SLCPVEP^SICt VESTNIK CELOVEC PETEK 4. JAN. 1991 Letnik XLV. Štev. 1 (2584) izhaja v Cetovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt P.b. b. Kulturni dnevi Aipe-Jadran Na 22. koroških kulturnih dnevih 1990 na celovški univerzi so obširno obravnavali aktualna politična in kulturna vprašanja v tem delu Evrope. Druga velika tema je bila javnopravno zastopstvo za koroške Slovence, ki pa je sprožila burno razpravo med obema taboroma znotraj najšine. Na sliki (nt) sociolog dr. Kurt Traar, tajnik SPZ dr. Janko Malle ter akademik dr. Bogo Grafenauer. sobota, 5.1.1991 Dom sindikatov Ceiovec igrata: An sambe! An sambe! SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Kiavžarja Oblikovalec programa: Boris Kopitar Plesni par. Katja in Tomo BP0S0J!LN!CA=MM. Ponovna samovotja KOKS šepogtobHa razdvojenost Provizorični koordinacijski odbor koroških Slovencev ali bolje rečeno Narodnega sveta je na svoji seji tik pred božičem nadaljeval s svojim nesprejemljivim ravnanjem. Ob sprejemanju proračuna za denarne podpore Republike Slovenije organizacijam koroških Slovencev v letu 1991 je to provizorično in nikakor ne od vseh pristojnih struktur koroških Slovencev priznano telo po čudnih in povsem nesprejemljivih kriterijih razdelilo 21 milijonov šilingov. Tako rekoč samovoljno so njegovi člani ZSO dodelili 5,8 milijona šilingov, ne da bi ZSO sploh vložila svoj proračunski predlog, prav tako so SPZ „obdarili" z 2,4 milijona šilingov, pri čemer pa so ji takoj odtegnili 500.000 šilingov za glasbeno šolo. Nekatere bistvene ustanove in organizacije narodnoobrambnega značaja pa sploh niso bile upoštevane, tako da so ob vstopu v novo leto resno ogrožene v svojem obstoju. Glede obeh slovenskih tedni- kov pa je predsednik NSKS dr. Grilc na seji KOKS dobesedno dejal, da ne potrebuje glasila NSKS ter da se izhajanje lista lahko takoj prekine. Da pomeni taka izjava očitno tudi izsiljevanje ukinitve Slovenskega vestnika, ni nobena skrivnost, je pa račun brez krčmarja! Glavna avtorja somouničevalnega proračuna sta bila novi vodja narodnostnega biroja pri deželni vladi dr. Pavle Apovnik in poslovodja Zveze slovenskih zadrug dipl. trg. Joža Haber- nik, ki v KOKS zastopata KEL oz. Slovensko gospodarsko zvezo. Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm je v reakciji na takšno ravnanje izrazil svoje začudenje nad tem, da koordinacijski odbor Narodnega sveta" lahko sklepa tudi o finančni podpori Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem, tako sklepanje označil za provokacijo in ga odločno zavrnil. Poudaril je, da ta provizorični organ ob razdelitvi f Dal/e /m 2. .strem;) Odštevanje v Zalivu seje začelo Ultimativni rok za umik iraških čet iz Kuvajta se izteka. 