PAZITE
ŠTEV. (NO.) «05.
SLOVENSKO GLASILO JUCOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
>
• i-
CHICAGO, ILL., DNE 15. MAJA, (MAY) 1917.

na it«vllko v oklapafti. kl m nahaja poUg va» èaga naslova, prtlapll«» naga apodal ali
na ovitku. Ako (506) )« •••vilka . . ladal vam a prihodnjo itavilko naiaga Ifata M* lté* na rodni na. Pro«4-a«, ponovit« |« takaf.
LETO (VOL.) XI
Demokracija v dobi krize.
Vojni ¿asi prinašajo vedno gotove nevarnosti za demokracijo. Skoraj povsod na mre* fte pre-viaduje mnenje, da se more vojna le diktatorično voditi, češ da nastane sicer kanajr katerem je vnak uspeh nemogoč. To argumentiranje služi prav po-aehuo monarhiji, instituciji, ki polaga vso moč v roke ene same osebe in s tem, kakor pravijo, izključuje možnost vsakega protislovlja in nereda.
r Kdor je vajen kratko misliti, ,<bo lahko apre-jel tako tvrdHev za dokaz. Pa vendar je ta nauk popolnoma zgrešen, l e je tkta ena oseba, kateri je izročena oblast, nesposolnia, mora dosledno vse skupaj hudič vzeti
Ni pa ttreba niti tega. Napake m on arhaičnega nauka kažejo monarhije same v praksi. Noben posameznik ni iz takega nenavadnega testa, da bi mogel v dejanju izvrševati vso oblast, ki mu je izročena kot vladarju; niti uspešno kontrolirati ne more vseb tistih, ki jih nastavi za izvrševanje oblasti, in čim večja je avtokracija, tem več je anarhije v njej.
Toda sedanja vojna je dala zagovornikom diktature nove argumente. Pozivajo se na Nemčijo. Kažejo nain jo, od vseb strani olnlano od sovražnikov, pa vendar več kakor dve leti na vseh straneh zmagovito. To — pravijo — je bilo le zato mogoče, ker se Nemčija nič ne igra demokracije, ampak izroča Hindenburgu diktatorsko vojaško moč, von Batockemu diktatorsko oblast nad živili in ker enostavno koma udira svoje zaveznike. Njeni nasprotniki imajo pa jjovsod odf*>re, vsak čas konference, vse se posvetuje, nihče ne ukazuje, in zato so bili neprenehoma tepeni.
Iz tega sledii, da naj se v vojnem času pome de vsaka demokracija, koustitucionalircd in svoboda, pa naj se vse uredi diktator*"no.
Ali navedeno mnenje o nemških zmagali ima veliko luknjo, (tatovo se ne more tajiti, da je dosegla Nemčija niilitaristično velike uspehe, in da je vzdriala svojo notranjo situacijo kljub velikanskim težavam. Ampak tega ni pripisati nobeni diktaturi m nobeni »vtokraciji, temveč na eni strani dejstvu, da se je Nemčija v resnici veliko
^ odkar aiM|>en-
bolj smotreno pripravljala za vojno, kakor njene nasprotnice ,na drugi strani po organizaciji.! Ne Hatockijeva diktatura, ampak obširna organizacija je Nemčijo rešila »stradanja.
Kar se tiče vojne v najožjem zmishi, vojskovanja, gotovo aie bi moglo biti uspešno, če bi ae ponovile razmere iz čaaa blagopoko jnih Hofkfiegs-ratov, ko ni smel vojskovodja pričet« nobena bitke, dokler inu m kurir prinesel dovoljenja a Dunaja. Ali taki nezmisli nimajo nič opraviti z <|riuo-k racijo. Oni dokazujejo, da se ne smejo delati neumnosti, če se hoče doneči uspeli in da se nujtajo z odgovornostjo družiti tudi gotove pravice, <|e pa da je diktatura boljša od demokracije.
Tudi v Zed in jenih državah opažamo, so se zapletle v vojno, veliko naipienje za diranje demokracije. Pokazalo se je popolnoma jasno v takocvanem vohunskem zakonu, ki je obsegal cenaiu me določbe zoper svobodo besede. Davljenje tiskovne svobode je sedaj za enkrat poraženo. Večina za svobodo časopisja je bHa sicer majhna, toda bila je večina. Tudi po ovinku čez pošto, s prepovedjo poštnegs razpošiljanja, se ne bo moglo meni nič tebi nič zadušiti svobodno mnenje. Da je bila cenzurna točka v vohunskem zakonu poražena, je. znamenje, da je ostalo v kongresu vendar se nekaj demokratične vesti, četudi jo je tre4)a včasi s kolom podrezati. Mala razlika v glasovih dokazuje, da bi bil« najbrže vladna pred-loga v celoti in brez ¡sprememb ddbila večino, če ne bi bilo časopisje vodilo ostrega boja zoper nagobčnik in če ne bi bil naval peticij pokazal kongresni kom in senatorjem, da ne bodo s takimi reakcionarnimi sklepi nič kaj posebno ustregli vo-Ulcem.
Naskok na svobodo Časopisja pa ni bil pojav sam zase, ampak spada v prot¡demokratično štrlijo, ki jo ustvarjajo vojne ra«mere sploh. Kakor naj bo diktatura nad vojaki, nad orožjem, nad strategičnimi načrti, tako na i bo tudi diktatura nad časopisjem. Najde naj se ena glava, vse modrosti polna, in ta naj odloča, kaj se sme prsati in kaj ne.
Če iščemo vire tega diktatorskega stremi je-njs, lahko spoznamo, da so nagibi različni. Že davno imamo v deželi vsakovrstne nasprotnike demokracije. Njim je vojna le dobrodošla pretveza za uresničenje njihovili starih načrtov. Kakor upajo ,da bodo Zediujene države vsled sedanje vojne trajno militarizirane, tako mislijo, da bi se s pozivom na vojno lahko po vrtati odpravljale demokratične institucije sploh. Tudi v Ameriki imamo ljudi, ki se ne bi prav ni*' upirali monarhiji, niti ne pravi avtokratični monarhiji, če bi si le mogli zagotoviti dovolj močan vpliv na dinastijo iai dvor. Razun nekaterih fantastov4 ki sanjarijo o blišču, odsevajočem od kron in o moči, vz-c veta joči k žezel, spadajo sem razni kapitalistični kralji, ki vidijo v državno političnem absolutizmu močno jez zoper novo demokracijo, zoper gospodarsko enakopravnost -'ljudstvu.
Oni pozdravljajo vsako avtokratseno uredbo; njim je vojna izvrsten plašč, s katerim se dajo zagrinjati njih pravi nameni. Njihovi agenti najglasneje kriče, da se ne more zmagati z neomejeno svobodo tiska, besede, združevanja, strajka i. t. d.
Poleg njih »o drugi, ki res verujejo, kar trobijo kapitalistk"na trobila, vedoča, da se lažejo. Vsak narod in vsaka dežel« iiua svoje odkritosrčne patriote, katerim se ne more očitati nepoštenost mišljenja; le preko plota lastnega naroda ne pridejo njihove misli in ne spoznajo, da so tudi dežele in nsrodi le deli večjih enot.Vse njihovo za-nimsnjc, vse mišljenje in stremljenje ostaja za to ograjo. In ko je potegnila vojna tudi deželo za plotom na svetovno krvavo pozorišče, hrepene po zmagi h zgolj patriot-ičnih nagibov.
Tako jih je bilo mnogo na Ruskem, ki «o želeli rusko zmago le zato, ker so Rusi, ne <1« bi se bili vprašali, kako bo zmaga ali poraz vplival na notranje ruske in n« zunanje svetovne razmere. Tako kopnie nemški patrioti po nemški zmagi in nobena misel se jsn dotakne vprašanja, če ne bi bil poraz Nemčije oprostitev Nemčije same
od notranje domače mdre in oprostitev sveta od trajne vojne grožnje.
Ameriški patrioti žele zmago Amerike zato ker so Američani. Wil'sonova po*lank*a, boj demokracije zoper avtokracijo, usoda ruske revi™ cije so jim le pomožne vloge, dekorativna sredstva. Zmago Amerike hočejo, vse drugo stoji daleč ob strani.
Da so pride do zmage, je pa — menijo — ti*J ba odstraniti vse, kar bi moglo ovir..t	Ji|i
pri tem podlegajo sugestiji, da so — dem (Grafične institucije na poti amegi.
Taki ideal kit i niso sovražniki svobodne 1h»so-| de ,s v ob od nega tiska, svobodnega zborovanja. Pri vsaki priliki bodo naglašali, da so to ameriške list a no ve. Ali zaradi posebnega cilja, zaradi uora je treba doprinašati žrtve.
Če bi bilo res tako, bi prišli do čudiu «/a zaključka, d« mora demokracija, ki se bojuje ^>per avtokracijo, žrtvovati sama sebe zase m vpeljati pri sebi avtokracijo, da se reši — avtokraeije
Ali to je absurdno. V resnici je avtokracija potrebna le za uspehe avtokraeije. DemokraajV pa more vse svoje uspehe fe demokratično dosegati. hi če je v normalnih časih demokracija koristna, je v kritičnih časih še bolj potrelma.
Seveda dela demokracija lahko napake, kakor jih dela avtokracija; toda napake prve se veliko lože spoznajo in popravijo, kakor napake druge. In svoboda izražanja mnenja v tisku in govoru je najpoglavitnejše srethdvo, da se preprečijo napake, ali pa že storjene popravijo.
Če pade ta svoboda, so v nevarnosti vse ostale demokratične institucije. Kajti čim zmaga mišljenje, da je diktatura potrebna zaradi uspeha, se bo hotela diktatura polastiti vsake panoge, svarilo in kritika bo pa ubita.
Zagovorniki cenzure delajo, ko je bil nagobčnik poražen, še zadnje poizkuse, da bi vtihotapili po ovinkih cenzuro v «ikon. Upajmo, da do žive ti poizkusi enako usodo kakor prvi in da ne pride v pogubo tisto, ikar se nam je vedno kazalo kot podlaga ameriškega življenja.
i
a v
"Frankfurter Zeitung/' ki je navadno dobro obveščena o avstroogrskih dogodkih, poroča, da se je ogrski ministrski predsednik Štefan Tisza v nekem članku lista "lgazmondo" naslednje izrazil o .splošni volilni pravici na Ogrskem:
"Usoda naše domovine, ki je bila junaško o-branjena na meji, se ne sme ugrolevati s frivol-nim poizkusom uvajanja splošne volilne pravice.*' Te besede so Štefanu Tiszi popolnoma primerne. Na Ogrskem, kjer je politična reakcija tako velika, kakor nikjer v Evropi, izvzemši morda Turčijo, in kjer je brutalnost povsem sama ob sebi razumljiva reč, je Tisza najbrutalnejši predstavnik naizadnjaštva. Pod njegovo vlado so se izvršila sistemattfna nasilstva. ki so celo za to deželo kričeča. Pod njegovim reži utoni se je, sicer pod krinko parlamentarizma, naselil najnesram-nejši absolutizem, ki se je cisto lahko meril z o-nim v caristični Rusiji.
Volilna pravica je na Ogrskem silno omejena in povrh še korumpirana z nesramno volilno geometrijo. To ne pomeni le, da je masa ljudstva izključena iz politiične pravice, ampak^la je tudi omogočena največja politična demoralizacija. "Ogrske volitve" so v srednji- Evropi izraz za velike volilne sleparije. Fevdalni volilni sistem o-mogoča, da ne zmaguje niti večina listih, ki imajo volilno pravico, ampak vedno le vlada.
Ogrsko malo plemstvo in meščanstvo je opo-zieionalno. Sooiidisti seveda sploh ne morejo dobiti glasu v parlamentu, ker je delavstvo politično popolnoma brezpravno. Ali če bi 'bile in če bi mogle brti volitve vsaj po sedanjem volilnem sistemu svobodne, ne bi imela sedanja vlada in sploh noliena vlada, ki sluft dvom, nikdar večine. Ma-djarsko meščanstvo je večinoma košutovsko; tak je tudi velik del nižjega plemstva in tudi nekaj visoke aristokracije.
Ko so bile po padcu liberalne stranke le enkrat volitve nekoliko svobodne, se je to takoj pokaralo. V parlament je prišla ogromna opozici-onalna večina in za dvor so nastale silne stiske. fViizkus z ministrstvom generala Fejervaryja se je popolnoma ponesrečil ki naposled ni ostalo nič druzega, kakor imenovati opozicionalno ministrstvo. Kralj Franc Jožef je moral 1111 svojem dvoru sprejeti -Franca Košuta, sina tistega Lajoša Košuta, ki je leta 184K. razglasil, da jc habsburška dinastija za vse čas C na Ogrskem odstavljena.
Kljub ogromni podpori v parlamentu pa je bilo življenje opozieionalne vlade vendar razmeroma kratkotrajno. Seveda je bila tudi sama mnogo kriva. t'e bi bila prav razumela svojo zgodovinsko nalogo, bi bila opozicija porabila svojo ob-last v prvi vrsti zar vpeljavo splošne volilne pravice. TiC s tem bi si bila mogla napraviti podlago, na katero bi se bila lahko bolje opirala. To dolžnost je zanemarila. Vprašanje madjarskih za-stsv in ogrske krone v armadi se ji jc zdelo važnejše. Za te privilegija je bil s pripravljena izpolniti vse dunajske miHtariatične zahteve, ki so
bile prav tisti čas velikanske. Habsburški dvor je pa zahteval pomnožite v rek rutov itd. brez omenjenih privilegijev, ki bi bili baje razcepili armado.
Ker «e ta spor ni mogel rešiti z nobenim kompromisom, 4e je dinastija odločila za nasilstvo. Polkovnik Fabricius je z bajoneti razgnal parlament.
Potem je bil grof Khuen Hedervarv, ki je dokazal svoje despot ične sposobnosti kot hsn na Hrvaškem, imenovan za ministrskega predsednika. Nekaj časa je vodil opozicijo za nos, dokler ni dovršil svojih priprav za nove volitve. Pri teb je bila vsa dežela polna vojaštva in vlada je dobila veliko večino.
Kdo naj verjame, da se je opozicionalno mišljenje madjarske borzvaztje čez noč izpremenHoT To meščanstvo, ki je vozilo Fcjervaryjeve velike župane v mrtvaških vozovih-za sramoto po mestih, je ostalo opozicionalno. Toda mal6 število volilcev se mnogo lože terorizira, podkupi in sploh koiuim-pira, kakor masa ljudstva.
Dokler bo na Ogrskem volilna pravica taka, kakršna je sedaj, ne bo govora o ustavnosti »ampak bo vladal absolutizem. Vladi je mogoče, da si sestavi parlament po svoji voljr, in tako je vlada logično brez kontrole. Ker je pa Tisza absolutist, je povsem razumljivo, da se upira splošni volilni pravici z vsemi štnrirmi.
Ogrsko ljudstvo mora ta trma seveda skrajno razburjati. Toliko je polittfna zavest pač že po vsej Evropi razširjena, da zna ljudstvo vsaj deloma ceniti pomen političnih pravic. Ali raaun tega je bila ogrskemu ljudstvu splošna in enaka volilna pravica že davno obljubljena. FejervaTjr-jev notranji minister Krištoffy je predložil Francu Jožefu načrt volilne reforme na podlagi splošne volilne pravice, m kralj ga je odobril. Toda obljuba je ostala obljuba. Kristoffv je psdel, Halisburžsni pa nikoli niso mislili, da jih obljube vežejo.
Khuen Hedervarj in za njim Lufeacs sta še nekoliko slepomišila a napovedjo volilne reforme, katere pa vendar nikoli ni bilo. A ko je prišel Štefan Tisza, je napravil vsej tej igri brutalen konec.
V parlamentu se je bojevala Justhova stranka pošteno za splošno volilno pravico. Izven par-lamenta je soeislns demokracijs vodila boj. Toda Tisza ni mož, ki se ustraši prelivanja krvi, če je potrebno za njegove interese. Ko so socialisti napovedali generalen štrajk zaradi splošne volilne pravice, je Tisza enostavno napolnil Budimpešto in ostala večja mesta z vojaštvom, na trgih je taborila infanterija, po vogalih so stale strojne puške, m — štrajk je bil ubit.
Odkar je vojna, se pogostoma ponavlja klic po splošni volilni pravici'. V začetku je Tisza odgovarjal na te zahteve, da imajo miljoni v zakopih pač druge misli, kakor volilno pravico in da jih bodo imeli tudi tedaj, kadar ae vrnejo m zakopov.
Sedaj že pravi, da je poizkus uvajanja splošne volilne pravice frivolen.
Da se Tisza kdaj izpreobrne, 11a to pač ni misliti. Taki oligarhi so nepoboljšljivi. Tudi Tisza spada med tiste, ki mislijo, da je vsaka koncesija slabost in da se vsak despotiaem lahko drži, če ima le despot dovolj trdno voljo.
Upor madjarskega tirana zoper splošno volilno pravico jc tem trdovratnejši, ker ima več nagibov. Prvi je ta, da so njegovi nazori še popolnoma fevdalni. Ogrska je v gospodarskem razvoju še zelo zaostala in njena industrija še nima takega pomena in vpliva kakor v zapadnih deželah. Aristokratični veleposestniki so tam še mali vladarji, Tisza pa je eden največjih med njimi. Z njihovo gospodarsko močjo je spojena njih politična moč. In Tisza želi, da bi vedno tako ostalo; on tudi verjame, da lahko tako ostane, če je le njegova kasta dovolj trdna in nepopustljiva.
Dosedanji razvoj mu je dajal prav. Velepo-setniško plemstvo gospoduje neomejeno, ker so njegovi reprezentanti brutalni, ker jih krona ščiti -in ker «e opirajo na vojsko. In navidezno res ni treba nič družeča, -kakor da ostane vladajoča aristokracij« energična in brutalna, pa bodo sedanje razmere na Ogrskem ovekovečene.
S tem bi bil ovekovečen položaj, ki nI za nekoliko miljonov ljudi na Ogrdkem skoraj nič boljši kakor suženjstvo. Huda mora tlači v sedanji družbi industrijskega delavca. Toda njegovo živ-Ijenje je rajsko v primeri, s položajem poljedelskih delavcev na velikih latifundijah. Na tisoče in tisoče jih jc po rodovitnih krajih ogrske planjave, ki ne spoznajo od rojstvu do groba niti najmanjšega užitka raaun želodčnega, in fte za to je užitek silno pretiran izraz. Edini tolažitelj v njihovi mračni bedi je ¿ganje. Kar se pripoveduje o romantičnem življenju madjarskega "čikoša" in polj^ega delavca, je vse izmišljeno, in če se odbijejo od takih pravljic vse laži, ne ostane nič druzega kakor stradanje, pomanjkanje 111 skrb.
Lastniki veleposestev, med katerimi so nekatera prava mala kraljestva, vlečejo iz te bede 0-gromne krvave profite, ki jim omogočajo pravo fevdalno življenje nekdanjosti.
Druga krivica, ki je utrjena s politično brezpravnostjo, je nacionalna. Poleg M ad j arov žive na Ogrskem Slovaki, Nemci, Rusini, R11 muni, Srbi, Hrvatje, Klovenci. Madjari 11e dosegajo polovice vsega prebivalstva, kljub teinu vladajo tako absolutno, da ne prihajajo vse ostale narodnosti skupaj politično v poštev.
Ali vladajoča kasta hoče «notno madjarsko državo. Vse nasilno madjaniziranje sicer ni imelo tistega usjcha, ki ga je pričakovala oligarhija^ dasi je precej oslabila nemadjarske narode. A po-litUVn sistem je ves čas ohranil in utrdil madjarsko supremaeijo.
Socialni in nacionalni absolutizem bi dobil smrten udsrec, če bi sc vpeljala splošna in enaka volilna pravica.
Tisza meni, da jc njegova inoč dovolj velika, da odvrne to nevarnost. Imel bi morda še za dogledno dobo prav in s strojnimi puškami bi i3| lahko ubijal vsako gibanje za politične pravice, če ne bi bilo vojne, ki tudi Ogrske ne zapusti brez jrlobok-ih sledov.	h
Kakor v Avstriji tako so tudi na Ogrskem® mogotci udarjeni k slepot o. Tisza imenujr poizkus za splošno volilno pravico frivolen. V resnl9~ je njegovo trdovratno avtokratknio stališče fri-volno, ker ne niore biti obstanku sedanje t >grsaH_ nič bolj nevarno kakor to.	E
Notranje demokratične reforme bi bile no, ker bi moglo še rešiti Avstrijo in Ogrsko, \ -¿ij v tem smialu, da b«i ostalo približno to, kar je se- f daj habsburška monarhija, na nekakšen način skupaj. In sicer bi nTorale te reforme biti tako dalekosežne, da bi obsegale dober kos resnične socialne svobode in nantfdno avtonomijo.
Tisama ve, da bi bil to konec sedanje Avstro-Ogrske. Kajti bil bi konec dosedanjega a v strogi ogrskega sistema, kar je večjega pomena od geo-^ grafičnih meja.	|H
Ali ker se Trna prav zaradi tega upira vseitf , reformam, izziva rešitev po drugi poti, ki mora 1 •postati veliko bolj radikalna, kakor če bi vlada ) sama odnehala in preuredila notranje raznfere. Ta rešitev je vojni poraz ali pa revolucija.
Tisza ne veruje ne v eno ne v drugo. In ker izključuje vsako tako možnost, .je njegov račua® pomanjkljiv, vsled tega napačen. Ker veruje e- | dino vase wi v svojo nesramnost, izsiljuje p<vgin 1 tistega, kar bi baš za vsako ceno rad ohranil
Ruski vojni minister general C.inUov je domi-sijoniral. Svojo demisijo je utemeljil s sledeSar pismom ministrskemu predsedniku :	^^B
"Z oziram na položaj, v katerega je bila po- j stavljena vlad«, zlasti avtoriteta »vojnega ministra glede na stike z armado in m »rnavien, katerega položaja ne morem mpremcuili, ki pa gri^^L usodepolnimi posledicami za obraiobo dežele, zaA svobodo, da, za sam obstanek Rusije, ne moreni dalje izvrševati funkcij vojnega in m 1 i.n-itkM^K ministra in nositi odgovornosti za resne gfd^V storjene proti naši deželi".
Ruski justični minister sodrug Kerenskij je « toplim apelom nagovoril delegate s fronte in jim* razložil nevarnost, ki žuga revoluciji, če ne potrpi armada toliko, da bo sposolma za svojo nalogo na bojišču. Naglašal je, da je sedaj treba treznosti in discipline "Znali ste trpeti in molčati de^^T tja in izpolnjevati ukaze sovražne vlade. Zna M stt celo streljati na svoje lastne ljudi, kadst vi je ukazalo. Ne morete li sedaj nekoliko i>otrpd za svobodo!"
1* vseli takih vrst i h je jasno, da gre -*edaj ni Ruskem za socialistamo načelo orgaolfacije, ali za anarhijo. Gorje, če bi bila druga močnejša, Tu bi pomenilo neizdgil>en povratek earizma.
3
P R O L E T A
C
Boj proti kapitalizmu.

:
Kapitalizem ima, kakor po vaem svetil, tudi v Ameriki ,otlo krdelo nasprotnikov v meščanskih,
z I asi i v malomeščanskih krogih. Toda pojmovanje kapitalizma je v teh krogih popolnoma napačno. Oni no razumejo aiat«ma, ampak vidijo le kapitaliste, osebe, in če ae bojujejo, se ne bojujejo proti statemu, temveč proti osebam.
Taki nasprotniki kapitalizma ne pridejo do jedra kapitalizma. Zato tudi ne morejo najti ne prave poti ne pravih sredstev za boj. Ohraniti hočejo družabni red kapitalistični sintem, a v njem bi radi premagali kapitaliste. Seveda je to nesmisel.
Žal da ni tako napačno pojmovanje razširjeno le med meščanskimi, ampak tudi med mnogimi delavskimi krogi, prav posrtlmo v Ameriki.
Boj proti kapitalizmu more biti le tedaj uspešen. če se ne vodi proti osebam, temveč proti ai-atemu.
Posameznemu kapitalistu se ni treba bati ne demokratične, ne republikanske politike. Ni se mn treba bati ne j>rotitrustov»i zakonov, ne zakonov za varstvo srednjih slojev.
Postave mu lahko napravijo nekoliko sitnosti — to je vse. fttai jih »pozna, najde tudi pot, da se jim izogne. Saj so v Evropi poizkušali z vsemi temi medicinami, davno prej nego se v Ameriki rogovili Hooseveltovci.
Imeli smo v Evropi zakone, ki so zahtevali, da mora vsakdo doprinesti dokaz sposobnosti, če hoče izvrševati kakšno obrt ali industrijo.
Čevljarji so se nadejali rešitve, ker bodo na tak način nemogoče velike čevljarske fsbrike. Kako bo Rotšild dokazal, da se je izučil čevljarstva!
Krojači so bili prepričani, da vzevete njihova obrt; kajti miljonar se ni nikoli učil krojiti hlače in suknje.
Ključavničarji so bili na konju, oni »o imeli svoja mojstrska pisma, katerih niso mogli pokazati velekapitalisti.
Čevljarji in krojači, ključavničarji in mizarji, tesarji in kovači ao se urezali, kapitalisti pa ao si smejali v pest. Kupili so si "sposobne ljudi", kakor se kupuje surovina; oni so predlagali oblastem svoja mojstrska pisma, svoja dokazila, vodili so tovarne, — dobiček, kar je glavno, je pa vendar spravljal "nesposobni" kapitalist.
Vsa mogoča sredstva so iskali, da bi preprečili uničevanje male obrti. In niso ga mogli preprečiti, četudi so zgodaj vstali.
