Tečaj c in Vrt ■ - if, ' * 'a 9. * ť:% * ' • „ M > W-v * v * Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold, za po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj , za cetrt leta 1 gold. 30 kr. i r Ljubljani v sredo 21. aprila 1875 O b s e g : Kmetijstvo v Bosni Stelj goveje slovstv še ni konec gnoj. (Dal.) uge Spomini na zaslužene kmetovalee Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. (Dalje.) 5) Skutnik Mnogovrstne novice. Iz deželnili zborov skupnik". (Dalje.) Naši dop Novicar Turske Slovansko Gospodarske stvari. Kmetijstvo Bosni. po 10 nedeij stopi n j po 15 stopi n j ko smo vlani marca meseca imeli toplot ginil zato je sneg še o torej za Bosno neznano pozno 7 da beli ni- Iz prijateljskega pisma precast, gosp. Valentina Laha do gosp dr. Bleiweisa kdar ne pamtuje toliko poznega snega Lani so orehi imeli po pedi doige mladike o Jur-jevem , letos bodo se ravno probudili; pa je tudi lani Srčna Vam hvala za postrežljivost Vašo, da ste mi potem vse pozeblo, letos menda vsaj ne bo, ker bo se vse globoko v lesu in pod kožo. Al vendar je ta toliko Luk Kaže se poslali sušilnice v obrisib dobra — ali za nas je premajhna; morala bi biti pre- poginile pozni sneg vzel mnogo o vac gospodarjem ker so več sestavlj mernikov sí 7 tukaj se potřebuje prostora za 20 naenkrat, ker to sušenje se godi na 30 de glada Drugi so gonili cele trume v nekemu z mrvo založenemu turku turško 7 ki Našim potřebám pripravno sušilnico imamo že, ovac je polovico vzel za si zahteval; polovičil je 7 to je pa tudi eJ po 7 poslanih belo samo poprave in zboljški se morajo kakor so se pokazali rediti 7 7 m vrnil vado ležal. 7 o, polovico pa gospodarj in to le za nekatere tedne, odkar je sneg čez na- Našo sušilnico si pač lahko mislite po prav krat In kako oštro se mora postiti uboga goved! Na kem opisu, ker je čisto priprosta. Mislite si dolgo sobo potu v staro Gradiško videi sem cele trume sestradanih in na oběh stranéh ob steni čez seženj visoko omaro s buš vsih suhih , ki so kakor vrane ob cesti pobirale predali od konca do kraj sobe pa je vnanja podoba odpadlo slamo in mrvo, zlasti po mesti h , kjer je kdo zadeta. Znotraj pa je taka : Predali imajo samo končnice iz desek, ki se dobro zapirajo, da ne pu ščajo toplote po sobi; namesti notranjih stranic, končnic W'wU j V WVJ/4VIW Jj» U UV w* ^ v v V* " ^ ~ ~ , J-----------^ in dna iz desek (kakor so v omarah navadne) m si vse te dele iz pletenic še bolj redkih, in v take pl tene predale vsipajo slive ter jih sušé b najmanjsega dimčka ; zato so neznano lepe in okusne Ker d kaj zvrnil ali kjer je živino krmil voznik, ki po Bosen-skem običaji mrvo kar na tla potroši posebno, kjer je še voda blizo , in tako ne vpraša po hanu (krčmi) in ne po hlevu. Videi sem na istem potu že proti Àvstrij-skej meji kravico bušico v snegu stati, iz katerega so gledali stebli koruzni, ki je prav brez vsega strahu ne se oziraje ne na levo ne na desno , prav čvrsto trla in bolj pritiska, moraj predali pretikati in meniti po principu dr. Luk Skozi to omaro se vleče ce v in po nji gorkota podnji in zgornji mlela one steble , da sem hrustanje prav čul. No 7 na m cev se v pri gub nas še čisto ravna — zato gré mnogo toplote V v dimnik, zato se mora ta se zvito izpeljati kakor tudi omara kriv o ker prva mise i i n o taki krmi mora imeti buša zarea neizrečeno veliko mleka! Zopet druge trume so po grmovju lazile in objedale kakor koze, celó glodale kožo. Podnevi toliko trpi žival, ponoći pa strešje ali pa plavo zvezdnato nebo, Časi pa kosmate večidel nima še hleva, kako nad- napravi te sušilnice še ni dosti prekuhana snežne kosmiče. Videi sem Bosenski hlev »a.l ga Oboj in omara) pa se lahko napravi razde- popišem. Mislite si kaka dva sežnja dolg, poldrugi pa soba in potem se zamore postaviti celó pod streho, širok prostor — obdan s plotom en seženj visokim in se lahko rabi za druge stvari in potrebe do počez nametane preklice, po njih pa za streho naložena pa jeseni skozi celo leto In od kod smo to dobili? Iz koruzna stebla ali pa iverje (tnalovina). Plot Je na pol Imel je umen delavec naš opravek v Sla- ali skor do vrha (do strehe) s prstjo zametan ali pa z ___ _ mm i « 1 « T T li • # mm po naročilu Otca Pirea moral je posebno opa- ilovico ometan. -. .v»« 1 x -,__ ____________ 1__1 • ______X ~ I---____1- . Slavo i voniji j : zovati sušilnice po grajščinah , ter vse njihove bolj ne- še kak repek zraven. Kedar volk pride, se pač tem hlevu stoji čvetero repov , pa lahko navadne dele na papir narisati in poprasati 7 kaj in ogledajo z obličja v obličje skozi toliko okenc. kako? In sad tega pregledovanja je naša sušilnica, ki Zima je za živino pač huda v Bosni 7 po malih popravah popolnoma zadostiti vsem spomladi do jeseni utegne _______ A x . 