seveda je vse delo nase zveze v bodoče odvisno od nas, kako bo napredovala. Brez armade ni stranke; ta armada smo mi, k\' jo moramo povečati ob vsaki priliki. Razvila se je daljša diskuzi-ja o vprašanju, če konferenca pošlje na XI. redni zbor JSZ v Čhicago svojega delegata. Predvsem je šlo zato, če smo pripravljeni delovati za bodočnost JSZ ali ne, da ne bo šel delegat le na uro gledat v Chicago. Pač pa se pričakuje, ko se delegat vrne z zborovanja, da skuša po svojih najboljših To bi morda držalo v Chicagu, ne pa tukaj. Kadar postane občinstvo nemirno, to vselej zan-či, da se mora stvar zaključiti. Seveda, nas starih se to ne tiče, toda mladina, ta pa tega ne prenese in so me radi tega tudi* zelo grajali Skušal sem jim|dj|a juKOalov»iiake delavce k podajal v kritično razpravo, rs- predstavnik mestne admini-,, ,, , .. .. . , . . . * . ..! * »j ii tt- t i i | k so. / otvoritvijo teh prost čem le, da sta o be struji imeli j stracije, ki si je r/.vojeval vsled1__________, . nekaj prav in vsaka je nekaj svojega vzornega gospodar- zakrivila. Ampak težko b<> to stva splošen sloves in prizna- IHipciviti, bodočnost pa bo po- nje celo med sovražniki. Sma- k a zala, kdo ima več vpliva, t rali smo : ljtid.jr Pn(l<\|<> !><>- Kar M t«e JSZ. upajmo, da ne i sluSat V pričakovanju srn,, k()r , g bomo na zboru porabili preveč ukanili, kajti prišlo j in je le , - • , . .. . časa rlede tega. Kajti kakor nekaj nad 150. Drugim se ni sem ž" rekel, je naša JSZ še treba učiti, kčr že zdaj več ve vedno našla pravo pot in je vo- do kot govornik. Zato ostane rov se nudi lepa prilika vsem, | The pupil* »tucAied history, geo- da se izvežbajo za prvovrstne baliitcarje in se kot prvaki spoprimejo na primer z VVauke-gančani, kateri , so nas že kli- drugo naselbino, ki.goji te vr- graphy, and the cu. toms of the Jutro slav people. Then they paintcd ali the;r ovvn sL-enery. They firrt made a miniature Kage just like the larg • on.- vvould be. TKen they pain te d a backdrop. They made ali their ovvn costume*. They looked everywhere for songs of Then vvhen they things crossedout or the vvhole letter throvvn away.- Suppo se that for a len?th of time you were lot ked up in some room vvhere you could .see no one, talk to no ono, have no plače to move outsid<» pf the four vvalls of the room. If any of these things happened to you, you wouW not be free. And do razobložiti, da človek, ki pride i tako daleč, mora nekaj povedati, ampak to ni pomagalo. Iu tudi vem, če bi s. Garden to ve-del, da bi to tudi upošteval. Povsod na prireditvah so nedo-|T statki, katere se pa v b >doč ■ skuša omejitirS. Garden je dobro obrazložil sedanji položaj in omenil, kaj je naša dolžnost, da se odprav i. Po sporedu se je razvila plesna veselica in tudi Garden se je pridno vrtel, mladenke so mu pa odpustile, ker j jih je mrfed igrama tako dolgo držal na stolih. Razpoloženje na priredbi je bila tako dobro, da že dolgo ne tako. Vse je bilo veselo, vse je pelo in plesalo ter prostori so pravemu cilju, tako jih bo tudi sedaj in XI. zbor bo našel pravo pot. Glavno je harmonija, vse "po starem". ise bi tistim, ki jih ni bilo, obljubili pivo, vložke, balincarske kroglje in take reči, bi bil odziv boljši, ste šport. Ker so za vsak šport slovenia. Then ' vvhen they found j you knovv that there are thousan Is potrebne vaje, so za balincar- I them, tl»ey k-arned ali the woids. For »nd thousands of people u>day su.f-skega tudi. Zato bodo od so- th; £erformance,they made a mlme^ tering from things like this? They ographcd