70. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 27. marcija XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan ivffrr, izimši nedeljo in praznike, tervoljapo pošti prejenian za avBtrijsko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 ki\, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 k r. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od črtiristopne pet.it-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „Qledališka utolba". U pravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. Vabilo na naročbo. Gg. naročnike, katerim s koncem tega meseca naročnina poteče, prosimo, da jo o pravem času ponové, ako hoté list dobivati redno v roke, ker ^Slovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino« »SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta........6 gld. 50 kr. „ četrt leta.......3 „ 30 „ „ jeden mesec......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta........8 gld. — kr. „ četrt leta.......4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Znižana cena za gg. učitelje in dijake odpala je po novem letu. Upravniitvo ,,JSlov, Naroda*'. „Das System Taaffe." Tako se zove na- Dunaj i v dvornej knjigarni O. Sintenisa ravnokar izišla brošura. Pisatelj nam nij gnan, le to nam pove, da je Nemec, a po nje« govej pisavi, po njegovih političnih nazorih Bodeč smolo trdimo, da mu nijso neznani nameni in politični fcrtež grofa Ta* fit ¡a. Ker /ugotavlja, da piše brez najmanjše politične strasti, k«r so odlikuje s posebno mirnostjo in je vsesko/i precej objektiven in ker se kaže jaiko vešč« ga opazovafelja in pozna vatelja, hoči mo v naslednjih vrst.h čitatelje seznaniti z vsebino njegovega spisa. LISTEK. J8TO -7". (Spisa] I. Turgtfiijov, prelomil M. Malovrh.) 1* »- v al 1* ii ; i «£•;» . XXII. (Dalje.*) Ona nij hotela o nič drugem slišati, nego o „velikem podjetji" in o »glavnem vprašanji". Ako je o tem govoril, je me. dolgočasilo nij. — Pri tej priliki spomnil se je Neždanov svojega dijaštva in ko je vsako poletje Bprovel pri dobrih znancih na kmetih, kjer je otrokom pripovedoval basoi in pripovedke, kajti opisov, bodi si čuvstev ali krajev, nijso marali, nego sama fakta, sama fakta. Marijana se ve da nij bila več dete, toda bila je isto tako odkritosrčna m ljubezniva kot dete. Neždanov hvalil je na vso moč Markelova in tudi Solomina. Govoreč tako iskreno o teh možeh, Vprašaj se je nam, kako je prišel do tako dobrega mnenja o SolominuV Saj vender nij nič tako neizmerno pametnega rekel, njegove besede kazale so *) Glej fit. Gf> nSloveiiHkega Naroda". V predgovoru pravi, da bi pri sedanjem polo žaji bilo abotno, govoriti o popolnem pomnjenji, da je ministerski prvomestnik nameraval spravo mej strankami, pa ker se mu to nij posrečilo, se mora zadovoljevati 3 tem, da drži stranke narazen, da ne bode ni jedna ni druga nadvladovala. Obrača se k vsem tistim, ki sede na levici, pa so zmernih nazorov in preže na pad ministerstva, njim hoče dokazati, da ima ministerstvo trdno zaslombo, daje stran karska vlada nemogoča. NajvažnejSe je poglavje o našem vnanjem položaji, osobito o našej zvezi z Nemčijo, katera nas potrebuje, ker je Bismark sam prišel na Dunaj sklo-pit to zvezo. Odkar smo izgubili Lombardijo in Beneško in po vojski s Prusijo 1. 1806. ojačila se je naša država r:a znotraj, Dunaj postal je svetovno mesto, naše železnice podvojile so se in vse žgo le avstrijsk premog, naš sladkor, naša moka sta predmeta svetovne trgovine in tudi v drugih strokah nijsmo zaostali. Avstrija, katerej se nij brigati za Nemčijo niti za Italijo (?), mora se razširjati proti Bnlkanu in proti egejskemu morju, to je baje Bis-mark imol v mislih, ko je izrekel krilata slova, da naj Avstrija prestavi svoje težišče v Buda-Pešto. Bismark namreč, ki ima za zdaj pred seboj le del Romanov, dobro ve, da bode jedenkrat prišlo do i '"una mej German! in Slovani, za to mu služi Avstrija v tem, da odvrača sunke, ki prihajajo od teh Btranij, dokler le možno. Avstrija mu je „Stoss-balien" in neprecenljivo po'iti'no poskuševališče (Ver-BUChsstatlon !), kvr ga varuje pred vsemi neopravičenimi agitacijami od slovanske ali rumunske strani V BerOlinu oeČejo izkljmljivo nemške Avstrije, ker to bi prouzročevalo nevarne posledice, boj o hegemoniji ponovil bi se. Le tedaj, ako so vse narodnosti pri nas jednakopravne, le tedaj je naša zveza celo. da e Niv.danovom nikakor nij jednih mislij . . . „Njega vedno jednak značaj, njegova mirnost," odgovoril si je Neždanov snm, „to je! On je zanesljiv in, kakor je Fimuska rekla, hladnokrven mož, mirna, sveža moč; — on zna, kaj treba v sveti, a