Amerika ni rja drugi zemlji, dasi je med njo in Evropo precejšnja luža. Tisti gospodarski zakoni, ki veljajo tam, veljajo tudi tukaj. In nobena sila jih ne odpravi.
Kapitalnem se razvija, se mora razvijati in se bo razvijal do svojega najvišjega vrhunca.
Razvoj kapitalizma se ne more preprečiti. A-ko se mu pomeče nekoliko polen pred noge, ne pomeni to prav nič. Čet take malenkosti ne štrbunk-ne zgodovinski velikan.
Vendar bo moral tudi kapitalizem umreti kakor vse, kar je rojeno in vse, kar živi. In njegov
padce se lahko pospefi. Toda ne z bojem proti posameznim kapitalistom, ampak z bojem proti kapitalističnemu sistemu.
Padce kapitalizma je mogoč le tedaj, a ko je popolnoma priprav I jenu tista orgauizacija družbe, ki ga mora nadomestiti.
Na velikem kosu zemlje raste sam plevel bujno, vsselo. Ali se ne boste uorčcvali sami iz sebe, če pojdete pulit vsako ljulvko posebej t Če boste po dolgem, tenkem trudu opleli vso njivo in ste prišli s svojem napornim delotm do drugega ksnea, lahko začnete »znova ua prvem kraju, ker je medtem plevel zopet pognal iz zaostalih korenin in je veter na nesel novega semenja.
Zdravi razum nain pravi, da je treba preobraziti tla. Preorali bomo vso zemljo, da uničimo korenine in posejali bomo žita, da ne bo škodljivo seme našlo prostora in da bo nova koristna rastlina lahko vodila boj proti ostankom plevela.
Tudi človeški družbi je treba prirediti tla, da se bo na njih lahko uspešno razvijala.
Podlage je treba, potem ne bo strahu za stavbo. Ali brez fuiidamentov ni nobena zgradba nič vredna.
Kdini resnični nasprotnik kapitalizma je socializem, ki se bojuje proti njegovemu sistemu in ki vodi boj sistematično. Edini razred ki more iivpšiti ta boj, je delavski razred.
Delavstva se kapitalizem ne more iznebiti. Njegove roke in njegove glave so mu potrebne kakor mašine, premog, ruda, bombaž itd. Vse male mojstre lahko uniči do zadnjega. Ce ne bi
bilo to uničevalno delo tako enostavno, da se mora prejalislej popolnosia izvršiti, se ne bi kapitalizem ustrašil uiti najbolj nasilnih udarcev proti srednjim stanovom. Kjer zahtevajo njegovi interesi, je kapitalizem redno brutalen do skrajnosti. Spomnimo se na Ludlow, na Calumet itd.
Ali kapitalizmu ni treba takega napora, zakaj s svojim naravnim razvojem popolnoma na-ruvno uničuje svojo malo konkurenco, ki ga večinoma že sodaj komaj toliko boli kolikor slona, če ga piči bolha.
Kdo naj se bojuje za srednje sloje proti kapitalizmu kadar so popolnoma oslabljeni kadar so celo uničeni f
Ali delavstvo se ne more uničiti. Delavstvo (»stane, dokler je potrebno človeško delo.
»Zato je delavski razred tinti ki je poklican, du v i h I i iu izvrši hoj proti kapitalizmu.
Delavski razred pa je tudi tisti, ki mora prejalislej ,če ne s pomočjo izobrazbe, agitacije, pa vsled bridkih izkušenj, spoznati, da je zanj svoboda v kapitalističnem sistemu nemogoča. V njem mora dozoreti prepričanje, da je za njegovo osvoboditev in rešitev neizogibno strmoglavljenje kapitalističnega sistema in njega nadomestitev s socialistično družbo.
Kdor je resničen nasprotnik kapitalizma,ima torej le eno pot. Pridružiti se mora tocialistični stranki, pomagati ji mora v njenem boju, sodelovati mora pri pripravljanju nove družbe, v kateri bodo mogoče enake pravice.
To je edina pot ; druge ni.
Enrico Ferri:
i
*
Socializem in moderna znanost.
(Dalje.)
Ne maram podrobnejše razglabljati tega vprašanja, ampak ob sklepu svoje preiakave o drugem doidevnem protislovju med stKiializmom in razvojnih naukom, opozorjam le, da «smogočujie sociološki sakon o ohranitvi prirodbljenega na prihodni razvojni stopnji razločno predstavo socialnih razmer, ki jih znanstveni socializem napoveduje in ki deloma že nastajajo; predstava je mnogo pozitivnejša kakor domnevajo naši pro-tivniki, ki menijo, da imajo še «nerom opravka z romantičnim in sentimentalnim socializmom izza prve polovice 19. veka.
To je stališče Uuyota, ki ga zastopa v svoji knjigi "Les principles de et le socialUmie" (Paris 1894) v imenu individualističine psihologije in sicer s trditvijo: "le socialisme cM depmuf et 1 'individualiwne expasif", ki je prava, če jo obrneš. To dokazuje med drugkn zgled osemoirne-ga delavnika. Po Guyotu zastopana mazaška psi-ilogija obvisi tukaj na površju in pravi: Ce dela delavec 8 ar, proizvaja za tretjino manj kot ob dvanajsturnem delavniku. Zategadelj je industrijski kapitalizem i* umevanega egoizma ugovarjal minimalni zahtevi treh oamie — osem ur deJa.otem ur spanja in osem ur okrepčila m razvedrila. Znanstveno, psihofiziološko opazovanje pa kaže, kakor sem se enkrat izrazil, da je človek stroj, pa ne konstruiran po vzoren drugih mašm, temveč organski in ne mehanski stroj. Lokomotiva ali parni stroj opravi pač v 8 urah tretjino manj dela kot v 12 urah. Človek pa je biološki «troj, ki ni podrejen mehanukim zakonom, delo njegovih mišic in njegovuga duha se ne da ob trajni enakosti poljubno nadaljevati, ampak sledi osnovnemu zakonu, ki ga je Quetelet izrazil z bi-nnmako krivo črto; ta se počasi in zmerno vzdi-guje, da doseže maximum sile, potem pa ponehava s slabotnim in počasnim delom. Umsko in mišičje delo pada po gotovem času na minimum, na katerem se s trudom vlači do k one a delavnega časa. Ob krajšem delavniku se uveljavlja dobrodejni sugeftiivni vpliv: to zadošča, da razumemo zadnji čas od angleških kapitalistov prirejene ankete o Bobemih rezultatih osemumega delavnika za pod-
jetnika samega. Delavci se manj utrudijo In ne opravijo nič manj.
Izvedba teh in drugih psihofizioloških utemeljenih reform v socialistični družbi povzroči ni I ne gmotne in nravne koristi, vzlie vsem od naših individualistov a priori postavljenih ugovorov, ki izpričujejo popolno neumevanje psihološkega pomena »spremenjenih družabnih razmer.
Zato so ugovori, ki jih med drugimi navaja proti socializmu Vanni v imeni» eklektične sociologija» pri vsej ostro umnost i in pri vsem satan ju tega znamenitega pravnega filozofa, jalovi. Vami i pravi, da je socializmom, ker poatuvlja družabni red na načelno drugo podlago: namesto da bi zahteval avtonomijo poedinca, jo zauikuje. Če vzlic temu postavlja indivilualistične misli, ki nasprotujejo njegovemu lastnemu načeUi, to ne prevrača njegove nature, temveč razodeva le, da brez protislovij ne more shajati. (J. Vanni, "La funzione pratica delia filosofia del diritto in rapporto al Sociahsmo eontemporeneo (Bak>gua, 1894), p. «H>
Če socializem razvoj \n saniodoločbo poedinca ne le dopušča, temveč še razširja in s primernimi eksistenčnimi pogoji zagotavlja, ne zatajuje svojega načela; kot začasno poslednja faza civilizacije ne more nič resnično živega, t. j. s socializmom združljivega odstraniti ali zatreti, kar. so vstvarile prejšnje razvojne faze. Kakor socialistični kozmopolitizem ni v protislovju s patriotizmom, katerega jedro po izločitvi vseh pretiravanj priznava, prav tako ne živi od protislovij, če ohrani in goji živi del indivklualizma in odstranjuje le patološke pojave njegove; te pa mora pobijati, kajti v telesu sedanje družite je 90% stanie obsojenih na slabokrvnost in 10% na bolehno polnokrvnost in pitanje.
XI.
Razvoj, revolucija in prevrat. — Socializem in anarhizem.
Poulednje in najhujše nasprotje med socializmom in razvojnim naukom je po mnenju mnogih v metodi, »ki se naj ž njo socializem praktično uveljavi. Na eni strani zahtevajo od socialistov, da jim pri tej priči razgrnejo natančno in popolno
uitu. {Mcaiir
1J in prititai ímvk'nosti
sliko "države bodočnosti", "dajte mi očiten opis nove družbe, potem sc odločim, da li je boljša kot sedanja." Na drugi strani pa p«»dtikavajo socializmu trditev, da more premeniti obličje sveta do danes na jutri, tako da pojdens) lepega večera :*pat še vJUlCHČanski družbi in se prebudimo zjutraj kar sredi socializma. K temu dostavljajo še, da je nezdružljivost t,e socialistične trditve z razvojnimi zakoni očitna, ker se tuislanjajo poslednji na temeljna pojma "prirodnosti" iu "počasnega stopnjevanja" vseh pojavov, in sicer na vseh poljih svetovnega procesa od svetovnih teles pa do družalmih pojavov; prav po tem umevanju da se loči moderno znanstveno mišljenje od stare metafizike. Ti ugovori imajo pomen nasproti tisti obliki socializma, ki ga Engels v nasprotju z znanstvenim imenuje "utopističnega". Dokler je bil socializem — pred Karlom Marxotn — le čustveni izraz plemenitega človeštva, so se njegovi voditelj in pristaši udajali, kur je lahko umljivo, željam so . grmeli ist protestirali proti očitati družabnih razmer, zdaj so «tuneli kakor hipnotizirani v fantastnfoo podobo boljšega sveta, ki so jo risali z ostrimi črtami od Platonove "Republike" do Bellamyjevega "Looking backward". Seveda so te podobe, brez glave in repa. kazale «kritiki, kam da naj udari; in kritika se je pač pogosto motila, izhajajoč iz stališča danega miljeja, pozabivši, da gre za opis novega miljeja, po večini pa je bila opravičena, zakaj silita sple-teno.st socialnega življenja onemogo^uje vsak popis bodočih razmer, ki se bolj razlikujejo od današnjih kakor staroveške ali srednjeveške razmere; saj sloni meščanstvo s starim Mi srednjim vekom na taistih tečajah individualisteiiih naprav, dučim ima •kolektivizem vse druge podlage.
Vsi ti poprejšnji proronki načrti novega družabnega reda ao nepopaeen sad tistega političnega m socialnega umetničenja, ki so ž njim prepojeni najpravovernejši in. na jrsd tkal ne jši liberalci; ti doktrinam smatrajo, kakor pravi Spencer, družbo za leno, testeno maso, ki jo pregnete obliko brez sodelovanja organskih in duševnih svojstev, zmožnosti in nagonov, etničnih iti zgodovinskih tradicij različnih narodov.
Ttopistični socializem je zasnovah najrazličnejše n like bodočnosti, toda po umetntifenju ga nadkriljuje sedanja politika s svojo kaotično Saro kodifikacij in zakonov, ki zapletajo, sklicevaje se ua svobodo, vsakega poedinca od zibeljfdo groba, celo |>oprej in še pozneje v nerazrešljivo mrežo paragrafov, odlokov in naredb, ki je vanje zapre-den ,kakor sviiloprejka v svojem zapredku.
Vsak dan nam kaze iznova, kako se trudijo naši zakonodajalci v svojem ume* ničen ju, da posnemajo zakone najrazličnejših dežel hi da osrečujejo svojo domovino zdaj po pariški, zdaj p« berlinski modi. Namesto da bi v tujih deželah poiskali ločila (kriterije) za narodno zakonodajo, ustvarjajo spake, ki ostajajo mrtve črke, ne da bi se kdaj ukorenile v resničnem življenju. (Kot tipičen vzgled navajam le novi italijanski kazenski zakonik, ki se prav nič ne ozira na posebne italijanske razmere in bi prav tako lahko veljal na Grškem ali na Norveškem in ki posnema osamljene zapore setvernih dežel, kjer ao se «kosali kot drag stroj za proizvajanje brezupne toposti.)
Pri razmotrivanju umetnih socialnih slik socialisti Jahko za kličejo po pravici individuali-stmii: "Kdor je brez greha, poberi kamen." Toda pravi in neovrgljivi odgovor «love, da predstavlja znanstveni socializem zelo napredno stopnjo socialistične misli iti da se je popolnoma otresel fan-tastne^a načrta, da poda že danes sliko bodoče družbe pod kolektivističnim režimom.
Z matematično točnostjo lahko trdi znanstveni socialist, da kaže njegov nauk osnovno črto bodočega razvoja v smislu trajno rastočega prevladovanja interesov vrste nad interesi poedinca in torej v smislu rastoče socializacije gospodarskega življenja m od njega odvisne morale prava in politike.
Podrobnosti nove družabne zgradbe ne moremo napovedati in sicer zategadelj ne, ker bo nova oblika naraven m neprisiljen produkt človeškega razvoja, ki se že poraja in ki je v uvojih embrio-nalnih potezah že označena. Nova oblika pač ni umetna konstrukcija, in niso je izmodrovali utopiji ali metafiziki za pisalno mizo.
(Dalje prihodnjič.)
TOTUESflA TOV ES T,
Spisal Podlimbanki.
XX.
V tistih jutranjih urah, ko se je Cijazovčev Tone nahajal na poti proti Ljubljani, se je prigo-dil v gabrovški dolini velik preobrat javnega mnenju. Ta preobrat je povzročilo župnikovo in Tonetovo razlaganje naravnih stvari in mnogo je k srečnemu razočaran ju dolincev pripomogla tudi ta otkolnost, da se je naposled po uofovni poli razrešila ona velika uganka pri Cijuzovčecmu koeol-cu. Ta razrešitev velike uganke se ni počasi razlezla po vasi; burno je letela od hiše do hiše, od glave do glave. V tem ko je ob polnočnih urah še marsikdo veroval v antikrista in se ga za žive in »rtve bal, je letel proti jutru od kraja do kraja oline in od Ust do ust klic: "Antikrista nil Hudiča ni!" Ta ko omahljivo je javno mnenje, ki se nanje toliko greši na svetu, in tolike vrednosti je včasi ono, kar se imenuje glas naroda l
Vse to, kar se je zgodilo v dolini, je seveda vplivalo tudi na hriŽKivskc predele gabrovške šoke, kjer se potres skraja ni javljal tako grozo-o kakor v dolini: poslopja so v hribih manjša, nekatera tudi lesena, torej prožnejša. Vendar pa že prvih sunki zagnali tudi po hribih vse prebivalstvo iz vasi pod milo nebo. Zbralo se je staro in mlado sredi vasi pred znamenjem, v katerem je latal leseni kip svete Ane. Ta kip imajo hribovci •V veliki časti, posebno pa se zateka k njemu žen-2fjki *pol. Htal je v starih časih v gabrovški cerkvi, lin ko je tam doslulil in dobil namestnika, ga je llnpnik podaril hribovskemu seltt, kamor so ga MMcvesno preselili ob joku in vzdihovanju dolinskih žeti, ki so bile tako zelo navajene videti ga
v cerkvi in pred njim pošiljati skrivne želje pred božji prewtol.
Dolgo so hribovci stali ali klečali pred onim znamenjem, dasi menda sveta Ana v nebesih s potresom nima ničesar opraviti. Ko so nehali moliti, je letelo od ust do ust vprašanje, kaj to pomeni. Nihče ni vedel sveta, ne pomoči. Kazali so se pa vendar Se dokaj ravnodušne in vdane v božjo voljo Kmalu po polnoči pa so se začele širiti po hribih razburjene vezti: dolino se je pripeljal hudič, snel je streho z zvonika, v Smoletovi gostilni se je priikacal pod mizo. Precej za tem so se i dvignili vznemirjajoči glasovi ob sodnjem dnevu in koncu sveta m naposled ob vstajenju mrtvih. Kako hitro melje glas naroda! Vse, o čemer so mislili in govorili, kar so videli in česar niso videli in česar so se bali dolinei, vse to je prišlo povečano v hribovsko vas. Vsaka novica iz doline je hotela imeti svojo pravilo tudi v hribih, ali do prave, velja ve ni mogla priti nobetTh, ker jo je precej pobila druga. Tako se pehajo v današnjih razburjenih časih od naroda do naroda nove ideje aH vsaj to, kar nekateri imenujejo kleje, pa vsaka ne pride v trajno veljavnost, ker se hitro jsikaže na obzorju nova, ki izpodrine prejšnjo. Po teh novihae je nastal v gabrovških hribih velik kaow. »podoben oni zmeHnjavi, ki vlada v vasi na semanji dan, kadar kupčevalel, prodajalci in infšetarji vsi vprekkriče in trgujejo in glas pobija glas in človek ne razume človetka.
Umevno je, da so dolinske novice silno preplašile in zbegale hribovce. Skraja je bil strah tolik, da jc zadušil vsako ugibanje in irmstvovanje; iele polagoma so se toliko razvedrili, da so mogli
poiskati vzrokov strahoviti kazni božji. Nekateri so trdili, da so jo zakrivili s svojimi grehi fcribov-ci; drugi so dolžili dolince, da so oni s svojo trdo-vratnastjo in iicpopisdljivoofjo nakopali Gabrov-eu sni božji. Vendar pa sta bili obe stamki v tem, da treba nocoj tuje krivde odpustiti, lastne pa obžalovati. Takšno knščansko mišljenje in taksna spokojna odpustljivost je trajalo do jutra. Ko pa je upehan sel prinesel wjutro sporočilo, da so jsiutuli dolinei vrajpotajci, ker gre po dolini le en klik in ta klik pravi, da hudiča ni, je zopet zavrelo po hribovskih predelim. Vse je ostrmelo in se zavzelo. "Kako je mogoče, da ni peklenskega kralja, ki smo se o njem toliko uaslišali v cerkvi in doma!" — tako so se posvetovali razburjeni va-vic ne poravnajo. Ko je prekinil govornika silen sunek, tisti, ki se je zdel mnogim najmočnejši po polnoči, je poprosil svoje vernike, da se cb tej hudi uri domislijo tudi svojih rojakov, ki trpe isto gorje, opomnil jih je, da gabrovška vas na morju •slovenskega naroda ni «lina ladjica, ki se hoče potopiti, da tudi drugod vzdihujejo nesrečniki in da leži naša bela Ljubljana v razvalinah. Tu je z besedami proroka Jeremije dal duška svoji globoki boli in klical je h Gospodu: "Na' šator hčere sijonske si-kakor ogenj vsul srd svoj! S čini naj te primirjam, hči jeruzalemska, kakšno priliko naj ti najdem, da te potešim, devica, hči sijon.ika! Nesreča tvoja je velika, kdo te naj izeeli!" Po teh besedah je pokleknil in ž njim vse krdelo. Molili so za trpeče brate. Ko so vstali, so bili razmehčani, raztopljeni v dobrih namenih in potolaženi, ker so čutiti vzvišenost molitve za svojega bližknjika in ker jim je taka molitev rodila in množila čut lastne varnosti. Zdajci pa*je zapel na gori zvon: bil je to prt vi in edini zvon, katerega glas se je razlegal tisto jutro po dolini. Praznično m mogočno je donel jn vsem je ta glas pretresel dušo. fcupnik pa se je zopet irfbrnll k vernikom ter proglasil ta glas z
gore za znamenje, da bo Bog prizanesel človeštvu in da noče končati svoje stvaritve.."Mi *mo potoki in reke, ki hitimo v morje večnosti," tako je govoril propovednik. "Potoki se ne bodo posušili in reke ne, ker imajo vir življenja v ogromni gori. On, ki je naša ogromna gora, nam je dal življenje in nam je bo ohranli!"
Po teh besedah je namignil ljudem, naj gredo ž nijm po cerkvena znamenja. Ves moški zbor se vsul za njim v cerkev; nihče ni hotel ostati zunaj,-ker je to križalo strahopetnost. In pripetilo se je takrat čudo in ne čudo: nobeden dolincev ni hotel stopiti k nebu, tvibeden k banderom. Jeli so se spo-glcdavati in čimdalje bolj so nijh pogledi leteli na hribovce. Župnik je bil s svojo propovedjo potipal svojim ovčicam na pravo občutno struno. Vse je prešinil duh sprave. Raztajalo se je staro sovraštvo, razpuhtela je prejšnja srditost kakor megla, kadar pogleda solnee izza gore. Sprva so dolinet blagohotno prikimovali in namigavali hribovcem, naj oni nosijo danes cerkvena znamenja ; ko so P«* videli, da si hribovci ne upajo pristopiti — ; tro je prišla ta čast., katero so jim doslej odrekali — so jih žačeli vsak na svoj poseben način izpod-bujati in vnemati.
(Dalje prihodnjič.)
L	__
Cnrjovn mati, bivša earica-vdova Marija Pog-mar, je rnzdala svoje privatno imetje za dobrodelne namene m je vstopila v nHki sa-most*' v Kijevu. Tako pravi poročilo iz Bazla. Več škode tudi v sa mosta mi ne bo mogla napraviti, 1 nb>r v carskih palačah.
Tz Amsterdama poročajo, da so nem^f uradi odrekli potne liste članom nemške socialistične manjšine, ki so hoteli potovati na konfererteo v Ntookhoim. Poslanec llasse hoče «praviti to « de v o v raj list ag.
. j	n
PROLETAREC
3
Izjava "Radničke Straže".
Tajniško vijeé« v Ohicagi žuli z ozirom ua skupno konferenc*», ki Ah» v »obuto, IS. t. tu.» da objavi "Proletarec" izjavo» ki jo jo podala "Rad-ničku Straža" za strankino konvencijo v St. Loui-shi. Tajniško vijcče nam rev misli, da se bo imi tej konefrenči razpravljalo tudi o «pisavi obeh listov, I Hi želi, da bi bili olani, ki se udeleže konference, poličem o ol>eh izjavah.
Želji tajniškega vijca ustrezamo. Konferenca tudi lahko razpravlja o pisavi Ustav, ali konferenca nima nobenega sredstva, da bi dajala listom kakšne ukaze gtede « njih pisavo, še manj pa more rešiti vprašanje, okrog katerega se sučejo sedanje razprave. Konefrenca lahko govori o stvari — to je vse. Predmet ni tako enostaven, da bi se mogel meni nič tebi nič rešiti « glasovanjem.
To je bila tudi nesreča st. louMke konvencije. O vojni se je v stranki pač tu pa tam precej govorilo in pisalo; ni pa bilo nobene temeljite razprave, ki jc neizogiben pogoj za uspešno delo ua konvenciji, na kateri naj se določajo stališča v tako važnih vprašanjih, kakršna so sedanja. Konvencija je bila nameravana za jesen. Vseh vprašanj, ki jih je vojna spravila ju» dnevni red, tudi ona ne bi mogla rešiti, ker to niso vprašanja posamezne dežele, temveč vprašanja vse Internacio-liale. Ergo jrh bo mogla tudi de Internacionala reševati.
Da ni med vojno možnosti za to, je danes popolnoma jasno. Noben mednarodni kongres se ne more sestati na tak način, da bi se mogel opravičeno smatrati za zastopstvo vse socialistične Inter-nacionale. Nekoliko uiiljonov članov socialističnih organizacij je v zakopih, kjer ne morejo izražati svojega mišljenja, ne voliti, ne sklepati. Nekateri socialisti se sedaj nočejo» drugi se ne morejo udeležiti nobenega mednarodnega sestanka.
A če bi bil tak kongres mogoč kakor ni, so sedaj do strasti razbeljena ouvstva premočna, da bi ,us>gel svojo nalogo rešiti s tistim duševnim mirom, ki jc za tako delo neizogibno potreben.
Ali konvencija »Socialistične stranke v Ameriki bi bila lahko dobra priprava za Insloči mednarodni kongres, če bt bila »klicana tako, kakor je bilo prvotno nameravano, za j«ien. I>o tedaj bi se bila lahko izvršila temeljitejsa razprava, ki bi bila prinesla v temno stvar več jasnosti. Socialistična stranka je bila vedno ponosna na to, da se opira na znaiwtvene temelje. Znanosti pa ni brez študija» preiskave, diskusije in debate.
Vsega tega ni bilo pred st. loiuško konvencijo in tudi ni moglo biti. Tudi na tej konvenciji so glasneje od stvarnih, ananstvenih argumentov govorila čuvstva in strasti. Ne čas ne ostale razmere niso dovoljevale, <la bi se bila vprašanja pretresla s tisto temelpitostjo, brez katerih ne more biti temeljitih zaključkov.
. Da je bilo res tako, dokazuje najbolje predlog
manjšine, ki pojde z onim večine na apioAmi glasovanje. Zelo premišljena izjava aodruga Sparga je dobila pni plenarnem glasovanju 'komaj pet glasov. A naenkrat je imela izjava manjšine petdeset podpisov. Pet.in]>ctdeset olunov jc torej prišlo po oneiu glasovanju do drugega »(»oznanja.
To je nepobiteu dokaz, du ni bila stvar zrela, ko se je o njej glasovalo. Kajti tistim, k» so naknadno podpisali izjavo manjšine ,sc vendar ne uiore očitati, da so otroci.
Vprašanje je de faeto danes šc tuko nedozorelo» kakor je Jslo ob času konvencije. I it z nobenim dekretom se ne pripravi do zrelosti. Niti z glasovanjem ne; kajti glasovanje umre podati stvari sankcijo šele tedaj, kadar je tako zrela, da se more a prepričanjem glasovati o njej, ne pa le t "mnenjem" in s "čuvstvom".