4 tirjatvam dobre sušilnice. Čuda priproste sestave ker ima dobro paso 7 od takrat je bolje ter zopet huda sovražnica živinska kuga. Prav čuditi se denár dá napraviti, ker soba se za majhen katerih tednov jeseni, lahko za vse drug razun ne rabi moram, da pri vsem tem ima dežela vedno dosti živine^ buš nizkih debelih nog, ki so za hitro odebelenje menda Z i m a pri nas ni bila huda; do posta bilo malo najbolje pleme — za mleko pa najslabeje — ki še te- snega, al spomlad je pozna, ker mrz bilo vedno od leta ne morejo preživiti. List 16. ospodarske, obrtniške Sete v se letos v Bosni takrat počenja kakor na Kranjskem. Po 2—3 parov suhih voiieev vlači plug z veliko silo, čeravno je zemlja bolj peščena kakor ilov-nata. Zemlje pa Bošnjak ne gnoj i nič, eno ali dve leti jo pusti počivati, potem jo zopet nažene, naj rodi. Gnoja res nekaj nimajo, ker živine nikdar ni domá ; kar ga imajo , privošcijo ga samo slivam, katerim preobilno gnojé; nekateri ga vozijo spod nog — v kake luže ali ceíó v tekoČo vodo , da ga odnese , njiva pa ostane — nezabeljena. Torej sem se čudil, da vendar pri vsem tem ravnanju še nekaj zřaste na polji. Mlatimo pa v celi Bosni menda samo pri nas v samostanu; navadno se žito omane kar na kaki pripravni njivi; po 3 — 6 konj dirja po nasadu, kakor po Kranjskem po prosu , slamo in mrvo vso kar v kupe (stoge) naložé ; zunanja postane rujava , ali znotranja je čisto dobra; drugače ne spravljajo krme. Tudi sadjerejci kako drevce sèm ter tjè v zemljo potaknejo ali celó cepijo; pa redki so se tako skrbni možje; izmed turkov gotovo noben ne. Na Turškem posestvu sem videi starikaste jablane čisto do vrha olup-ljene — velii je gospodar stari baburi, ki je bojadžija (farbarica) in kožo rabi za svoj zanat (rokodelstvo), naj jablane vse ostrže, vsaj jih bo tako posekal, kaj neki bodo pri njivi stale! Vendar pa se od turka kaj zamorete Slovenci naučiti — no kaj? Od Banjaluke ob cesti proti Stari Gradiški stojé lepa že precej velika drevesica blizo dve uri daleč in vsako leto jih še zasadé — kdor ne ver-jame, naj pride pogledat, bo se prepriča! istine. Čudno pa mi se zdi to, da ob Avstrijski granici je narod bolj surov in zanemarjen kakor bolj proti sredi dežele — ne bi verjel, ako bi mi ne potrjevali tega možje, ki po-znajo te in une ljudi. Ali to ni morda enako , kakor so po olikanih deželah okoličanje mest tudi bolj čud-nega vedenja kakor pa oddaljeni seljani? Mislim pa, da v Bosni ima ves drugačen vir ta surovost kakor drugod. Ravno ta del ob Savi ima naj-krutnije turke, ki so dostikrat že sami vladi skrbi pri- zadevali, in do leta 1850 tudi nobenega davka (desetine) ne dajali, bili so čisto prosti posestniki, al s pod-ložniki (kristjani) na svojih zemijiščih so ravnali kruto, tako da imenujejo kristijani namesto Kráj ina (kakor je pravo imé temu oddelku Bo3ne) krvava haljina (krvava suknja, obleka), kjer so jih neznano mnogo brez vzroka posekali itd. Orner paša jjh je menda 1849. leta potolkel in pod dávek spravil — pa samo s pomočjo kristijanov — prav kakor 30 let kasneje Bismark Francoze s pomočjo katolikov; menda je Bismark študiral delovanje te gadne hrvaške poturice, ker ga je tako zvesto posnemal. Omer paša je dobro poznal Bošnjake in vedel je, da bo imel težavo jih kmaiu podjarmiti, zato se obrne do kristijanov frančiškanov, naj na-govoré ljudi, da bodo opazovali sovražnika ter mu na-znanjali, kje biva itd., pa tudi kazali pota, po katerih se ne bodo nadejali, da bode do njih zamogel priti. Imel je enega patra vedno pri sebi, ki je prejemal spo-ročila in za to ljubav je obečal Omer poturica kristi-janom zlato slobodo itd. — Res je on z nekim drugim madjarskim odpadnikom na ta način kmalu vse ugnal. Ali zdaj pride druga; Omer pasa ne izvrši obljube svoje; kmalu je krinko snel in začel je kristijane pre-ganjati; mnogo jih je dal vjeti in ukienjene odpeljati, po jecah utakniti; onega Patra sekreterja je dal v Carigrad vleči, kjer bi ga bili umorili, ako ne bi bilo pomoci iz Dunaja. Ali ni Bismark enako délai? posnemal je poturico. Se toraj v hudobiji ni originalen, ampak opa, kateri je po zločestni volji jako podoben. Res je, da ie moč zasebnih turkov zatrta, ali paše gospodaré po svoji volji. Stelja in gnoj. (Dalje.) §. 29. C>3trti nadomestek za steljo. Ze tisučletja je Egipt prva dežela na svetu za žito. Pšenica daje osemnajsternat sad. In vendar njegova polja še niso videla gnoja. Vsako leto ob svojem času o Nilovih virih^visoko gori v Afriki dežuje, Kil naraste, dere strašno velik v Egipt, prestopi tukaj svoje meje, nekaj sam preplove zemljo, nekaj pa ga umetno po ne-številnih prékopah (kanalih) in vodotoóih na polja izpe-ljujejo; in Nil mehkega blata po njivah in po polji pusti. Brž ko se Nil zopet uteče, Ijudje zemljo nekoliko preorjejo, obsejejo in v kratkem imajo bogato žetev. Mi na Kranjskem sicer nimamo Nila, imamo pa marsi-kateri potok, ki bi polju in zlasti travnikom kaj dobro storil, ako bi se na nje napeljaL Taki studenci in po-toki z blatom , ki ga seboj pripeljejo, storé rodovitne travnike in planinske košenine in storé, da brez gnoja prav obilna trava raste. Zato bi se pri nas morala voda še veliko bolj pridno napeijevati na travnike in senožeti, po okoliščinah tudi na pašnike. §. 30. Peti nadomestek. Ako polju pomaga namákanje, mu mora pomagati tudi drobni pesek, sviž ali mlevka. Zakaj eden vzrokov, da namakanje pomaga, je ravno v tem, da prinese voda seboj semletega peska in blata, ki na polji ostane. Ako tega peska in sviža spravimo na polje, delamo razen viage ravno to , kar delà potok s svojim namakanjem, to je, gnojimo jih s prav dobrim gnojem, kateri nikoli ne poide in nas nič druzega ne stane, kakor to , da ga na polje spravimo. Javaljne se vé v naši deželi, koliko je vredna drobna sipa po naših potokih. Potresanje s tako sipo bi jaz toraj imenoval ,,suho namakanje Dobra sipa ima v sebi vse pepélne drobce, kakoršni so v zeliščih, ima pa tudi prsti in še zlasti dosti kalija in fosforne kislina, &i ste tako tehtni snovini. §. 