njegova samosvest vzbuja v drugih ljudeh zaupanje. Vse je pri njem v ravnotežji! — A tega meni najbolj manjka !u Neždanov prepustil se je svojim mislim .... Najedenkrat čutil je, da se je roka dotaknila njegovih rani. Povzdignil je glavo: Marijana gledala ga je skrbnim okom. „Prijatelj! Kaj ti je?" Vzel je njeno roko raz svojih ram — in jo prvikrat poljubil. Ona zasmijala so je malo sramežljivo in začudeno : odkod najedenkrat ta nežnost? . .. Tudi ona se je zamislila. „A!i ti je Markelov pokazal pismo Valentinino?" vprašala je naposled. ,Da> „No .... in kaj veli on V „On?..... On je najplemenitejši človek? On . . . Neždanov hotel je Marijani o njenej sliki povedati, si pa u*e premislil ter samo ponavljal: „. . . . o, najplemenitejši človek!" Nemčiji ugodna, kajti dogodbe so najboljši dokazi in tajiti se ne da, da je Bismark prišel stoprav v jeseni 1. 1879. na Dunaj, ko je ustavo verna stranka s svojimi ultra-nemškimi težnjami uže odgospodarila in bil uže na krmilu grof Taaffe. V dveh druzih poglavjih riše pisatelj notranji položaj in financijelno vprašanje, ostro graja usta-voverno stranko, dokaže jej nedoslednost in vse itak uže znane ne posebno lepe lastnosti, stavi jim pred oči glavno hibo glede garantiranih železnic, katere so naklonili raznim zavodom in za take cene, katere se ne dado opravičevati. Kajti ust a v o verna stranka smatralaje državo za nasprotnika, kateremu treba odvzeti krvi, kolikor le mogoče. Banke, ki so bile brez vsacega kredita, delovale so za državo in služile ogromne provizije, in nobena nij stopila s finančnim ministrom niti v dogovor, ako nij imela vsaj dva odstotka dobička, pod sedanjo vlado pa se je velik znesek papirne rente dvakrat zaporedoma oddal le za pol percenta pod dnevnim kurzom. Sedanja vlada ne gleda na to, ali pride dobiček Nemcu ali Slovanu v roke, temveč le na to, da je državi na korist. Na dalje se govori o nLanderbanku in o finan-cijalnem kretanji vlade in o podrobnostih, katere so itak uže vse znane in bi bile preobširne, da bi se tu navele, tedaj zabeležimo še konec, v katerem se obrača pisatelj do treznejših elementov mej opozicijo, katerim svetuje, naj opuste trdo zanikavanje in upanje, da skoro dobo moč. Grof Taafle ostane dalje minister, nego ustavaki mislijo. Z ljudmi, ki žele razpad države in bi radi prestolovali na razvalinah, nij razgovora. Levica utegne kmalu izgubiti bitvo. Kakor hitro bo volilna reforma vz prejeta, ne bode zbornica poslancev ostala več dolgo „I)a, to je!u Zopet se je zamislila, a potem obrnila se k njemu in hitro dejala: „A kaj ste ukrenili?" Neždanov odkimal je z glavo : „Saj sem ti uže rekel — nič; čakati je treba . . . „Še čakati .... česa?" nNa poslednje instrukcije." („Kaj vse lažem," mislil je sam pri sebi.) „Od koga?" „Od onega .... Saj znaš .... od Vazilija Nikolajiča. Potem moramo tudi vrnitev Ostrodumovo dočakati. Marijana pogledala je vsa začudena Markelova. „Roci mi vender, si-li kdaj onega Vazilija Nikolajiča, od katerega je toli odvisno, kdaj videl na svoje oči?" „Da, jedenkrat ali dvakrat.....a samo za jeden hip." „Je-li on znamenit. . . . odličen človek?" „Kaj bi na to rekel? .... On je voditelj . . . . in ukazuje! — Brez discipline pa nič opraviti nij; poslušnost to je znamenita dolžnost. („To je zopet največja bedarija," mislil je Neždanov.) „Kako pa izgleda?" vkup e. Če seje „petakarj e m" dovolila volilna pravica, se jim izvršitev te pravice ne 8me odtezati na dolgo. Potem bode odločevalo ljudstvo in gospodje levičarji se smejo zanašati, da bode izid proti njim. In ker se bode to zgodilo, za to želimo: vda se pšenica o pravem času] locl od plev, da ur bode razpršena i slednjimi.4* Iz državnega zbora. Debata o volilnej reformi. Z Dunaja, 22. marca. [Izv. dop.] Poslanec Ptiiigl pove, da je uže dvajset let preteklo, odkar se je v raznih zadevah peticij oni ralo, vse te peticije pa je pokrival debel prah. Večina se je sedaj spravila na Heraklejevo delo, izvlekla te peticije na svetlo, da zadovolji vsaj najnujnijšim pri tožbam ljudstva. Sad tega dela je tudi sedanji predlog. Zasluga, da se je sploh stavil, gre torej večini. Deželne občine so glede volilne pravice bile nazaj potisnene. Na Gorenjem Avstrijskem (domovini rflli^lu) volijo industrijaIna mesta baš toliko poslancev kot deželne občine, ckoravno pUčujejo komaj polovico davkov. To je gotovo abnormalno razmerje. Tudi se v jednej in drugej župniji pripeti, da jeden, ki plačuje po 30 gld. davka na prvo roko v trgu, nij volilec, v tem ko diugi, ki plača samo 4 gld. — voli. Take krnice gode se več let sem, vsa priz-uicvaoja iste odstraniti, bile 80 