Konferenca torej ne more rešiti vpraAauja. samega.
Raz|*ravlja lahko o njem. Ali tistih par ur, ki jih ima konferenca na razpolago, gotovo ne zadostuje, da hi mogla biti razprava temeljita in dovolj vsestranska.
Cesar je v resnici treba, je svobodna diskusija v naših časopisih. Brez diskusije ni nobene jasnosti. Diskusija — to niso uiebui napadi ali napadi ua posfMuezne skupine ,ampak donašanje argumentov in izvajanje zaključkov.
Lahko ae prirejajo v ta namen tudi ustmeue debate; ali diskusije v časopisju, ki je lahko obsežnejša, ne morejo nadomestili. Treba se je vendar zavedati, da ne gre pri taki polemiki v okvirju stranke same za is»raz (»seli ali pa za alavo zmage, temveč editko za največjo možno jasuost; če prinese prosta diskusiju spoznanje, da to ali ono mnenje ni bilo utemeljeno, ni ne zlo ne sramota, priznati to pa se združiti ua temelju tega, kar je izšlo kot rezultat iz borbe argumentov. Ampak ta borba je neizogibna, če sc hoče sploh priti' do rezultata.
«Seveda, večina lahko izključi manjšino; ali to jo približno tak rezultat kakor samomor. V večini bo kmalu iz kakršnegakoli vzroka nastala nova manjšina, kajti na svetu je ne more biti skupine, v kateri bi vse glave v vseh rečeh absolutno enako mislite, in v socialistični družili se prav tako ne bo manjkalo nasprotnih nazorov, kakor se jih ne manjka v socialistična stranki.
Tega vendar ni treba tajiti, saj je tudi socialistična stranka stranka ljudi, ne pa s:ranka lipovih bogov. Skrbiti je treba le za to, da sc morejo razlike v svolnsli i»ražati, vsleU česar postanejo gonilna sila, medtem ko učinkujejo kakor eksplozivne snovi, če sc zatirajo.
Te diskusije tudi chicaška konferenca ne more odrezati.	#
Izjavo "Radničke Straže" podajamo v na-
slednjem v originalu. Toliko je no-siiu članom hrvaščina razumljiva, da jc ni treba prevajati in •e izpostavljati eventualnemu očitanju,du ni to ali ono v prevodu dovolj točno.
Izjava sc glasi:
Sad je nastalo vrijeme, da m uiucrička socija listič k a stranka pokaže kuo istinska preKaviiic« interesa proletarijuta u ovoj zemlji i rud nog čo-vječanst va na cijeiom svijetu. .
Svi savremeni ratovi mu izražaj težnja vlsda-jučih razredu u sviiii državama, u pniujpačc u takosvanim "civiliziranim" zemljama, u koiima prevladava kapitalistički način proizvodnje i po-djele dobam.
Vlade i njihovi agenrti proglasu ju, da •! i ilu mora vladati "gradjanski mir", kako M sc d šlo do pobjedc. Patriotizmu, ko ji nije ništn drugo do izražaj kapitalističkih interesa i fih»znftja onih sloje va, koji se najviše koriste od ruta, j »ost lan v a u svakom ratu svoj vrbunae i u ime "ofieane domovine" diktira, da se oko zastave "naeije" ♦►kupe svi narodni slojevi. U ratu p»»staju interesi i težnje svih razreda "jednake" — kako nas ur je-ravaju baš oni, koji imaju korist :k1 ratu i koji pr<»glašuju ratove. Isti ovi ljudi rabe kvc mjere, kako bi sav narod siioni ujedinili proti v **vanj-skog nepri jat clja".
Kad od lllč u juri krugovi, koji stoje r a obruuu interesu bogatih poajednika i tvomičara, opare, kako radne prilike u vlastitoj zemlji posta ju teške te bi ranije ili kaštije mogle dovesti narod do razočaranja i pobunc, <Nii n ime patriotizma i "domo-vinc" okupdjaju isti taj narod protiv "vanjskog" nepri jat olja.
Na taj način u ratu de facto presta je klusna b<nba, jer se smatra, da je vaujski naprijatelj več» i opasniji od domačega. Patriot i zam i sastoji u to-mu, što zaliti jeva, da prema "vanjskonr* nepri ja-telju budil svi udruženi i jedhistveni. lT ratu pečina to me sa patriotskog i nacijonalno«; glediita vladajočih klasa postaju interesi rudnika i kapitalista jedna k i.	%
Iz ovoga pak slijedi, da radnici za vrijeme ra-ta moraju napustiti kla-uu borim, moraju prestuti boriti se za medjunarodni mir i brastvo svih naroda, a postati jingoisti, patriote, pristaš'* tvojih največih diiNinamt — jcdiiom rijerju svoji vlastiti nepri jatelji.
Radi svega toga socijulist ivka stranka bi po-činila bar privremouo saanoubojtitvo, kad bi odobrita evropski rat, kad bi danas pristala uy. ame-ričrku pJutnkraeiju» kad bi na jedan ili drugi način pomogla vladi Sjed. Država, da vodi rat protiv jedne zemlje, koja ni je tiiji inože biti tako veliki* neprijatelj radne Amerike, kao što je vlastita naša buržoazija.
"Demokratična" Amerika neče voditi rat
Vsenemei iu konservativci zahtevajo zo|»el (.dstop kancelarja Bethmann Hollwega. Ne da bi ga imeli za preveč nazadnjaškega, kar bi bilo o-pravičiro očitanje; ampak "premalo močan" jim je." Deutsche Tageszeitung" ga zopet ostro napada in njeni argumenti so zelo značilni za mišljenje nacionalističnih in konservativnih krogov. Očrta mu, da je pri mobilizaciji zamudil tri do štiri dni z diplomatičutrni spravnimi poizkusi, vslcd česar je baje bHa bitka ob Mami ragubljenu. Ravan tega je storil kancelar veliko narpa*ko, ds <ni prišel s subuiarinsko kampanjo že pred enim letom.
Da bi stvar imela lepše 4ice, si natika list mi-poljubno krinko m pravi, da bi bila vojna brez teh dveh napak že zdavno končana.
"Deutsche Tageszeitung" nima prav. \n Nemškem niso izgubili v dobi mobilizacije nič časa "po nepotrebnem." Šovinistični lk«t napadu l ancelarja, ker mu še ni dovolj šovinističen; am-
pak pretveze, ki si jih je izbral za to, so preveč medle. Nemčija jc bila na vojno goiovo dobro pripravljena; danes pač ne more nihče več misliti na to, da se je začela pripravljati šeic po sarajevskem «atentatu. Al» kljub svoji uspešnosti ven-uar nc more delati čudežev; nobena moblizaci-ja se ne more izvršiti tako naglo, da bi bil sovražnik že v 48 urah pobit in pokončan. Za tk<te t »-i ali štiri dni "diplomatičnih spravnih poizkusov" bi morala "Deutsche Tagwzeitung" biti Beth-ntairn IIoMweg hvaležna — s svojega stališča rainreč. Saj vendar ni šlo za spravne poizkuse, ki naj bi bili preprečili vojno, kajti Nemčija ni podala ne enega predloga, ki bi bil služil toniu namenu, ampak je zahtevala, naj se Avstriji dovoli, da pogoltne Srbijo.
C'as, ki sta ga Bethmann Hollneg iu Viljem porabila za "diplomatične telegrame," Je Nemčija potrebovala, da dovrši svojo mobilizacijo, nasprotnikom pa nasujc peska v oči. Ti "spravni
poizkusi" niso povzročili nemškega poraza o1» Mami, ampak so omogočili velike nemške zmage do te bitke.
Povsem podobno je s subuiarinsko kampanjo, katero je Bethmann lloil wcg baje za leto dni prepozno začel. Za podmorsko vojskovanje je treba podmorskih ladij. Te »pa ne padajo iz nebes. Tudi Nemčija jih jc morala šele graditi, za stavbo ps j« bilo treba časa.
Kajpada, če bi se moglo vse tako vršiti, kdkor hoče "Deutsebe Tageszeitung,"bi l»ila stvar drugačna. ('e bi bili Nemci ob Mami zmagali, namesti da so bili poraženi, če bi bili vdrli v Pariz, če bi bili preplavili vso Francijo, če bi bile nemške sub-marinke unčile ves pomorski promet, tod»j bi bila vojna res že lahko končana, in sicer tako končana ,kakor si želi "Deutsche Tageszeitung:" Da bi bila Nemčija vsemu svetu lahko diktirala svoje mirovne pogoje.
V teh pogojih jc pa glavni razlog kmrser-
protiv kajzera, kako nas uvjeravaju ktivci rata, več i« to biti u prv«*n redu protiv onih, koji če gubiti svoj sivo* na ra4ištu i koji če biti p.M iUjeni, da plačajn ratne troikove, poreže i dugove te tooji če nosit« sav teret ovog krvopruJiča. A ¿o au njc-mački i američki radnici.
Mi nemaiino nusta pn»tiv ujeuiačkih rudnika, koji su bili i bit če naša brača, te koji su takodjer poslali žrtve lakoiuih patriota i vlastodrftaca.
Sad je nujzg(siniji trenutak, da :sicijaiistička stranka odliačuo usta le protiv s\ih medjunarod* nih ratova, u kojima propada radnička klasa i sam socijal ističk i pokret ; da ustàne protiv uiiJi-larizuia u svini oblieima, uključivo » protiv (tako-Zivaue "naisKlne vojske"; da jače nego ikada naglasi svoju opozieiju protiv kapitalizana i sistema pri vat nog vlasništva, iz kojeg potj^ču sva medju-iiarislnc klumiicc. Sad je vrijeme, da socijalistteku stranka uajčvršče naglasi svoj ideal medjunarod nog mira, do kojeg ni kako ne može doči',putnui ratova vladajučih klasa i kompromisa radništva sa goNpodarima svi jeta, neg<» jedi no putem organizacije i prosvjete, putem klasne borlie na gospodarit venom i poiitičkom polju.
Nikada u zajedniei sa vlasttslršcima I kapitalist ima !
Uvijek za saiuoitadnu klaanu borim: <u mirno doba, a još više u rat no doba, pa makar bili iz-vrgnuti pi-ogoninia od strane dušni a ua radnog naroda i čovječanstva !
Protiv rata i "gradjanskog mira*', a za kla-siiu borim do k<aica, do poiije<le »ocijalističkog ideala !
Protiv privatiKig vlasništva — za kolektivno vlasiiiišt vo i
Protiv kapitalioma — za socijakizam !
Živjela radnička klasa cijelog avijetaI Živio svjetski mir! Živjelo niedjunarodno brastvo!
Idrije sa tiraneina, patriotima i krvoioc&ma — zatornicima svake civilizacije, svakog napretka, pa i sa i nog čovjis-anstva !
' Ne bomo se danes spuščaj i v polemiko, ker bi nas predaleč odvedla. Le toliko naj povemo, da ne bi dali svojega potpisa poti to izjavo, ker nc gre ilanes za abstraktne deklaracije, ampak za spoznanje faktičnega položaja in za izvajanje posledic iz njega.
Izjava "Radničke Straže" sc niti najmanjc ne ozira na to, da je vojna kljub vsem protestom tukaj; da wna ta vojna posledice, ki globoko po-sezajo v interese social ¿stičnega gibanja ; da dobi delavstvo na te posledice še lahko kaj vpliva, če nima not»enega vpliva več na vprašanje vojne same. Po izrazih je izjava radikalna, po vsebini je povi^ia. Za faktične imtrebe socializma v sedanjem položaju je «ta izjava neporabna. Zato se ji ne moremo pridružiti.
Napadani Bethmann

vativno-nacionaliatičnih napadov ua Bethmann llollwega. Tem straiKkam ni toliko mir pri srcu, kolikor nemška zmaga. Ti krogi so šteli največ vojnih hujskačev in njihovi nameni so bili odločeno imperialistični. Bet lunami Hollweg je bil popolnoma njih mož, ko je pričel vojno. Ali sedaj, ko tudi poročevalska tehnika ne more naslikati vojnega položaja za Nemčijo tako sijajnega, kakor prvo leto, jih je strah, da bi motfa <Nem-•čija opustiti imperialistične namene, da oi se mogla odreči velikim aneksi jam, pa iščejo "močnega moža," čudodelca, ki bi k/ljub wein ¡spremembam položaja omogočil osvojitev sveta. Bethmann Hohweg ne more tega in odtod izvira silna jeza proti njemu.
Resnični greh kance!a rja pa ni v tem, da sedaj nc ustreza šovinističnim zahtevam, ko jim ne more, ampak v tem, da jim je ustregel, ko so ga gonili na vojno. Morda se danes v duši kesa; toda prepozno je.
O ledeni dobi
"t'rno morje jc v starih časih stalo prav samo zase Died suhimi deželami. S spodnjim (Sredozemskim) morjem ni imelo nobene dotike. Kar naenkrat so narastle njearove vode od hudih nalivov in od pritokov velikih njegovih rek. — Rastle so in ratflc in preplavljale bregove. Iz z neznansko silo predrle njegove vode suho ožino Bospo-ra in Helesponta.
To sc je dogodilo nekaj časa prej nego drugi potopi, o katerih sporočajo povesti narodov.
Po Strabonovem sporočila se jc tako dogodilo tudi drugod poleg Sredozemskega morja. Ko je to morje preveč narastlo od velikih vodá, ki se sfekajo vanj, je pretrgalo zemsko ožino pri Iler-kulovih stolpih.
Odtlej je Sredozemsko morje odprto tudi na večerni strani, in skozi ta predor se pretekajo vode med njim in med zunanjim Atlantiškiiu oceanom.
O razdrt i ji starega sveta jc prepeval tudi Ar-gonavt Orfcj. Ko sc je morski bog tenmokodrasti Pozejdon spri z očetom Kronosom, je vsekal s svojim silovitim trizobom po stari deželi Lykaoniji, da se je zdrobila na koscc — otoke. .
Ko so odtekle vode raz podrtine in razvaline, jc prišel zopet na dsn prejšnji suhi svet, pa ne s *tarim„ ampak s precej izpremenjenim obrazom. Polje okrog votla se je hitro in bujno obrastlo, ker je I4att> od povodnji pognajilo tla, kakor še dandaues reka Nil a svojo povodnijo pognojuje in opio j nje leto za letore polje e^riptovake dežele. í'Cdeniki in snežniki so ostali pokriti a snegom in ledom, in ob koncih večjih dolin so izvirale kakor hudourniki vode upori kupov ledu. Reke *o valile velikanske valove proti morju in večkrat SO poplavile nižave ob avojih bregovih.
Iu take groze in sile jc prebil človek, ki je v zadnji ledeni dobi že živci na zemlji. To so doslej trdno dokazali geologi. Mnogovrsttno orodje, izdelam» iz trdega kamna in druge sledi, ki se nahajajo skupaj z ostaliuami živali te dolic v zemskih skladih hin v naplavini, ne puste nobenega ugovora, da ne bi bil človek aiycl na zemlji v zadnji ledeni dobi. Zraven človeka pa je živela množica živali. V sedanjih zmerno toplih evropskih pokrajinah je živela zmes, kakršno bi dobil, ako be seda j prestavil v Evropo nekaj živali iz mrzlih severnih krajev in nekaj s toplega juga. Med takimi živalmi so bivale po Evropi: Bela lisica, severni jelen, divja koza, divji kozel, divji zajec, brloški ni-edved, «brloška hijena, nosorog, mamut in dr. Izmed teh jih je nekaj rzmrlo, na pr. mamut, nosorog iu dr.
Po nezapadnih ravneh na Švicarskem so po
prestani ledin dobi živele živali današnjih arktičnih krajev skupaj z domačimi ali planinskimi.
Pa morda kdo vpraša: Ob čem pa so živele živali, čc so bila tla pokrita s snegom in z ledom? Tak vprasalcc naj si ogleda današnje arktične pokrajine. Po zamrzli.Grenlandiji najde živali; |h> Spitzberg i ji najde celo ledenodobsko l»elo lisieo, najde severnega jelena, — in še više proti severu po okolici Franc-»!ožefovc dežele nadlegujejo povsod beli medvedje evropske potnike. Mnogo organizmov iti boljšega rastlinlsttva jc našlo konec livad ledeno dobo po tistih krajih, ki so bili zamrzli pregloboko, le po posameznih vrhovih gora in po nekaterih otokih, ki so stali nad lc<1om, sc jc ohranilo nekaj malega rastlinstva kakor sedaj na Spitzbcrgijl in po Grenlandiji. Ne bomo jih naštevali po imenu, le toliko nnj «»menimo, da so po kopnih ravneh in dolinah rastle v zadnji le-
DROBNA STATISTIKA RUSIJE.
Francija je posodil« Ruaiji miljar-de denarja. Da ne prenriča, kako se francoski denar v Ruaiji uporablja, je
ponlala francoska vlada znamenitega znanstvenika in glavnega urednika H» ata "Economiate europeen" Edmonda Theryja, da preštudira ruske gospodarske, kulturne in iivljenske razmere. Thery je svoje itudije objavil v knjigi in poroča: V Rusiji sa je pridobivanje žita v ¿asu od 1808—1912 dvignilo zaJM odst., ovsa sa 21 odst., ječmena sa 62 odst., koruse za 4B odat. Poprečno je v tej dobi letna produkcija ruske zemlje na teh pridelkih znafola 622 miljonov meterskih centov in se pomnožila za 23 odat.
Pridelek krompirja se je pomnožil za tretjino In znala blizu 330 miljonov materskih stotov; pridelek sladkorne
pese se Je pomnožil za 42 odst. In no-dobno je z ostalimi kmečkimi pridelki. Izvoz ruskih kmečkih pridelkov se je pomnožil v tej dobi za 94 odst. in je zanja skupila Rusija dosti nad ano miljardo več kakor 14 let prej. Tekom zadnijh 12 let ae je produkcija j»remoga, železa, jekla in svinca podvojila. V vseh industrijah je velikanski napredek. Za šolstvo je porabila Rusija v dobi od 1898—1902 na leto 85 miljonov; 1. 1912 pa Je iz*pla Sa ftolatvo 312 miljonov. Ogromno ruaka zemlja je že neobdelane in mnogo rudnikov nedotaknjenih. Od 1.
1900—!2 sc jc pomnožilo prebivatcl-stvo Francije za 2 odst., Italije za 9 odst., Anglije za 10 odst., Avstro-Ogr-ske za 15 odst., Nemčije za 16 o4at~, prebivalstvo Rusije pa za celih 26 odst. Danes »teje Rusija 1T5 miljonov oseb. če se bo množila kakor doslej, bo *tela 1. 1924 2e 21«, 1. 1936 že 272 in I. 1948 že 344 miljonov ljudi, t J. nekaj miljonov več, kakor vsa ostala Evropa skupaj.
Socializem se popolnoma vjema z zakoni razvoja, f'« bi jim bil nasproten, bi bil nemogoč. Ker je nujen sad razvoja, mora neizogibno priti. Tako neizogibno, kakor jutro, kadar mine noč.
deni dobi rastline, kakršne rastejo-dandaues po visokih Alpah ali po planinah ob mejah večnega snega. — Geologi nahajajo njihove ostaline z živalskimi vred okamenele po trdih zemljiških sklatili, v kamenju in v skalah.
tfcologi morda pomiljnjejo nas neveščake, ker nam nc gre v glavo, kako je v tej naplavinski ali diluvijnlni dobi mogel zraven velikanskega izumrlega jelena živeti sedanji severni jelen, ali na strani izunirlega mamuta sedanja bela lisica.
rmevnejše se nam zdi, ko slišimo, da so velikanske živali tropičnlh krajev živele no naših deželah pred ledeno dobo v tretje tvoru i dobi, ki jc bila proti *odanjcmu podnebju nenavadno topla. Ne da bi bile ob enem času pod istim neugodnim podnebjem živele skupaj živali iz tropičnih in ledenih krajev, temveč to radi verjamemo, da so se ostallnc teh živali pomclšalc, preden so jih pokril plasti zemlje, v katerih so sc njih ostaline o-hranile do naših dni. Kaj težko si ja pa predoče-vati tiste podnebne razmere, po katerih je staro-veški slon mamut živel toliko časa š v (siznejši ledi •ni dobi in sicer v severnih deželah in se živel ob smrečju. Kaj se pripoveduje, da so našli smrekovo igle v želodcu mamuta, ki so ga v naših dneh v severni Sibiriji pri Iztoku reke Ijenc izkopali is arktičnega leda. fe bi se kaj takega pripetilo v naših dneh levu, prebivalcu tropičse Sahare, bi rekli, iz zverinjaka je pobegnil in na begu po nesreči zmrznil v ledenici. Kaj se je a starovcHkim mamutom zgodilo, da se je ohranil s kožo in mesom do naših dni — kdo ve tol Ohranil se je pa popolnoma, meso je bilo surovo in tako presno, da ao — če poročilo ne la#.e — psi gladno hlastnili po njem.
PROLETAREC
LIST ZA INTMin K DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSA KI TOREK.
—— LaatniV ta jMtajaUlji -
J«|Ml«fiitka dilivika tiskovni d.užbi v Chieaci, Illinois.
Nsrrtinna: Za Amuriko $2.00 m celo leto, $1.00 srn pol leta. Z* Evropo H.I0 «> celo leto, $1.U aa pol leU.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi kivaliSf* js poleg novega natnaniti tudi stari naslov.
Avstrija- problem svetovnega miru.
V— pritožbe glede nerednega poilljanja feU im druRih nerodnosti, je poAiljati
predsedniku družbo Frank Udovick, 1643 Blue Island Av., CMcagoJU
•mi pektleiwd mrr Twiijiy by
InH Slivii Virimn's Pubisktsg Ctmpany _ Ckicngs, Ulistu.
Subscription rata: United Statea and Canada. $2.00 n year, $1.00 for hAlf
Cur. Foreign countriea $2.(0 a year, tl for hAlf year.	-:- -:-
Advertising rates on agreement.
K A S LOV (ADDRESS):
-PROLETAREC*
»1. ŠTRLET. CHICAGO. ILLINOIS
NAPAD NA ČASOPISJE.
V kongresu jc med drugim v razpravi'tudi načrt, da se poviša poštnina za časopise druzega raiz-reda. Pristojbino enega centu hočejo zvišati na dva centu, poleg tega pa uvesti pasove, tako da bi se poštnina dražila, čim dalje se pošilja list.
S teiu bi bilo silno prizadete razne revije, najbolj pa pač delavsko časopisje, ki je itak že podvrženo najtežjim izkušnjam. Veliki kapitalistični listi so večinoma lokalnega pomena. Kur se proda kakšuega newyorskega časopisa drutgo»l po Ameriki, ne šteje skoraj nič v prîmeri s tem, kar se ga proda v New Vorku.
¡Nasprotno so delavski listi, pa naj bodo politični ali strokovni, namenjeni večinoma odjemalcem po vscJi krajih dežele. Oe bi si» jim poštnina tako zvišala, kakor namerava predloga, bi kratkoma-v svojem mestu ne morejo imeti dosti naroenikoy, v oddaljenih krajih -bi pa eena postala enostavno neznosna. -
•Neki senator jc dejal, du je v Ameriki mnogo magaziuov, za katere ne bi bilo prov nič škoda, če bi prenehali. Temu pritrdimo. Ali kdo inia pravico presojati, kateri Usti so koristni m kateri ne! Nihče drugi ne, kakor njihovi odjemalci. Oc ima list toliko naročnikov, da z njimi normalo lahko izhaja* tedaj je njegov obstanek opravičen.
A tudi če bi se našel kakšen ključ, po katerem bi se moglo avtoritativno določiti, kateri list je dober, kateri pa ne — kar sc Taktično ne more — ne bi bili z visoko poštnino udarjeni najsiab-ši liât i, ampak lahko bi to najboljše najobčutnejc zadelo.
Ce bi komgres sprejel to določbo, bi izvršil čisto plutokratično dejanje. Pomagal bi (bogatim listom, da uničijo nhožnejšo konkurenco.
Pod navidezno fiskalnim ukrepom sc v resnici skriva napad na svobodo časopisja. Oe nisi dovolj bogat, nc smeš pisati in izražati svojega mnenja. Ta napad je tako absurden« da si je težko misliti bolj absurdnega. Dobrota ali «kodijuivost kakšnega lista ni odvisna od njegovega bogastva, in časopisje se ne more smatrati za navadno kupčijo. Četudi je kapitalizem iz mnogih listov napravil navadna dobičkarska podjetja, se vendar ne more tako soditi o časopisju sploh .
V naših časih jc čaM>pi*jc ne-Isoigiben pripomoček jsvnegs življenja in kulture. A če je Amerika demokratična dežela, mora tired iti ratzmere tako, da se ta pri-pouroček lahko rabi v čim izdatnejši incri. Ce jc demokratična, mora prepustiti ljudstvu, da samo liemokratična, ne sme zatirati svobode časopisja po ovinkih. UY Washington prihajajo protesti proti nameravani poštni podražit vi. To je razumljivo. Časopisje prihaja itak v vedno večje stiske. £c bogati cJiicaški časopisi Bo podvojili svojo ceno. To jc zadosten dokaz, da vodi manjše ča-| sopisje obupen boj zs svoj obstanek .
Bilo bi treba. da pride v Washington toliko protestov, da napravijo res vtisk.