15. januarja naj bi Sadam Husein pokleknil pred pritiskom Varnostnega sveta OZN in predvsem pred ameriškimi silami. V Saudovi Arabiji seje medtem nakopičilo preko 350.000 vojakov, Husein pa ima pred orožjem pol milijonsko vojsko. Nadaljuje pa se diplomatska prizadevanja za politično rešitev krize. Mednje sodi nedavni obisk jug. zunanjega ministra Lončarja v Iraku pa tudi evropska turneja jordanskega kralja Huseina. PREBERITE 2 Dr. Brumnik (SPZ) ob vstopu v novo leto 4 !z dvojezičnih občin Koroške 5 Plebiscit v Sloveniji 6 Razgovor z univ. prof. dr. Pernthalerjem 7 Koroški Kulturni dnevi 8 Iz Kulturnega življenja 9 Koroška v zrcalu 10 Koledar prireditev 11 Radio in televizija 12 Heute im Slovenski vestnik l/ese/a Blanka Zagožen z Ljubnega z velikim božičnim paketom Slovenskega vestnika. Več o božični akcl/i za pop/a v-l/ence v S/o ven/ji na 3. strani. Dinar devalviral za dobro četrtino Skoraj natančno leto dni po presenetljivi denominaciji jugoslovanskega dinarja in napovedi njegove konvertibilnosti se je predsednik zvezne vlade Ante Markovič na pritisk posameznih republik, predvsem pa gospodarstva, odločil za devalvacijo dinarja za dobro četrtino ali natančneje za 28,57 %. Tako je novo razmerje dinar: marka 9:1, temu ustrezno pa se je spremenilo tudi razmerje nasproti šilingu. Devalvacijo je bilo pričakovati že dalj časa, saj je tečaj dinarja v zadnjem mesecu v tujih bankah pade! vsaj za tolikšno stopnjo, nekatere banke pa so celo ustavile menjavo. Najbolj zanesljiv znak pa je bilo ravnanje domačega prebivalstva, ki je v zadnjem mesecu in pol množično kupovalo devize v jugoslovanskih bankah po še vedno uradnem , a visoko precenjenem tečaju in jih baje nalagalo v tujini. Te špekulacije so skoraj privedle do finančnega zloma bančnega sistema, zvezne devizne rezerve pa so se zmanjšale vsaj za dve milijardi in pol dolarjev. Ante Markovič pa je svojo „korekturo" tečaja in gospodarske reforme sploh podkrepil tudi z nekaterimi drugimi ukrepi. Predvsem z zamrznjenimi in celo nižjimi plačami v gospodarstvu in negospodarstvu, razen na področju zdravstva, izobraževanja in kulture, ter z večjo finančno disciplino in odgovornostjo. JR. KOMENTAR TEŽAVE^ GORBAČOVA Go.spuJar.ska ,sfl.ska, težave pr/ o.skrhl prehl-vaKfva z žlvl/1. ^ahofaže /n zavlačevanje perestrojke .s sfrara predstavnikov starega po/lflčnega /n upravnega aparata ter eska/acga organiziranega krlmlna/a (pojem m a ji ja v soJohn Ih sovjetski/; razmera/: nima več eksotičnega, amer:.f/:ega prizvoka) - fo so fre-nafno n a//) o// pereč: problem! v procesa po/:7:'čr:e In e/:or:oo:.s7ce preobrazbe Sovjetske zveze. Urez dvorna /e fo Joslej najtežja slfaaetja za sov/ef.s7;ega p rej.se J-nlka Mlballa Gorbačova In ,,njegovo" perestrojko, saj zgoraj opisane težave spremljajo če mnoge Jrage, po/:7:čne nevarnosf: za njegov program reorganlzaetje največ/e - In gleJe na če neizkoriščene zemeljske In človečke pofenclale prav gofovo najbogafejše -države na sveta. Radikalne opoz:'c:jske sile zakfevajo ekonomsko čok-ferap:jo, nacionalna gibanja v posamezni/; repabllkal; ferjajo osa-mosvojlfev, radikalni privrženci propadlega komandosoclallzma, k; čakajoč na morebitni propad peresfrojke, pa če niso Izgubi/; npanja na povrafek sfarega avforl-farnega slsfema. Predsednik Mikali Gorbačov je novlnar/em pred krafklm svoje fezave orisal v okllkl čale. predsednik neke države Ima sfo ljubic, ena Izmed nji/: Ima aids, a on ne ve, katera; predsednik neke drage države Ima sfo