31. Kako in kdaj gnoji pesek. Napačno bi bilo, ako bi kdo mislil, da pesek zato, ker ima gnojno moč v sebi, tako hitro in izdatao gnoji, kakor primarna množica stelje, papéla , koščene moke ali gnojá z enako mero gnoj nine. Zakaj le-te reči sa-dežem kar precej deíé že pripravljenega in nastavije-nega živeža; pesek pa to gnojnino se v svojih zrnih strjeno drži, je le pocasi daje, in do čÍ3tega je pač v teku enega stoletja ne izpustí. Peščevina ne dá rada naravnost svoje tečnosti iz sebe , mora se v ta namen storiti neka loČivna ali kemiška sila. To silo pesku delu prhnenje zeliščnih ostankov, puhlice — še bolj pa gnoj. Malo tvarin je, kakor sem že rekei, katere bi čez nekaj časa pesek tako zjedle in njegovo živežno moč tako stopile, kakor gnoj in gnojnica. Kar tedaj pešcena zrna imajo na svojem površji živežnosti za zelišča, to se naj poprej razreši in oddaja, Iz razdjanega živca (poijskega špata) se naredi tudi nekoliko ilovice, ki jemlje pesku njegovo preobilno gibljivost in mu daje vec trdnostl. Posebno koristno ga pa živa prst (publica, humus) v delo vzame. Iz nj enega počasnega gnji jenja namreč neprenehoma vstaja ogelna kislina, ki ne jenja pesku do živega iti in ga razdevati. Dalje ima puhlica nekaj v sebi, kar je kakor prav stanjšan lim, ki je zopet postal gost kakor mléko. Ta lastnost daje potem pesku krhkost ter drobljivost obrnjene zemlje (brazde), kar se tudi pri sušeoji ne izgubi. Po tej poti dober pesek postane prst, kakoršna je v najboljši brazdi. Po tem takem tedaj pešcena stelja v prav veliko korist zmnožuje prst. Kako se to množenje godi, povzemi iz naslednjega premislika. 133 Ako se na planoto 1000 štirjaških sežnjev vsako se dve lest vici s pokrovom dobro vjemate in se ne leto razsejalo za en kubičen seženj peska, bi se v 1000 more sčasoma kaka § pranja narediti. Pokrove na ta v resnici zemlja za ta zvieava znesla še seženj zvišala; toda v 100 način narejene, sem dal od pa, da tudi pri prav obilni rabi peska za steljo se prst podolgaste kositarske plošice, katere sicer s sti- kacih 7 palcev. Vidi se rimi majhnimi i strane pribiti, m kateri gredo skozi 4 majhne so spet na stranice prav počasi množi, in vendar se ravno s peskom z majhnimi žebljički pribite. To sera pa naredil zato godi še najhitreje in najbolje. Pesek ko gnojnina tedaj ker sem se b a 1 to le delà: Prvič prinsša veliko zeliščne živežnosti v bi se vrhna dilja od zgoraj z žeblji zemljo. Drugič postane sam prav posebno dobra zemlja, VVIVA ^llMlUUi JL. V/ ►JVIU jJCV II ax V>U11 ZJCiLVJj da bi se panj prevec ne pretresa!, ko in da bi se mi zavoljo tega satovje, posebno kedar bi bilo polno zmnoží tedaj prst. Tretjič težko ilovčnato zemljo zlajša, zalége ali medu, utegnilo odtrgati ali podreti. zrahlja in zboijsa tudi apneno zemljo. Cetrtič živežnost Pozneje sem vendar spoznal, da ta moja skrb ni ------J — --J -- ------ — f-----w '--- \) W^v» M« * wuwv X \J M- K.X j V> U V. i.11 y VULVIC^I AJ MíJ. j vam; I/Mi xxx \ / jti U XV X KM JUL X za rastline še le prične dajati, kedar mu puhlica in gnoj bila popolnoma opravičena, in da se smé pokrov tudi kar do živega gré. Takrat najprvo izpusti to površji njegovih zrn lože razrešljivo, drugo, kar je zno- je na od zgoraj z žeblji pribiti y traj v pesku in težko razluščljivo "»I r ^fBv i»fliuov;jji»uj daje oc ic o jju^aoijiixi trcuči Zftuu niutjiiu s Riauvum pu ujm uumićiii prhnenjem. Dobrega peska ali pa dobre prsti kaki zemlji da se dajo tudi z bolj rahlim tolčenjem zabiti. se premoćni i ampak boli tanki, a da žeblji ne smejo biti tudi s počasnim treba zeló močno s kladvom po njih udrihati ne predolgi, da ni ; ampak pridati ; to je prav za prav vse eno. (Da^je prihod njie.) i Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in čebeíar v Bohinji. (Dalje.) Po tej poti sem tedaj iznašel nov pani, kateri je po zunanji obliki našemu starému Kranjskemu panju popolnoma podoben, znotraj je pa po Dzierzonovi da bo prav, če ta panj osnovi prenarejen, zato mislim zierzoniziran Kranjski panj a ali pa v novi Kranjski panj" imenujemo Razložil sem dozdaj nekoliko vzroke, kateri so me napeljali, da se nisem izvirnega Dzierzonovega panja poprijel, ki ga je ta čebelarski mojster pred 20 leti iz- našel , in kakor ga menda tudi še zdaj đela, ampak da sem rajše Kranjski panj dzierzoniziral to je y da sem se rajše potrudil naš stari Kranjski panj tako pre- WVII1 »V/ I U jOU jJUll UUll^ 1.1 CtO OtCil I I^CiAJ J tUlIVV/ J^lVi narediti, da si zamoremo ž njim prav vse tište koristi ali dobičke pridobiti, katere oče Dzierzon svojim last-nim panjem pripisuje. Ne zdi se mi ravno neobhodno potrebno, da bi svoj novi Kranjski panj prav natank popisoval, ker nasa c. kmetijska družba moje nove panjov ze nekatera leta našim čebelarjem brezpl deli tedaj po Kranjskem že znam. a bo to y Ker vendar mislim, če ta panj malo popisem, tudi kolikor toliko ploh temu pripomogla, ^ biti znali, naj ga toraj malo bolj na tanko popišem da ga bodo belarj umno ra- Rekel sem ze z g o raj y da je moj Kranjski panj po z u noma nj i obliki starému Kranjskemu panju pop 27V4 palcev, 7 palcev k. Dolg* je, zunaj mérjen bi jezi! k, in 12 palcev ali ravno k. Ker so končnice po % palca debele ima tedaj panj