zabadava. Sedaj pa predlaga večina znižanje censusa ni 5 gl., hitro pa pride manjšina ter predlaga 2 gld. Zakaj pa tega pred 7 ali 8 leti nijste storili? Zakaj ne predlagate koj 15 kr.? Tudi pote/koče pri volitvah bodo po predlogdi večine vsaj deloma odstranjene. Zahteva okrajev pred dunajskimi predmestji je opravičena, vsaj deloma, in s cer radi tega deloma, ker imajo z deželnimi občinami isto usodo. Popolnoma pravično bi bi!o, ako se istbn dovoli zahtevano število poslancev. V to govornik privoli, akoravno nijma nobenega namena postati dunajski mestni svetovalec (velika veselost). Vzemite pak to število tam, kjer nij opravičeno, namreč iz trgo vinskih zbornic. Dunaj in predmestni okraji so premalo, trgovina in industrija pa preveč zastopani. Ker se s predlog! veČine opravičenim zahtevam malih davkoplačevalcev resno zadostiti prizadeva, zato govornik zasuje za predldgd večine. (Živahno odo bravanje na desnici.) Levičar Edvard Suess prizadeva se z vjo pogumno.-, t jo ovreči trditve Lienbacherjeve. Pa se mu nij hotelo posrečiti. Tudi grofa Clam-Martini ca nazore napada; kopa fraz pa nij nič izdala. Dunajčanom se prav laska trde, da so Dunajčanje zelo vneti za postavni red in svobodo, kakor jo imajo na severnem Nemškem; tudi imajo Dunajčanje ve- lik vkus za krasote in lepote. Suess trdi, da ta zbornica ne bi bila osvobodila kmeta, ako bi v njej bilo odločilno vlasteljstvo. Vi imate oči, pa ne vidite, ušesa pa ne slišite! A klic ljudstva donel bode vedno in necega dne boie zrušil vso vašo umetno napravljeno volilno aritmetiko. (Smeh na desnici, odobravanje na levici.) V vašej je roki, da sklenete ta zakon. Dunaj bode vedel pobrati rokavico, on v tem hoji ne bo ostal osamljen. Dr. Rieger govoril je z velikanskim uspehom. On je dejal: Kričeče pomanjkljivosti našega volilnega reda in naše tožbe o njih trajale so celih dvajset let. Mi bili smo morda prvi, ki smo težko vložili protest. Jaz sam sem predlagal v češkem deželnem zboru kazaje na najvišje kabinetno pismo Nj. veličanstva, ki je ministerstvu velelo, da sestavi državno zastopstvo na temelji prebivalstva, davka in oddaljenosti, da se na temeljitega najvišjega ukrepa postavi navod (komisija), ki naj bi pregledala volilni red s tega stališča in da, kakor hitro bi se kazalo, da se temu načelu in tem zahtevam nij ustreglo, izvrši dotične spremembe. Takrat bil je denafinji poročevalec, ki mi je kot poročevalec večine v češkem deželnem zboru ugovarjal in zagovarjal volilni red, na kojem [postavljen je volilni red, za državni zbor in ki je posebno to poudarjal, da na tem volilnem redu no sme se rušiti, da se mora čakati, dokler se oživi. Od istega Časa vlagali smo leto na leto svoje proteste, govorili smo o njih v državnej zbornici, najprej ustno potem pismeno. A kje so bili možje, katerim denes tu v državnej zbornici tako vroče bije srce za reformo volilnega reda in ki num očitajo, da ni j mamo ni ušes ni očij, da slišimo in vidimo krivico? (Dobro, dobro! na desnici.) (Daljo prih.) Politični razgled. Notranja dežele. V Ljubljani 26. marca. Končan je parlamentaren boj v našem državnem /Immh. vzprejet je zakon o razširjenji voiilne pravice tudi v tretjem branji. Naravno je, da levičarski Isti še vedno glojejo te kosti in skušajo dobiti za se kak košček, a ne gre, iz vseh njihovih fraz se vender le vidi, da so sami obupali nad svojo prihodnostjo. A veseliti mora vsakega, ko vidi, da se tudi tuji listi jako zanimajo za pravične namere desnice. Skoro vsi listi, kateri ne služijo židovskej podlosti, pišejo o napredku desnice držav-nega zbora in se izrekajo zelo simpatičuo za razširjenje volilne pravico. ■— Dr. Poklukar in dr. Tonkli predložila bosta zbornici predlog, kako naj se uravna vlaganje slovenskih to/h pri sodnijah. Slednji broji ogrskih in v Ogrskej izhajajočih nemških listov prinašajo dol«e uvodne članke, v katerih se z ostrimi besedami obsoja počenjanje ,.iiciii«Uo£a ..tcliii I vere!na"« Naj tu posnamemo le nekaj stavkov iz „E«yetertesa": „Nij ga bilo še tako nezmiBelnega, neumnega in resnici na- sprotujočega gibanja pri katerem narodu, kakor je gibanje nemškega schulvereina. V- ditelji, učenjaki, pisatelji in agentje tega schulverema poslužujejo se proti nam najnižjega orožja obrekovanja in sumni-čenja; niti jedna njihovih trditev nij resnična, niti jedna njihovih teženj utemeljena, niti jedna njihovih želj opravičena . . . ." In tako piše/o vsi listi. V ogrskef poslanskej zbornici vzprejela se je novela k brambenemu zakonu. Z J tigra se poro a, da niše čete dobro napredujejo. Hrabrost naših vriih Čet pa pospešuje zdaj tudi dobro vreme. Prej