osebnih sfražarjev, eden Izmed njlk je ferorlsf, a on ne ve, kafer;,' predsednik SZ Gorkačov Ima sfo sfrokovnjakov za ekonomijo, eden Izmed njlk se resnično spozna v svoj; sfrokl, ampak predsednik ne ve, kafer;... Kdor kdro pomaga, dvakraf pomaga, prav; sfarl pregovor. Pomoč z živil; Iz raznlk evropski/; držav In fad; Iz Avsfrge je verjefno /e majkna, a za prizadelo prebivalstvo osrečujoča kapljica. Mnoga podjefja, k; se s svojo radodarnosfjo poslavljajo prav v flsflk medljlk, kafer; so v prefe-kllk meseci/; poskrbe/! za val sovračfva prof; navala kegancev v Av-sfrljo (posredna posledica je zdaj načrfovana deportacija Romanov), lega kajpada ne delajo samo za kog poplačaj. /4 vsfrljsko velepodjetje Anker ko na primer v krafkem odprlo v .Sovjef-skl zvez; svojo prvo fovarno za proizvodnjo kraka... IGOR SCHELLANDER Ponovna samovolja KOKS (Nadaljevanje s 7. sirarn) sredstev niti ni bil seznanjen z dejanskimi potrebami ZSO v letu 1991. „Da pa je farsa popoina, je ta provizorij, ki nikakor ne more predstavljati slovensko narodnostno skupnost na Koroškem, izločil iz proračuna kar vrsto za koroške Slovence pomembnih dejavni- kov in narodnoobrambnih ustanov. Tako v tem proračunu ni upoštevana Slovenska študijska knjižnica, v bistvu so izpuščeni trije otroški vrtci, ogroženo je izhajanje slovenskih tednikov, popolnoma izpuščena je dotacija za dejavnost Slovenske športne zveze, pravtako ni v njem niti šilinga za dejav- nost Slovenskega inštituta za proučevanje prostora Alpe-Jadran ter za druge ustanove in inštitucije koroških Slovencev," je dejal dr. Sturm in menil, daje to „poskus ukinitve narodnoobrambnih inštitucij koroških Slovencev". Predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliks Wieser je po Predlog KOKS-a za proračun 1991 Slovenski znanstveni inštitut 1,000.000,— Klub slovenskih občinskih odbornikov 1,900.000,— Skupnost juinokor. kmetov 400.000,— Skupnost mladinskih organizacij 1,000.000,— Strokovno združenje ped. delavcev 200.000,— Narodni svet inkl. NT otroški vrtci etc. 5,800.000,— Krščanska kulturna zveza 500.000,-- vezano za Glasbeno šolo 2,450.000,— Zveza slovenskih organizacij inkl. Slov. vestnik in vključene organizacije 5,800.000,— Slovenska prosvetna zveza 500.000,— vezano na Glasbeno šolo 2,450.000,— To )e proračun, ki ga je provizorični koordinacijski odbor skleni/ na svoj; sej; dne /d. decembra lan; z enim nasprotnim glasom (Pedagoško združenje). Ta proračun, k; velja kot pnporočl/o Izvršnemu svetu Republike Slovenije za razdelitev subvencij političnim, kulturnim, znanstvenim In Izobraževalnim ustanovam koroških Slovencev, je bil 27. decembra v Celovcu predan ministru za Slovence po svetu dr. Janezu Du/agu. Poslovodja prov. koordinacijskega odbora P;pp je hote/ njegovo objavo preprečiti, toda ker na sej; 1 S. decembra niso glasova/; o tajnosti te porazdelitve In prov. KOKS ob predaji proračuna ministru Du/agu n; b;7 sklepčen, je prišel v javnost. A/; bo slovenska skupščina ta za velik de/ koroških Slovencev nesprejemljiv proračun odobrila, je še povsem odprto seji upravnega in nadzornega obora ZSO dne 