program book explalfiing I are people u ho live under-a fa.cut how they prepared thf vvhole pa- j or dicUtor.hip government geant. močeh izvrševati zakljuke zbo- bili polni občinstva zgoraj in ra. Seveda se to pričakuje od;spodaj. Poleg tega pa je vse vseh delegatov, kakor tudi od poteklo lepo in mirno, broz ostalega članstva. Naša konfe- vsakega incidenta, kar je tudi unea je končno sklenila, dafv kredit vsem skupaj, kajti na in kjer je ta, tam je obstoj in kajti s takimi metodami bi mi napredek zagotovljen. Naj ne delali kakor republikanci in jo-nihče militant ne starogar- demokrati, to je, "po starem", dist', pa bomo z ograje lahko Nas shod ni bil obiskan kot skočili edinole tedaj, če ae bo-i smo pričakovali, toda posetil mo zavedali, da smo socialisti ga je župan, čigar ime je zna-ter da smo v bodoče priprav- no po vseh Zed. državah bolj 1 jeni delati za nauke Karla kot pa ime kateregakoli druge-Marksa. — Joseph Snoy. ga župana, ker je priznan za - i najsposobnejšega upravitelja, Vabilo na sejo odborov1 Ve,ikih am°* kluba st. 1 JSZ, ki bo • izredno važna bote naprej ljubiteljem in ljubiteljicam te igre na razpolago balinrarski prostori družabnega kluba Slovenskega delavskega centra. Poleg otvoritve balincatskih prostorov bo v k'ubu tudi za- ThU Week Chevk up on your father and see if he smokes any of the follovving kinds of cigarettes: Camel, Chester-, f'u !d, Old Cold, l.ucky Strike, or bava. če ne bo prevroče, dobi- phiiip Morris, lf he does, he is smok-mo V Zgornjo dvorano tudi mu- ing ali non-union cigarettes. ziko in napravimo ples. Kuha* eice |»a so nam obljubile, da pripravijo tega dne v klubu The Black Legion Most of the Falsona re me m her ... WWiWio:ll.ng about oi-ganiiation called nekaj posebnega; tako da bo Ku Kiux Klan, whkh wa* formed in za lačne in žejne dobro pre-(the South-aome years ago. They rode skrbijeno. Pridite vsi Odbor. 1 Pol ducata ljudi stori malo dela, ki pa vendarle nekaj ste-1 i Chicago, III.—Klub št. 1 ima je Veliko Več bi ga izvršili, če zaradi zbora JSZ in Prosvetne na„ bi bi|0 vsttj Atiri ducate so-1 I HI matice, ki se bo vršil dne 3 4. drugov! Naša večerna zabava | Mnogo dopisov smo prejeli m 5. julija v Chicagu. velike ni prinesla dobička, pač pa; Ae|e v pondel jek. Ker je Prole-naloge. Naša dolžnost je, A TUDI VASE IME UVRSTI KLA FICIRANI IttEJO BF. rOVWIJENC! *« MMfrtnj* podRtVov v vuki Dontoim ia«luick Malem tritdu «• tan#- | •ijiro, int»li»cnui'> in potnano iMflTF.« Piknik kluba št. 47 JSZ Springfield, III. — Sodrugi-nje soc. kluba št. 47 JSZ so se zavzele, da priredijo piknik v nedeljo, dne 14. junija na znani Logarjevi farmi. Sklenile so namreč, da bodo na ta način klubovi blagajni pripomogle in jo okrepile. Uljudno se vabijb vsi sodrugi in sodruginje ter vsi naši somišljeniki in zavedni rojaki. Postrežba bo dobra in zabave bo obilo za vse. Na svidenje 14. junija! Joaeph Ovca. najde naslov in pot do njih. * točk sporeda je naš tisk. Pod, «» m • i u u ni. i 4 • t j*" jc *•■ .»•■• t« rubrik,, so vključene vse tri 1I,. .