brila je skoro vsak dan ostra burja, zdaj pa se poroča, da je burja prenehala in nastopili so gorki pomladanski dnevi. Upati je, da bodo čete v malo dneh zasele vse dobre pozicije, da bodo popolnem vzele izpod nog vstašem vsa tla. Vnanje države. Iz Pariza se poroča, da so se zastopniki vele-vlastii zjedmdi, kako rešiti dimavsko vprašanje. Bode menda vender uže jedenkrat se odstranilo z dnevnega reda to čudno vprašanje in za Avstrijo ugodno. Zelo znamenita in pomenljiva je napitnica, katero je govoril ruski car v Gačim pred obilo zbranimi odličnimi gosti, ker zaznamenuje razmero do Nemčije. Car je dejal: „Napivarn na zdravje najboljšega prijatelja in zaveznika, nemškega cesarja. Naj mu Bog podeli še mnogo let v blagor njega dežele in v obdržanje miru v Evropi." Sedaj bodo menda vender nemški listi nehali govoriti o vojni. Nemškega državnega zbora vi čina nij voljna Bismarkovih predlog sprejemati. Njegova glavna namera, upeljati monopol tabaka ue bode, kakor se sedaj kaže, prodrla. Knez Bismark šel je na svoje letovišče v Friedrichsruhe. Iz tega hote nekateri politiki sklepati, da je kancv.lar zdaj prost skrbi:, da se ne boji več tako Rusije, osobito za slednjega Čestitanja ruskega carja nemškemu Viljemu. So se vender umirile žile in žilice Bismarku! Iz Tuiiezlfe se poroča, da bodo tamošnji rodovi zopet z vso energijo jeli napadati Francoze. Francoski poveljniki pa se obnašajo vender zelo hladnokrvno, češ, da bodo z lehkoto uničili te upornike. Dopisi. Iz lko in primeroma visokosti debelo. Ali kaj se zgodi? V temuej in deževnej noči od 22. na 23 dan t. in. mi pivžaga neki hudobnež — ki je menda nslfcftč lake nori čakal, — b fino žagico lipo ravno c>/, sredo. Zjutraj sem našel lepi vršiček, ki je bil uže debele popke odgnal, na tleh. Kakšni občutki so me obhajali in na koga sem svoj sum zastran tega vandali/ma obračal, to si je lehko misliti. Pa to še nij vse. Ravno tisto jutro smo našli, da je bilo g. notarju Svetcu v njegovej bližnjej hosti pod „Sitarjeveem" precejšnje število mladih smre Sic, ki jih je pred dvema letoma nalašč dal posaditi, izruvunih m po tleh okolo razmetanih. Morebiti bomo v prihodnjem Ljubljanskem Wochenblattu brali, da so bile te smrečice ruskemu caru ali morda Skobrlievu v cest posajene. Za gotovo se pa nadejamo, da Ljubljanski Wochenblatt ne bo opustil razglasiti v svet tega junaštva, s katerim se tako korenito uničujejo taki panslavistični spomeuiki. Morebiti zvemo ii njega tudi sloveče ime tistega junaka, ki je s tem svojim ponočnim viteštvom zatirano nemštvo gotovo velike nevarnosti ot^l. Ta stvar ima vender tudi jedno, precej resno stran. Ko je Vesteneck iz Litije odšel, nadejali smo se, da bomo imeli odslej mir in red. Pa nij podoba. Predrzneži, ki so pod njegovim po-krivoleljstvom todi rogovili, v/digujejo zopet glave. Videant consules. Lovro Tura, Jm isi'Sl iiik ;i Bio iz Litije. ■ Dobrnič na D o 1 e n j s k e m 26. marcija [Tzv. dop] Komaj je minulo poldrugo leto, ko je v obsegu te občine davila huda griža, ki je mnoge žrtve vsake starosti imela, in uže se zopet prikaže nevarna skrlatinka, ki ju ugrabila tukajšnjemu učitelju jedinega sina, jedno učenko in več družin za šolo še negoduih otrok. Zaradi tega je bila šola od 20. febiuvarja pa do 22 marcija t. 1. zaprta, a bolezen popolnem minila še nij. Pri tej priložnosti je posebno omeniti našega c. kr. okrajnega zdravnika, gosp. dr. Vaši ča, ki si je v teh slučajih posebno v tej občini kot spreten zdravnik zaradi svojega prijaznega in marljivega obnašanja pri občinstvu splošno zaupanje pridobil. Tukajšnji občinski odboi s porazumljenjem kraj nega šolskega sveta prav pridno deluje. Dokaz temu je lep šolski vrt, ki ga je občina z mnogimi stroški napravila in pripravno ogradila. Tudi se je ukrenilo, da se bode tukajšnja šola v dvorazrednico pretvorila, za kar se uže 10 °/0 naklada pri davkariji pobira, da se v petih letih napravi potrebni fond za zidanje. Začasno se pa je zunaj šole pripraven prostor za drugo šolsko sobo v najem vzel, da se bode, če bo treba, uže prihodnjo jesen lahko tudi drugi ni-red odprl. Čast takemu županstvu in marljivemu kiajnemu šolskemu svetu ! F. R. ■ / Trelni 3«'i;;» 24. marca. [Izv. dop.] Tukajšnji ihc irski revident A. Kos šel je včeraj po bukovji, ki se razteza poleg Trebanjskega grada, domov in ker je bdo nenavadno temno postalo, prižgal si je svojo ročno svetilnico. — Komaj nekoliko korakov stori, piane izza velike bukve jastreb, pri nas kokošji krogulj imenovan, na njega in zasadi ostre kremplje mu v levo roko. Kos, preplašen od napada iz /raka, udari s palico po naptdniku, kateri