20. decembra dejal, da sta oba odbora po temeljiti razpravi v zvezi z provizoričnim koordinacijskim odborom sprejela sklep, da ZSO v ta organ ne bo vstopila. Kot vzrok za to je Wie-ser navedel razdelitev proračunskih finančnih sredstev, ki jo je samovoljno in brez vsakršnih podlag sklenil KOKS. „Tako ravnanje ter poskus uničevanja pomembnih struktur koroških Slovencev je za ZSO nesprejemljiv", je dejal predsednik ZSO in pri tem opozoril tudi na to, da ta razdelitev predvideva skoraj 2,5 milijona šilingov za volilni boj pri občinskih volitvah in volitvah v kmetijsko zbornico. „Ta vsota pomeni, da bi Slovenci morali plačati za vsak glas približno 550 šilingov, to pa je dvakrat več kot stane en glas ostale stranke", je Wieser konkretno kritiziral. Nadalje ZSO po izjavi njenega predsednika meni, da mešanje narodnopolitičnih, strankarskopolitičnih in ccr-kevnih struktur v koordinacijskem odboru ne vodi k rešitvi, temveč poglablja že tako globok razkol med koroškimi Slovenci. „Treba se bo odločiti za koordinacijski odbor, v katerem bodo ali samo narodnopolitične ali narodnopolitične in strankarske ali pa, kot zdaj, narodnopolitične in strankarske in cerkvene strukture," je dejal Wieser. Napovedal je, da se bodo najvišja odbora ter koordinacijsko telo Zveze slovenskih organizacij ponovno sestali že sredi tega meseca in sprejeli ukrepe, s katerim bi zagotovili nadaljnje delovanje vseh inštitucij in ustanov. Dr. August Brumnik, poslujoči predsednik SPZ Ob vstopu v novo teto Slovenska prosvetna zveza in prosvetna društva, ki jo sestavljajo, so tudi v preteklem letu uspešno opravljali kulturno poslanstvo med koroškimi Slovenci. Naj naštejem samo nekaj pomembnejših prireditev, kot so gledališko srečanje na Brnci, Literarni forum o ženski literaturi, gostovanje lutkovnega gledališča, osrednji koncert in gostovanje z igro „Buge waz primi" na Dunaju in v Celovcu, pa tudi knjižni dar, ki ga društveniki prav v teh dneh prinašajo v slovenske domove. Najzahtevnejši projekt v preteklem letu pa je bila gotovo uprizoritev „Požga-nice" na prostem v Spodnjih Vinarah pri Šentprimo-žu. Ta masovna igra, pri kateri so poleg naših sode-tali tudi igralci iz Slovenije, je vzbudila veliko zanimanja in je bila hkrati naš prispevek in odgovor k omino- znim proslavam plebiscita. Vse to organizacijsko delo so poteg sodelovanja dru-štvenikov opravili samo trije uslužbenci SPZ. Slovenska prosvetna zveza se bo morala v prihodnjih letih še bolj povezovati s prosvetnimi društvi in jim nuditi še več strokovne pomoči, saj si želimo, da bi se kvaliteta deta na posameznih področjih, kot so zborovsko petje in odrska dejavnost, še zboljšala. Misliti pa moramo tudi na to, da bomo društvom pomagali razvijati še dodatne dejavnosti, tako da bi nagovorili čim več ljudi. Te dejavnosti naj bi v čim-večji meri odgovarjale interesom posameznih slojev in tudi starostnim skupinam. Čaka nas še mnogo dela na izobraževalnem področju ter tudi dela z mladino. Sodelovanje z drugo osrednjo kulturno organiza- cijo koroških Slovencev, s Krščansko kulturo zvezo, je dobro in poteka brez težav. To