^'"JT^f: 1 Pr«d«. Upam. da se mu je to tiase regularn (Proletarec, »ki koledar Prosvetna matica aboru svoje poglavje. člani zbora dobe tiskana poročila o stan ju JSZ, Prosvetne matice, o naših publikacijah, slovenski sekciji, srbski sekciji, Slovenskem delavskem centru, o socialistični stranki, o unijah itd. Zbor bo otvoril v petek dne 3. julija ob 9. dopoldne tajnik JSZ Chas. Pogorelec. Uvodni fovor poda Peter Kokotovich, latri pogodbe s tiskalno kopije nji pošiljati sorazmerno tako, da je en tiskar, ki je določen tema listu, zaposlen vsak dan povprečno osem ur skozi 4. dni v tednu. Le na podlagi te aran-žme smo deležni znižane cene za tiskanje jista. Vsled tega prosimo, da kdorkoli more, naj pošl je svoje oznanilo ali dopis do sobote* večer. Ker pošta v soboto popoldanskih pošiljatev ne dostavlja, pošljite jih po special deliverv. - Dopisi, ki v tej številki niso dobili prostora (Pueblo, Colo., McDonald, Pa., etc.) bodo objavljeni \ prihodnji številki. Zlet brezposelnih Cleveland, O. — V nedeljo 28. junija priredi piknik Jugoslovanska sekcija za brezposelno zavarovalnino. Vršil se springške okolice, da nas pose- tijo v velikem številu. Pridite, da se skupno zabavamo, naš pikniški odbor pa bo poskrbel, da bo vsem ustregel v vseh ozi- rih. Na razpolago bomo imeli „ tudi prostrano dvorano za ples. bo v društvenem domu na Re- L n b(>do m,adi ^ dru-tva har Ave. v Nothinghamu. Na , rj j Torej se nam obeta obU sodelovanje so povabljeni pev- j jo zabave. Kar pridite, da se ski zbori in govorniki. Po koji- jsamj prepričate. Na veselo svi-čanem sporedu bo plesna ^-jdenje 4. julija na našem skup-bava, na kateri bo igrala izbor- j nem pjkniku! —1 PRIREDBE KLUBOV •trn to. na godba. -. Ta organizacija zasluži vašo naklonjenost. To veste sami* Borila se je in se danes bojuje za vse načrte, bodisi pokojninske in druge, ki bodo res koristili ljudstvu. — Odbor. Anton Tratnik. ciji med ženstvom Angela Zaitz. Eden referentov o socialistični stranki bo njen glavni tajnik Clarence Senior. O unijah bo referiral Anton Garden. Poskrbljeno je tudi za razvedrilo delegatom. Glavna a-trakcija bo pač muzikalna drama "Kamnolom", ki jo vpr i zore Detroitčani v isti dvorani, v kateri bomo imeli zbor. Vršila se bo v soboto 4. julija ob 8. zvečer. V •ledečem ittnimu »o priredbe kluboT JSZ, konferenčnih organisa cij in socialističnih pevtkih »borov kitamo, da se bo v nedeljo Ako priredba vaie*a kluba ni vklju 14. junija vršila v Idora parku če-na, nam sporočil«, velika slavnost članstva SNPJ, junij ki jo prirejajo angleško poslu-. chicago, ill. — Piknik »ocia joča društva V zapadni Penni. litticne stranke v nedeljo 14. junija v Kdor ima čas in sredstva, naj *TjksuzRSodr,ujejo tudi k,u" se je udeleži, da bo videl, kako ^springfield, ill.—Piknik, ki Članice JSZ v Spring-fieldu vabijo na piknik Springfield, III. — Članice kluba št. 47 JSZ so sklenile prirediti piknik v nedeljo 14. junija, ki se bo vršil na znani Logarjevi farmi. Olani in somišljeniki organiziranega delavskega gibanja so vabljeni, da se tega zleta udeleže v čimvečjem številu. Nikomur ne bo žal vesele družbe, ki je bo deležen ob tej priliki, poleg tega pa bomo uživali krasoto narave, da bo naSa skupna zabava toliko popolnejša. V slučaju slabega vremena se bo ta prireditev vršila v Slovenskem domu. Julia Krmelj. uspevamo na društvenem polju. Ker bo na nji pretežno *n prirede v nedeljo 14. junija čla-rice kluba st. 47 JSZ na Logarjevi mladina, je dobro, da ji damo f«rmi v korist kluba. čimveč vzpodbude z naukom, waukecan, ILL.