sicer roko takoj opusti, pa od tal napad po rovi. — Kos udaii zopet s palico po razsrdeuem jastrebu, pa zadene mesto njega na skalo in palica se razdrobi. Jastreb s peruti divje m.ibije, mu pot zapre in se noče umakniti. Pogumni Kos ga z uže krvavo roko srečno zi peruti zagrabi in ga živega prinese v Trebnje, kjer je v gostilni gospe M. zasluženo kazen zarad zavratnega napada nad njim izvršil korajžni V. Poslali smo ljutega jastreba muzeju v Novo mesto. — Jastreb meri 1*6 metrov perutne širjave. „Jedna stvar," nadaljevala je Marijana, „jo bolj žali, nego vse drugo, da namreč ti pred njo ne klečiš in za njo ne vzdihuješ. — A kaj za to; nama ne preostane nič druzega, nego: bežati! Tu nikakor ne moreva ostati." „Bežati?" „Da, bežati, — Saj ti gotovo nečeš tu ostati? . . . Pojdiva torej vkupaj. Delati bodeva oba morala ! . . . Hočeš li z menoj ?w „Na kraj sveta!" vzkliknil je Neždanov in glas njegov donel je od navdušene razburjenosti in požrtvovalnosti. „Na kraj sveta!" In res, v tem hipu šel bi bil za njo, kamor bi hotela in ne bil bi se ni ozrl. Marijana ga je umela in veselo vzdihnila. „Sezi mi v roko ... ali ne poljubi je — nego stisni mi jo krepko in srčno, kakor da je roka prijatelja in druga . . . tako!" Šia sta domov, zamišljena in srečna, mlada trava prigibala se je pod njijinima nogama, mlado listje Bčebetalo je na drevesih, a senca ja je spremljala. Smehljala sta se tej igri prirode, drzkemu pihanju vetra in blišrenju peres, — veselila sta se jeden druzega, a oba — svoje mladosti! (Konec prvo kujige.) Domače stvari. — (Šišenska čitalnica) imenovala je gosp. dra. Vošnjaka za neumorno delovanje in neprestano poteza nje /a narodne pravice svojim rastnim članom v i/rednem občnem /boru 25. t. m. in se je ta sklep takoj brzojavno naznanil goSpôdU poslancu V B'č. Predlog st.ivil je v imenu odborovom pivomestmk g. F r. D r e u i k , utemeljeval pa ga v daljšem izvra nem govoru g. Anton Knez. — (Popularno znanstveno predavanje.) Včeraj bil je na vrsti gospod dr. Valentin Zamik, kateri nam je v skoro dve uri traja jočem govoru popisaval sv oje potovanje od Pontebe na Ve/.uv, svoja vsakovrstna opazovanja in razne uii>e katere so lian) napravile dežela ip ljudje. Glavne postaje, s katerimi se je bavil obširneje, bde so Ponteba, Benetke, Firenca, Rim, Neapelj, Pompeji in Vezuv. Predavauje bilo je izredno zanim-Ijivo, prepredeno z jako pikantnimi opazkami in tistim drastičnim humorjem, ki mu je uže od nekdaj v obilnej meri ni razpolaganje. Potopisi o Italiji nijso redki, tudi mi imamo tacih, a potopis v takem pgenre", kaker&en bi bil izpod Zaroikovega pi resa, bi nam gotovo Ugajal in bil nenavadno mi kalno berilo. Obžalujemo tedaj, da gosp. dr. Zamik svojega predavanja zapisal nij, ker ne moremo u-streči želji nekaterih naročnikov, ki so uže pred predavanjem obrnili se na nas, in izrazili željo, da to predavanje takoj ponatisnemo. S tem pa še nikakor ne opustimo nade, da utegne g. dr. Zamik svoj potopis kedaj spraviti na papir, kar bi bilo vsekako umestno in koristno. — (Pri jour fixu) literarnega in zabavnega kluba pretekli petek čil al nam je gospod Bežek prav dobro sestavljen spis o Turgenjevu in dveh njega delih ter obljubil, da to pohvalno vzprejeto berilo nadaljuje prihodnjič. Mej petjem in nabiranjem za BNarodni dom" sklenilo se je, ker utegne bodoči jour fixe 1. aprila bili zadnji te sesije, da se vrsta teh jako zabavnih shodov za ključi s skupno večerjo. — (Vladni svetovalec gosp. pl. Pas-cotini,) katerega so naši nemčurji hoteli postaviti za kandidata v mestni zbor, izrekel se je jako od ločno in kategorično, da te kandidature ne prevzame, ker nečeimeti nikake dotike s „fakcij oz no opozicijo**. To je možato! — (Volilni shod v kazini) preteklo soboto obiskan je bil od kacih 40 volilcev, kar je bil menda uz.rok, da gospodje nijso bili preveč dobre volje. Postavili so kandidate in sicer: Za tretii razred : Adolfa Eberla in nožarja HotTiiiana, v drugem razredu mestu F. viteza Gariboldiia, realkinega vodjo Mrhala, istega Mrhala, kateri je bil nekdaj v Teftina kandidat slovanske stranke. V \ rvcin razredu ostanejo i/stopiv.