sodelovanje bomo razvijati tudi v bodoče na vseh področjih, ki so obema skupna in upam, da bomo odpravili nepotrebno podvajanje deta. V sodelovanju z nemško govorečimi kulturnimi iniciativami, ki so združene v svojem interesnem združenju, se Slovenska prosvetna zveza prizadeva, da bi Koroška sprejela zakon o pospeševanju kulture, v katerem bi bilo enakopravno tudi kulturno delo koroških Slovencev. To naj bi pomenilo, da bi morata dežela dajati za našo kulturo več kot 0,2 % kulturnega proračuna dežele. Opažam, da imajo politični spori med koroškimi Slovenci negativne posledice tudi za kulturno delo v posameznih društvih, saj je večina kulturnikov aktivnih tudi političnih in gospodarskih organizacijah. Upam, da ti spori ne bodo ogrožali vzajemnega kulturnega deta po društvih. Zaskrbljen sem tudi zaradi gospodarskega stanja v Sloveniji. Matični narod kulturnemu razvoju koroških Slovencev ne nudi take podpore, kot bi bila potrebna. Za vzdrževanje kulturne infrastrukture koroških Slovencev je sicer v prvi vrsti odgovorna avstrijska oblast, vendar, če nam ta tega ne zagotavlja, od Slovenije upravičeno pričakujemo, da pomaga ohranjati vse to, kar smo zgradili v zadnjih desetletjih. Mislim, da sta npr. glasbena šola in Slovenska študijska knjižnica življen-skega pomena za Slovence na Koroškem. Ob koncu se vsem odbornikom in sodelavcem Slovenske prosvetne zveze, vsem članom včlanjenih prosvetnih društev zahvaljujem za opravljeno delo v preteklem letu in nam vsem želim v letu 1991 veliko uspehov ter zdravja. /čof srno /mpoveJa// v preJ5ož/čn/ Acc/ZA/, .sf /c ureJn/Avo .S/nven.sAcga r'C.s?!:/A?! nn poAnz/o p?'/zaJcr??c /'ra/Are /n ?!Ar/v/.s!e Vere /Imeruf.sc/! oJ/oč/Zn, r/u Je/ z/rrun/A .soZ/Ja/nns??!//! sreJ-^rer, A/ so /7/! zn zr/r-e Anta^tro/J/n/A p o/? L? v v 5/oven/j/ z/rra// nas/ Ara/c/, namen/ no/7?o// pr/zaJel/m v Zgor/Je.snvmj.sA/ do//-n/, e Lnča/; m na Zjn/mem. /'o seznamu oAe/nsAe .s/az/re v Moz/r/n .sr?!o /z/?ra// n.s/e Jraz/ne a// posamezri/Are, Ar/ so raArra/, na usn a^oJn/ Jan rse/; srea/? /zgn/rJ; .svoj Jom .s !em, Ja ;7m ga /e oJne^/a a//pofo/n/a v o Jo a//pora.sJ/ zeme/gsA'/p/oz. V LačaJ /n na ZjuZmem smo o/rJar//! 27 npAor J; otroA, .s?ar.s'em pa sr?!o /zroč/// Jenarno pomoč. Da /?/ na.s/m /?ra/cem v .soj ma/o preJ-yfov/// ??j//;ovo nesrečo, .sr?:o o lem oJ/^Ara pr/prov/// A/oj.so reportažo. Obpomodin vztrajnem t!eh< seraneedijo ' 9 / % a V osnovo/ so// so se zbra/e žene, /s/ so za svo/e o/ro/se preje/e c/an/a /n c/enarn/ pr/speveA bralcev S/ovensAega vestn/Aa Daney ser?/ Jo/?// o/?/.sA' /z Ce/ovca. Pr/nes/Z so m/ ve//A paArel. Ze/o sem Zn/ vese/. V paArela je Z?//a faJ/ !!.sl?!a /iarmon/Ara /n m?;ogo .s/ar/Aar/j. Pop/o se za/:va-/jajen/o vsem Z?ra/cem 5/o-ven.sAega ve.s!!?/Aa. Sebastjan Kamenik Ve.se/e proz?!