-Piknik klub. . . , , 1 št 45 JSZ ▼ nedeljo 21. junija pri da se naj v svojem delovanju \ t Sli lkll „. Buckl.y Rd. Skupni piknik dveh društev Kemmerer, Wyo. — Ker prihaja čas piknikov in nas narava kliče na prosto v zeleno prirodo, sta društvi št. 2f>7 SNPJ in št. 94 KSKJ sklenili, ga Otroške misli češka učiteljica, ki se močno zanima za življenje otrok, pripoveduje tudi sledečo istorijo: Nekoč se je k meni prištulila ena izmed dcklic in mi s pogledom. polnim vdanosti, dejala: "Gospodična. Vi ste kakor star slon." Nisem mogla takoj razumeti, kako ji prihaja ta laskava primera na misel. Iz moje-začudenega pogleda je da priredita skupni piknik v menda mgenila, da ne razu- korist svojih blagajn dne 4. ju- mem, pa je hitro razložila: lija na prostoru Ročk Quary "Veste, kako ste nam zadnjič pri naselbini OackIJ. Vabimo pripovedovali, kako rad ima vsa cenjena društva drugih slon svoje mlade? No torej! Vi podpornih organizacij, znance ste kakor stari slon, mi smo pa in prijatelje iz naše in ročk- mladi sloni." oprime delavske ideologije. * V Enakopravnosti smo čitn-li, da se je poročil Martin Lo-bar, brat John Lokarja ml., z Miss Lampe, in sicer civilno. Upamo, da bo tudi on ponosen v zakonu, kakor je John. To želim na podiagi Johnove izjave na konferenci angleško poslujočih društev SNPJ v Chicagu lanskega novembra. Miss Lampe je hči znane Lampetove družine v Eu-clid Petru JOHNSTOWim, PA. — Piknik kluba st. 3 v nedeljo 28. junija. ' JULIJ. CHICAGO. iLL. — XI. redni »bor JSZ in Prosvetne matice dne 3., 4. in 5. julija. ' CHICAGO. — Dramski odsek JSZ iz Detroita vprizori s sodelovanjem pevskega »bora "Svoboda" v soboto 4. julija v dvorani Sokol Havliček j o muzikalno dramo "Kamnolom". CLEVELAND, O.—I*let članstva kluba it. 28 in prijateljev 12. julija k Joe Zornu, Bradlejr Road. • AVGUST SHEBOYGAN, wis— Piknik klu Cityju. Njen oče je znan bivši ba it. 23R JSZ v nedeljo 2. avgusta pevec zbora "Jadran". Pri * i «*' View n-rku^ * ... .. ...... I C1FVEIANP. O.—V nedeljo 2. zadnjih volitvah je agit.ral *a 1 klul>ji it. 27 jsz in soc. pev. »bora "Zarja" na Močilnl- karjevi farmi. SYGAN, PA.—Konferenca klubov JSZ in Prosvetne matice v nedeljo 23. avgusta*. *SYGAN, PA. — Zabava kluba it. 13 JSZ v prid konferenčne or«anica-cije v nedeljo 23. avgusta............. demokratskega županskega kandidata. Novoporočencema obilo sreče! To so vse novice, ki se jih morem spomniti v tem trenutku. — Frank Barbič. "Grandsons A novel about tlirrr pramkom of a Slovnic worker BY LOUIS ADAMIČ Priče $2.50 Onler from PROLETAREC ROOK STORE 2301 SO. LAVVNDALE AVE., CHICAGO, ILLINOIS |HMIMItttttttitttt*atl>>>*iiia>tt<>><>MM#IM<>^ j__ A Yugo«lav Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers j' OFFICIAL ORGAN OF T Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC f POUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COM M ON WEALTH NO. 1500. Publiibed werkly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., June 10, 1936. VOL XXXI. LEON BLUM'S LIFE AND HIS VIEWSI a militarist fears wak He Lived Through the Period of the Dreifu« Affair. — Came Under Jaures' Influence and Dedičated Hi« Life to the Cause 6f Socialism that after the death of the old lead*, volution* arise, vvhose purpose »t i^ to brin«: the conditions of life iato »ome sort of harmony vvith the ethic-al impulse. BY MAX BEER The present leader of the Fren h Socialist movement aml editor of its central organ, Le Populaire, \\a* bom »n 1K72, in Pariš, in one of those old Jevvish famflros noted for learning, culture and vvealth. He attended the Lycee Charlemagne and Henry IV, matriculated at the Ecolc Normale Superieure, from wh;ch h? emerged as a distinguished e*sayWt and literary aml dramatic critic. Isummarized as followa. From the In the last years of the 19th centu- j long: evolirtion, discipline and suffer-ry and the first years of the new cen- jngs in humanity. man received as Bluin, "in ethics and practically a re-tury, vvhen France, and particularly a precious heritage the impulse