v svitlobi 26 y4 palca v dolgosti i Sti nice sem popřed tudi ie po V,2 palca debele délai ; ker sem se pozneje prepriča!, da se vrhnje ciilje ali po krovi daj ijbolj šravfki pritrditi, sem zacel stra 74 nice malo bolj močne narejati, namreč pičlo po palca, zato, da mi jih šravfki ne koljejo. Ker je tedaj panj zunaj i 12 palcev širok, in ste obedv stranici blizo 10 2 1 palca debeli, je po takem panj v svitlobi dobrih 2 palcev širok. — Kar visokost zadene , pa delam čevlja 2 vse panjove tako, da merijo po 6 palcev ali 1 na svitlobi. Pokrove ali vrhne deske sem deíal v začetku tako, da sem dal panj na obeh koncéh z dvema letvicama ali da se stranice niso mogle mc pre lastama skupaj zbiti, makniti. Ti dve lestvici ste na stranéh, ki proti sredi Se veliko bolje je pa, da se pokrovi, namesti z žeblji, s šravfki pritrdijo, in sicer na vsaki strani s tremi. Ako je pokrov panja s šravfki pritrjen, še najbolj trdno stoji, se ne more nič izvežiti, tudi ne more nic odstopiti, zraven tega se dá tudi brez vsega tolèenja y tedaj brez vsega hrupa, odpreti in zapreti. V začetku mi je zavrtovanje in odvrtovanje šravfkov precej težav delalo, nazadnje se mi je vendar posrećilo, da sem iz- našel šravfke brez težave zavrtujem in odvrtujem. *) prav priprosto narejen ključek, s katerim zdaj To V ze- lezo, katero lahko vsaki ključar ali tudi kovač za male : kdor krajcarje naredi, naj se nasadi na kak rožiček; ima pa veliko panjev, naj si napravi stroj ček, kakoršnega mizarji navadno za vrtanje rabijo, in mu po domaće menda „vinta" pravijo ; v ta stroj naj pa namesti svedra ta ključek pritrdi, in tako bo šravfke brez težave, pa v4 palca tudi prav hitro zavrtoval in odvrtoval. Srednja klinja tega ključka naj je dobro široka; spodaj mora biti zbrušena, da gré rada v za-rèzo šrafkove glavice ; ravno tako široki morete biti tudi stranjski kljukici, zadostujete pa že tudi, če ste po kake V , • 1 • 1*» • ' • v • 1 • crti ali liniji široki. Ko se šravfek prvikrat zavrtuje, naj se mu poprej primerna luknjica iz vrta, šravfek se dene v luknjico, in se lahko enekrati koj z roko zavrti, da se malo prime, potem se pa ključek od strani v šravfkovo gla • vico potisne, tako, da pride srednja klinja v zarezo glavice, stranski dve kljukici pa glavico na obeh stranéh spodaj přimete, kakor cla bi jo objeli. Kedar se šravfek zavrtuje y V naj šravfek že tako dobro prime se ključek malo doli pritiska, in kedar ; da se imeli stranski kljukici že v pokrov panja ?ajedati začeti, naj se še s kakim dlétom párkrát obrne, polnoma v pokrov panja vtopi. tako , da se glavica po-Kedar se pa šravfek o d v r t u j e naj se spet z dlétom enekrati nazaj zavrti y y da glavico iz dilje pomoli; potem se ključek v zgoraj p ove dal ; zdaj tako, I ____ zarézo glavice zasadí, kakor sem pa se mora ključek malo kviško vleči ; tako potem srednja klinja ključeva šravfek ođvrtuje, stranski dve kljukici ga pa ven vlečete, ker ga za glavico držite. Kdor ima zgoraj imenovan mizarski strojček , bo prav storil, ce si dá zraven ključka še drugo pripravno klinjico narediti, katera naj bo dobra dva palca dolga dobro y 4 palca široka, in dobro črto al linijo debela in na obeh koncéh toliko zbrušena, da se lahko v šravfkovo glavico zasadi. To klinjico naj potem namestu ključka v ,,vinto(i pritrdi in tako bo še lože pri zavr- tovanji in odvrtovanji šravfkov tista opravila dovršil, o katerih sem poprej rekel, da naj se z dlétom opravi] o Taki ključki se dobé po nizki ceni v Ljubljani pri panja kažete, zgoraj malo zarezani, ravno tako je tudi trgovcu gosp. Mih. Pakiču, ki tudi moje panjove prodaja. pokrov na obeh koncéh spodaj malo zarezan, tako da Pis. * 134 Da je ta klinja na oběh koncéh zbrušena, je zato dobro, da se še lahko rabi, Če se tudi na enem koncu kaj od-drobi, ali pa že tako skrha, da več v zarézo šravfkove glavice ne gré. (Dal. prih.) Slovstvene stvari íurske govejc kuge še ni konec! 13. listu smo se radovali, da je grozovite pošasti Skutnik = skupnik. Spisal J. Navrati 1. 6é (Dalje.) ( vendar enkrat konec kmalu v 5 žalost, kajti iz naše veselje sprevrglo se je uradnega vira zvemo, da še v dveh županijah Hrvaških in to v bližnji nam Za-grebški županiji goveje kuge ni konec. Deželna naša Hrvatski nezádružni „skupnik" se i nego y našim nikom" kakega (tastu) pravi zet lJ, vjema z ónim hrvatskim (zádružnim) bolj z „skup- yy vlada zato ne more vojaške posadke od meje Hrvaške ,skupa' v zádrugi. Metliškega in Črnomeljskega okraja odstraniti, kakor ° ki se v zádrugo priženi; kajti tak vzame zádrugarja" pravo hčer, postane tedaj njemu ter živi nato z všemi zádrugarji Ná novi stariši z dekletom šega „skupnika" pa ožénijo ki jim ni prava hči tudi ni še odstranjena na Stajarskem proti meji Hr- ž njimi v taki razmen, kakor on: vaški. Pa še od druge straní, in to je iz Istre blizo y nego je Kranjske meje nam žuga morivna kuga Z a b i č j e, dobre pol y kajti v vas on pa jim ni kakor jim žena njegova ní snaha, -) To veljá ure od Kranjske meje , se je za-tepla kuga, ker je z'oolelo dvoje goved in je zaradi zet, tudi o nezádružnem hrvatskem ..skupniku". tega komisija pobiti dala ostalih 7 tudi te bolezni sum- Kako pa je postala nik" ali „skupnik"? yy vprasas ta beseda: y ,skut- Ze 1853 skutnik" more- ( ljivih. In tako imamo pa spet zaprtijo v kužnem ( okraj u Isterskem in