/Ae ze//mo, Ja ma/o le razve.se//??!??, je v lem paAela ivoje vse, naj očAe z Jaj l/ z a žare/ &«? /zme?! pesm/f Vere pn/o^n//! o&?larp!!Wi o!ro/;o!?!. JOŽE ROVŠEK Na Štefanovo zjutraj smo se naloženi z darilnimi paketi, ki so jih skrbno pripravile Vera Amenitsch, Anica Kut-nik in Krista Močilnik, v sneženju odpeljali proti Hol-mecu in se v Borovju pri Šmarjeti spotoma ustavili še pri Janezu Apovniku, ki nam je za tri prizadete družine izročil 8.500 šilingov, ki jih je zbralo Slovensko društvo upokojencev Pliberk. Na meji ni bilo nobenih težav, popolno razumevanje, ko gre za pomoč poplavljencem. Vse več snega od Velenja naprej je po Gorenjskem klancu v Savinjski dolini nekako idilično prekrilo vidne posledice poplav. Pa vendar smo kaj kmalu lahko na fasadah hiš videli, do kod je segala voda, saj je pustila umazane sledi, zaliti deli pa so še vedno mokri, Savinja se v tem spodnjem delu na široko razliva. Marsikje si je utrla novo strugo, ob bregu pa je odložila, kar je potrgala in odnesla v svojem zgornjem teku: izruvana drevesa, posekan les in hlodovina, ostanki porušenih hiš, pohištva, orodij,... V Nazarjah je na tovarnah Elkroj, Glin in drugih še videti posledice divjanja in uničevanja. V ožji Zgornjesavinjski dolini je razdejanje še hujše. Odtrgani deli cest so sicer že prevozni, vendar še ne urejeni, odnesene mostove so nekako nadomestili z provizoričnimi brvmi, ob strugi vse polno naplavin, udorov in plazov, povsod kupi nanesenega materiala, težki gradbeni stroji, buldožerji, bager-ji, rovokopači in kljub slabemu vremenu povsod gradbene skupine, hitenje, delo...To pa vliva upanje! V Lučah so nas obdarjenci čakali v osnovni šoli. Prišle pa so le ženske, ki so svoje može opravičile, da so v službi ali pa imajo opravka z gradnjo novih domov. Seveda, razumljivo. Ko jim je glavni urednik Ivan Lukan izročil pakete za njihove otroke in denarni prispevek, so nam doživeto pripovedovale o vseh grozotah, kako je pred njihovimi očmi voda uničita vse, kar so si v dolgih letih truda prihranili in zgradili. Vršnikova je pripovedovala, kako jim je plaz dobesedno zdrobil in zasul povsem novo in popolnoma opremljeno hišo, Poljanškova mama iz Podvolovljeka je opisala, kako je jezero, ki je nastalo zaradi plazu, potopilo in uničilo njihovo domačijo, hišo in hlev, Breznik Marija nam je nedaleč od šole pokazala svojo nekdanjo hišo, ki je podprta s tramovi, pol jo je odneslo, v večji sobi pa še stoji stara kmečka peč. „53 let sem živela v njej," je dejala s solzami v očeh, „zdaj pa se stiskam pri znanki." Bo njena peč še kdaj topla in jo ogrela? Zapustili smo Luče in se odpravili na Ljubno. Tam so se na krajevni skupnosti zbrali predvsem moški in Zagoženova s hčerko Blanko. V pogovoru so nam povedali, da krajevni štab zelo dobro in požrtvovalno deluje, in Rakun Marjan je rekel, naj zapišemo, da sta njegov predsednik Štefan Matjaž in sodelavka Irena Juvan neuničljiva in da imata veliko zaslug, da se posledice dokaj hitro odstranjujejo in da najbolj prizadeti prejemajo pomoč. Rakun nas je peljal tudi na kraj njegove nekdanje hiše ob potoku Ljubnica, od katere pa je ostalo le nekaj metrov /Da/je ?/o J. .stro?;/j Brezn/Aova Mar/ja je osta/a brez doma. l/oda je spod/ed/a njeno b/šo, v AaZen' je ž/ve/a 53 /e/ Nag/m obdarovancem na Ljubnem je deroča voda v /renu/Au un/č//a vse, Aar so s/ v do/g/d SAoraj n/ ve/jef/, da je na Zem mestu nap/av/n sfa/a popo/-