Po ovinkih spoznavamo, kako ac v Avstriji "refonnira." Omenili smo žc, da m o političnih reformah ne duha ne altrha. Edino vprašanji, ku terega so se ponekod, lotili, je nacionalno; to pa rešujejo, da se Bog usmili. Svojca« smo sporočali ukaz, ki ga je g°*pod Korl, veliki bog Prnorunie-uih šinokovskih petoHaeev v New Yorku, izdal o uvedbi ncandkega državnega jezika. Avstrija kan tovska aodrga seveda molči o tej luiupariji, ker bi se v njenih Jjudeh zavrelo, če bi sporna!i, ka ko izkazuje stara habsburška vtačuga praktično ljubezen Slovencem.
Kako hočejo rešiti narodno vprašanje Slovencev, smo povedali zadnjič, ko nmiio navedli namen, da ac ustanovi "Južna Avstrija," v kateri -bi iiili Slovenca še boflj brezpravni kakor doslej. Knaiko modro mislijo ravnati na Oeikem; tam na-mera vajo «ploh vso deželo razdeliti v same okraje, k r bi se ločili v češfke, nemške iai meAane. Namen to lažircfoitne je očividen; Oehi naj sc kot narod raztrgajo in njih narodno-kult urno življenji1 naj se čimbolj onemogoča. .
Kolikor jc m<>goee izvedeli, se javlja med čcif-kinii in Jugoslav aiu&kni poslanici veliku opozicija zoper te načrte, pa žugajo, da oiUooc mroje mandate, če bodo aprejeti.
Tako odlaganje mundutov seveda nc bo fizično bolelo vlade. Ali v sedanjih rmnierah bi bil to najmočnejši izraz proteata in bilo bi le želeti, da pride do tega. Taka dkcija bi morala vendar imeti nekaj vplivala ljudstvo in veter bi kaj Imliko odpilial zadnje ostanke praznoglave vla-n ost i do Avstrije in cesarja.
Kaj pomeni avstrijski problem /a ves svet, jc razvklno m teh načrtov. 0c bi imeli v bank rotil i, komaj za silo zlimani državi količkaj državniške soli, bi jih «bila morda sedanja vojna naučiti, da je v ureditvi notranjih razmer edina rešitev. In saeer bi morala biti to taka ureditev, ki bi bila za vse dele pravična. Narodna avtonomija na podlagi politične •demokracije bi bila edina oblika, ki bi omogočila svobodno zvezo narodov ob Donavi.
a	0
Namesto tega vidimo obupne poizkuse, da sc uničijo še zadnji «ilabotni ostanki narodnih pravic in da se pripravijo tla za silovitejšo genua-nizaeijo.
Nc vprašuj&nio,tkaj pomeni to za prizadete avstrijske narode. Ali vprašati moramo, kaj pomenijo ti eksperimenti za ves svet. In če ogledamo stvar nekoliko natančneje, spoznamo, da so to priprave za novo vojno.
, Noben narod v Evropi ni danes tako slab in nacionalno tako indrferenten, da bi si dal me;.i nič tebi nič vzeti svojo narodnost. Vsi tl germani-zotoričiii (in na drugi strani madjarizatorični} načrti morajo neizogibno poroditi naj.ylovitejse naefcmalne lx>jc, v katerih IkmIo strasti talko raz pal jene, da 'bodo ljudje slepi za vse druge probleme.	-	•
\ Avstrija, kakršno nameravata oficielmi Dunaj m oficielna Budimpešta, mora hočeš nočeš postati torišče oibupnih naeionalnih Imjcv In, ker bo to se bolj kakor doslej oviralo ves njen gospodarski, kulturni in sociaJni napredek, postane iz nje v srednjo Evropo prenesen* Turčija, predmet, ki ga bodo vsi sosedje smatrali r.a dober plen, vMled česar ae bodo vsi pripravljali, da si odreže-jo od1 nje svoje kose, in to pripravijanje mora absolutno dovesti do nove vojne — zaradi tega plena.
Kaj to pomeni T
Obstamek Avstrije sem na sebi je postal zapreka svetovnega miru. In komur jc res na mini kaj ležeče, mora vprašati, kako se odstranijo za- j preke mini.
Za trajnost minu je treba razbiti Avstrijo, ve se to ne izvrši, ibo Avstrija vojaški tabor, ker ne bo mogJa brez vedno pripravljene pufike zatirati neizogibnih nacionalnih nemirov. Militarizem v Avstriji mora provocirati mil i te ri-zem pri sosedih. Tn militarizem po vsej Evropi mora prejaflislej irzzvati novo vojno.
< c pride do tega, bo pa vojna še veliko obsežnejša in strašnejsa od aedinje.
Da se to prepreči, jc treba odpraviti čim več povodov vojne. Eden poglavitnih povodov je obstanek Avstrije. Uničenje Avstrije jc torej vsega hrepenenja vreden cilj ne le za narode pod žczlom habsburške žlahte, ampak za ves miroljubni svet. Tn logično se to tudi vjema s potrebami in interesi mednarodnega sociali?ima.
Zakaj se Avstrija ne bi smela raabiti? Kdo bo na mgubi, če sc raiztrga?
Habsburška familija. Avstrijske kroflc ne bo več tedaj. Ampak izza niske revolucije so se človečka srca že toliko utrdila, da ne trepecejo do
aiiktfi ob miali na krone, položene v muzej. Do viraga z veličanstvi! Odvadili aiuo ac smalrati za zaslugo, če .sc je kdo potrudil, da je bil rojen. Kje je tiata velika razliku med kionanim in navadnim Človekom, da ibi se morali v prahu po trebuhu valjati pred prviuiT Korlove plenice, četudi nekoliko dražje, so ravno taiko izgledale kakor perilo kateregakoli otroka. Jesti iu piti mora, spanja je potreben, ce gu stiska v želoden, ac kretuži, in če ga glava Isili, ne spravi za grui pametnega iz nje. Stoletja »o varali «vet, da je pod krono nekaj bočanHkega, pa jo luisi včasi navaden tepec,
V «hrambo pojdejo še nekatere ctrugc krone; naj gre tudi Korlovu tja. Zaradi ene sume faiuiii-je, tudi če nc bi bila tako malo vredna kakor habsburška, ne morejo svetovni problemi ostati nerešeni.
Narodi ne izgube ničesar, če dobi vsak svojo neodvisnost. Zatiranje Slovencev n. pr. ni v interesu nemškega naroda. Tistih par gradčakov in uradnikov, ki igrajo vejikc gospod* na Slovenskem, ne reprezentira neonškega naroda. Ta nc iz-gu4ii uiti dro4)tinc svojih pravic, če d<>l)e tudi Slovenci, Cehi, Ruiuuui itd. enake pravice.
' Lahko bi se reklo, da In bila vendar Akodu, če bi se lomili narodi, ki so toliko stoletij živeli skupaj. V tem je precejšen kos resnice. Ampak zaradi tegu ni treba solza, kajti v kratkem času bi bili ti narodi tako združeni, kakor še nikdar niso bili.
Činu bi vsled pridobljene neodvisnosti izginil stmli za narodni obstanek, 'bi se z vso močjo oglasila rcaLna vprašanja, in gospodarsko, ki je med njimi najmočnejše, bi prignalo razmeroma majhne skupine narodov, da poiščejo večjo »ku-pino v svobodni zve«i. Baš Donava s svojimi pritoki je mogočna gospodarska vez in tam, kjer je danes habsburška monarhija, -mora zaradi potrebe vseb, nastati zveza narodov, ki bo večja od sedanje Avstro Ogrske. Taki rvezi se brez strahu lahko pripoji vea demokratični Bakkan, čigar gospodarski interesi so geografičuo tesno spojeni s podonavskimi kraji.
Ako se podobna vprašanja enako reši ji) v drugih državah, jc s tem omogočena podlaga za Zedinjenc države evmpske in v nadaljn! posledici za zvezo vseli narodov.
.Seveda jc razdelitev Avstrije le ena stran problema. Ustanovitev m>vrh enot je druga stran, nič manj važna od prve. Tudi ta ureditev nI brez pomena za bo<k»či mir, kakor ni brez pomena za narode, ki Issh) prizadeti z njo. Velika razlika je na primer med Veliko Stbijo in Jugoslavijo. Prva bi se pričela z notranjimi problemi, med katerimi bi zopet nacionalni silil na prvo mesto. Če ni meni nič na tem ležeče, ali me imenujejo Slovenca, Hrvata ali Srba, je pa množicam ve4iko ležeče na tem. Verjamemo, da je Jugoslovanom namenjeno, da postanejo en narod, ali ta proces doslej ni dovršen in «e tudi ne more prelomiti čez koleno. Niti njegova metoda ae ni definitivno do-•ena, kajti zedi^^jnje JngoMovanov se ne more iavnsrti po šabloni, po kateri se je zedinil kakšen drug narod v povsem drugačnih razmerah.
Izza vpokojitve go««poda Nikolaja Romanova se mora tudi nehati vsaka špekulacija z Jugoslovanskimi kronami. Jugoslovansko vprašanje sc ne sme smatrati za vprašanje razširjenja kakšne kraljevske oblasti. Oe Kitajci flahko izhajajo brez veličanstva, nc bodo niti Jugoslovani nesrečni brez njega. Za starega gospoda Petra Karadjordjcviča sc lahko toliko ponknbi, da mu ne bo treba stradati zadnje dni življenja, njegovi fantje naj pa gledajo, da ImkIo znali kaj koristnega delatt.
Vsaka dinastija bi povzročila spore med Jugoslovani. Velik <lel Hrvatov in Slovencev se ne bi čutil *zdmžene, ampak anektiranc. Kazun tega pa ni monarhije brez monarhistvene politike, In ta bi bifla v Jugoslaviji enako nevarna kakor v Avstriji. Ovirala bi tudi lwilkansko federacijo In zvezo z drugimi obodonavskimi narodi. Nc lc za socialista, ampak za> vsakega demokrata sploh je ne-spcjemiljiva. j
Vsi t! problemi so veliki, ampak tefave niso take, da sc ne bi mogle rešiti. l,e političen dile-tantizem se jih nc *ne lotevati. Tn nelzogblno je, da sc pri reševanju ne jemljejo le tesni nacionalni interesi, ampak svetovne raamere v pošte v.
Prišel je čas, da se 'bo moral tudi socializem mtenzivno 4>aviti s temi problemi, ne le zaradi dot jenih narodov, ompaflc v svojem lastnem Interesu. Zavedati «e moramo, da so to vitalni tntere si socializma. Po odstranitvi svet vznendrjajočih nneionalnih problemov pride razredni boj po vseh deželah do popolne veljave. Tn socialna revolucija stopi v tisti stadij, ki se konča z njeno zmapo.
Davki.
Ustavni odbor nemškega rajhstaga, ki je izvolil ScbeKlemanna za prozklenta, je sklenil nekoliko ustavnih refonn ,mcd katerimi hi bila najvažnejša ta, da ne/nore kajzer zanaprej avtokra-tiono odločati o vojna in miru, ampak da bi imel tudi parlament nekaj besede pri tem. Konservativci so se temu na vso moč upirali.
i ■ ■	■	I M	.
Seveda je to doslej lc mUborov sklep; niti V razpravo parlamenta še ui prišel, iu preden postane iz tega zakon, je še dolgu pot do cilja, na kateri sc lahko še marsi/kaj zgodi.
Za v»ak slučaj poravnajte ta koj, da as Vam ne ustavi list T
V Petrogradu je za 20. maja sklican kongres •juskih strokovnih organizacij, da katerem bo zastopana vsa dožela. Takega kongresa *c nikdar ui bilo na Ruskem. Caristična vlada ga ne bi bila nikdar dovolila, tudi če nc bi bilo drugih zaprek
Da jc tak kongres mogoč sedaj, sredi vojne, jc zelo značilno in zopet dokazuje, kako zelo so ee motili tisti, ki so trdili, da ni mska revolucija nič dmzega kaikor meščanski upor in da Je le na mesto ene vlade stopila dniga, ki ni nič boljša od prve.
»Stvar se ne bi smela podcenjevati niti tedaj,
če bi bil a revolucija res lo buržvazuega značaja; ikaj.ti odstranitev vladarskega absolutizma In mož-nost konstitucionalnega življenja pomeni samo ob sebi velik napredek m je pogoj za krepko delavsko gibanje.
Toda vsak dan prinaša .nove dokaze, da ni bilo še v nobeni revoluciji, kar jih pozna zgodovina, toliko proletarskega elementa, kolikor v zadnji ruski. To ne velja le v tem zmislu, da jo igralo delavstvo v vstaji sami veliko vlogo; veliko značilnejšc je 4o, da je postalo delavstvo mogočen faktor v državi iu da puitaja njegov glas ml dne do dne bolj odločujoč. *
Strokovni kongres bo za bodoči razvoj ruskih razmer velikega pomena.
Nemški diktator za živila Adolf von Batocki hoče lNije resignirati. Njegovo poročilo o zalogah živeža je bilo od član m- nemškega rajhstaga os M-o kritizirano in to ga je tako ujftilo, da bi najrajši vrgel vse skupaj v koš/
Mogoče je po tiski, da bi «e von Batocki rad iaiebil odgovomdMi tisti čas, ko bo pomanjkanje najhujše in «i<|pvol>nost vsled tega največja.
Vojna volja in denarja za Ameriko ni nobene izjeme od tega pravila. Moderna vojna je veliko dražja od Storili bojev in Amerika bo mórula posebno globoko poseči v žep, ker ni v njenem programu lc skrb za lastne potrebe, aiopak tudi podpora za zaveznike.
To je vse razumljivo. Vprašanje pa je, kje se dobi denar. V kongresu Še razpravljajo o tem problemu, toilu vidi se žc, kako ga-mislijo rešiti. Načrt je gotov, le definitivno sprejet šc ni.
Amerika je dežela finančnih veleumov; rodila je ljudi, ki so začeli z nič, pa so nabrali miljo ne, preden so zapustili ta svet. A-li v novem davčnem načrtu, s katerim misli vlada pokrivati svoje vojne potrebščine, ne najdemo nič ženiulnegu. Izdelan jc po najstarejšem fiskalnem kopitu in če bi kongrcK zastopal interese ameriškega ljudstva, ne Ui nikdar mogel postati zakon.
Menda šc nikdar niso imeli vo-lilci v tej deželi tuke prilike, da se prepričajo o velikanski uapu ki, ki so jo izvršili s svojimi glasovnicami, kakor sedaj. To jim pokažejo novi davki, če bo predloga tako sprejeta, kakor jc bila predložena.
Po načrtu se pač fmviša direktni davek na dobodke iu kapitalistični profiti bodo nekoliko zadeti. Ali če se pregleda vsa predloga, bi človek dejal, da se je to >igodilo le iz sramežljivosti, ker bi bilo vendar preveč izzivalno, če se ne bi vsaj košček bremena naprtil tudi kapitalistom.
Ali kaj jc to v primeri z indi-rektnimi davki, od katerih pričakujejo največje dohodke in ki jih bo največ nosilo delavsko ljudstvo? Ni ga skoraj pretfnieta, ki ostane po tem načrtu neobdačen ; povrh pa še ni izključena nevarnost, da se predela načrt iu sicer na slabše, kajti velekapitulisti žc kažejo svoj patriotizem s tem, da se vsiljivo upirajo davku na dobičke, in pritisk na kongresnike je tako velik, da bo treba močnega ^protifckika, če se hoče preprečiti |iogrešunje.
• V resnici iii noben davek tako opravičen, kakor davek na profite. Skoraj večina velekapitalistov je prišla tekom vojne do svojih ogromnih dobičkov kakor v loteriji. Municijskim fabrikantom ni bilo treba nič druzega, kakor sprejemati naročila. Nič ni bilo treba ponujati. Zavezniki so sami pošiljali svoje agente sem in kapitalist je lahko lepo sedel v svoji pisarni in čakal nanje. Računske in podobne posle so potem opravili njegovi uradniki, mehanično delo pa delavci. Potem je moral kapitalist zopet le spraviti dobiček in »prejemati nova naročila.
V teh profitih tiče ogromni de lavski doneski. Ce se nanje naloži davek, se lahko pravi, da ga neposredno plačajo po ogromni večini delavci.
I¿e to je: Te doneske so delavci žc plačali iu na ndben način sc jim ne vrnejo. Oe jih vlada kapitalistom vzame v podobi davka, ne bodo delavci bolj oškodovani, kakor so že.
Toda kongresov načrt hoče delavstvu poleg tega naložiti šc in-direktne davke. Zakaj take davke vedno plačuje masa. Oe bo sprejeta taksa za železniške vožnje, je nc bodo železniški magnati plačevali iz svojega žepa, ampak si jo bodo vzeli od potnikov. I Pri tem imajo indirektni davki krivičnost sami v seln. Sto milj je sto milj za delavca kakor za M organ a. In za sto milj «bo delavce iz svojega raztrganega žepa prav toliko plačal kolikor Morgan iz svoje prenapolnjene listnice.
Teh indirektnih davkov, ki jih mislijo vpeljati poleg direktnih in poleg zvišane carine, bo pa cela rajda. Naslednji pregled kaže vrsto davka in. letni dohodek, ki ga pričakujejo o<l vsake vrste :
Pivo...............$."»0,000.000
Žganje............83,000.000
Cist špirit .........12,500.000
Vino............i,. 7,000.000
Avtomobili........7.5,000.000
V	ozn i na na železnici 80,000.000 Tovorna voznino . .. 75,000.000
V	ozn i na v Pullmanu . 7,000.000
Oljne cevi........1 5,000.000
Zdravila........... 6,5000.000
Poštnina II. razreda . 20,000.000 'oštniua I. razreda . 70,000.000
OledaliŠča . ........76,000.000
Raflsno, kolki.......51,^00.000
Sinod k e ... ........ lO,OUO.0Ui)
Cigarete........... 17,000.000
Tobak na drobno .... 25,000.0Uj Tobak na debelo . 7,:JOO.OOO Godbe n i inštrumenti . 7,UOo!ooq Dragulji, zlatnina . .. lO,Woot»
Razuii tega predlagajo sedaj ^ duvek na čaj iu kavo iu nekatere druge predmete.
Zla«ti obdttčenjc teh potrebščin je razburljivo. Oasi so se v AibC-riki temeljito izpremeuili. Nekdaj je veljalo za ameriško navado, tU sc je trikrat na dau meso, Kvro-pejec, ki je prinesel s sabo šego da popije zjutraj šalico kave ^ poje kos kruha, jc bil zasmehovaa in marsikdo sc je odvadil tega r ameriški okolici. Spor.nal jc, da je dober steak pred delom prav ko-risten.
Polagoma sc je izpremcuilo io Američani so «bOljinbolj sprejemali evropske šege, ne ker so jiui bolj ugajale, ampak ker je stanovitno naraščajo«"a draginja vidno zniževala vrednost njihovega denarja. In marsikod nadomešča že kava nekdanji steak. Ameriški običaj, da je gostilna ločena od saloona in razširjajoča se prohi-bk-ija sta vplivali na to, da nadomešča kava ali čaj tudi pri kosilu in večerji drugo pijačo. Ni pa treba ravno z lučjo iskati hiše, v katerih jc kava sploh večerja.'
V bogatih krogih sta kava io čaj zelo postranski užitki. In aii-Ijonarju se kaj malo pozna, če plača za šalico kave 15 ali pa 20 ' centov. V delavskih obiteljili je to hrara, in če bo pri vsakem funtu tri<ba plačati davek, bo to občutno breme.
(Po stari metodi služijo indirektni davki vedno za "zaokroženi. To se pravi: Konsa-mentonr sc podražijo predmeti vedno nekoliko bolj, nego bi bilo zaradi samega davka potrebno. Namesto energičnih ukrepov proti draginji vidimo torej šc pospeševanje draginje.
Ce bi bili ameriški volilci lani izvolili petdeset socialistov v kongres, najbrže tudi ne bi bili mogli preprečiti vojne. Ali njihov glas bi bil mogočno svarilo, in četudi ne bi bili mogli prisiliti zbornic od tega, da bi bili sprejeti progresiven dohodninski davek v socialističnem zmislu, bi bili vendar laHiko preprečili dober del bre- 1 men, ki jih mislijo sedaj navaliti na hrbet delavskega ljudstva. Kajti petdeset socialistov nc bi j bilo le petdeset »lasov v zbornici, ampak tudi velik vpliv na mase izven parlamenta.
Sedaj ne more priti protestni a-pel k kongresa. Ali glas delavskega ljudstva bi bil vendar zelo potreben. Kdo ga pozove? Bojimo se, da bodo'vsi ti davki sprejeti, preden se zgane delavstvo in tisti, ki bi bili poklicani, da mu dajo navodilo. Nekoliko glasnih, dobro . utemeljenih protestov bi morda kaj zaleglo, če bi gospodje kon-gresniki iz njih spoznali, da kott* j trolira delavstvo njih dejanja. Slovenskih delavcev ni dovolj, da bi njih protest napravil vtisk; drugi so pa praktično žal prepu-Gompersu.
šeeni
V Washington!! cenijo, da zadene zakon o vojaški naborih, po katerem so moški oil 21. do leta zavezani za vojaško službo, okroglo deset miljonov mož v Zedinje-nih državah, kar je skoraj deset odstotkov vsega prebivalstva, ec-njenega med 10:1 do 104.000.000 ljudi. Po uradni cenitvi bo imela 1. julija država New York 1,088,-000, Pennsylvania 874.000, Texas 4420.000 mož v naborni starosti. V osma h mestih, ki so štela leta 1910 po več kakor pol miljona prebivalcev, cenijo število nabornikov naslednje: New York 624,7000, Chicago m800, Philadelphia 171 800« St. Louis 84.900, Boston 77.800, Cleveland 82.6<¥>. Balti-more 57.600, Pittsburgh 67.200.
Ali ste že povedali svojim znancem, da se igra v nedeljo» 27. t. m. v chicaškem predmestju Cicero Oolijev "Revizor"? Ali ste jih u-pozorili ,kakšen pomen ima ta komedija ?
Pri prehladih
▼drgrnlt« mi im prm, k.kor t.dl	• J
A Dr. Rl<at«r-»^*«
PAIN-EXPELLER
tTMaknj« takoj aUJilJI*o la prtj**»* Jedla« pravi • varstrea« raaaiko »Mra.
2te In Mc. t Ukiruk 1« n««**»®*» 0,1
p. ad. ricmtrr a co.
»4-SO WaaStevtw ««S.	T*

PROLgTAREC
Maš internacionalizem.
Vsaka stvar ima svoje meje iu naposled jo ima tudi naša potrpežljivost. £e t«ele todne "Rud* lifcka Straža" provoeira iu zabavlja; ljudje, ki .stoje pod njenim vplivom» nas izključujejo iz stranke, zahtevajo razkol zveze, izločitev slovenske sekcije i. t. d. Molčali smo in prenašali vse to, misleči, tla hodo polagoma tudi tam spozuali, da s j morejo pojmi bistriti in velika vprašanja reševati le tam, kjer je prosta, vseobsežna diskusija, ki umogočs, da se vsaka stvar osvetli in pogledu od vseli struni.
Todu ml dne do dne ]>o»taja očitneje, da uoče "Kudnička Straža" nobene diskusije, nobenega uvaževauja, iH>bene svobodne besede, ampak smatrajo se taui za nezmotljive pa^peže, ki dekrefira-jo« ekskomunieirajo in napudajo s takim imperii-iiiMtnim touoiu, da gs človek ne bi rad slišal niti v polemiki z načelnim, razreduim nasprotnikom, v (Mrlemiki s sodrugi pa postaja infamen.
(ki nas se pa vpričo tega vendar ne uiore zahtevati, da naj do sodnega dne nustavljamo lice zu "bratske" klofute in pravimo "hvala", kadar se uam pljune v obraz. PotrpeŠljuivosti smo pokazali dovlj; še več tega blagu bi se že lahko »mu-trnlo za strahopetnost. A če špeeulirajo pri 'H.,S.' uu to, da nas bodo ustrahovali, tedaj se bodo zelo urezali Bojujemo se za svoje prepričanje, za tisto, kar naiu ukazuje naša vest v interesu proletariats in bojevali se bomo tem odločneje, čim Imlj spoznavamo nevarnost, da se izigravajo interesi proletariata iu socializma z radikulističnim igručkanjem.
V zadnji številki "H. S." nas napada sodrug Miroslav .Friedman in noče uič več in-uič manj, kakor "da se s cela Proletarca »kine firma socializma/'
Veliki duhoven je izrekel svoj anathema in nam se bodo seveda zašibila kolena. Friedman izdaja fcrmnne, kaj je socialistično in kaj ni socialistično in mi si bomo začeli trkati na prsi .in prositi nezmotljivost za odpuščanje! Dajte nam pepela, da si posujemo glave in da oUidenio potem v puščavo delat pokoro!
('v bi sodrug Friedman vedel, kako konfuzen Je njegov članek, kako brez repa in glave, tedaj ne bi bil tako prevzeten. Morda tedaj tudi ne bi bil začel svojega članka tako nepošteno, kakor, ga je začel. Seveda ga tedaj spi ob ne bi bil mogel napisati, kajti če ne bi bil v sel laži za podlago svojega filozofiranja, ne bi bil imel članek ne cilja ne namena.
Ali v taboru, v katerega se je postavil Friedman, oči vidno velja parola: Napadajte Proletar-ea! Napadajte ga za vsako ceno. In če nimate kaj napadati, si sami ustvarite ,kar boste mogli napadati.
Friedman začenja svoj napad s trditvijo, da t rili "Proletaree", da "internacijonalizam ne isključuje nacijonalizam, nego da se temelji na njemu."
Friedman je s tem zapisal luž; iz svoje laži pa potem IzVaja napade, leteče v cilj, ki si ga je stun konstruiral.