Kranjskem. Kakošna nadloga pa se je slutilo, da izhaja „ iz besede „skuť , takó „naročie nri suknii"; na priliko: „dete mu sedi u biti zato ker zovejo Žumberčani3) je zdaj zaprtija, ko mora kmetovalec polje obdelovati, skutu."4) Vgibalo se je, „da je (novi) oca menda tako tega nam ni treba popisovati, vendar je zaprtija sila potrebna, da iz majhne iskre ne postane hud plamen. Sporaini na zaslužene kmetovalce. de te del, da mu • yy To je sedelo na stegni izpod roke. a Je to ni še dognano ; pisal sem o n d ,morebiti', dognano bi bilo, ako bi kje ver- jeten popis take navade našli, ali verjetno ustno izro-čilo slišali" .... Peter Pavel Glavár izvrsten čebelar Zanimivo je y kar yy Slov. Cebela" pripoveduje o umrl našem rojaku Glavárju, ki (rojen leta 1721, 1784) po svojih blagih ustanovah bode na veke živel v hvaležnem spominu domovine svoje, posebno pa še fare Komende na Gorenskem in okolice Mirnske in Trebanske na Dolenskem. Kar pa o njegovem čebelarstvu vemo Cebela" — je v krátkém sledeče: pise yy Na prežu svojem posestvu med Mirno in Trebnjem kupljeni grajščini v Lans- si je naredil čebel- njak s tremi oddelki, kjer je bilo prostora več ko za 200 panjev poznejših letih mu je bil ta čebelnjak premajhen, moral je dostaviti še drugega, ali pa čebele 50t> panjev To- drugej imeti. Imel je navadno 400 liko panjev imeti, pa ne kaže navadnega čebelarja, ampak jako umnega in izurjenega, sicer bi bil lahko imel večo škodo kakor dobiček, ker s čebelarstvom je vendar drugače, kakor z ovčarijo, katero vsaki bogatin lahko ima y da ima dovolj denarja in prostora Da je pa res nenavadne čebelarske vednosti imel y niso prica njegovi mnogobrojni (številni) panji, ampak tudi roko-pis, katerega je čebelarjem v poduk spisal. Naslov rokopisa je : ,,Pogovor od zhebelnih Rojev fkusi A. Jansha Dunajfkiga Vuzhenika v nemfhkim jesiku popisan. Na Kranfko preioshen in popij an fkusi vij oko vuredniga zhaftitliviga Vuzhenika duhovniga Petra Pavla Glavar ja, fajmofhtra nekdaj nig a v Commendi, fedajnega Lanfpre-fhke Goj'poske zhaftniga goj'poda v tem letu 1776." Peter Glavar je izročil svoj rokopis malo pred smrtjo učencu Tomeli-u, ter mu zapovedal, naj poskrbi natis rokopisa y pr iđu nafhiga kmetizhkega ljudftvau. Al žali bog da nehvaležni učenec se je za dotično povelje svojega dobrotnika tako malo změnil, kakor za marsikaj dru- zega tudi nič. Tako je trud in namen izvrstnega rodoljuba do današnjega dneva neizvršen ostal. Rokopis je neki še dobro obranjen ter ga shranuje nekdanji Ljub- ljanski profesor g. J. Rechfeld. ne bi li mogel clovek takega popisa najti v kaki... stari knjigi? taje óne besede svoje. — Hitro jo zaČnem slediti sem bil na posled tako srečen , da jo zasledim. tako sem si misli! lani, citer Res y y da ta knjiga ne popisuje slovanskih navad pri sinov-Ijenju itd., nego „pravne navade"' germanskega na- ali kdo ne vé, kako v rodu sta si ta jezika: y roda slovanski pa germanski ? kdo ne ve y v kako tesni zvezi sta (rada ali nerada) ta naroda od nekdaj ? Tista knjiga („Deutsche Rechtsalterthumer"), spisal učeni Jak. Grim m leta ki jo Je 1828, jemlje pa vendar po vrhu v misel tudi drugih narodov pravne navade. Da povém na kratko: Na strani 160 piše Grimm, da so dévali po staroskandinavskem pravu („nach alt-nordischem recht") óno déte, katero so hoteli po si ni ti ali pa p o z ak o n i t i (bei der adoption in legitimation) na krilo (schofs5) y ali pa na kolena. Devanje na krilo yy das schofssetzen") imenovali so „skailt-soetubarn." i Prim. pri Vuku besede: domazet, domazetovic, uljez, 19: priselica, doselica, pri- pripuz; v Bogiš. „Zborn." 18 došlica, („domazet priselica", „prosti priselica u Pis. 2) Stsl. ,.sm>ha", ne „syntha; tedaj ni iz debla: syni> po krivem ,,si- (sin), kakor nekateri mislijo in zato pišejo naha" : gU v Mikl. slovar. 1862 alb. ,,nuseťí (die neuvermáhltej. y 65 str. 867: sansk. „snuša" Pis. Tako si velé zdaj tudi sami po glavnem svojem kraju Žumberku nekdanji uskoki bosanski ( bôsenski j, sosedji kranjskim Slovencem, ki jim pravijo y jVlakr , ,Staroverci', tudi ,Žumberčani'. Po tem novem imenu prekrstili so že jezik v ,,žumberskia, prostaki celó svoj pravi hrv.-srbski kakor nekdaj Kranjci svoj slovenski jezik v „kranjski." Pis. 4 RjeČn. ,,im Schofs" " 303. po Vuku: ,,u krilu" ali .,ua krilu". 5 Slovencem ne rabi „krilo it povsod, kakor na pr. Sr- bom , za ta pomèn (Schofs), nego po mnogih krajih „narocje a y da-si v • pomenja ,,na narocje (i prav za prav „ auf die Arme" in brachia). Můrko, C i g. (Wolf) .... ; prim. pri Vuku 405 : yy Naručj a f der Schooss. sinus ; z. B. u naručju, v • auf den Armén, in brachiis". y yy Narocje pri suknji u za „RocksohoiV^ 135 Staro-skandinavski „skaut" (got. skauts ali skaut) je tedaj 77 schofs a (schoo8s) 7 korena, kakor staroslov. CKOVT'L (skuť) ter izhaja očitno iz istega ) bolg. „skut", „skutnikťi, srb.-hrv. skrtskega (Sanscrit) : u skut sku a (skuto !)