ši mestni odborniki. Posebno trda je bila za kandidate v tretjem razredu. Jed-nega neki še zdaj love. — (Častno občinstvo) je g. Fr. Povšetu, profesorja in vodju slovenske kmetijske šole v Gorici, dodelila hotiška občina v litijskem okraji na Doleniskem. — (Občine Šm a r i j e, Gro s u p 1 j e, RaČina, S en t Jurij in Slivnica) pod Laihljano so po svojem poslanci gosp. Klunu odposlal« na državni zbor prošnje za upeljavo slovenščine in za napravo nadsodnije v Ljubljani. — (Prošnje za popolno i z vedenje ravno p ravnosti slovenskega jezika pred s o dnijami) poslale so na dalje državnemu zboru po gospodu dr. Josipu Vošnjaku tudi ob dne: Videm, l'o d gor a in Rom polje v Dobi epoljah; po poslanci gospodu Mihaelu Hoi mauu pa občini Pobreže in Pristova iz okraja ptujskega; prošnjo v istem smislu in za prestavo nadsodnije iz (J rade. a v Ljubljana pa mestna (dnina Lož. — (Občine 8empas, Orni če, Lokavec, Gojače. Vito vin, K i m n i e, S k r i I j e S v. K r i ž, Ajdovščina, Gabri j a, S m ar i je, Kifenberg, S k rb i n «, & t. a n j e 1, Do r n b e r g, Solkan, G r g a r, (Je po v a n, Tri bit da, Trnovo, Števerjan in Vrtojba) odposlale so prošnje nt državni zbor, da se upelje v vso urade na Goriškem slovenski kot obravnavalni jezik in da naj bodo vse naredbe, odločbe, razsodne i. t. d. le slovenske ter da se slovenščina upelje v srednje šole. - (Peticije.) Tudi na Primorskem so se začele gibati občine: do zdaj sta poslali S Krasa občiui D ut. ovije in Skopo državnemu poslancu g. dr, Tonkliju prošnjo do državnega zbora zaradi popolnega uvedenja slovenskega jez ka v urade ter učilnice in za premesteuje nadsodnije iz Trsta v Ljubljano. Čujem, da skoro pošlje tudi občina Toni a jsk a jednako peticijo visokej sborniCi poslancev. Izvrstno! Ostale občine kraške, ganile se! -- (Od Z i da nega mosta) se nam piše: Prijeli so 11. t. m. v gostilni Fr. Škode na Zidanem mostu zloglasnega Frana Hobnana iz Podturna pri Novem mestu. Pri njem se je našlo razen še e pričetega petaka tudi mnogo druge priprave za ponarejanje petakov in desetakov, kot barve, čopiči, Bkledice za tuš, cel kup prazn h obrazcev za bankovce in na pilni papir prav dobro prerisan petak. — To je tisti Bobnar, kateri je pred 3 leti ogoljnfal cerkovnika na Kumu s tem, da si je izposodil od njega petdesetak, češ, da ga bode ponaredil; a ko seje dobro najedel in napil, jo je popihal s petdesetakom. Vrhu tega je bil tat in goljuf ter je 1. 1871 od vojakov ušel. Zdaj pa je ravno dostal svo'0 pokoro na ljubljanskem gradu in je hotel tudi g. Škodo na kakšen način opehariti. A ta je spoznal še o pravem času njegovo sumnjivo vedenje ter ga je, čeravno sta pri vojakih skupaj služila, ovadil žandarjem v Radečah, kateri so ga prijeli in odgnali v Laško. — (..iirkvni zakonik".) Od 1. 1851. naprej se izdavajo vse postave tudi v slovenskem jeziku. „Državni zakonik*' izhaja na Dunaji v zalogi dvorne tiskarne in velja na leto 2 gold. 50 kr. Vsaka občina si mora naročati zakonik, a to store za občine navadno politični uradi in vsled tega se zgodi, da marsikatera slovenska občina dobiva nemšk.i izdavo, ker se niti župan, niti kdo drugi ne briga in menda celo ne ve, da sploh prihaja zakonik. Op ozo r u j e m o tedaj vse slovenske občine, uai zahtevajo slovenski zakonik, če ga dosle ne dobivajo. Iz Dunaja se nam poroča, da politične oblasti nekaterih okrajev nemške zakonike naročajo, na primer gre v Krški okraj na Dolenjskem 17 nemških in le 5 slovenskih iztisov, nasproti v litijski 35 slovenskih, 7 nemških, v kamniški 52 slovenskih, 7 nemških. Čudno je tudi, da si gg, advokati« in notarji ne naročajo zakonika, da si je ravno njim najbolj potreben, če Uže zaradi druzega ne, zaradi terminologije. — (Pobožni vzdihi.) latinska maša za sopran, alt. tenor in bas Izide, ko hitro se oglasi toliko Rtevita naročnikov, da g. Založnik ne bode imel i/gube. Žal i bog se je p-ijivdo do zdaj p re pičlo naročnikov; zato naj bi so gospodje z listnicami prav pridno oglasili pri g. Lebanu. Cena 1 gld 20 kr. za posamezne glasove parhluro in spiemljanje z orglaini je gotovo ne visoka, in želeti bi bilo, da bi se osobilo g. učitelji pridneje naročevuli na glasbeno to delo preiano jim umršega tovariša. Na počila sprejema urednik glaibotvorov pokojnega skladatelja g. Janko Leban, učitelj v Lokvi, na Primorskem. — Slavna uredništva slovenskih časopisov so uljudno prošena, da to vest ponatisnejo. Razne vesti. * (..Gospod doktor, nekaj imam v želodci".) S temi besedami stopil je pred nekaj dnevi tovaruisk delavec v Moravskej k zdravniku in mu tožil, da mu njegov želodec, kateri je štirideset let tako pridno opravljal svoje delo, pet dnij sem neče prav dobi o prebavi jati. Pred petimi dnevi, pravil je, šel je truden spat v Inpo, a najedenkrat se je izbudil, težko diha] in v želodci ga je tiščalo ; nekaj časa mu je vedno slabo, želodec ga boli in nobena jed mu ne diši. Zdravnik zapisal mu je zdravilo, jel je bljevati — in vrgel iz sebe miS srednje vebkosti. Ta krotka živalica zlezla mu je mej spanjem v želodec in preživela pod to človeško Btrebo pet dnij in več