to- ligion. though also a theory, more of Pariš, was on the brink o-f civil war, vivard justice, cquality and solidarity. I an economic than a |x»litioal nature," era— Jaures, Vaillant, Guesde and Srmbat—the leadershlp of the party fell, naturally, to Blum, vvho, on thi> score, concentiated also uinm himself the deadly ho«tility of the Roy-alists and fascist«. Blum*s Socialist views are rooted in ethics and in the spiritual hiatory of Fran e. Th;-y are but slightly tin-ged with Marxism. They niay Im* The class struggle »f the proletariat is a moral rebellion against the conditions of capitalist society, with its flagrant inequalities, its di>e reached in the lifetime of the present parliament. Either there wlll be a mclting of hearts and a joining of hands bctvveen the {frčat nations vvhich will release for us the gloriou« era of prosperity which is now vvith-in the grasp of the toiling millions or there vvill be an explosion and a catastrophe, the cost of vvhich no imaginaLion can measure and beyond vvhich no human eye can see." The kind of "climax" that Church-ill anticipates is made perfectly dear by his copcluding statement that ho vvhat is going on in this unhappy vvorld. Ideslists, just because they are idealist« perhaps, have an jUACOn-qucrable optimism. This optimtsm steels their faith—but it may also deceive their judffment. That ideal-isni is alone vvorth anythint( vvhich faces ali the facts, and at their vvorst as well as at their best!—Unity. socTalismabroad Behind Russia's recent announce-ments that she vvill fi«ht to prevent Japan moving from Manchukuo into Outer Monjrolia, are the facts that her castern army is novv impreKnable, and v that "production*for-uae" it building her strength at an astoun-din^ rate. "Heavy industry" is now producinir five times as much as in 1928; and thv standard of living, dependent on "litfht industry" and consumer jroods, has gone up one-third in .a single year. No doubt these successes have in-fluenced other countries, even where believes "a strongly armed Britain, j the Communist movement itself is ! reso!utely and valiently led and seek- small. In Spain the People'» Front of For Women Only Conducled liy Mury Jufw Chicago,. III.—In le*s than three vvceks the JSF cohvention will tak • plače in Chi( ajT«>. Accordinjf to the reports vve have been fetting from various parts of the country, vve vvill ! have as larjfe a deletration at thi< convention as vve had in Cleveland tvvo years ago. From the nearby cities wc ex|>ect to have a lot of višitors to take in the vveek-end of July 4, and listen to the convention proceeding*. From Detroit a group of fifty or more people vvill motor to Chicago to s pen d Saturday and Sun lay of LEON BLUM . Zola trial, and vvhen the Socialist movement, in consequence of those events, vvas deeply shaken by the question of ministerialism, a con-siderable number of intellectual* an 1 idealista tumed to the st'udy of Socialism, and many of them came under the influence of Jean Jaures. Ju4y 4th and 5th at the convention. Among them vvas Leon Blum. He The dramatic sections of branches assisted Jaures in f>uniing the Hu-'U4.and 115 JSF of that city vvill manite (1904) and contributed to its nreseni ' Kamnolom", af four act song literary articles, but it vvas only in drama to the Chicagoans anl their 1914 that Blum became knovvn pub-' guests on Satunlay evening. July 4, licly as an active Socialist. at Sokol Havliček Hali. "Kamnolom" Durinjt the vvar he vvorked as an ! is" a very impressive drama