Proletaree pravi, da mednarodnost predpostavlja narodnost. Ne verjamemo, da bi bil Friedman tako neveden in ne bi perual razlike med na-rod u ostjo in nack nalizmom. Kajti če je ne bi poznal .sploh ne smel prijeti percaa, da piše o političnih rečeh. Če jo pa pozna, bi pa radi vedeli, zakaj se poslužuje tak< ga^švarckiustlcrskegu trika iu tako šanžira pojme?
Niarodnost pomeni •" Nationalitaet ", nacionalizem pomeni politiko, predpostavljajočo nacionalna vprašanja vsem drugiii; in v si cd prakse meščanskih nacionalističnih strank je pridobil pojm nacionalnima še poseben okus. tako da se pri njem takoj misli na povzdigovanje svojega naroda nad druge. Nacionalizem se približuje — ne po svojem prvotnem pomenu, ampak po tem, kar so nacionalistični politčarji vlili vanj — šovmbfoiu. i
Tako bi bili torej ud, če bi Friedtuau imel prav, šovinisti uli pa vsaj polovični šovinisti. Hvala lepa.
Friedman v svojem življenju: še ni iiuel toliko časa, da bi se bil bojeval toliko zoper šovinizem, kolikor smo že izkusili v takih bojih. lekcij o nacionalizmu uam torej ni treba »prejemati od njegu.
Mi smo trdili, da mednarodnimi ne izključuje narodnosti. Kilo je treba na to upozoriti, ker se tupatam zopet kakor v meglenih utopističnih časih pojavljajo preroki fantazije, ki popolnoma napačno ruzlagajo mednarodnost in postavljajo brezna rodnost na njeno mesto. "<"e je človekipo-stal socialist, je nehal biti naroden in je poital mednaroden" to je medli evangelij, ki se je začel tupatam zopet širiti. In proti temu neresničnemu evangeliju je bila naperjena naša konsta-tacija. Ce je Človek postal socialist, je prav tako Slovenec, Italijan, Francoz uli Kitajec, kakor prej. In kar je narodno, ima tudi nadalje zanj svoj pomen; kar se ne vjeuia z njegovim socialističnim stališčem, je nacionalni Šovinizem.
Mednarodnost ni iu ne more biti nič druge*", kakor neka višja organizacija, ki ne uničuje narodnosti, ampak jib združuje. In podlaga takega združenja more biti le vzajemna pravičnost. In Friedman naj se le opomni na sklc|>e ititernaeio-ualnih kongresov, ki so zahtevali za vsak narod pravico, da sani odločuje o svoji usodi, pa bo lahko razumel, da ne uči Proletaree nič novega, miii-pak da je njegovo mnenje priznano socialistično mnenje.
Vse kar uam pripoveduje Friedman o razrednih interesih, ki jih postavlja buril vazi j a nad nacionalne interese — pri center se neprenehoma i-gra z bivstveno različnima pojmoma "nacionalno" in "nacionalistično" — so tako stare začet-niške reči, do jih je skoraj žalostno rabiti v taki polemiki.	\ *	.j
Ampak radi bi vedeli, kje je Friedman pobral tole trditev: "Sad najednom dolazl IVolcta-rec i otkriva man, da su nacijoualni interesi rad-nika važni ji nego k lasni."
Kdaj je "Proletaree" to dejal, mister Friedman? Mislite si pač, da lahko prinesete na kroi-uiku kar hočete« ljudje hi, ki čitajo Vaš članek, ki pa ne čitajo Proletarca. Tako podtikanje je podlo in takih sredstev se poslužujejo revolver-žurnalisti, ne pa sodrugi, katerim gre zato, da se v slučaju različnega mišljenja razjasnijo pojmi in da se pride do najboljšega spoznanja.
Friedman govori sicer nekaj o vojnem položaju in o našem stališču, meša pa besede in reči kakor repo iu fižol. Iz vsega se more le ugibati: in u/ane se le to, da naj bi Proletariat v sedanji vojni trobil "Vse vlade so enake", in s tem naj bi bilo menda opravljeno njegovo delo.
Toda predvesm ni res, da t»o vse vlade enake. Take fraze so kakor pet krav za groš. Radikalno se glasi; ampak boben tudi močno doni, zato pa *e davno ui najlefjši instrument, le da je lože bijati po njem, kakor igrati na gosli. Še med e-nhn m drugim superintendentom v tovarni je raz-lika; med vladami jih pa kar liaekrat ne IjO. Med sistemom akordnega dela in dola na urit je razlika : med enim in drirgim državnim sistemom je pa kajpada ni.
flot ovo, kapitalistično je eno iu drugo podjetje in delavec je v vsakem izkoriščan, Cilj socializma je vzeti vsa podjetja iz kapitalističnih rok: ali dokler ni ta cilj dosežen, je drzno trditi, da i*» vseeno, če je v kak&ni tovarni priznano organizirano delo ali ne. če se tam dela po osem ali po dvanajst ur na dan, če se dela brez priganjaštva ali pa po Ta.vlorjcvem sistemu. Le kdor misli, da rri takih zarlik, more trditi, da ni razlike med caristi-čno a v to kravi jo iu ustavno reputil'ku.
Te razlike so |M»zuali in uvaževali Marx. Fugels. Heitel, Liebknecht, Ksutskv, Jaures i. t. d.
Toda kaj ! Friedman jih ne prizna iu kdor se ne ravna m» Fričdmauovcm ukazu, se mu "mora sneti finiHf^ socializma !"
liojujeuio se, da iapulimo vsa podjetja iz rok kupitulrzma. Ali medtem vendar zuhtevumo minimalni zakoniti delavnik« varstvene zakone, socialno zavarovanje i. t. d.
bojujemo sc zu mednarodno svetovno republiko. Ali naj, videči ,da danes še nianio tako daleč fCpbstimo boj proti avtokraeijam, boj za razširjenje demokracije ?
O interesih proletariata se odloča včasi v tovarni, včasi v zakonodajni zbornici, včasi tudi na bojiščih iu v diplouintičnih posvetovalnicah. In tam, kjer se odločuje o njegovih interesih, tam m'ora prolétariat gledati, kako jih bo najlnilje varoval.
Friedman govori neresnico, trdeč du Proletaree namenoma skrivu kapitalistično imperialistične težnje posameznih vojskujočih se držav. Ce cita Proletarca, bi moral vedetti, da je popisal neštete strani o tem predmetu ; če ga ne rita, ne bi smel trditi, česar ne ve.
Ali za kar se gre zdaj, je to, da za prolétariat ni iu ne more biti vseeno, kako se konča ta vojna. Za socializem ni vseeno» ali se vrne Nikolaj Romanov na prestol, ali se Kusija razvije v radi-kuluo demokratično republiko. Za socializem ni vseeno, ali izide Iz vojne centralistična Avstrija s tako organizacijo, ki bo nadalje povzročala naj-bcsncjiše nacionalne boje, ali pa se rešijo nacionalna vprašanja tako, da ne IhkIo mogla več ovirati socialnega boja.
Yes, mister Friedman, če bi šlo le za interese te uli one dinastije, bi nam bilo lahko vseeno, kaj se Lzkuhu v teli peklenskih kotlih. Ampak v resnici gre za interese socializma, ker gre za njegove pogoje.
Ko je bila v Ameriki civilna vojna, Marx napel vse svoje moči v agitaciji med angleškimi delavci, da bi podpirali severne države, kljub temu, da jim je vojna nalagala težka bremeua in je hotel angleški kapitalizem izsiliti mir. V severnih državah takrat tudi ni šlo za sam idealizem; tudi takrat je bilo nekaj kapitalizma v deželi iu značilno je bilo nasprotje meti kapitalistično iudu-strijaluim severom iu fevdalno agrarnim jugom. Marx je menda o tem nekaj razumel, ali ne mislite, sodrug Friedman? Pa vendar ui delal za "mir za vsako ceno", ampak se mu je upiral in delal je za zmago severa, ka-pi-ta-li-stič-ne-ga severa ! ? !
Marx je zatajil "socialistična načela," kaj!
On bi bil moral pridigati: "Vlada je vlada, proletariata se to klanje nič ne tiče, nam je vseeno, kdo da zmaga, tla je le mir!"
Po Vašem mnenju je tudi Marx tedaj "propagirat) bnržoasko-liberalnc misli".
Spomnite se malo na zgodovino, pa najdete še cel k tip takih zgledov.
Iii v zelo podobnem položaju se nahaja danes socializem. Tu je vojna. Nismo je začeli, nismo je hoteli ,a!i priKla je, tukaj je. iu tisti položaj, ki ga zapusti ta vojna, bo bodoče bojišče proletariata.
Vi pravite, da nam nič ni mar, kakšno bo to bojišče. Potrudite se malo s svojo mislijo: Komu vraga naj bo to hodj mar- kakor nam! Ra zreti ti i boj se vendar ne konča, kadar bo ta vojna končana. Hočemo pa razredni boj zaradi njegove končne zmage, ne pa zaradi boja samega. In če hočemo, da bo boj zmagovit, nam mora biti prav prokleto mar, v kakšnih razmerah, ob kakšnih pogojih se bo vodil Torej nam mora Mti zelo mar, kakšen ht» mir: in ker je mir odvisen od vojne, nam mora logično biti mar, kakšna je vojna.
Po svojih čudnih .potih prihaja Friedman do smelega zaključka, tla bi "morali pokopati princip internueionalizma"', če bi sprejeli "Proletar-čevo" ruzlaganje.
Saš agresivni kritičar se zelo trudi, da bi bil globok; baš s to frazo je pokazul največjo pli-tvost.
Internacionalizem, cenjeni sodrug Frieduiau, je tloslej cilj, ne pa uresničeno dejstvo. Imamo pač posamezne internacionalne skupine: Internacionalno socialno demokracijo, internacionalen kapitalizem, internacionalno kat trtica mrtvo. Ani-pakcilj je vendar splošna luteruacionala, vsaj v prvi vrwti Tnteniacionala delavstva.
Izvolite lepo ostati pri faktih; luteruacionala delavstva šf ne eksistira; v socialističnih strankah eksiatirajo le njeni zarodki. To, kar je, se n^ sme zamenjati s tem, kar hočemo.
Mi hočemo Internacionalo — v uajšiišcm zmislu Ali treba si je predložiti vprašanje: Kako pridemo do uje!<%e tudi ne edina, je vendar silno močna ovira v nerešenih narodnih vprašanjih. Že zato je to silna zapreka, ker so nacionalne krivice veliko Im>Ij pred očmd, kakor socialne. Nocio-nslist, ki kaže nacionalno zatiranje, najde veliko lože pot do razumevanja mas, kakor socialist, ki tolmači socialne krivice.
Sodrug Frieduiau bo z lučjo zaman iskal stavek v Proletarcu, da mora biti delavce najprej Slovenec iu potem šele socialist. Te reči ne leže ena zu drugo, ampak euu poleg druge. Socialist, Slovenec iu intcrnacioiialec sem obenem; pu ne eno za drugim. Socializem me ne ovira, da bi bil Slovenec in slovenstvo mi ne brani, da sem socia-1 list, mednaroden socialist.
Ampak v pričo faktičucgu nacionalnega zatiranja se poraja med masami mišljenje, da je eno z drugim v nasprotju. Socializem lacra ? t r.v^uti zapreke svojega razvoja s poti; torej mora biti tudi rijšitev nacionalnih vprašanj njegovo zanimanje.
S tem se polaga podlaga resnični International i. S saiuim klicem "Proletarei vseh dežel, združite se," jih ne združimo. Dela je treba za to. Delo pa mora biti primerno potrebam in situacijam. Sedanjo situacijo naiu kaže vojna. Iu z ozi-rom na to situacijo si moramo napraviti sklope.
V tej situaciji seveda lahko nastanejo izpre-uieurbc. Ruska revolucija je bila taka velika iz-prememba. Ce bi na primer izbruhnila revolucija' v Avstriji iu v Nemčiji, bi zopet položaj močno izpreinenilo. Socializem pa zopet ne bi sinel biti slep zanjo, temveč bi jo moral takoj postaviti v svoje račune.
Sodrug Friedman je menda ž nami vred prepričan, du ne bi mogla revolucijo ne v Avstriji ne v Nemčiji danes takoj ustanoviti socialističue- « ga sistema. Po njegovi teoriji nam torej ni želeti revolucije in če bi izbruhnila, bi morali biti popolnoma indiferentni napram njej. Kajti "vlada je vlada iu kapitalizem je povsod enak nasprotnik delavskega razreda." Sodrug Friedman in njegovi somišljeniki so le pozabili, da iuia proletariat v enem sistemu več odporne moči, v drugem pa manj, v enem ugodnejše pogoje za boj, v drugem pa neugoduejšc. A dokler ne drftimo zmage v roki, se moramo prav živo interesirati za to, v kakšnih ru/nierah in s kakšnim orožjem bomo vodili | boj. Ves vpliv, kar ga Imamo, pa moramo porabiti, da napravimo hojevne razmere čim ugodnejše za nas.
To je marksistično mišljenje, sodrug Friedman, in za marksizem so vsuj doslej še dejali, da je socialističen.
Po Vaših teorijah morate seveda Marsa izključiti; Engelsa tudi, z njim Lassalla in celo vrsto ta<ih precej znanih imen, ki smo jih nekdaj smatrali za svoje učitelje. Storite tako, če so pol-anarhistični nauki, ki jih aedaj razširjate, res Vaše prepričanje. Tedaj nas ne bo treba izključevati ; sami najdemo pot.
Ali tloslej vendar še nismo izgubili upanja, da pogledate nekoliko bolj pod površje iu spoznate svoje zmote.
Mirovni problemi.
Ker nismo zagovorniki miru za vsako rcno, se nam ui očitalo nič manj, kakor tla smo izdali socialistična načela.
ft» je bilo zelo lahkotimevno očitanje, ker vprašanje miru sploh ne spada med .tociali.»tičn«; naMn, temveč je zadeva taktike. Socialistično . uečtbi je uredba čjovtške družbe na pi pol noma demokratični ipodtagi s kolektivno pose-1 jo pro-difct fvnih, prometnih in distrbutivniii sredstev; in socialistična pot do tega cilja je razredni boj.
Prav nič se nam ni treba zagovarjati zaradi teh načel, ker smo jih vedno zastopali tako odloč * Uo> kakor so nam moči in razmere dopuščale. A 1«ar se tiče m rt u. namreč internacijnalnega miru, ob katerem minejo krvave vojne, smo vedno socialistično mislili, da bo zagotovljen Rele tedaj, kadar se po vsem svetu kapitalnem umakne socializmu, ki odpravi razloge mednarodnih Vojn.
Kristjan je lahko sindalist ; žiti, butVst, brezverce jMt tudi. Ali kjer gre za MoeialWtična nače-h», jim ne sme Jiihee pripostavljati katoliškim, Interaiiskim» mormonskim ali piostozidarskim, če hoče biti socialist. In tnl nobenega socialista se jte more zahtevuti, da mora pripadati baš tej ali oni
cerkvi.' 4
Tako je tudi pacifist lahko soeialitt. Ali od «'H'iuMa se ne more zahtevati, da mora biti p^-cifNt za vsako ceno. In če pridejo pacif rti^ni interesi m «ocialisričnitn navskriž, lie more socialist predpostavljati pacifističnih socialistrčmm.
Od nas se je na vendar to zahtevalo. "Mir «a veliko ceno!" Č* ne godešUoga — anathema sit!
Mi ne godtmvo tega. Mir za vsako ceno bi bil tudi *epamten mir «med Rusijo in Nemfljo. In te-as si nikakor ne želimo.
Tods glejmo! z<yper New Yortker Volksžeit-utif doslej še nismo slišali očitanja, tis je «dala
sicialistična načela. Ona vetja za odločno pacifističen list. In vendar! Tudi v tem glasilu čitauio, du jc nasprotno separatnemu m i rti med Rud jo m Nemčijo. "N. Y. V. Z." je za splošen mir brez aneksi j m odškodnin.
Torej za mir s pogoji! Ne za "mir za vsako ceno!"
Zakaj ni greh, če jc newyorski list «iu 1akcm stališču, a zakaj je greh, če smo mi 110 njem?
Le če se že govori o pogojih iniru, jc treba nekoliko doslednosti.
"Mir brez aneksi j in vojnih adškodiiin" jc lep izraz. Pomeni pa vendar prav malo, Že zato, kc.' omogoča, tla zaauče vsaktlo njegov pomen po svoje. Ruski socialisti so v svojih izjavah stvar natančneje precizirali s tem, tla zahtevajo podlago za svoboden razvoj vsakega naroda.
"Mir brez aiieksij" se lahko razlaga tako, tla naj bo po vojni 'status quo ante*. Iu mnogo jih je. ki si -ga res tako razlagajo. Pravim pacifistom sploh ne gre za pogoje; oni hočejo le mi", tudi če trsvoji kajzer vso zapad.:o Kvropo in če pride Nikolaj Romanov jutri nazaj na ruski prestol. Socializem, demokracija in talke reči so jim . le "principi/ načela v zraku, teorija: praksa je mir.
O se pogleda na tinte stvari, se pa spozna, d.i so ]*aeifisti največji — nasprotniki mini. Seveda l*>do budi, ee se jinn to reče; ali res Jc tako, č«. tudi se ne zavedajo tega.
Res je tako, kajti mir za vsako ceno piliti vse pogoje novim vojnam. Mir na podlagi ner/-pretuenjene Kvrope pomeni, da nuj se vrnejo tiste razmere, ki so bile preti sedstujo vo>to. Č<* mislimo materija lističu o, tedaj moramo priznati, ils *o tiste razmere porodile sedanjo vojno. f'c *»• vrnejo enake razmere, je torej logično, da morajo poroditi novo vojno.
Zahtevati mir za vsako ceno se torej fuktič-no pravi zahtevati novo vojno, J
Jiutno je pa. tla bi bila taka nova vojna se veliko strašnejša od sedanje. Mir, ki 1>i bil sklenjen* na jtodlagi "statu* quo ante bcllu.ni," ne bi zadovoljil nikogar. Naravna posledica Hi bila. tla bi se začeli vsi takoj pripravljati za izpolnitev želja, ki so oslale v tej vojni neizpolnjene. Oboroževalna tekma bi bila še bolj mrzlična, kakor zadnja de.netletja. Ce so morali naissli doslej mnogo žrtvovati militarizmu, Ui mu morali poslej Žrtvovati vse. Iu mir, ki bi prihranil sedaj morda m?« Ijon ljudi, bi povzročil v ih^gledni dobi novo vojno, ki bi jih lahko pobila deset ali «ivajset mi ljonov.
Največja zmota je, če se mi^li, da lri tak mir koristil socializmu. Saj ni ren, da potrebuje sodu lizctu le miru za svoj razvoj. Taka beseda je lahko izrečena, ampak utemeljili jc nt» inogj-V. Vprašanje za socializem je, kakšen .je mir. Tu mir na podlagi(status quo a.itc bi bil najneugodnejši za vtoeislizetu.
Predvsem bi bil neugoden, ker bi mu nujno sletlila fierioda siJno razgretega nae:ona1iana. Tekom vojne «o se razvnele narodne aspiracjjc tudi tam, kjer so prej komaj brlele. Razočaranje, Uer so o«tale vse #.elje neizpolnjene, bi vts nacionalizem prelevilo v šovinizem. Kaj se pravi delati sredi razbeljuih šovinističnih ><tra<ti zu «oeiali-reai, pa lahko pove vsakdo, kdor ima kaj iaxt!. šenj UH tej trnje vi poti.
Vlade, ki bi se pripravljale za no>o vojno, bi seveda še f>o»peVval<* to strujo, ker bi besni šovinizem slutil njihovim inilHuHstičimii in voj nim namenmn.
To bi sprem I jc val h politična reakcija, ki i>i bila najbolj naperjen« proti socializmu, iti me-ščamke stranke bi jo jod pi rs le tudi tedaj, če bi
>t vlade posluževale nasiluih sredstev, ker bi bil socializem zanje tak strah, tla bi bile pripravljene žrtvovati celo kos svoje svobode, le tla bi sc g:; rešile.
Interesi socializmu zahtevajo mir, ampak za h te vajo tudi pogoje. Zato mora priti socialistična stranka na .jasno, kakšne mirovme pogoje mora zn hte-vati v interesu socializma; in potem sc mora vprašati, kako si pridol>i vpliv vri ufclepauju miru, kako doseže, da sc bo sklepal mir p, d soeta I (stičnimi poboji, ne pa proti.
Doslej je to najvažnejše vprašanje ostalo žu» zanemarjeno. In baš pacifisti .so tega največ krivi.
Vojn« bnIVko prinese socializmu velike uspe. hc; lahko ga p« tudi vrže daleč nazaj. To je odvisno otl nrtkateriib reči, na katere nimamo vp!i va; odvismi jc ]»a tudi ivl našega dela iu ud naše moči. a
> , ,
■Stoječ ob strani, in lajnajoč le pacifistično melodijo se obsodimo na absolutno brezvplivnos«, in če *e ne bo mir sklepal z nami, se bo sklejal zoper nas. Moment za sod i stično stranko Jc velik; ako g« zamudi, se ji ne ponudi kmalu enaka prilika.
Na Angleškem vu v Rusiji si je delavatvo pri-borilo gotove garancije, tla sc bo slišal njegov irlas pri sklepanju miru. Kaj bo v Ameriki?
Doslej izgleda, da bo v imenu delavstva govoril — Samuel (bmrpeiv Če cataue stranka v !>rfvph*ini pasivni negaciji, prepusti sama podpredsedniku A. F. of L. Tedaj pa "glas ameriškega delavstva" gotovo ne bo glas socializma.
Marsikaj se jc v tem oziru zamudilo. IVepo zno še ni, tla se popravi. Toda če se bo Re nekaj časa nadaljevalo plitvo pacifmtivvatvo, T»o prepo rm. In socialistično gibanje utrpi tetlaj ogrom no škodo.
' ^ iujih i n um il p m itpijippppiippppr' -

* CPÍW
AOVKKT
KNT
SLOV. DELAVSKA
UHMWlim émm 14. ivruu
PODPORNA ZVEZA
likwparitw« Cl »»rila 1101 » dri* rt P»u»
Sedet: Conemaugh, Pa«
QUkVNI UEADNIKI:
PRKD8KDNIK: Ivan Prostor, 6120 81. Clair Ave. Cleveland, Ohio. I'ODl'HKDHKUNIK: J«**p Zorko, K. F. D. i, box 113 Weal Kewton, Pa. TAJNIK: Blaa Novak, 20 Main St., Coaemaugh, Pa.
POMOŽNI TAJNIK: Andrej Vidrieh, 170 Franklin Maia St., Coneuiaugh, Pa. BLAGAJNIK: Joeip tete, 650« 8t. Hair Ave., Cleveland, Ohio. lDMOtNl BLAGAJNIK: Frank Pavlov*k\ b. 047, Forest CHy,
HADfiOKNIKI:
1.	nadzornik: Ivaa A. Kaker, 207 Hanover St., Milwaukee, Wia.
*. nadzornik: Nikolaj Povie, 1 Cralb St., Numrey Hill, N. 8. Pittsburgh, Pa. ». nadzornik: Jakob Koejaa, 1400 £. 62d St., Cleveland, Ohio.
POXOYMTK1:
L porotnik: Antoa Lavrii, boa 8, Tukoa, Pa
2.	porotnik: Frank Davdek, 6303 GlaaaAve., Cleveland, Ohio.
3.	porotnik: Aaton Welly, box 53, Superior, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: P. J. Kern, M. D., «202 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODBOR: Franh ftkufea, 485 2nd Si., Conemaugh, Pa. Ivaa Jager, b. 543 Woodland Ave., Conemaugh, Pa. Fraae Kos, Conemaugh, Pa.
Mihael Fleh, B. F. D. 7, b. 143 a, Johnstown, Pa. . Jakob Rupert, b. 238, South Fork, Pa. Ivan Hribar, 709 Brood St, Johnstown, Pa.
GLAVNI URAD v hlfti it. 20 Maia St., Conemaugh, Pa.
Uradne Glasilo: PBOLETAREC, 4008 W. 31st St., Chieago, HI. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, ao nljudao proAeni, poAiljati vae doi>i»e naravnoat na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar na se poiilja edino potom Pofttnih, Expreanih. ali Bančnih denarnih nakaznie. nikakor pa ne dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošilja potom privatnih čekov. Nakaznice naj se naslovlja: Bias Novak, Conemaugh Jteposit Bank, Coaemaugh, Pa., ia tako naslovljene poiilja z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika.
V slučajr, da opazijo droit veni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, aaj to aemudoitia naznanijo uradu glavnega tajnika, da ae v prihodnje poprav«.
RAZLAŠČENI IN RAZLASTI TELJI.
('litino logiko rabijo noči nasprotniki, kadar se jim zdi potrebno napasti programatične žahteve socialistične stranke hi |x>bijati socializem vobče. Tako je nedavno tega neki katoliški li>t ; da sprememba prhaine lastniie jo delavci od tega! majčken, proizvajalnih in distributivnih majčken del tistega, kar ustva»-.
katerega je delavec vzel in zemlje. Ruda nama na seoi, kakor smo rekli, ni vredna nič. dokler leži v zemlji. Naj kapitalist poseduje rudnme celega sveta, revež je, če se rudnin nihče ne dotakni. Delavec šele, delovna sila je edini faktor, kateri stvarja raboi kapi-j tal in vse bogastvo. Kaj oa Vua-
sredstev v kolektivistrčno, oniro-ma razlaščenjc kapitalistov kakor zahtevajo socialisti, pomeni "tatvino." In socialisti da vsled tega "priporočajo tatvino."