... namreč iz san- kriti (tegere, decken decken). Glej Mikl. „Rad." str. 81 » in „Lexic." be-1862 deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski. 19. a 7 da vlada stavbeneg p ri 1 deželni gl naznanil r da, katerega je deželni zbor 1865 str. 852; na str. 1136 pa čitaš, da je istega sklenil vlani, ni potrdila; izročil se je ta red gospoda korena lat. „SCUtum" (der Schild, štite ? ščit). skemu odseku vnovič v prevdarek Znamenito je, da seje spremenil „skaut" v severno- da potem naznanil frizovskem jeziku tudi v 77 skut. (C Gl. Diefenb. II. 240 vlada poslala náčrt postave, kako je na met m ero in utež nredevati tište mere in uteži. ki pod )) ndfrs." (Dal. prih.) v deželnih zdaj veljavnih postavah; tudi ta predlog Slovansko siovstvo. so se so se dotičnim odsekom izročile različne peticije, izmed katerih ome-nimo danes prošnjo Javor s ke obč je izročil gospodarskemu odseku Dalj Knjige akademije jugoslavenske. Jako marljiva akademija jugoslavenska je ravno za loko t i č n e g o b č i n c nad Skofj podporo pogorelcev na Vovči, prošnjo dram a društ nad Ljublj za podp prošnjo Š t. Vi d s k kar izdala: voij podpore za šolo, prošnjo Starološkega župana Moharja gledé dovozné ceste katera obsega sledeče do kolodvora, prošnjo obcin Col in Podkraj gledé članke: O ženskih karakterih u naših narodnih pjesmah. uravnave mitnine na Hruševski cesti, prošnjo občine 30. knjigo „Radciu svojega, Od Janka Jurko vica. Ustroj i dra. Josipa Slossera viteza Klekovskoga. gojitba cvieča. Od za odp O kmetstvu Globočnik mitnine na Colu, prošnjo Jernej iz Mošenj za odp dohodnine od mostu srbskom uobičajnom pravu, po ustanovoma Dušanova v Globokem, prošnjo občin Vipavskega ok za zakonika i po statutima dalmatinskih gradova. Od dra. vpelj Božidara Petranovica. žavnu neodvisnost u XI. vieku. Od dra. Fr. RaČkoga. Borba južnih Slovena za dr- namesto v Postoj pregledovalnega vojaškega nabora v Vipavi Dr Schrey je predlagal nacrt postave f po Uzroci oledjivanja sad jedne sada druge zemaljske kateri naj se či telj na ljudskih šolah plače polutke. Od dra. Gj. Pilara. Nekrolog od dra. Fr. Račkoga. Novije publikacije o Koperniku. Od J. Torbara. Dr. Božidar Petranovič. vale tako kakor učitelji, vtemeljeval bode ta predlog Književne obznane. Ju- v prihodnj Grassell seji Potem se je potrdila Pet za deželnega poslanca v občinskem vo- goslavenska akademija znanosti i umjetnosti početkom lilnem okraji Postojna Senožeče-Bistrica-Planina Lož 1875. • « Izvodi iz zapisnika jugoslavenske akade- Potrdil se je potem p r o r ač d j e r ej s k mije 77 Poklonjene knjige jugoslavenskoj akademiji, pomočjo si. akademije pa je přišel na svitlo: Opis jugoslavenskih novaca(i. od profesora S i m e na Slapu za leto 1876 (potrebščina 6609 gold f zaklada 3515 gold., primanjk pokriti 3094 gold., katera je Lj u b i ča. Obširna in s slikami novcev okinčana, povestniča-rom in osobito še numismatikom vrlo zanimiva knjiga klep deželno-kulturnega zaklada), — in računsk te šole za leto 1874 (dohodki 7470 gold i 2 85 drug kr ; stroški 7407 gold. 72\ kr.) Še nekatere 3 predloge deželnega odbora so se izročile dotičnim kaže novce (denarje) Bulgarske (počenši od Vladimira odsekom, o katerih pa poročali bodemo, kedar se rešile Boriševića 885 «-888) } Vladislava 1234 novce Srbské (počenši od bodo Konečno so se volili v šolski odsek: Desch 1241) do leta 1380, in novce Bo- m (načelnik), O b sanske (počenši od Stjepana Kotramaniča okoli leta bold i (perovodja) y dr (namestnik) , vitez G i eis, vitez Lang B lei w 9 1290 1313) ? 4671, bakrenih 26. skupaj novcev z lati h srebrnih Kotnik, dr. Raziag; in gospodarski odsek se je uciliščna knjigama Fr. Župana v Zagrebu. Na prodaj ima to knjigo vse- pomnožil 2 uda, namrec Kotnik in dr. Schrey Deželni zbor Stajarski. Mnogovrstne novice, Koliko ljudi je za steklino umrlo od leta 1851 1874. (Po časniku „Statist. Monatschrift.") Na Stajarskem od 1851. do 1855. 1. 10 1860. leta Dr. Vošnjak je interpeliral vlado zarad zaprek pri volilnem redu. Pri premembi opravilnega reda je bilo tudi sklenjeno, da se sme odgovorom na interpelacije pripeti debata. Dozdaj to ni bilo dovoljeno. Vlad- 1870. leta ? od 1861. do 1865. leta 5: od 1866. do je dovoljeno _____ __ 7 t • f * 1 • I od 1856. nemu zastopniku ta sklep ni po volji rekel Je 7 da to 7 od 1871. do 1873. leta od 1851. do 1855. leta 1861. do 1865. leta 7 7 7 O na Koroškem od boji takih razgovorov. v državnem zboru. Najbrže se vlada Celjski poslanec je interpeliral od 1856. do 1860. leta 1866. do 1870. leta 5 7 zarad vravnanja Savine, ki je zelo potrebno, tudi tu interpelacije najvažnejše dogodbe. so Tedaj Vlada je na Kranjskem od 1851. do 1855. leta 1860. leta 1870. leta 7 7 od 1861. do 1865. leta od 1871. do 1873. leta 3 > od 1856. do ponujala že drugi pot postavo o konjedercih od 1866. do Je ne mara> zato j° je tudi zdaj odložil. 7 pa zbor na Primor- seii t. m. se je po predlogu skem od 1851. do 1855. leta 13; od 1856. do 1860. leta ki je poročeval v imenu deželnega odbora, dovolilo i ^ « • M A a a w « ir i l t ^ « T i Hermana da 7 7 od 1861. do 1865. leta od 1871. do 1873. leta 22. ? 7 od 1866. do 1870. leta 7 zamorejo trgi: Arnež, Mahrenberg in št. Lenart v Slov. goricah 2 gold, dače pobirati od svojih pesov, kujžekov in ščenet. Na dalje bode v Mahrenbergu 10 gold. v skovano je pa menda po nemški bcsedi. O različnih pomenih st. Pavlu pri Priboldu 15 gold, plaçai vsak, kateri hoče besede ,,kriloa še pozneje kaj. Pis. i Kakor pravijo trde Slovenke tuji kiklji ondi kot srenjčan sprejet biti. Okrajnemu zastopu v u lepo po Stanjcu se je dovolilo ljudem naložiti 40% okraj ne na- u naše „krilo , Križevski županiji tako jej vele hrv. Slovenke po Varaždinski in klade. Res trda daća! Kmetske srenje, dozdaj Križevski županiji... ,,skuto'4, (nj. To mije povedal mladi zaruzene z LipnisKim trgom, so prosné zj nadepolni pisatelj hrvatski, g. Kostrenčić. Prim. Mažur.