and a.ssistant of Marcel Sembat in tho aerves every effort vve can give k ti Ministry for Public Works, and to- get a iccord attendance that eve-vvard the end of the vvar, vvhen a re- ning. A musical arrahgement is in-organization of the iwrty became' cluded in this-play vvhich vva- pre-necrf»sary, Blum took a large part in pared by John Brrii^ of Detroit. drafting the nevv program, whoSe ex-' This addeby, VVau-, chicafo, lil. — Friday night, June out. The business session of our kegan, Milvvaukee, VVest Allis, She-1 jw the regular meeting of our So- i meeting vvill be very biief after Iil>erals and radicals has l>een svveep-ing on since the vvinter eleetion, de-manding profound changes, suppres-sing the Fascists. Mexico likevvise is moving left vvith President Cardenas* expuh«on of the erstvvhilc dietator, Calles. Calles has j l>een denouncjng the socialistic re-gime as an imitation of Soviet Russia.—Common Sense. SOCIAL STUDY CLUB ACTIVITIES Conrameri Union Did you knovv that carcal«, if eaten at ali, should be eaten only as a theap source of energ/, and that it is better to spend l)ioney on other fo«<». of the cosllieat com cereais on #the market. * I)i? And vvhat the standard kngth of g*>od stockings is? And how riluch a pair of good ho«-' should streteh at the ankles? ' Did you .knovv that Kay»er, Real Silk, and Bear Brand huse are non-union? * Are you interes ted in knovvnng that by aetual test in Nevv York City the only difference betvveen Grade A and Grade B milk vvas 3c difference in priče? * Do you buy your toapi accoropular orchestra. Admission tickets are 30c. They are available from aH members - of branch No. 1 JSF and at the office of Proletarec. The members of branch No. 1 JSF have always shown up vvell in attendance at the part.v picnics and vve expect to see a lot of them again at Rivervievv Park this Sunday. Bring your friends vvith you. and take part in the question an 1 discussion period. After the meeting ice crvarn and refreshments will be served. The ?enior comrades of branch No. 1 JSF are iil>o invited. * The date of our annual outing ha* been set for Sunday, August 9. VVe ask our comrades and friends to re-serve this date .and plan to join us for a plea«ant outing. More details about this affair vvill be announcerl later. Subseription books for selling chances for the heautiful art pieture by II. G. Perushek are now availabl? at the effice of Proletarec and from your secretary. Every member is urged to boost the sales of these chances. The drawing vvill l>e held at Proletarec'« picnic on Sunday, Sep-tember 13, at Kegel's Grove in Wil-lovv Spring«.—Sec'y. THE RETURN OF THE PRODIGAL SON! George Nelaon, the fiO-year old dirt farmer of Milltown, Wis., vvho vvas nominated for V ice-President by the Socialist Pnrty of U. S. A. to be the running mate of Norman Thomas in the coming presidential campaign, has be?»n a vvorker ali his life. He was bom in Polk County, VVisconsin, north-vvestern j>art of the state, and Ln his youth vvorked in the industrial areas of tKe state and became active in trade ur>ion vvork. In a špirit of adventure and pion-eering in 1899 he vve nt to Ala.ska in the famous gold rush of that year and there panned enough gold to buy a farm in Polk County ujmn his return to VVisconsin. It is on that farm that he stili lives. He and his vvife have reared there four boys anl three girls. Hardy Pioneer He first joined the Socialist party early in Its history during the first decade of this centur.v. For the next twenty