Kako modro! Za ljudi, kateri i-majo 365 dni v letu možgane na počitnicah, hi kateri obenem mr-iijo socialiste, a ne vedo zakaj, je tafoa trditev mastna klobasa, češ: Aha, zdaj vas pa tntamo! Vi socialisti bi radi otepali kapitaliste ji jih lastnine! Vi zastopate tatvino!
Vredno je spregovoriti o tem par -besed. Kaj so proizvajalna in distributivna sredstva T Zemfljtt, rudniki, premogokopi, tovarne, stroji, orodje itd, so proizvajalna sredstva; železnice, parobrodi itd. so pa distributivna sredstva. Denar saiuoobsebi ni kapital; denar le predstavlja faktreni kapital, bodisi surovi materijal: zemljo, rudo, le« itd., ali pa izgotovljeno, rahno blago, dobrine.
Kako je pa kapitalist prišel do kapitala? Na kakšen način si je kapitalist prisvojiti proizvajalna sredstvaf Kdor Študira zgodovino kapitalizma in pa razvoj modernega industrializma, lahko odgovori na to vprašanje, Gospodujoči sloji so jemali drug drugemu in po staro in srednjeveških nazorih je bilo o popolnoma (pravično, po človeškem in "modernem'' pravu tudi. Zgodovina kapitalizma je zgodovina nasilnega razlaščenja dru-zih, pa naj to zgodovinarji olep* šajo, kolikor hočejo.
Pojdimo dalje. Kapitali«t dan*s poaeduje rudnik. On ali 4>iv*i lastnik je našel rudo; ogradil je «lo-tično parcelo daleč »na široko, kolikor se mu je zahotelo in rekel: To je moje. Seveda, po starem pravu je to pravilno! Toda ruda sama ¡na sebi je mrtev kapital in brez vsake koristi, dokler leži v zemlji nedotaknjeno. Kapitalist, oziroma lastnik rude bi gladu u-mrl poleg vseh miijonov vrednosti svoje lastnine, a«ko bi ne bilo ... neposeatniikov — proletarcev — delavcev, ki so voljni dvigati rudo tia površje. Ruda zadobi svoji» vrednost šele toda j, ko je izkopana iai spravljena na površje. \\ drugimi besedami: delavec in samo delavec šele pretvori rudo v faktični kapital in ji «la pravo vrednost. Kapitalist najame «Mavre, da zanj kopljejo rudo, rgradi topilnice, kjer zopet delavec spre. meni rudo v kovino; zgradi tvor-niče, kjer zopet delavec izdeluje iz kovine rasne porabne predme« te; «radi železnico, katera prevala rudo hi »trotovijen prodtfkt na
Ameriško-ruska komjsija
jajo. Za vporabo svoje magične delovne, bogastvo tvorne sile. brez katere je ves kapital mrtva stvar, obdrfijo le majhno drobti-110, recimo dve desetini svojega produkta v obliki plače ali mezde. OstaJih osen» desetin jdobi kapitalist, ne da bi za las vrednosti kaj produciral." Kapitalist vzame delavcu osem deset hi vsega prmluk-ta le zato, pravi, ker je proizvajalno sredstvo; rudnik, tovarna, mašina itd. njegova in samo njegova lastnina.
Tako torej vodimo, da se pod privilegijem privatne lastnine proizvajalnih srnUtev izvršuje največje sistematično razlaščen je, kar jih more človek misliti. Dn-našnji mezdni sistem proizvajan-ja ni nič druzeRa, kakor nepretrgano razlaščenjc, katerega izvršuje kapitalist nad delavcem. Seveda, kapitalistična pamet, ki se $e vedno drži starega, barbarskega nazora, ne more tega zapopasti. Ta nazor je star, kolikor je stani privatna lastnina, le forme so! .spremenjene. Tako na primer jc| lastnik v starih časih — in še pire-I 50 leti v Ameriki — kupil delavca z vsem njegovim telesom; delavec (suženj) je bil njegova lastnina ravno tako kakor iconj ali klobuk ; hranil ga je in oblačil, a če se mu je poljubilo, ga je tudi ubiti. Danes kapitalist ne more več kupiti delai v ca telesno, pač pa kupi njegovo delovno silo. Ker sta pa delavec in «njegova delovna sila ne-j ločljiva, tedaj kapitalist z delov-no silo kupi tudi delavca, dasirav-no se mnogi delavec tega ne zaveda. Kaj je torej razlifcet In ka-j kor je Iriila svoječasno telesna suž-nost nekaj kar mora biti, tako ae smatra done* mesdna suinjost nekaj takega, kar mora biti in ostali ti na vse večne čase. To je tisti barbarski nazor, kateri *c Medno "parta" delavce, da si drugače ne morejo predstavljati sistema, — da mislijo, tla tako mora biti —j da smatrajJ kapitaliste za svoje dobrotnike, ki jim dajejo zaslužek in da bi brez njih ne mogli, živeti. Po tem nazoru je eden človek več kot drugi : eden mne-eeM življenje prenarHiti v Hreadeljiuj a drugi mora zanj delati — in vse. to vsled privilegija privatne las!-! nine proizvajalnih <reds;ev, ki mora biti sveta in nedotaknjena.
Ponavljamo še enkrat i'i naj kratko:
Privatna lastnina vseli proizvajalnih tu distributivnih i ml ste v j temelji na krivih, na razlazčenjuj Pridobljen* je nasilnim poiom.j Po naravnem pravu, «ki Je tesne I j
Ameriška vlada je sklenila poslati posebno komisijo v Uusijo, da utrdi dobro razmerje med deželo nove svobod* in mod Zedinjenimi državami.
Sama ua sebi zasluži ta nuiael vse odobravanje. lirej obzira na to, da je vojna, potrebuje nova Rusija vsakovrstne podpore, da postavi »voj razvoj ua trdna tla kajti carizem je vzgajal tako korupcijo, da je bila njegova dedačina vsestranska desorganizacija. Kdor se iihiIo poglobi v poročila provizoriene vlade, dobi s ki ko tokega kaosa, da se začudi, kako je mogla ruska armada vzdržati to, kar je vzdržala.
Nered v vojnem sistemu je bil pa tesno združen s splošnim neredom; če bi se danes sklenil mir, bi imela nova vlada vendar t ¡noč težav, preden bi mogla deželo tako organizirati, da bi ji bil zagotovljen usptšen razvoj.
Pomoči torej Rusija gotovo ne bo odklanjala. Vlada je že sama povedala, da ji je krvavo treba zlasti tehničnih moči ,ker ji je cariaom zapustil železnice, industrijo, poljedelstvo v skrajni zane-
utarjenosti.
>agat i Ruki j i v tem rairu ne bi bilo le človeško dobro delo, am(pak bi koristilo t ml i Zedi-iijenim državam. Tega se gotovo vlada v VVash-ingtouu zaveda, in mi ji ue zaiueravamo tega. Iskati v sedanji družbi sama nesebična dejanja je zelo naivno. Toda če mislijo Zedinjene države na-trgovske hi industrijske stike z Rusijo — torej tudi na dobiček — ni to nič hudega, dokler so ta-' ki stiki v obojestranskem intereau in dokler se ne ustvarjajo pogodbe, ki bi Rusijo naravnost vezale na ameriški kapital in z izključevanjem vsake zunanje konkurence povzročale nove konflikte.
Tupatam bi Zedinjene države iz svoje dolge republičanske izkušnje labko Rusiji kaj svetova-Je. Izkušnja ima vedno «vojo vredno*. Ali še več bi se nn»ntla Amerika lahki» naučila od nove republike. Kajti naj se sodi o revoluciji, kakor sc hoče, t«» je očitno, da Im danes loalokje najti toliko svo-IhhIc, kolikor v Rusiji.
Poznamo junake, ki Indo tenmi ugovarjali in nam zopet doklrinatnio pridigali, «la je vlada enaka vlad», da je ruska revolucija brez pomena in da je \-sccih», če sedi Romanov na prestolu, ali pa če je Korenski j v ministrs! vu. Na take modrijane se ni ozirati. Dni so enaka coklja ua vozu napredka, ka*k«»r pcpovdti dogmatičarji. Oni verujejo, da pride iocializcm kekor čudež, kakor rveti duh v jHslobi ognjenih jezikov. Socialist i č ne imi gibanju so pa škodljivi, ker ovirajo s svoji« jezi'kljanjein vsako delo.	4
Resnica je, da pomeni ruska resolucija naj-vavji preobrat od ča«*a velike francoske revohici-je, a «la ima za socializem še veliko večji pomen, nego ga jc inrela ona. (vnto n«*rmi*elno je klepetanje, da gre za navatliio "buržvazno revolto", če se vidi, da so postati socialisti najmočnejši faktor v deželi in da se fa'ktično nič ne more zgoditi proti njihovi volji.	*
Prav zaradi tega bi bila uoojtravana komisija korfatn* — za Zedinjene države.
V Rusiji vidimo na primer svobodo govora, kakršne ni v eaSu vojne v nebevi deželi. Dasi ni nobenega dvoma več, da je ogromna večina za nadaljevanje vojne, dokler ni revolucija popolnoma varna, vendar labko nastopajo govorniki za mir brez obzira. Petrograd izhaja fcrez policije. Vlada ima skupne seje z odločno socialistiČUin» delavskim in vojaškim odborom. Na fronti imajo vojaki svojo organizacijo.
To «o reči poleg nrtiogih drugih, ki bi lahko da4e ameriški komisiji mnogo pouka. Tam bi se lahko naučila, da ni to, kar se iuueitujc v Ameriki demotkracija, nikakršen vrhunec demukracije, in da se ne bi bilo Zedinjenim državam bati nobenega pogina, če bi v teh rečeh posnemale Rusijo.
Ko tli bilo odda leč noloene vojne, smo opažali, kako se je v mnogih krajih s petami teptala svoboda govora, kako je poficija vlačila govornike z odra kako ao jih razne «Masti izganjale kar iz mest. 0«lkar je vojna, so strasti tako vzplam-tele, da se n. pr. znanim pacifistom- odrt tka j o dvorane. Scott Neariogu je bila odpovedana po nalogu policije. Mi s** sScott Nearingonfne strinjamo; tisti, ki so ga včasi smatrali za socialista, so se vsaj sedaj, ko jc na debati z !jewko»n tako temeljito pogorel, lahko prepričali, da ni nič druzega, ka'kor 44a good man", ki pričakuje rešitev človeštva o«l kris-anstna.
Toda mi sc nismo nikdar strinjali z Bryanoni in njegovo sifav; nismo se strinjali z VVilsonom, Hughesom in R«»o»«eveltoHi; ali naj bi jim zato vzeli svobodo govora, če bi mi bili na krmilu t
To so reči, ki bi jik privoščili ameriški komisiji, da bi se jih naučila v Rusiji.
Zlasti pa bi bilo kcrnitno, če bi tam »poznala politični pomen «lelav?»tva. Rusija ni v kratkih tednih i7jza revolucije postala socialistična država. Zs to ni bil le dosedanji čas revolucije — ki Ae ni dovršena
uva.
_ Toda delavstvo ima že danes tako politično
pozicijo, kakršne še nikdar ni imelo v Zedlnjcnih državah njegova organizacija jc priznan faktor in nuQ*ii vpliv na provizorič>no vlatlo ni tako močan, ka'kor delavski. Če ostane ameriaca komisija kaj dlje v Rusiji, se bo to najHirie še bolj poznalo in naši komisarji se bodo lahko poučili o socialnih reformah, o katerih niso imeli vsaj nekateri med njimi doslej niti pojma.
Z idejo, da gre konrisija tja, torej lahko popolnoma soglašamo.
Kar nas veliko manj navdušuje, je pa mož, ki ga je predsednik Wilson izbral za načelnika komisije. Elihu Root je po uaAein prepričanju uaj-mianje sposolben, da zastopa ameriško demokracijo v Rusiji. Dolamka demokracij« gotovo ne naleti taui na pravo razumevanje in Rootovi nazori o absolution hi kapitala se bodo slabo vjemali z nazori, ki iiuajo sedaj na Ruikeiu prvo ceno.
Če bi bil Mr. Elihu Root nekoliko mlajši, bi bilo morda dobro, da bi šel s komisijo v Petrograd. Dokler je duh Se gibčen, je mogoče, da napravi novo »poznanje vtisk nanj. Savi se je na poti v Da 11 nas k izpre menil v Pavla; vpričo ruskega čudeža bi se naposled finančen oligarh lahko iz-premenil v demokrata, če je za tako izpreinembo sploh kaj »posobnosti v njem. Atnipak če je Elihu Root, znani za-^opnik Wall St recta, kdaj imel kaj take sposobnosti, je danes ob svojih "utrjenih nazorih" gotovo nima več.
Ne pričakujemo, da postavi Wilson ua čelo komisije socialista. Vlada Zedinjenih držav ni socialistična, kougres ni socialističen — vodja komisije bo torej vsekakor demokrat. Aiupak četudi sc z demokratično stranko sploh ne strinjamo, je vendar ne smatramo za tako ubožno, da ne bi našla v sebi moža, ki bi bil za tako misijo bolj spo-so£>en kakor Elibu Root.
Časopisje, ki ima stike z vlado, poroča tudi, da misli predsednik imenovati kakšnega socialista v komisijo. Iz tega se vidi, da spoznava Wilson vlogo, ki jo igrajo socialisti v novi Rusiji. Ce tie ocenjuje te vloge popolnoma, jo tivažuje vsaj deloma. Saj je celo Bethmanu Hollweg spoznal, da se s «edanjo Rusijo ne more govoriti l>rez socializma.
Tudi ta nauieu je dober. Najbolje bi bilo seveda, če bi bil imenovan sodrug, ki pozna ruske razmere — na primer Slobodin. Koristno bi bilo to za Ameriko sploh, zakaj socialistični član ameriške komisije bi bil laluko v razpravah z Rusijo najvažnejša oscrHi; ou bi lahko podal ruskim faktorjem najzanesljivejše podatke o Ameriki in njenih raz-iffe rah; ou bi največ lahko vplival, da bi se misija izvršila v korist Amerike in Rusije obenem. Njegovo oko bi dalje videlo, kakor morda oči vseh ostalih komisarjev; gledal ne bi le ua dobi-čkarske interese in na vprašanja današnjega dneva. Socialist v komisiji bi bil najboljša garancija za demokratično rešitev vprašanj, ki so bodo reševala in £a rusko-ameriške stike, ki ne bi ustrezali le interesom «beli dežel, an^pak kolikor mogoče tudi internacionalnim iuteresom.
Velikega pomena pa bi bila taka misija tudi z« tesnejše stike med ameriško in rusko socialistično »trauko. Danes lahko prisnamo ruske socialiste v mnogih ozirili za učitelje. Ce bi socialistični komisar gledal z odprtimi očmi, bi videl marsikaj, česar iz vseh poročil ne izvemo; za naše spoznavanje, za na*o taktiko, današnjo in bodočo, bi bilo neprecenljivega pomena, če bi podal ameriški socialistični javnosti pravo sliko ruskih razmer in deleža, ki ga imajo ruski socialisti v njih. Marsikaj bi se vsled tega zjasnilo in razne megle ameriškega, v splošnem ne posebno globokega socializma, bi sc razpršile.
Vojna in ruska revolucija pomikata socializem po vsem svetu tako naprej, ikakor parna sila. Velike naloge se mu približujejo. Tesnejši stiki ruskega in ameriškega socializma bi mogočno povečali >pos(.l nest za te naloge.

IMIIIMM>M»»M»0MMH
Stran Ka \
Nemški časopisi, ki niso prijazni Bcthmaun llollvvetga, zagotavljajo, d sc je kancclar pred kratkim odpeljal na fronto, lioteč podati kajzerjiu svojo demisijo. Baje se lliudeiilmrg na vso moč upira vsaki ustavni refonmi in jc celo zahteval, naj se zaključi basedanje rajhsta^ra. Ta nasprotja so baje razlog Bethmannove demisije.
Nemški socialisti so v ustavnem odboru rajhs-taga zahtevali, da mora biti kancelar odgovoren parlamentu in da mora odstopiti, če zahteva to rajhstag. Večina je glasovala proti tej zahtevi. Žalostni parlamentarci, ki sami podpirajo reakcijo!
"Lokal Anzeiger " v Berlinu naznanja, da nameravajo nemške oblasti energično nastopiti proti vsem, ki agitirajo za stavko, v prvi vrsti proti poslancem socialisUčuc manjšine. Neki znani ra-prtfcratok, ampak to tudi zatega- j dikalivi socialist, čigar ime se ne navaja ,je bil za-
delj ni mogoče, ker nima Rusija še predpogojev za realiziran je popolnega socialističnega progra-
radi poziva ua stavko 1. maja aretiran in obtožen zaradi vele izdajstva.

Boja skaekutlve J. ■. Z dne 31. mirta
1917.
Navzoči so Dubravac, Žiktf, Uodina, ftavs, Kokotovivh, Poji«1, IV trie k, Zikii i D i uiic h.
Predseduje Dubravac, ¿MpiNuik vodi Oodina.
Zapisnik zadnje seje se pretila in «prejme. Pretita in na zaanje se vzameta dopisa klubov it. 1«.*» in 170. Prv» porodilo se nauaia aa izključitev d veli tlaaov, drugo na prenehauje poslovanj;: s klubom.
Prebita ia na znaaje se vzame lut kluba it. 33, v katerem naznanjajo, da sodr. Todorovieh ie ni |»oravua! klubu it. 33 svoj dolg. 1)1. odbor naro<-w gl. tajniku, naj spomni sodr. Todorovirlo na omenjeui dolg.
Na znanje ae vzame, da ao dospele partiture za tamburanje, ki jih |K>kbn.ia i vezi sodr. Elia«. Zaključi ae,da se partiture izrofe hrvatsko srpakemu upr. «d »oru za prepis, nakar se komadi oddajo tajniitvu J. 8. Z. v varstvo, katero po- '] em oglasi prodajo v naiih glasilih.
Tajnik Petrieh poroča, da je bilo v meaeeu marcu razpečanih 1!>91 rednih, 47 izjemnih in 9S dualnih znamk. To w vzame na zaanje. Dalje poro«ta, da so 1
ustanovili novi klubi v Edisoa, Kans., W. Allis, Wis., in Cle Eluai, ! Wash . Dalje pra\vi, da je tajnik skupne stranke vpraiai za par sto dolarjev posojila za pokritje utroAkov st. louUkr ; konvencije. Zaključi ae. da gl. tajnik lahko posodi sku-pni strauki do $^i00.(Mi.
Dalje vprašuje gl. tajnik, dali mitiH > gl. odbor poslati ns st. louinko konvencijo delegata. Po daljši debati se zaključi, da gre Zvezo zastopat na kou-veneijo gl. tajnik. Na priporočilo tajai-ca naj se za vsak slučaj pripravijo izjave glede stališča aa vojno — in ker «ta v naši Zvezi dva mnenja, naj pri . pravi vsak upr. odbor v sporazumu u- . rednistev glaiil vsa a. svojo izjavo, kit 'ero vzame tajnik s seboj, na konvencijo. Končno ae zaključi, da se to v tem smislu izvrši. Dalje se sklene, do se da iz zvezne blagajae delegatu *l\im» daevno za pokritje ajegovih stroškov.
Sodr. Cvetkov priporoča, da ae izpusti iz Rad. 8traie «priobčevaaje mesečnih računov o razpečanih znamkah. Pravi, da jemljejo prostor. 01. tajni k vstraja, da so ti računi dobra kontrola nad tajništvom in sluiijo tudi za pregled aktivnosti klubov. Mnenja je. naj se računi objavljajo tudi v bodoče. Istotako meni. naj se objavlja v»aj vsa ka dva meseca enkrat imenik klubov nnstovi tajnikov. O tem govore za in proti Aavs, Oodina, HuAa in Kokoto-'ieh. Končno se stvar prepusti do priho«lnje seje upravnim odl»<»rom, in če se upravni odbori izjavijo, da ac me j sečni računi ne objavljajo več v 1 siHh. ima gl. tajnik |>ošiljati te račune vsak mesec tajnikom klubov.
Končno se prečita dopis kluba št. .1, v katerem se pritožujejo, da je v imeniku še vedno naslov staregs tajnika, ned tem ko je novi fce davno nastopit. Tajnik Petrič ftojasnjuje, da je to vsled tega. ker urednik "Kadničke Straže" zavlačuje" objavljen je imenika.
Filip Oodina, zapisnikar.
NABNAlNPi/).
Chicagc, 111.
V sobot» 10. maja bo v prostorih 4k Rad nič kc Straže", 1!>14 S. Raci-ue Ave. skupna konferenca ehi-eaških klubov 1, 6, 20 in 60. ,
Na dnevnem redu jc poročilo o konvenciji Socialistične stranke v St. Louisu in <lruge važne reči.
riani omenjenih organizacij se vabio,j da sc udeleže konference, ki sc prične ob 8. zvečer.
Jos. Ilorvvath, tajnik.
OPOZIV.
Zadnji trenotek dobivamo od so-druga Jos llonvatba« tajnika chi-eaškega konferenčnega odbora, obvestilo, da ni za soboto sklicana konferenca potrebna. Ne vemo, če je to sklep odbora, ali «*e je to le njegovo mnenje; tudi nimamo sedaj časa, da bi preiskavah. Dajemo torej članom na znanje, da želi sodrug Ilorvvath o pozi v konference.
prej. Kapitalist res založi denar, s modernega človekoljubnega naao Toda denar predstavlja kapital,!ra, nima noben človek praviec
nad življenjem drugega človeka. Moderni industriaJizem, ki je vodno večji'in popohiejlM fuiktor v proizvajanju potmhščiu, je priklenil delavca na maario, tako da je današnji dr>lavec del. živ privesek mašine. Ker pa kapitalist poseduje -in asi no in ostala proizvajalna sredstva, peneduje ksnseu-kventno tudi delaven. S tem, da jc delavce mezdni suženj, je «>b-enein tudi njegovo Življenje popolnoma odvisno sd kapitalista. Kapital sam na sebi je mrtev, dokler ga dHavee ne preobrazi v raben produkt; valeal tega Je delavec edin stvarnik vsega bogastva in poapefievatelj kulture. Po vsej
pravici torej vae bogastvo, ves ka-1 vica, ki se je zgodila produktiv-pital, naturni in pnslucirani spa- nim slojem; ljudstvo 1)0 dobilo nada tistim, ki ga preonrazujejo in zaj kar mu gre po naravnem pra-ustvarjajo. DoMer pa delavec te-|vu. Proisvajakia sredstva — nem-ga nima, je raslaščen za plod «vo-jlja, rmlniki, premogokopi, t ovar-je delovne sile.	ne, niašine itd —	skupna
Ali se torej sme raxlwenje ka- last vseh ljudi. B«Kk>«nl čl »v<»\ ne
pitaliAtov smatrati za tatvin«»! A- bo rekel: To je moje _ temveč:
ko ti nekdo vsame suknjo In li To je naše, nas vseh, S kolektivi-skočiš za njim, in mu Jo vzameš stično lastnino, ki pomeni soeiali-nazaj — kdo je tat, ti ali «nT Rav- zacijo lantnine, in soeic«!-stični na-n« na ta način se produktivnemu čin proizvajanja, usrtupi šele pra-Ijudstvu «slvzamc njegove prav i- v« blagostanje človcArvn. ce. ali je potem to talvina, če de- V interesu vsakega delavca to-lav;*tvo zahteva nazaj, kar je bil« rej je, da deluje rs zarlastitev njemu vzetoT S preobratom pri kapitalistov. Z drugimi besedami: vatne lastnine v koleVtiviatično boriti se mora v socialističnih vrbo še le poravnana tisočletna kri-'stah.
ČLANOM J. 8. Z. NA ZNANJE.
Izjave večine in manjšine o vojni in militarizmu, kakor tudi vse izpremembe pravil in nova platforma, sprejeta na St. Louiški konvenciji socialisti«;ne stranke, gre v kratkem na splošno glasovanje in stopi v veljavo, ko bo o predlogah od glasova no. Dot I»'j so v veljavi vse stare izjave in pravila.
Toliko na znanje, da nc bo zmešnjave.
Tajništvo J. S. Z.
*
Virginia & Rainy Lake Co. jc vsem svoj;m delavcem po v; šal* plačo xa 25c ua dan pri deseti* nem delu. Do sedaj ao dobili u» dan $2.50, od sedaj pa $2.75. Vseb dHavee v je okoli 1200.

PROLET
VABILO.
Chicago, m.
•Jllg<0*10 V HI Miki soeialinti&u klub priredi v nedeljo, 27. niaja veliko gledališko predstavo
v dvorani Sokol Karel Jona*, št. 5510—14 W«t 25. Htreet v Oicero, HI
Uprizori »e
REVIZOR
Komedija v petih dejanjih. Rusko spisal Nikolaj Vas. Oogolj.
Vrši se v provmci»! m» m mest u v notranji Rusiji začetkom 19. stoletja. Drugo dejanje je v hotelu, vsa druga v stanovanju mestnega glavarja.
Predstava se začne oh popoldne .
Cene sedežev t 1. prostor 50v, 2. prostor 35e, 3. prostor 25e.
l»o predat avi plen in pronta žaba \ a
Blagajna se odpre oh popoldne.
Naj I sil j zveza je z Ogden kans ki v<*i naravnoat v Cieero. aa<ire in zdravega humorja ter oidjuhuje vsem posestnikom krasno razvedrilo. Cieero je pretimest-je Chieege iii vo&rja ne vzame več časa, kakt>r če se pelje človek iz enega kraja mesta v drugi. Dvorana je velika, visoka, zelo okusna, tako da se IkkIo gostje ugodno počutili v njej. Gostilniški prostori s pivotočem in vinotočem so pod dvorano^ po predstavi se bo pa streglo'tudi v dvorani. Poskrbljeno je za dolin) godbo In sploh za vse, kar je potrebno, da bodo gosti zadoovljni.