- razdruženje. Gosp. Herman je prošnjo pod v cua^ jju ? a^uiuoai ni aiauu« ^ tiua • ui u i a n. u u 1 u " J w ) va v u u w j To mi je povedal mladi združene zLipniškim trgom, so prosile za Užar. pod 97 Rock C< Šulek piše „skute", Weiberrock. pir al zastonj. Liberalna večina je z 22 proti 20 Pis. glasom prošnjo odložila. 130 V 4. seji 9. t. m. so se volili razni odbori, katerim so se dotične stvari v pretresovanje izročile. Slovenske poslance imamo: g. Hermana v odboru za srenjske zadeve , dr. Srneća za šolske , dr. Dominkuša za gospodarske stvari, dr. Vošnjaka za deželni proračun. Deželni zbor Koroski. Vlada je predložila postavo o metrični meri in vagi in o vravnanji bregov reke Zilje. Posebne važnosti je bila tudi interpelacija poslanca Petriča do vlade, ali ne bi hotela čakati z rubljenjem za davke do jeseni ? Vladni zastopnik na to ni naravnost odgovoril, temveč izrekel, da se bo to zgodilo tam, kjer je buda sila in da se bo ozir jemal na mnenje županov. — Poslanec Einspieler je pred volitvijo odsekov izrekel željo, naj bi se v posamezne odseke volili poslanci iz vseh skupin (vélicega posestva, mest in kmetijskih občin). A vkljub temu so sestavili odseke po svojem, tako da ni noben slovensk poslanec v kak odsek voljen. Deželni zbor Tirolski. Poslanec Greuterje stavil predlog, da se odslej tudi kaplanom ali duhovnim pomoćnikom sploh dá pravica za deželni zbor voliti in voljenim biti; to pravico so jim ,.liberalciu dozdaj pridržavali. Deželni zbor Pores ki je lotil se cestne postave in tudi postave o nadzor-stvu ljudskih šol. Čudno, da zadnja postava pride še le v tem zborovanji na vrsto. Naši dopisi. V Gorici 17. aprila. — Preteklo nedeljo (11. t. m.) se je bilo razneslo po Gorici, da se je prikazala v Selu pri Batujah (na Ipavskem) „phylloxera va-statrix". Brž se je odpravila od tu komisija tje gori preiskavat, kaj in kako je. Našla je komisija res neke živalice na trtah pod lubom , ki pa niso znana amerikanska trtna uš, ktera se nahaja le na kore nik ah. Zaželka v Selu je čez 1 milimeter dolga in siva; phylloxera pa je rumenkasta in se s prostim očesom ne vidi. Komisija ni mogla vedeti, je li tista živalica (v Selu) nova, ali že od prej znana in popisana. Trte, na kterih se je ona zaželka zapazila, res hirajo, toda — kakor se zdi — iz druzih vzrokov, in ne zavoljo omenjene živalice; korenike so zdrave. V prvo so kmetje novo živalico zapazili 19. marca t. 1. Tako smo tedaj za zdaj strahú řešeni! — Dne 13. t. m. je imelo naše mestno starešinstvo sejo, v kteri se je podělilo g. grofu Franců Coronini-u, deželnemu gla-varju, častno meščanstvo, in to — razen druzih zaslug — zato, ker je on bil prvi, ki je sprožil misel, da naj bi deželni odbor in mestni zastop povabil cesarja v Gorico. V tišti seji bi se bila imela tudi oddati služba ' municipijskega tajnika. Prosil je za-njo glasoviti g. Favetti, nekdaj voditelj našega mesta, pozneje pregnan, potlej pomiloščen in poslednja leta tukaj živeč. On že dalje časa v izredni službi pri magistratu administrovati pomaga, sosebno odkar tajnika ni. Mnogi so za gotovo ' pričakovali, da postane F. spet tajnik, vsi pa smo bili radovedni, kako bo ž njim. Te dni pa je Isonzo" prinesel novico, da je g. F. prošnjo nazaj v zel, ker je župan, gosp. Perinello , na to sil il. Silil pa ga je župan umakniti se zato, ker mu je vlada tako velela. „Isonzou pravi, da bode o tej zadevi jasno in glasno govoril. Tako ostane magistrat še nekaj časa brez tajnika. — Zaraà te in druzih reci je g. župan P. zgubil zaupanje liberalcev; klerikalcev ni že tako nikdar na svoji strani imel. In tako je verjetno, da tudi njemu v kratkem svojo resničnost usili pregovor : Sic transit gloria mundi. Med druzimi znamenji, da županove akcije padajo, bilo ja v poslednji se i tudi to, da so mnogi njegovi nasveti padli. Hotel je med drugim, da naj bi sedetišnice s pomnoženo zalogo spremenile v F robe 1-nove vrte, in sicer v spomin cesarjeve nazočnosti v Gorici 4. aprila t. 1. Ker se je pokazalo, da ni bila ta stvar še dobro prevdarjena , izročili so jo šol-skemu in linančnemu odseku v nadaljno pretresovanje. — 13. in 14. t. m. smo imeli spet zimsko vreme. Po prvém prav poletnem grmenji in po poletni plohi dežja je začela pihati mrzla burja. In še dobro, da je bila; če ne, imeli bi bili slano, ki bi bila cvetočim dre-vesom in pa detelji zeló škodila. — Přetekli teden je nek upokojen stotnik (G.) zavoljo neozdravljive bolezni v Sočo skočil; našli ga niso še. — Deželni nadzornik za srednje šole na Primorskem, g. Ern. G nad, v prvo tukajšnji srednji šoli obiskuje. — Tu-kajšnje Werden bersko šolsko poslopje (eno naj-lepsih iz starših časov), v katerem sta gimnazij in vad-nica z izobraževališčem , bodo še to poletje začeli širiti. Stroški bodo znašali menda okoli 80 tisuč gold. Novo poslopje zavzame neki ves prostor poleg ribjega trga in tako — z Bogom lepi razgled iz sedanjih šol, z Bogom botanični vrt! — Naš deželni zbor ni imel po začetni seji nobene druge vec in tudi ne vem, kedaj se k 2. seji snide. S Koroškega 17. apr. (Lepe besede, druzega nic!) Radovali smo se, da je bilo v Celovcu osnovano posebno sodišče za