years he vvorked in the farmer and labor movement of VVisconsin, orgnnizihg cooperatives, follovv-ing the tradition of that hardy stock of American pioneers in vvorking his ovvn farm vvhile leading the farmers of vvestern VVisconsin in the r?uny fights against gra^ping bankers sni ruthless mortgager«. In ali o( these battles he has been successful. In his area not one single farmer has been thrown off his lajni. He ha« served several terms in the Wiscon?in legislature nnd wa.s speaker of the House in 1925 and 1926. In 1934 he vvas the candidate of the, Socialist party for> governor of VVisconsin. He was president of the VVisconsin Socicty of Kquities, th'1 most powerful farm organization of its time, for many years, and wa< one of the three men infiuential in the formation of the Farm Holiday Association. Pmctically every busi- ness in his "area is coo[>eratively own-ed, including even the most infiuential n'wspaper of that distriet, due in no small efforts as a leader in the cooperative movement in that section of the state. Fougbt A. A. A. He has been active in fighti.ng the false agricultural philosophy and theory advanced by the Nevv Deal. He ha"s toured many sections of the middle vvest exposing the fallacious theory that !ay behind the A. A. A. He is thoroughly committeed against a program of erop-restrietion. This candidate has been a member of the Board of Regents of the Uni-versity of VVisconsin and is a member o f the National Board of Direc-tors of the Farmers' Kdueational an I Cooperative Union of America. He has earhed his spurs in leading the struggle of the farmers« N0W.DADDY! \ BE FIRM / WITH HIM/ IF, HE DlDN'T 5UPP0RT ^ft^N THE. RIGHT KINO OF '/ RELIEF [ M GOING TO ASK SOME VER V . P0INTED QUESTlON5' T—» sv o sy \:->: ~ •^•ČVtf vCJ Inventions of the Devil Martin Luther vvas not exactly a, l»acifist or a social reformer. On the contrary, he believed that vvar vvas in the nature of things and an afflic-tion sent by God. Ali the more in-te rest in g, therefore, is his comment in his Table Talk on firearms vvhich vvere in their infancy in his day. "Fir<'arms,"- he declared, "are bar-baric and damnable instrument«. The same holds true of cannons vvhich raze vvalls and blow human beings to shrods. I believe that these are inventions of the devil, diacovered by him in hell. Neither braverv nor valor can prevaH against bullets and cannon bali*, for the soldier is dea l before he has «een a thing. Adam wonld have died of chagrin if he ha 1 known of th*»se engin<»« manufactur-eolitical campaign this year. So far as Chicago is con-cerited this vvill open our state campaign. It is desireable, indeed, nec-cessar;/ that vve are ali out at Rivervievv Park, Sunday, June 14 and that vve persuade others to follovv us. The admission is exceedingly reasonable and the program calls for many diversities. There is a crying nec-J for help aml our comrades are re-que»ted to respond to the occasion. VVhat do industrialisLs and big bu >i-nessmen think of the Socialist Par-ty? Most vvorkers are ' avvare that they actually despise it and condemn it because it is constantly plaving up the inequalities of the capitalist system and demanding the end of explqitation b.v them. Stili, it is sur-prising vvhat their mouthpieccs have to say about the failure of our comrades to agree at the Cleveland convention. Most of them recognize th:' rmportance of a Socialist Party a^ a Party vvhich is alway« analyzing, cor-rectly, too, the economic conditions and the sy«tem. Most