ur. * (Laška mesta) vrste se glede množine prebivalstva po zadnjej šletvi tako-le : Neapelj 495.000, Milan 322 000 i; in 800 ooo Palermo 215.000, Genova 180.000, Flrenca 168.000, Benetke 133.000, Mesina 127.000. Bolonja 123 000, Katamja 101.000. Livomo 98 000 prebivalcev. * (O b I j u d e n os L T u r č i j e.) Turčija ima na vsem svojem velikanskem zemljišči samo okrog 43 milijonov prebivalcev ali Bamo po 7 Ijudij na jeden □ km.; v Evropi nij nobena d ržava tako slabo ob-liudena — Najbolj in tudi relativno bogato obljuden je tributarni otok Sanios z ti!) ljudmi na □ km. Tributarna Bolgarija z 31, neposredno poBOstvo v Evropi s 27; vzhodna Rumehja s 23; od Avsttije okuiiiian- IJosna in Hercegovina s saudžakom Novi-Buzar E 22; Arabija lil mala A/»ja z 9, Egipt s G in Tripolis /. Barko v Atnki z jednim Batnim človekom ni kvadratnem kilometru. * (Koliko zemljišča ima d and en es Turčija.) Turško posredno i o neposredno posestvo EnaSu zdaj nad (> milijonov Q km. to je desetkrat toliko k<>t, je v« lika naša Avstrija. Od lega kompleksi pa, ki se nahaja v treh različnih delih s\0ta, je samo -lain nolovici. namreč nk.ij nad 3 milijone Q km. v njenej neposredna j lasti. Druga polovica je ah avtonomna, ali tributarna ali pa sploh pod. njenim varstvom, namreč avtonomna Vzhodna Humelija, tributarna Bolgarija in Egipt ( K ol iko Rusi popi jo ) Od I. 1873 1877 seje popilo v Petrogradu 2 2244.000 veder Zgrnja in 4,l*ll.ooo veder piva. — Na jednega prebivalca p 1 idejo torej 3 vedra žganja in 5 5 veder piva; 47.00(1 ljud i je inielo pred policijo za rad pijanosti kak zadržek 100 ph je vsled pijanosti umrlo. — Razmere so se v primeri z desetimi leti poprej precej zboljšale, tako da j<- prišlo od I 1803 1807 vsako leto na vsakega ru kega prebivale' 0 83 veder Jganja. od I 1873 1871 pa le 0 73. Po mestih pride n. Ruskem tia v ak h 120 Ijudij jedna'pivnica, pu deželi pa na vsakih 254'. od vseh avstrijskih postaj je jednaka prejšnjej taksi skozi Oiranio/ante, i/.vzemsi otok Kerl', katera iznaša 14 krajcarjev za vsako besedo. C. kr. brzojavno ravnateljstvo v Trstu dne 24 marca 1S82. KotaMk. Zahvala. Slavni odbor c. ki kmetijske družbe blagovolil je podeliti za tukajšnji šol-ki vti 40 sadu h drevesec, ravno l ■ ko »lavni Olibor „Narodue ioleu vre, nČilnth pripomočkov za ubogo eolsko mladino. Obema družbama i reka se tu za zgornja darila naj zrčnejša zalivala. K raj ni šolski svit v Cerknici, dne 24. moči 1882. Karo I Derm e I j, F ran j o Šrko, iMiim ¡1. [} m vodja. predsednik kr. ioL iveta« Ddtiia /a Narodni doni-. I'm ufSfk . G. Httbe Stcfiin v (Jočali pri jour (imi is 1. m nabranih . Mikulevl delavci...... V Radgoni: G. Ljubeč, CCS, ki. da<-ui nadzornik..... 5 gld. G. Bogoslav Novak, c. kr. •odniju udjunkt ... 5 n G. Ljudmila Novak . . 5 „ G. Klana, aradn k . 1 „ (i. Rfejavček, ni '.-'i . . i „ (J (J egnrič, korovodjn . 2 „ G. Nciiok, učil I j 1 , G. Kocbek, In-'i inški konci pijent. ...... 1 „ G. Vraa vojaški dohoven v pokoj)..... 1 , G. ZciiiIiič, učitelj v po- koji 1 n (J. Negovolc c kr. urad- i'k....... 1 „ O. Skrlee, posestnik . . l „ a. Domin k n ■>, m- 1 ulj . . 1 H a. Relšuk župnik ... 1 „ d. Bkander, benediktineo 2 „ a. Kunec, kaplan ... t „ G. Hlasko. kaplan ... 2 „ (i. Ilccl, kaplan .... 2 „ (.. Aluišec, kaplan ... 2 „ 451 gld. 60 kr. 1 * - . 4 n 70 „ 2 n 88 . kr. V k upe........36 Vkiipe . . 495 gld. 53 kr. Meteorologično poročilo. A. V LJubljani: l,i*li>M-a iipravu Hivta. (!. J. G. v Logatci. Ue drut^i namili ki Slov. N.noii" redno dobfvajo gA morate tudi V -. s>- v c »in i/.v m-iiiši, <•« j« zaplenjen, kar pa lehko vselej v prihodnje! Številki iz dotičnu notic« ra/.viniie. — *l» .1 1* v [fiumicello, Naslov smo pu na edili, če bode kaj 1 m > 11 h".m. ; mi \sako sicviko Hvojcga isla icdiio u/c svecei dol i-i•• ;.i dne č. naročnikom odpošljemo, nikoli pa po dva »Ii Iti skupaj. Krivda je tedaj le pri e. kr. pošli, če po več Nh-\iik skupaj dobivate. Poslano. Dne 24. t m. se je odprla podmorska brzojavna proga (Kabel) Trst Kert (Corfu.) Takse skozi Trst-Kerf za Grecijo, Turčijo in druge izven te proge ležeče Izvenevropske dežele Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo krina v min. 24. marca Ob 7. nri zjutraj ob 2. uri popoludno ob 9. uri nečer 732-77 m«. 731-49 ram. 730-44 n, -f- 5-6° 0 + 7-6° C + 6O0 C ihtbotmi vzhod slaboten erorenjtf slabolrn gorenjee oblaini oblačno oblačno 1-80 m«, dežja. 3 S £M ob 7. ari ijulraj Mt 2. nri popoludno ob J. uri ivečor 727-54 mu. 72502 nib. 727-21 nini. -h 7-2° G -f 10-60 C -h 6-8° C slaboten jugozahod ■Jabatos jugozahod slubutfii JNir i/.ahod olike 110 oblaino ohlapno 15-50um. dežja. 