Skušnja za igro se prkiim vrše in pričakovati je, da bo imela predstava izvrsten uspeh. Pomagalo bo tmli t«, da je oder dober in ima lepe scenerije. Klub torej opravičeno pričakuje, da donele njegov in igralcev trud nagrado v obilnem pouetu m s tem vspodibn-jo za nada I j ne podobne prireditve.
V nedeljo, 27. maja torej vsi v Cieero l Jugonl. soc. klub št. 1. LISTNICA UPRAVNIfiTVA
<"'e iz kaše vsak »odruv nekoliko
poArtovatnosti. lahko k mahi dosežemo namen, iti izpolnitev našega stremljenja bo lahko v ponos vsem jugoslovanskim socialistom v Clevelandu. Na delo torej, so-drugi noša skupnanštev.ioš ažčAA drugi, da se čimprej uresniči naša skupna želja in da pridemo v svoj lasten dom.
Predvsem pa vsi na sejo dne 20. maja t
Joseph Hkuk, zapisnikar odbora za dom.
Jugoal. se klub, tsjslk Ckae. Pogorele«, 601 Moffat sva
-Jugonl. soc. klub, tajnik Loulo Truger, tlS9 Ho. Avers Ars -Jugoslovanski socialisti«»! Slub, tajaik Joka Boftl, 4*7 btar
100. KLUBA &T 27. Oleveland, O.
Seje slov. soc. kluba št. 27. se vrše v poletni dobi, t. j. v n»ju, juniju, juHju, avgustu, septembru in oktobru, vsako drugo in četrto nedeljo v meseca ob 9. dopoldne, naiasiito ob 2. popoldne, kakor je v navadi v zimski dobi.
Prihodnja seja se torej vrši v nedeljo, dne 13. maja ob 9. dopoldne. Vsi člani se vabijo, da se je polnošt-evilno udeleže.
Vsi dopisi in pošiljat ve, namenjene slov. soc. klirtm «t. 27., naj se odslej naprej pošiljajo novoizvoljenemu tajniku, Vft»cent Yur-man, 1081 Addison Rti. M. P.
LISTU V PODPORO.
138. Pueblo, Colo.
ILLINOIS: —
i, Chicago, m.. 4. I .a Balls, lil
■KKpia*	^
fl. Ckis*M, IU.—Jugoal. Sor. Udru4enje, tajnik Vslenl. Bula, 1IM4 Bo. Rärins Aveaua
20. Chicago, III.—Jugoslavenako soc. udruienje, tajnik T. Pojick, 230S Clvbourn Avenue
46. Wankegun. III. — Jugosl. aoe. klub. tajnik P. Peklaj, Ö20 Marion St. M. Pašama, lil — Jugool. ao«-. klub, tajnik Andr. Iler4W', bo« *31.
Virtlen, HI. - Jugoal. ase. kKS>, tnjnik Frank Krven, bo* 179.	j
Heje so vaako 2. nedeljo v mesecu ob 9. ari «jutrnj v Miner» Hali. M. K. St. I^MiIa, III. — Jugonl. sor. miru*., tajnik F. Kranlck, 1710 Orosa St. Chi«ago, III. — Jugonl. socialistično udruienje, tajaik frank Mavrlck, 415« Calumet avs.
67. Springfield, 111.—Jugonl aoc. klub, tajnik Frank Bezjak, IPSO Bo. 14. Bt.
52.	Ziegler, III. — Jugonl. »o»-, udruienje, tajnik Geo. Karlovick, boa e. lOO.UraaUo CUv, 111.—Jugo.i n«. klub, tajnik H. Ujuriskick, b. Ml, lUdioo«, I1L
¡1" Stnunton, lil. .Jugoal. nor. klul». tajnik Ant. AuaootJl3 Fhiili(m St. v>rgaai «alor ttartol Jakui.
12S. Nok umi», 111. ~ Jug val. aoc. klub, tajnik John Meklndn. Seje ss vsako
drugo nedeljo'v ineaecu. A	,
160. Dorriaville, III. — Jugoal. aoe. klub, tajnik Fred. Zelene, Box 166. 168. Htnuutou, 111. — Jugonl. aoe. miru Ann Je, tnjnik Joa. Dellek, P. O. ITLLineoln, IU. — Jugoal. soc. klub, tajnik O. Jurjeviok, box 153.
^jI^Umupolis, Ind. — Jugoal. aoe. klub, tajnik Ant. Mravljo, 746 Holnes sv«. 41. Clinton, Ind. — Jugoal. aoc. klub, tnjnik Ign. Mu Aar, U Bs 44a-, Ofgaaiaa tor Ant. Udika. 824 N. Vth 8t. Seje so vsak« prvo ia trotjo soboto r a** aecu ob 7. uri avečer.
53.	Hary, Ind -t Jugual. aoe. udruienje, tnjnik Jos. Yukl, 199.1 Washington Rt. 163. Whiting, Ind.—Jugoal. soc. udrui., tnjnik Fraak Jančich, 401 — 181. Bt.
S^ufex______,„,„,. klub, UJ.U Mik. K rule, .. ». t. b„ 3«
¿1. Wosi Mineral, Kana.-Jugoal. aoe. nki^ina, tajnik Frank Koofck, Bos 32. Bojo so vanku 3. in 4. nodoljv v meooo« ob 3 nri popoldne v B. MUe*«l,
dvornni It. 6.
14. Fronten«»-, Kans.—Jugoal. soc. skupina, tnjnik Jokn Trotsr, bot 96. 10. Franklin, Kans. — Jugosl. avc. klub, Ujnik Louia KarUagsr, iL F. D. 4, Box 86, Girard, Kans.
81. Hkidmore, Kan*.—Jugoal. aoc. klub, tnjnik Vnlent. Wirtick, B. 3, bo« 261, ■ Creek, Mont.
PI. Stone City, Kana. — Jugoal. aoe. klub, tnjnik Mike Fins, box 114. 133. Dunkirk, Kana.—Jugoal. aoc. klub, tajaik Joka Gor4ok, box 193, Badley, Kaiman.
150. Bingo, Kans.—Jugoal. aoc. klub, tnjnik John Leksks, Box 407.
■ JugQal. aoc. klub, tajnik John Koco 179. Edison, Kans. — Jugoal. aoc. klub, tnjnik Bud. Krnlnc, B. 4, Box 230,
Matt Tuiek, Phiey Fork, 0. 50e.
—	Mary Udoviek, Cli:ca*o, III. $1.30, in odbito *e prl oglaaik. — Joe Aejfa. Milwaukee, Wis., #1.00.
—	Jokn K ogel, Camas, Wanh., 50 c. — Nabrano na delavskem sbodn v Yukon, Pa. dne prvega maja in poslano po Fr. Kovaclt $410. Martin Penich, Little Falls, N. Y
oOc. -	. J^SM
Vsega......... $<5.60
Zadnji izkaz . . . %.78
Hkupaj.....$103.3B
Vslwl pomanjkanja časa, nismo nknjižili v 44 imenik" nove naročnike' kateri so bili poslani tekom zadnjih par dni. Kakor hitro dobimo list iz stroja, bodemo tem naročnikom list poslali v zavitkih, Ja bo<lc rsakdo dobil, kar je njegovega.
Naznanjamo, da nam je ostalo nekaj istisov ''Majniške Revije". Kdor jo hoee imeti, naj posije lOe nakar jo dobi pojitnine prosto. — V zalogi je še tudi 10 "Kaledar-jev," letnik 1917. Stane 50c. in
Predsednik Wilson je ostal pri tem, <la bo Elihu Root načelnik komisije.- ki pojde v Rusije. Obžalovanja vredno je, da predsednik pri tako važni stvari ne vpo-steva tako resnih ugovorov proti imenovanju moža, čigar nekdanje nastopanje proti ruskim politi čnim izseljencem je v Petrogradu dobro znano. Za Roota je pa zna <" i I ti o, da se sam ne odreče, ko vidi ne le, da je ntifiljemje proti njemu, ampak da njegov prihod v Petrograd res lahko slabo vpliva.
«e lahko poilje kah.
v poätnih znam-
Za i lana komisije, ki gre iz A-merike v Rusijo, je intenovam tudi sod ni g Russell. Njegovo imenovanje bo \*saj nekoliko odtehtalo nesrečno naeelnifctvo te kotnisije.
Splošna slabost
okamenela jetra, neprebavnoet. zaprtja ln tapeke napravijo bolnika jako slabotnega- Da popravita ta ne-• rednosti, preprečite njih naatoj in da oja&te ves vaš sistem, rabite
8tv0ra's Balsam of Life
f ' ' (SEVEROV ilVUENMU BALSAIV
IZVRSTNA TON IK A.
• j , ■ t. i ^ »i» f
Cona 76 contov.
Oni, ki dvomijo, naj blagovoljo čiUti naslednje pismo, katero smo pred kratkem prejeli:
"i.tsn ao Vam satvelSl aa fcww titBati mptmUus huMia« f Aalodsu. bila mm salo alak» ia tudt Mk» niMtn laMU. On mm porabil» m>o BtokUakio S*vmov««a ftltl>«»*k«ffa SaUMaa. m laxUilla VM aMMiaoatL Protlra, ok^vlM to V čmop»»Ju V kurIM t mm onim, ki iaaajs »odotes butoeiaa."
Mrs. PasaC of M ^ mh. WU.
■•»IM S*»m«y» tdravlla v Tail Mural. Zabtoeajto stftaols laogaat« ponamJb. Ako mm mor*» dobiti fMiaeorlb adrnvU v pilita aaravaost aa
da aa tako
kraju, tedaj
W. P. SEVERA CO, Cmiar Rapide Iowa
pozrv.
Balancirano življenje.
Cleveland, O.
Slovenski socialistični klub wt. 27 poziva vse svoje člane» da se udeleže skupne seje s hrvatskim klubom, ki bo dne 20. maja ( v ne-deljo) ob 2 popoldne. Na tej seji se bo razpravljalo o vprašanju socialističnega doma. Obenem poziva klub tudi tiste sodmge, ki so obljubili, da bodo v ta namen po svojih močeh kaj darovali, naj izpolnijo svojo obljubo.
Sodrugi! anjka nam «e par sto dolarjev, pa bi lahko začeli z delom iti bi potem kmalu imeli svoje prostore. Kolike vrednosti bi to hilo za na£e gibanje, ni treba na široko razlagali. Vsak zavedni so-4rng ve, da je prosto shajaliKe e-na prvih potreftV. če hočemo imeti uspešno gibanje in ga ne le razširjati, ampak tndi poglabljati. Pod svojo streho bomo sami svoji gospodarji in nih«če nam ne bo mogel odrekati prostorov. Dokler smo le gostafli, se nam pa to vsak ftts lahko zgodi.
Kedar ste dobre volje in se počutite izvrstno za vsako d#»lo. je to znamenje da balancirano živite. Ce se pa tako ne počutite, če nimate tiste živahnosti, nimate tudi one resistenčne moči, ki bi vas varovala pred raznimi napadi od trani bolezni. Vzemite Trinerje* vo ameriško zdravilno grenko vino, da si ojačite čreva, živce in ves sistem. Isto1 stimnlira prebavni organizem do noiimalne aktivnosti. Boljšega zdravila ne morete dobiti zoper slabo prebavo, glavo-bol zapeko, nervoznost ,vse želodčne neprilike, splošno slabost itd. Cena $1.00. V lekarnah. — Triner-jev Lini men t vam prinese na dom zanesljivo zdravilo za revniatizem, nevralgijo ali ponesrečenja kakor tudi navadno okrepčilo za utrujene mišice ali noge. Cena 25 in 50o, v leakrnah, po pošti 35 in 60e. Jos. Triner, 1333 — 1339 S. Ashland Are., Ohieago. 111.
(Advertisement)
Jugoslov. socijalistična Zveza v Ameriki.
SKIEKUTIVA:
I>imiter Ekonomoff, Filip Oodina, Joa. ilorvnt, Nielc Hinich, Jim KauMch, Milan Kirin, Frnnk Mnvrich, Frnnk Anua. Blaž tikich.
Frank Patrick, gl. tnjnik, 90S W. Madiaon Btroot. 4th Floor, Okicag«, HL Bojo okaokutivo ao vaako prvo aoboto v aaoaocu ob t. asolor
NADZOBKI ODBOR:
M. Dimlrk, J. Jurenieh, N. Ribarieh, U Trugsr, U. HAkulkh.
ODBOR £A TISKARNO. Fraak Zajs prsdsodnik, Alex Dubravae blngajnik, Pat. Kokotovick tnjnik,
ODBOR RAZBODiaOA.
V. Ojokofvieh, Jos. Krpnn, Jos. Ung, Mokrovleh, F. H. Taurhar. — Tnjnik t'ga (nlborn j« J. Mokrovtrb, N. 8. Pittsburgh, pa.
Klubi, ki tel« govornika, naj aa obrnejo 4« gl tajnika.
ARKANSAS: - .
M. Fort Smith, Ark —Jngoal. soc. klub, tuj. Fmak Onlc, box 37, Jenny Lind,
^rk. Heje se vanko trotjo nedeljo v nieaeeo, v Jenny Llad. Ark. ¡07. Hutiagton, Ark.^Jugoal. ao«. klub, taj. Jno. Jnmovkk, B. F. D, Box 1S7. Harford. Ark. — Tajaik John Bpendul, B*
COLORADO: —
167. Groaa, Kanaaa—Jugoal. aoc. klub, tnjnik Ckaa Jana, Box 111, Croweburg.
173. Mulberry, Kana. — Jug0al. aoc. klub, Ujnik John Kogoviok, B. B. t «. Ml.
Uirard, Knna.
troit, Mich.—Jugonl. aoc. udrui., tajaik Milaa Koksnoviek, 387 Ferry nv. 114. Detroit, iMeh.—Jugoal. aoc. klub, tajaik Ivaa Potočnik, 340 Ferry Ave. E.
?P^JhSS!?mAiinn. — Jugonl. aoe. klub, taj. M. E. Boatariek, Box 259.
iPfPUis, Mo.~Jugoal. aoc. udrui., tajaik M. Vojnoviek, 1205 Geyer avo. MONTANA:—
134. Klein, Mont. — M. Mernnrich, box 187.
73. R*d I.o<1ge, Mont.—JugoaL aoc. klub, tnjnik Jokn UrUb, Bx 734
96. Bnr Crook, Mont.—Jugonl. aoc. klu4>, tnjnik Frank Klop^i^, box 181, Bear
Colun^tua, Kansas. OREOON:
40. Portland. Oreg.—Jugosl. aoe. udrui., tnjnik L. Iatvsnovick, 62! Bidvoll Ave.
•HO: —
t. Glsaeoo, O.—Jugoal. aoe. akupian, tnjnik I. tlaaaborgar, L. Box II. —
Reilne meaW-nc neje so vaako 3. nmlolio popol. pri sodr. N, žlemborgerju. IS. E. Youngoto*n, 6.—Jugoal. soc. udruieajo, tnj. Mart. Kovaeh, 63?H N. Ardnls Ht.
t«. Noffa. O. — JucooL «n. skupin«, tajaik Karl D«ra«i, bax ti
27. Clevelnnd, O —Jugosl. aoc. skupina, tajnik Ifntk Petroviick, 1096 E. 67 St., Ant. RobJt, organizator. — Hoje v na k 2. fetrtsk ln «otrto soboto ob 8. nri avo*«r v mesecu n« 1107 B. 61. Bt 38. E. Palestino, O. — JugooL so«. kl«b, Ujnik Jee. Ieteniek.
49.	Collin wood. O.—Jugoal. aoc. klub, tnjnik Frank Oblnck, 15907 V.nterloo Bd. 62 Youngstown, O.—Jugosl. so«, klub, tajaik Ign. Blab«, b. 357, Btratlurs, O. 71. Cleveland, O —Jugosl. soc. udruienje, Ujnik Joa. Ellech, 1107 Addiaon Bd. 76. Knclid, Okie — Jugoal. ao«. klub, tajaik John Ulngn. Cul Bd.
50.	Akron, O. — Jugonl. aoc. udrui., tajnik ft. Mi*»*, 27 Creaa 8t.
s». Lorain. O. — Jugoal. soc. klub, tajnik Jokn Ivooorick, 1673 E. 29. Bt. 95. Piney Fork, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Math Tufek, L. Box 12. 123. Ma.vnard, O.—Jugosl. sof. klub, tajnik Pa 113. Bridgeport, O. — Jugoal. eo«. klab. 141. Hteubenvill«, O. "
147. RarberUn, O.—Jugoal. aoe. udruieaf e, tnj. Ste to Ziaiek, Box 384.
159. Belini re, O.—Jugosl. aoc. udrui., tajn»k Joa. Vukeliek, box fil, Bellaire, O.
161. York vlile, O. — Jugoal. aoe. udraieaje, Ujnik BUj«« B«guž, Box 58.
FKNN8YLTANIA: —
3. N. 8. Pittsburgh, Pa. — Jugoal. aoc. skupina, taj. Alex Madjaricb, 603 Chestnut 8t.	' -	"
5. Conema^gh, Pa.—Jugoal. aoc. klub, Ujnik Farnk Podboj, box 862, So. Fork, Pa. maugh, Pa.
in. Forest City, Pa. — Jugoal. aoc. akupina, tajnik John M«ti*i£, box 497. 12. E. Pittsburgh, Pa.-^Jugoal. aoc. udrui., tajnik t. Bajekick, box 324. .lok« Grajan in, ergaaiaater.
8ygan, Pa —Jugosl. soc. klub, tajnik Lorene Kavtfi*, box 478, Morgan, Pa CUirtoa, P«.—Jugoal. aoe. udr., taj. Joha Apfeltk«ler, Box 128 Elianhstk. P«. Farrell, Pa.—Jugoal. aoc. udrui., tajaik Jokn Jordan, 1120 OreenfleW.
'nut Bobich, box 271. .—Jugoal. soe. udruienje, tnjnik Helen B«dovi<k, 222 So.
13. 16.
19.
32.
57.
West Newton, P«.—Jugosl. soc. skupinn, tnjnik Jos. Zork«, B. F. D. t, b. 50.
Ho. Side Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soc. udruJenje, tnjnik M. Bibicb, L'«20 Sarah St.
59. New Brighton, Pn.—Jugoal. aoc. udr., U jnik Jokn Ckogiek, box 175. 63. Herninie, Pn. — Jugoal. socialistični klub, tnjnik Ant. Kodrick, B. F. D. 3,
Box 106, Irwin, Pn.	•	^T^
65. Johnstowu, Pn. — Jugosl. aoc. klub, tninik Frnnk Likar, 701 Chestnut ft. «9. Herminie, Pa. — Jugoal. soc. klub, tajnik Rud. Ogrnjeniek, Bx Z72. 70. Lnrge, Pn. — Jugosl. soc. udruienje, tnjnik Mnto Meetroviek, box 75. 74. Willoek, Pn. — Jugosl. aoc. klub, Ujnik J. Miklaoiii, L. Box 3.
77.	McKoes Rocks, Pn.—Jugoal. aoc. udruienje, tnjnik Jak. Markovieh, 339
Phoenix St
78.	Anibridgo, Pn.—Jugosl. a<)e. udruienje, tnjnik Jokn Grgurni, b. 51. vanke tretjo nedelje v men. ob 9. dopoldne « prestarih Me«. E4. Bare««. Organisntor Jokn Baraga. Seje se Tanke sadaje aodolja v Mam.
00. Primrose, Po. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Nik. Vilenicn, tfx 753.
99.	McKeesport. P«^-Jugoel. aoc. udruienje, Uj. Anton Tea««, 41S Areker Ava
100.	Ellsworth, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tnjnik Pnul Kuffner, box 684. 104. Woodlown, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tnjnik Eli Grbn, box 27.
Aliquippa, Pn.
118. Cnnoneburg, Pa.—Jugoal. aoc. klub, Ujnik Paal Posega, box 166, Oaasao-burK, Pn.
127. Dunlo, Pa. — Jugosl. soc. klub, tnjnik Frnnk Kaull«, box 73.
131. Pittsburgh, Pn.—Jugosl. «oc. klub, tajnik Frnnk Alick, 4903 Kincaid St.
144. Fitr. Henry, Pa. — Jugoal. aoe. klub, tajnik Ant. Boltich.
155. Beading. Pn^-Jugort. «oc. klub, Ujnik PoUr Kotevnr, 143 BIv«r St.
162. Bi iwnaville, Pa —Jugosl. aoc. udruienje, tajnik Jokn Bartoliek, box'159.
Welt Brownsville, Waali. Co. 167. Smith View, P«.—Jugosl. soc. klub, tal. Tony Žal«r, b. 55, South View, t»a. 171. Yukon, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Kovach, box 513. Wynnn, Pa
174.	Pltco, Pn —Jugosl. soc. klub, Drng. Filipovieh, box 24.
175.	Moon Rimi, Pa.—Jugosl. aoc. klnb, tajnik Jot. Snoi box 286. . . K6. Wick llaven, Pa. — Jugosl. soe. klub, taiaik John Kmlj, box 68. 178. Whitney, Ps.—Jugosl. aoc. kliub, Ujnik Jokn Arh, box 161
Meadow Lands, Pa.—Jugoal. soe, klub, tajnik Frngk Koren, Box 2111.
3.	Atlasburg, Pn. —- Jugosl. aoc. klnb, tajnik Mike KlenovKek, Box lG9.
4.	Lnwreocc, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Louia Oorsleh, Box l5l. . Vaj ~
Milburn, W. Va-Jugoal. aoe. klnb, Ujnik Tony Bomo«, P. O.
St. Ave. u v Socialist
rAi&INOTON; —
i Koslyn Wnsh. - .Tugosl. *oc. klub. tajnik Frank Pnjnlch, Box *72. 181. Cle Elutu, Wash. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Ant. Luciek, box 638.
WISCONSIN: —
Milwaukee, Wis.—JugooU soe.. udru*., tajnik Jos. Uldrinn, 418 — 19. 11. KenOsHo, Wis.—.Ingosl. «oc. udruienje, tajnik M. Bbcnche, 121 Milw. i Organizator Paul Jurca.- — Hs^ v^sako xadnjo nedeljo v gl. sUnit.
:t3. W. Alia, Wis.—Jugosl. udru*., tajnik J. Hering, 497 — 55. Ave.
1Ž2. Racinc, Wis.—Jugosl. hoc. udruienje, taj. John Dobriaick, 835 Blver View.
137. Kenosha, Wis. — Tajnik Pavel Jurca, 460 Gjraud Avo.
ISO. W. AIHa, Wis. — Jugoal. «ne. klub, tajnik Ant. DemSar, 42*—54. nv«.
WYOIONO: —
S h Cnmberlnnd Wye.—Jugosl. soc. klub, tnjnik Ant. ilfmr, Box 64. . Stiffrftd*. Wyo. — Jugoil. aoe. skupina, Ujnik Lnkna Oroeer, box 341. An-d rej Kriiftnik, box 103, orgnnixntor.
Sojo ae vonko drug« aadeljo v aeaoen popoldne ob t. «rl r Hall lt. kn
. i'anrbrin, Wyo. — Jugosl. soc. udraienje, tnjn
tnjnik Jokn Peslck, L. Bo* 152.
22
108
136. Rock Springs, Wyo. ^ Jugoal. s^-. klub, tni Frnnk Tnuckar, 674 Ahaay nv. 172. Wttblet, Wyo. — .Ingosl. aoc. klub, tajnik Kari Kramar, bo« 116.
KONFERENČNI ODBORI.
St. 1. Zapadna Pennsylvania. Tajnik E. M.Koliba», 1127 Progrea St., N. S. Pltteburgh, Pa.
f At. 2. Ohio. Tnjnik Bp. Markovieh, 3T»a Bmeraen/PI, Youngstswn, O. Chicago. Tajnik J0*. Horvat, 1944 So. Bieine Ave. Wisconsin Tsjnik Joa. 8tepleh, 621 National Av«.. Milwaukee, Wit. Missouri u Jutnl ni. Tnjnik Jos. Mostar, bos 331. Ksnaas Tajaik Joha (foriak. Box 196 R« flev, Kans. Ohio. Tnjnik Tonr Akods, R. 2, Ros 161, Bellair«. O. ▼as mitoibe UN*» to J. B. E.. je «aolovltl «a soraoga odbor«. 19a4 Bo. R«dae Ave., Ohlcace, HL
It. at. 4.
«t. 5.
at. 6. 8f. f.
RaailrtU svojo ananjel Pouilte so o aocialirmu! Baxvedrito si duhat "ProleUrec" im« v ovoji knjiiovni nalogi siedete knjige im bro«iire. Poftlji-U naročilo fto danea:
Gorki: Mati, — kk« vosb«...............................tLOO
üpua Binelnlr (poolov. Joa Eavertalk ta It. Kak«): Dftuagol. Povoot
U CkltMklk klavnic ...........................................76
Enrico Fsrrl: Bodallsoin ia asodoraa vod«.........................
Proletariat.....................................................10
ItbU Kristan: Nevarni sod«11 sni .........**.*.»....•»•....»..•. .10
Ki« uničuje proixv«j«ajo v malem •••••••••••••••••••••••>••••*.•• «10
Bodali*em , . . * . ..•.•»•.•••.»..•••.•«.••..•••••••••»••••••••••••• J»
t^f^tff^Afia kajiinlc«, 2 svoska ta "Nafta bogatetva" .............10
K«piuUsti4sl rasrod . . • . » .•♦••.•••••••••••••••••••••••»••»•••••• .1C
Vojna ia aodj«ln« demokracija...................................15
Prof. W«krnraad (postov. A. Kristan): KaUUftko svetovne aaslraaj«
ta svobodna m a aoot . . . * . ................................... -ffl
O k on su walk društriti. .. . . . ........................................................16
Ia4mlna prodajalna «11 kosnm ...................................OS
Kaulitta cerkev ta soclaUtom ......................i,.............10
Bp«v«d pap«ft« Alekaandra .........................................10
Vae u knjige ia brotnre poAljomo pelt nI no prosto PBOLETABBO. 4008 W. 31st SU	CHICAGO. ILLINOIS.