of them re-cognize the Socialist Party as an in-stitution of hone*ty and courageous-ness. S< it is no little concern of theirs to note that the Sovialists are dividing up their ranks. Our enemies recogn ize the value of a Socialist Party. We'd like to see the vvorkers, those who are to gain most froi^i the Party, recognize the value of it, too. At least, to the extent, that big busi- nes« recognize« the Socialist Party. * Comrades a-*k vvhat fmpressions have been left by the Cleveland "convention and I can happlly sa.? that at no time was I nervous about vvhat vvould hap|x»n. I had hoped that the old comrades vvould stay in the party thereby, consolidating ali our forces for a real political campaign. I had hoped that a practical militant program vvould be adopted and that the delegates vvould respect thž decisiorn of the National Kxecutive Committee and ali these thing« came thru. Those in attendance vvill ha/e to teli more of the details of the convention. I can add, however, that the publicity and broadcasts helped the Part.v con-*iderah|y. What vvill happen vvith the socalled "old guard" I can't sav nor vvould I predict but, I do know that »t is ab*olutely neceitsar.v for ali honest Socialist« to support the party leaders in the presentlf coming campaign. France and the radical front are setting a pace vvhich will do moch to raise tbe prest i ge o f the Sodalkti and add many convert«. Thf demoo-strations of the vvorkers w«i» m-tainly tinu»ly. I suppose they feel it are are strong-enough to elect »|0'-erning party they ought to be enougiit to win improved conditions and better vvages for themselve«. F« a vvhile it looked dangerous. TI« nevv government vvas supposed to b« put to a severe task and the besuti-ful part of it is that Leon Blum hal been equal to the occasion thus f«T VVe aH hope that he'll carry out a real program of reconstructii* the French Socicty, and that hi« "Popu-lar Front" vvill back him in every »t-tempt. * Our ovvn national convention a only four vveeks hence. VSe must urge our comrades and friend« * ex ped i te in the publicity and pre-parat ion* for same. VVe are the only national Jugoslav political organih tion that has any influence amoW our people. VV e have done wcll in t« past but vve can and must do even better in the future. And s convention to be successful, must slso M* a vvell rounded program of socisl «w cultural. as *ell, to satisfy «nd e«-courag • the5 delegate«. The ™ production m particular, must be outstanding eVent of an importan convention. WhyWc Fight Capitali« Capitalism' is based upon for«! falsehood—and the greater of tuj* tvvo is falsehood. If it were not w the stream of falsehood— falw ««▼»• false o pinions, false insinustion* interpretations—thst trickle« poisonous persistence througn minds of the people. capital^« force vvould erumble like the unrw ind artificial thing thst it i* HONEST NOW A chain is as strong ss its we» * lirik, and a chain vvith s wcafc ^ d (H*« not hold out very f»r- f __, . w(,«k Im*. 01 course, you are not s ^ course not. But how did you last eleetion? Did your vote l»««P vveaken the resistance of th« to the po vve rs of oppresmon. an« ^ it help to strengthen the hold o trusts -on the nation? Dtd^»t- Once A Stool Pig^n Always A Ra* ( "Hitler entered political «»*•J1^ spv, a non-eommissioned of j,^ the post-wsr Cermsn srmy. « as intelligence officer to meetings."—John ' an corr^spondent of Ch]caViro0t." \ews. in his book, "In»ide 1^^ NOTE . More En#*i.h report« Artic les on P«««