26. marca ob 7. uri ijulraj ob 2. uri popoludne ob J. nri iTu'ir 728-48 ram. 726-47 mm. 725-25 mu. 1 + 3-6° G -h n-o°c -1- G-8°G il.lliuX) ju^r07.illlinj Niuliotrii jupoiilllull slab >t «11 jU!TOZlllll>ll oblačno oblačno oblačni) 24-OOmm. dežja in snega D-vo.iiaoslra borza dne 27. marcija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih . . Enotni državni dolg v arebru • . Zlata renta...... . . 1860 državno posojilo . . . . Srebro ............ Napol.............. G. kr. cekini........... Državne marke......... 4°/, državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/,......118 „ papirna renta 54/...... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . I »imava reg. srečke 59/# . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4Vt*/o zlat' zast. listi . Prior. oblig Elizabetine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 207 Št. 2386. Razglas. 74 gld. 95 kr. 75 ■ 80 93 a 10 129 n 50 818 _ 315 9 90 120 b 30 1 9 ii n 54 * 5 ji 64 58 a 75 118 n — 169 n — 92 n 25 118 n 25 86 n 95 86 n 50 104 n — 112 n — 119 n — 98 20 105 — 177 25 22 n 50 123 — 207 » 25 (196- -2) Leta 1882. stopijo naslednji gospodje mestni svetovalci iz mestnega zbora: iz III. volilnega razreda: Janez Nep. Horak, dr. Valentin Zarnik; iz II. volilnega razreda: Fran vit. Gariboldi, dr. Frid. Keesbacher, Earol Les kovic; iz I. volilnega razreda: Josip Luckmann, dr. Robert pi. Schrey, dr. Josip Suppan, dr. F. Suppantschitsch. Razen teh se ima v III. volilnem razredu na-mestu ranjkega mestnega svetovalca Josipa Jurčiča domestovalna volitev vršiti. Nasproti pa ostanejo še naslednji gospodje Bve-tovalci v mestnem zboru: dr. Karol Bleiweis, Leopold Biirger, Rud. grof Chorinsky, Karol Deschmann, dr. Josip Dre, Fran Doberlet, Aleksander Dreo, Fran Fortuna, Anton vit. Gariboldi, Fran Goršič, Anton Laschan, Peter Lassrik, Fran Peterca, Vaso Petričič, Rajmund Pirker, Josip Regali, dr. Adolf Schuffer, Ignac Stopica, R. Zhuber pl. Okrog, Fran Ziegler. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk je ostal v primeri s pretočenimi dnevi na jugu precej nespremenjen, na severa se je pa precej močno dvignil; razdelitev vsled tega nij več tako jednako-merna in znaša razloček mej inaksiuiom in minimoin 10 mm. Vetrovi so postali precej močneji iu so se obrnili po več krajih proti severu. Nebo jo oilo večj iM povsod ali popolnem ali pa vsaj deloma oblačno; vreme nestanovitno, skoro povsod mokrotno, v nižavi deževno. j»o gorah sneženo. Temperatura jo v primeri h pretečeuhui dnevi pala in postala precej normalna; sploh pa >iij bila več ekstremna; razloček mej maksimum na jugu in mej uiiuimom v planinah je znašal 15° C Morju precqj vihamo. Umrli so v H jiiltS.jaaii: 23. marca: Janez Tir, delavčev sin, 10 ines., Marije V deželnej bolnici: 20. marca: Janez Cesar, dninar, 60let, za sprijenjem pluč. — Marija Hren, gostija, 64 let, za slabostjo. — Katra Krnila, gostija, 72 let, za srčno napako. 21. marca: Adam Kozjak, steklar, 63 let, za jetiko. — Barbara Lančič, mlinarjeva hči, 18 mcs. . Terezije cesta št. 26, za bronhijalnim katarom. Tujci: 26. marca. Pri Aloaita: Maceri iz Siscina. — RobiČ iz Potoka. — Wartman iz Širokega Potoka. — Maguri is Trsta. Pri Malici: Prohaska iz Prage. — Kržosadt z Dunaja. — Kalus iz Peste. — Reichel iz Niirnberga. Dopolnilne volitve se bodo valed sklepa mestnega zbora od 14. t. m. naslednje dneve vršile: III. volilni razred voli II. aprila 1882 dopoludne od 8. do 12. ure. Če bode ožja volitev potrebna, tako se bo ta isti dan popoludne od 3. do 6. ure vršila. II. volilni razred voli 13. aprila 1882 od 8. do 12. ure dopoludne in v ožjej vohtvi popoludne od 3. do 6. ure. I. volilni razred voli 14. aprila 1882 od 8. do 12. ure dopoludne in v ožjej volitvi popoludne od 3. do 6. ure. Razpisi volitve in glasovni listki se bodo gospodom volilcem o pravem času dostavili. To se s pristavkom naznani, da smejo izsto-pivši mestni odborniki zopet vol'eni biti in da je kak ugovor zoper veljavnost dovršenih volitev najdalj e 8 dnij po končanej volitvi mestnemu zboru predložiti. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 15. marca 1882. Župan: Laschan. X* o x o r 0 o V Hrastniku pri južnej železnici se daje dobro obiskovana (ledenica s pivno zalogo) z vino- in pivo-točoin po naj skromnejših pogojih onemu, ki zna gospOdo kakor težaka točno postreči, takoj v najem. Krčma je v sredini treh tovarn in dveh rudokopov. Več se zve pri g. Jos. Vovku, trgovci v Hrastniku, južna železnica. (176—3) o N 0 H I * o sä o r I lzdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".