I—IL
30E10I
Na|vci|a stovenlta zlatarska trgovina
FRANK ČERNE
6033 St. Clair A ve., : Cleveland, Ohio 0
'Ure, veriiice, prsUne, brošk«, x«prntnic«, medaljonSke, itd. Popravljamo ure po niski ceni.
Podminic« Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč alovenakih in drugih. Se prodaj« n« mesečna odplačil«.
PttiU po conik, katar» ao Vana poiljo broapUčno. Najboljšo blago.	Najniijo cono.
3EIE
3BI
0
lElJ
PAZITE IN HRANITE
Narodni icrek pravi: "Pasite na vai beli denar r.a črne dneve." To pomen ja toliko kakor prvo pačite in hrnnito dokler «ti Ae rdravi in mladi, da boste imeli nekaj za stnr« in oncmogln lHn.
Vsak človek mora pačiti in hraniti, kf le to je edinu pot, ki vas vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki gn dote nastran, sc lahko eeni kot itemeljni kamen poslopja ca katerim vsnkl stremi. Dobro je vedno imeti na pamet u narodni icrek ki pravi: "Zrno do zrnu pogača: kamen na kamen palača". Nnjtelje je početek aH brc» poč«tka ni nikdar ničenar. Zatorej pričnite vingati vnft denar fte danes, ampak pazite, da ga nnlagate v gotovo in varno br.nko. Z vlogo enegn dolnrjn dobite vaio bančno knjtiieo.
Mi sprejomamo denar na hranilno vlogo in plačnmo po V/, obresti o<T njega.
Poftiljnmo dennr v Italijo, Rusijo in Francosko.
Prodnjemo nrve posojilne mortgnge (mnrksče) in dnjemo v nn-jem vsrne hranilne predale.
Sprejemo uplse zn psrobrodno potovnnje v stnro domovino ¡ki vojni.
BANK
1900 Btas I si and Arena«. Oblcago, ia
Kapital, vloge in prebitek znaAa nad $6,000,000.

' * > * ■* ■ ■— ■	1 ■»»!»>	m ..... i, i ....... ■-
NAZNANILO.
Drtialvo "Boritelj" *t. t. S. T). P. Z. v Concmatigh Pa., j«» na . rediti mesponi soji dno 1. aprila t. K sklonilo, da priredi
PIKNIK dne 27. maja t I.
na tlonglinorjevi farmi v Wow1val^ Heiprhts.
Trtn potom so vahljeni vsi Mani in članici» drnfttva 44Bori-trlj" St. 1, da so polnoitevilno vdrlfže, ker je iisti dohieok namenjen dmitveni blagajni r.a |>okrttje aaostalih stronkov. vseti niso niti oddaljeni člani, kakor tndi no bolniki, vsak !>,<» moral prispevati v to svrho en dolar.
Vahimo tndi vse nobrate in sonestre sosednjih drnštev, krr pri drugi priliki vam bomo tndi mi enako povrnili.
Zaeetek to*nn ob 1. nri popoldne. Vstopnina za moitke #1.00; dame «o vstopnine proste; pivo prosto in aa dober pri-irriaek bode isvrstno preskrbljeno. Toraj vsi na dan 27. maja!
7, hratskim pordravom	John Sknfea, tajnik.

mm
I VER JE.
Cesar Kari apelira. Poalal je mniktrnkemu
predsedniku grofu l'lwu -Martmieu lantoročno pi-Min», ki je punatiiaijeno v uradni "Wiener Zeitung." V njem pravi "njegovo veličanstvo
"Tretja zima vojne je minila * vsemi težavnimi, a dasi imamo fte nekoliko ineaecev pred seboj do .mrve ¿et ve, vendar Ja h ko .pričakujemo, da nam prinese p<*nl*d poanoč, Vztrajati •moramo do prihodnje žetve in do tega časa imamo pričakovati dosti trpljenja."
Ampak gospod Kani Habsburg verni ar upa. da prebije ljudstvo vse. Hvali prebivalstvo za vse, kar je doslej »tonilo in ga poriva, naj atorl nadalje vse za blagor države.
t KI cesarja seveda ni pričakovati drugačnega mišljenja. Od njega je ie to mnogo, da poziva ljudstvo na irtve "za blagor države," namesto "zu blttgor dinastije." Tako so vzgajali princa Karla Franc Jožefa, in kar so napuvnpali vanj, . to daje sedaj od sebe. Nobeno mišljenje pa ni zaradi tega sveto m nedotakljivo, ker je cesarsko. Kakor mi cesarji okaaneneli ostanki preteklosti, tako je qkameuelo njihovo mišljenje.
Vse za blagor države !
To še pravi, da je država nekaj, kar mora bita, kar se mora ohraniti in obraniti za vsako ceno in čemur se morajo podrediti narodi, razredi, interesi, »kratka vse. Na podlagi te teorije zahteva Kari vae ¿rtve za blagor države.
Ali teorija je napačna, zato je tudi zahteva neutemeljena.	«
Kari zahteva nasprotno. Narodi naj umak-la razmeram primerna, in se mora izpremeniti, če se izpremene razmere.
Živi deli človeštva so narodi, ne pa države. Co so interesi države v konfliktu z interesi narodov, se mora umakniti držara, W pa narodi.
Kari zahteva nasprotno. .Narodi nap umaknejo svoje interese m svoje pravice na ljubo državi.
Avstrijska država eksistina edino v interesu habsburške žlahte. Žrtvovati vse interesem drža-• ve se pravi torej žrtvovati vse interesom habsburške familije. To bi postalo vsaj deloma nerazumljivo, če bi ta familija kaj dajala narod un; toda ona le jemlje. In česar jim ni vaeia, to naj bi ji narodi še prostovoljno dali.
Ct izdaja gospod Kari tak apel, Je to .znamenje, da je potreben. To mora biti 2e ziradi tega tako, ker cesarji, navdahnjeni od samega svetega duha in zastopajoči božjega očeta; -gotovo ne store n*č nepotrebnega. Ne glede na to je pa po drugih vesteh iz Avstrije verjetno, ds je bil tak apel potreben. Kar se poroča o draginji, o pomanjkanju, o bedi vsake vr?#te, zlasti pa o nezadovoljnosti in o ilemonfitracijah ljudstva, kaie, da ni prebivalstvo nič več kaj posebno navd*iše-no za žrtve "za blagor države", ampak da veliko glasneje kliče po miru.
Bilo bi le želeti, da bi postali cesarjevi apeli še "potrebnejši." obenem pa tudi neuspešnejši. Nezadovoljnost v Avstriji ni šele današnji pojav ; ali sila države, kar.pomeni skoraj toiiko kolikor sila dinastije, je zadritavala izraze nezadovoljnosti. Potrebno je, da postane nezadovoljnost vse glasnejša ; tedaj dobi tudi zaupanje sama vase in tedaj je mogoče, da se iz nezadovoljnosti v besedi izcimi nezadovoljnost v dejanju.
Iz Poljske prihajajo za nemško kajzerstvo neprijetne vesti. Nekaj časa je bila NemJHja tako srečna, da je dobivala simpatije v gotovih poljskih krogih. To je bilo po ustanovitvi takozvaiie neodvisne Poljske. Pregovor pravi, da je boljši vrabec v roki kakor golob na strehi, in tako je mnogo Poljakov mislilo, da je bolje imeti kos faktično neodvisne Poljske, kakor obljubljeno a neurcMii-čeno neodvisnost cele Poljske.
Omenjene simpatije so se znatno sevrle, ko jc aeniška vlada po svojih zastopnikih v rajhs-tagu iti v pruskem deželnem zboru nekoliko opi-sila nameravano neodvisnost Poljske" ; iz tistih govorov je bilo namreč spoznati, da bo "neodvisna" Poljska prav tako aili po še bolj odvisna od Nemčije,' kakor je bila prej od Rusije.
Sedaj postaja ta obrat še očitnejši. Iz Varšave poročajo, haje iz avstrijsko-poljskih virov, da jc ruska revolucija mogočno razvnela gibanje proti državni uredbi ,ki jo uvaja Nemčija. Ruska revolucija je oslabila stališče Nemčiji prijazne frakcije.
Narodni svet, ki je bil prvotno ustanovljen kot nekakšno parlamentarno tek) za podporo državnega sveta pri pripravah za ustanovitev novega kraljestva, je prišel na zadnji seji popolnoma v roke protinemških " pasivistov". Sprejeta je bila resolucija, da je nadalnje t rajanje državnega sveta škodljivo m pri volitvl Izvrševal-nejri odbora so bili zagovorniki nemških načrtov poraženi. Ta odbor kontrolira jo sedaj takozvani pasivisti, tki odklanjajo vsako podporo nemškemu režimu in priporočajo, da se počaka na na-, daljno akcijo Rusije.
Iz Stoekholma pa ima "Exchange Telegraph Company" sledeče poročilo: "Časopis Dagens N.vheter javlja, da se vrše priprave za konferenco zastopnikov iz vseh delov poljskih dežel. Polj-rki delegati iz ruske, nemške in avstrijske Poljske so prišli v Htoekholm. Med njimi so vojaški častniki, posestniki, politiki, celo člani vlade, ki sta jo ustanovili Avstrija in Nemčijo."
Tudi to so znamenja časa. Ko se je pričela vojna, ni ne ena vlada mislila na ustanovitev ne-
odvisne Poljske. Več kakor smela bi hHa trditev, da je imela kaiterakoli vlada celo tak cilj v svojem programu. Car je psč obetal Poljakom avtono-' mtjo po vojni — ali obljube za dobo po vojni so zapisane v vodo. Nemška vlada je pozivala Poljake na upor proti Rusiji, ali njen,tedanji namen je bil osvojitev Poljske.
/ Ne glade ns to, kakšni so bili nameni te sli ona vlade, je pa sprsvila vojna poljsko vprašanje na površje in sedani ni več moči pogrcaii-ti na dno. Poljsko vprašanje spada gotovo med najvažnejše probleme v K v ropi. Dokler ni bilo vojne, je povzročalo trajno politično mrzlico. Sedaj, ko mu je vojna povečala pomen, je narasla tudi njegova važnost za Evropo, in če se to vprašanje ne reši zadovoljivo, bo vznemirjalo Evropo veliko bolj, kakor pred vojno.
Velik pomen mu je dala vojna, še povečala ga je ruska revolucija. Vsi ti problemi sedaj zahtevajo in šugajo; zahtevajo rešitev, in žugajo a upori, z nacionalnimi boji, sploh « trajnim vznemirjanjem, če se ne rešijo.
Tudi poljsko vprašanje ni edino v Evropi; celo rajdo jih vidimo na vseh koncili in krajih. In nikaikor drugače jih ni mogoče odpraviti, kakor s njih rešitvijo.
Na raznih socialističnih konferencah, v socialističnih izjavah in resolucijah je bila incd mirovnimi pogoji izrečena zahteva po enakih pravicah za vse narode. Taki glasovi so prihajali iz Londona, Hkandinavije, Italije, Rusije, tudi od socialistične manjšine v Nemčiji; in tudi h Amerike. Kdor smatra to za nacionalizem, je kratkoviden. V interesu socialistične Inteniadonale je tak mir„ ki odpravi vsaj one vzroke vojne, katere je v sedanji družbi mogoče odpraviti: to Je v prvi vrsti nacionalno zatiranje narodov. Oa se podeli narodom nacionalno neodvisnost, je zahteva pravičnosti. slovesno priznana od Intemacionale; a zahtevajo jo obenem interesi socialistične Inter-nacionale same, ki potrebuje prostejšo pot za razredni boj.
A če hoče socializem to doseči, tedsj Je nad-vse važno, da si pribori glas pri mirovnem poga-. janju. To je velika naloga, v mnogih pogledih težka naloga, ali od- nje je odvisen velik del bodočnosti narodov in bodočnosti socialističnega gibanja.
Časopis 4 4 Polit iken '' v Ntockholmii je objavil pismo znanega nemškega socialisti Franz Mehrin-g« v Berlinu, ki ga je poslal predsedniku /•mrkega sveta delavcev in vojakov sodrugu f'eidzu. Mehring pravi, da odklanja skupina nemških mednarodnih socialistov — to je manjšina — udeležbo na vsaki konferenci, na kateri ho zastopana večina nemške socialno demokratične stranke. Mehring poziva ruske socialiste, naj odklonijo poslanca Huedekuma, člana omenjene večine, ip ^pego ve tovariše. Mehring zagotavlja, da govori Judi v imenu Liebknecbta ki Rose Luksenbnrgove, ki sta v zaporu.
Ta izjava se nanaša v prvi vrsti na nameravano konferenco v Srtoekhoimu in po njej se ra soditi, da smatra nemška manjšina večino za šsvnievalko vladnih načrtov. Samo zaradi tega, ker ima Sebeklemannova frakeija v tem sli pnem vprašanju drugačno mnenje, ne bi Liebknechtova skupina Šla tako daleč, da bi odklonita celo udeležbo ni skupni konferenci hi priporočrla Rus« m, naj zavrnejo Suedekuma in njegove tovariše.
Iz tega bi se lahko kaj naučili tisti sodrngi v Ameriki, ki mislijo, ds je radikalno zagovarjati separaten mir med Nemčijo in Rusijo, ter imenujejo "zdajalee socializma" tiste, ki se bojujejo proti takemu miru.
Suedeikumova misija ima namen, da pridobi ruske social iste za separaten mir. A radikalni Liebknechtovci kličejo Rusom : Pokažite jim vrata!
Sebeidemiannova skupina se, hoče udeležiti konference v Stoekhokmu, kskor je že prej iskala stike z ruskimi socialisti, zato, da zagovarja separaten mir.
A Liebknechtovci pravijo: Ne gremo tja, kjer bodo Scheidemannovei.
Logičen slalep iz tega kaže, da ni Licbknech-to»va skupina nikakor za separaten mir. In tisti, ki so vedno slikali L/iehkmechtove pristaše za edi te prave sociaiiate, bi morali ostati dosledni. Vidimo pa, da soglašssuo v tem velevajLnem vprašanju mi z Liebknechtovci, ne pa naši "radikale!."
Nemška manjšina ima gotovo dobre razloge za svoje stslilče. Separatni mir je nedvomno nevaren ruirtri revoluciji. Saj ni treba misliti, da so vsi carrsti na Ruskem umrli. Oni le čak ijo na ugodno priliko, da bi dvignili glave; to priliko bi jim podsl separatni mir. Mednarodni socialisti v Nemčiji pa vedo, da ne bi bila zmaga reakcije na Ruskem ne K silen udarec «a svobodo v Rusiji.am-psk tudi za demokracijo v drugih delelah.
Separatni mir bi okrepčal nemško vlado. Moč, ki bi jo s tem pridobiš, bi se ps neizogibno obrnila zoper socializem en sicer v prvi vrsti zoper tisto strujo, ki je ostala mednarodna.
Tisti, ki nas izključujejo iz Intemacionale, ker nasprotujemo separatnemu miru, bodo torej morsAi idključniti tudi Mehringa, Liebknecbta In Rozo Luksenburgovo f'm menda vso nemško manjšino sploh.
V take za«rate prihaja radikalizem, ki nima stvarne podlage.
Doiola ■»Rofomoitva.
Mohamedanci, Mormonl in fte nekateri drugi narodi ti imajo vaeti po več žen. V Tibetu pa je dovoljeno
mnogomoAtvo. Tam »me imeti ¿ena i . .. . . x, „ i«. po dva ali tri mote Tibetanc. -o baje | *>I»ciahst za toibe V odškodnine
tako mirne narave, da se med teboj docela dobro razumejo, v hiši vladata
CARL STROVE»
Attorney ai Law
ZutsjM at fteè teMIk
prijateljstvo in Ijubesen. Možje ti lepo razdele med seboj delo in delajo •kapaj. Kar se tiče otrok, odloči lena, kdo jih ima rediti in kdo se sme imenovati njihov oče. .
ISS w
kih zadevah, »t soba 100»
. WASHINGTON
CHICAGO, ILL. Talafaa
najbolj Uh revij t tnflsikam jeziku v ki je: "INTERNATIONAL GLAUBT REVIEW." — mesečno in stane $1 00 na Naslov : Int. 8oc. Review, Sil Ohio St., Chicago, DL
STREET
JAKO VAŽNO VPRAŠANJE? "Ali aam še poslal zaostalo na roéniao sa "Prolatarea"? it aal —
Moderno urejam patfl» VILLAGB HIV • prostranim vrtom i# " MARTIN Ofden Ava., bliao
MODERNA KKlGOVZZHIOt
Okusno, hitro in Trpežna d*, za privatnike in društva. Spi^fc mamo naročila tudi izve* modom stroja.
ta»
m
1S33
( A«W>
BRAfJX HOLA* I Wm Islaai An,
ike postaje, Lyons, HL
Telefonska itev.: 224 m.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
U 4I0IIUI0 AVI.. IIHSIA. IIS.
Telefon 1)99
SI
Bl«e laissa Av
SAKIlfTV ČLANEK O NADZOEOVA
NJU BANKE SV ANE "CLEAEINO
BOUSE".	Ako ie lil čitati najnovejše in
Kaj te pomeni ga ljudstvo, če js banka dobra novice, potem se naroči na ped aadsorstvom «clearing Heusa". ••Milwaukee Loader" navečji so Vse banke, It imsjo zvezo s Chicago cialistični dnevnik vzhodno od Clearing House, so podvržene strogemu mesta New York. Stane 25c na nadzorovanju od uradnikov tega zavo \mtBtc. Milwaukee, WU.
de. Pregledovanje računov in imetja I ___
s« mora vršiti najmanj enkrnt na leto. Izvedenci natančno preiftčejo stsoje vsake baake. Vso gotovino preitejejo, pregledajo vse note, vnrAčine, vknjižbe in druge vrednostne listine, »e prepri čajo o fondih, ki so nnloieni v drugih banknh in preglednjo knjige in rnčune. Oe najdejo izvedenci knke slnbe nli dvomljive vrednostne listine, se te ne itejejo več kot imovina banke. Ako se je skrčila vrednost bančnega premože-ajn, mora banka kazati pravilno vrednost v svojik knjigah. Če banka drzno ipeknlira in se ji pride an sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri skirano, s« mora takoj odstraniti in na domestiti z boljiim. Če vsega tega baaka hitro ne popravi in stori, izgubi vse nndaljnje ugodnoeti in pravice, ki jih viivajo benke, katere so združene v Clearing House.
Kedar se odvzamejo, knki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing Hou#e ima slednja za to dober vzrok. Na drugi strani pa je o baaki, ki je člaaiea te zveze, že to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober ia da vodi svoj dennrni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chieagu pred deeetimi leti, od katerega časa nn-prej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v sveži s tem Clearing Housom. Ako je Šlo nn nli drugi banki slnbo| valed psnike ali vojske, so ji takoj pri-skočile nn pomoč druge Clearing House baake ia ji pomagale, dokler se niso povrnile zopet normslne razmere. Ta Clearing House nndzorovalni načrt ne je pokazal tako vspeAen, da so povsod, kjer keli se aahaja kak Cleanng Hous». sprejeli tn aačrt.	'
S nserlmn State Banka j« v zvezi s tem Clearing Housom. je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet popolnih računov.
American fttate Bankn pa je tudi pod državnim nndzomtvom in odda vsako leto pet detajliranih računov o stnnju Banking Depnrtmentn države Illinoia.
Napravite NAftO banko za VAŠO banko in Vni denar bo varen in ga Inhko dvignete, kednr ga želite.
Vprašajte za seznsm naših First Gold hipotek. Knkor tudi seznnm $100.00 in tfOO.OO zlntih hipotečnih bnndov.
SLOVENCI
pristAp^j te k SLOVENSKI NARODNI PORNI JEDNOTI.
Naročite si devnik "Pi ta". Liirt stane za cclo leto $3J pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova drufitva. sot članov (ic) je treba za m drufttvo. Naslov za list in za nifitvo je: 2657 8o. Lawndale Chieago, m.
Naiveči* slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna ■
Chicago, II».
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša poaebnoat so tiskovine za društvo in trgovce.	-:- -#JI
"PROLETAREC" se tiska v naši tiakarni
I/"ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zaatave, kape, re-falijc, «niformc, pečata in vse drago obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.f
1711 Soath Mlllsrd Avenae.
CHICAGO, ILL.
Cenika prejmete zaatonj.	Vaa delo garantirano.
itMMMMMMIMMMMMOMIMMMOtO»#MO»M»HO(
Edini slovenski pogrebni^
MARTIN BARET1NČIČ SSI BI0AB STREET TU. 1475 J0MNST01VN. P/
predsednik. amemiftke državne banke
Blue Island Ave., vogsl Loom i s in 18. ceste.
QiP
Prirepen po načinu, ki ga ie rabil star moder menih
SOROL
se je izkazal čudovito uspešnem aa krč« Modes ia trebuhu, bol« nvrat, naduho, glavobol, isfubo t*k», pr^hUd v glavi. Itd. itd
Priredi irs liU kompanljs. ko del» slavni "Catn k-p«ll«r" storo »redno irtd-i|t« m vdrfwnj«. Pameten ilovek ima eno lUklMko vedno pri rokah lic in SOc v vseh lekarnah. II pa pri
F. AO. aiCMTZa CO.
74-00 Washington Street. NIW YORK
2ENSRI "RAJ**.
Prvotno je vladal skoraj pri vseh narodih matriarhat, .t j. materinaka oblast, sedaj pa vlada do malega povsod patriarhat, t j. očetovska oblast. To se pravi, ote ima glavno besedo v hifti in v javnosti, ienska pa mora molčati. Vendar pa ae dobe Ae okrajk kjer vladajo ienake. Tak ienaki raj je deftela Menangkabanov na otoka Sumatri. Tukaj oo ienske izključne
gospodarice. Ženske so lastnice zemlje in hii; po materah ae imeaaje rodbina. Poeeetvo podeduje vedno naj-starejia hči. če mati nime nobene hčere, pa je dedinja hči najstarejšega materinega brata. Ko ae dekle omofti, dobi koe semlje, samo ob aebi je razumljivo, da jej aaoš pomaga obdela-vati to zemlja V resnici pa molki prav malo delajo In skorsj ničesar ne prispevajo aa vzdriavaaje rodbine.
Naaprotno dobe moAki mesečno gotove zneeke za ovoje potrebe. V novejšem ¿asu prihajajo Holandci k Menangkabanom ter imajo priliko pri Holandcih kaj zaslutiti. In od tega čaaa ai izkuftajo moiki pridobiti go-spodarsko neodvisnost. Ženski svet menagkabanski je • to izpremembo baje popolnoma zadovoljen, kar kaie, da ne smatra svojefa staMiia aa — raj.
Central Hotel
Coaenaiigfeo Pa«
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
V teti dnevih
velike draginje
hi se moral vsakdo varovati pred boleznijo, ki pomeni velike' izdatke za hiiio. Popolna resnica je v pregovoru. "Forewarned in Forearmed". Slaba prebava glavobol, zguba okusa, splošna slabost, vsi taki znaki vas opozornjejo, da iSt'ete zanesljivega zdravila — malo pozornosti vašim č reva m, bo Vam pomoglo preprečiti sitne neprilike.
Trlner|ovo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
je ti»to zdravilo, katerega potrebujete v takih slučajih. Isto izčisti čreva, odstrani zbrano lieporabno" tvarino, v kateri se rode in mno/e razni bacili, pomaga prebavi, povrne okus in ojači kri in želodec, ki so potem vstanu braniti se preti večino napadajočih bacilov. aZ gori označene slučaje, nadalje za ner-voznost, želodčne neprilike pri ženskah ob času življenske pre-membe, kakor tudi pri preniogarjih v premogarskih okrajih, itd., je priznano to zdravilo za najboljše izmed vseh enakih pripravkov. To vino je pripravljeno iz grenkih zelišč, koreninic in lubja, ki imajo znane zdravilne moči in iz čistega, naravnega, močnega rdečega vina. Isto je dobro tudi za najbolj občutljiv želodec. Cena $1.00. V lekarnah.
Trlner|ev Liniment
vam prinese v hifto pravo družinsko zdravilo. Je nepreskoljiv za revmatični in nevralgijo, je izvrsten pri ponesrečenju, zs zvijenje, otekline, okorel vrat, itd. Je jako poživljajoč za utrujene niiftice po težkem delu ali dolgi hoji. Cena 23 in r>0e v lekarnah, po poŠti 35 in 60e.
Triner|ev Cough Sedative
je najbolj zanesljivo zdravilo zoper prehlade in kaaelj, liripa-voat, vnetje sapnika, naduho, itd. Cena ista kakor za liniment.
Trinerjeva zdravila so dobila najvišje mogoče nagrade na mnogih mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zalta ko-lajna-«an Francisco, 1915, Grand Prix—Panama, 1016.
JOS. TRINER
kemik Izdelovalec.
lHMJ» So. Ashlzné Ave.

Chicago, III.
Dr. W. C. Ohlendorf. M. a
Z,ALMSKV
^Artistični StoHJanskJ
... Fotograf
Posebno pozomoat za slike liovoporočencem. Obiščite nas, in prepričajte se!
1255 XV. ISth St.
Mod Throop in ^^IIport ulico.