Slovence. Al kako naglo se nam je ta radost spremenila v veliko žalost, celó v nevoljo! Kaj pomaga namreč, če so sodniki slovenskega jezika zmožni, če pa pri državnem pravdništvu ni nikogar, ki bi slovenski znal! Dozdaj je bil pač namestnik državnega pravdnika, g. Ferd. Steiner, slovenščine zmožen, al zdaj, ko je premeščen v Gradec, in je na njegovo mesto přišel trd nemec, — kaj bo pa zdaj ? Ali se bo zopet s tolmači, prestavljavci vkvar-jalo? Vsak člověk vé, kako slab, kako nepopolen je skoro vsak převod iz enega jezika v druzega, zlasti pa pri sodnijab, kjer se navadno kar celi stavki preskaku-jejo in si prestavljavec niti s posameznimi besedami, za katere v drugem jeziku ne najde naglo pravega izraza, niti s pomenom vsega stavka giave ne beli, če bi bil tudi po vsem zmožen; vsak tudi vé, kolika krivica se ravno tu lahko godi, ako se kak izrek napacno razumi. Koroška je vsaj po dobri tretjini slovenska dežela, tedaj bi moral po pravici že v državnem pravdništvu, obstojecem iz treh udov, najmanj eden biti rojen Slovenec , kateremu bi bile posebnosti tega jezika dobro znane. Vrh tega izhajajo v Celovcu trije slovenski časopisi^ kateri morajo hoditi državnemu pravdništvu v cenzuro. Kdo jih bo bral, če nobeden izmed trojice ne ume slovenski? Morda kak prestavljavec, ki njiho-vega zadržaja še razumel ne bo, za katerega bo pa vendar-le prav po nepotrebnem država denar tje metal a ? ,,Pa morda ni bilo nobenega Slovenca za to me3to", mi bo kdo ugovarjal. Kaj še! iz zanesljivega vira mi je znano, da je oglasilo se več rojenih Slovencev za to mesto, pa je vendar-le trd nemec tje přišel. Ravno to pa mora vsacega Slovenca ježiti, da tako po-čenjajo le z námi, z nobenim drugim narodom ne. Ali se to ne pravi: nas nalaše hujskati? Clovek bi jeze skipel, če kaj tacega sliši. Sodišče s 1 o v en s k o, državno pravdništvo pa nemško, ki ne razumi niti sodnika, niti zatoženca. Ali ni to narobe svet? Se ne sliši, kakor da bi se hoteli s Koroskih Slovencev norca delati? Tedaj lepe besede, — druzega nič! 137 Ljubljane Jav sej deželnega zb so stran, v odložene do pondeljka, da med tem časom morejo se zdelovati svoj (Oprav Uni svèt log sko 172 Ljublj za nižo Gorensko stran in Dolen f v Postoj ni pa za Notranj Ker se ovalne • « v VOJ seji 18 prila določil > da banke „Slovenij u prošnikov, ovac oglasilo pa akupilo le okoli 80 parov, zato ne more vsak prošnjik dobiti para ovac (ovn medéasni listi, na katere se do Čilo T padejo vsi tiati subvencijski odbor tedaj ni mogel vsem prošnjikom vco) lOUl ilOU^ li CL rv CL LVJ1 Xs C3VŽ UU pFVô^â lïl *d J & t. JI « u v ^ w »IMJW Vf ww VlWVJL 4U DV> Ui UlUgV^i \J£Jll CLLL LI CL LCL CV ^ « plačalo ne bode, in da se bodo dotične številke katerih prošnje ništa potrdila predstojnik kmetijske dopl g kraj ovac dati in se mogel ozirati na take preteku tega po pisih naznanile. Nad 2000 podru in pa župan dal delniČarj dozdaj drajtalo svoje doplačilo ? nekaj pa ovce posebno tištim g03podarjem, ki so odbor vrh tega cez 1000 jih je pa še v zaostanku; nadjati se je vsaj kmetijske in s tem kažej -i « i i i • t m * • « 1 •w i • da družbe jim je napredek kmetij storili stavi. preinožnih domoljubov, da storijo, kar so drugi že stva pri srcu. Po tem merilu jih dobi viša Gorenska ) da se domaéa banka zopet na trdne noge po- stran 26 parov, 23 parov tudi Notranjska , ostale pa tej seji je za glavnega tajnika bii ime- niža Gorenska stran in Dolenska, od kodar je celó ki je dozdaj bil pri malo prošnjikov bilo. Opomniti pa moramo vse gospo- Kern, izveden mož, novan gosp. neki dobro akriditirani asekuraciji Tržaški Obč dar je, ki dobé ovce, da so te še celó mlad deln bode binkost t o r e k (.Katoliska družba rokodelskih pomoČnikov) je ob-hajala v nedeljo 18. t. m. svojo dvajsetletnico s tem, da 10 tednov stare), in da po takem za plem s e let i n niso ugo d To ovčarjem do eé na so družabnik ob uri v katero je služil mons. J družbimh prostorih nski cerk ob 11 imel sv. maso uri pa je bil j srce položimo, kajti s prezgodnjim plemstvom pohabij te ovčice dobij ves od. Pa tudi je treba paziti, da v občni zbor, katereg so se udeležili darji nevolj dobro sladko mrvo za krmo. Ce bi nekateri gospo bili j skoraj vsi družabniki in pokrovitelj Predsednik rečemo > da so se da dobodo tako mlado blago, jím akupile zdaj tako mlade ovce naj Gaj e z d porocal o družbinem stanji preteklega leta, bolj zato, da vec repov žlahnejega plemena v deželo ter se spominjat prerano umrlega prednika svojega dobimo Leona V Fid. Terp vrlih pokrovitelj dr. Gost ? (Klanje goveje Živine po trojném načinu) se je in rokodelsko družbo hudo zadela H ei dri eha, katerih smrt je 19. dne t. m. poskusilo v tukajšnji mesnici pod vodstvom gosp. Skale-ta, mestnega živino- in mesogleda Pri tolikih nezgodah vendar v drugem obziru družba napredov je koncem tega leta s Častnimi udi vred ka O --------—---O---7 Lašana, vladnega svét- vpričo mestnega župana gosp nika viteza dr. Stokel-na, deželnega živinozdravnika teri so tudi kot mojstri družbi zvesti ostali in katerih dr. Schindlerja in vecdruzih mestjanov in kmetov. Povod 11 vseh skup 56 število, kolikoršnega zadnjih temu klanju je dala Francoska mesarska znajdba 10 let še ni bilo Družba pre m 840 gold > ki ki se imenuje naóčnica (klavna maska) 7 7 to je 7 na- kot matica naloženi na obresti OU J\Ub UUCALlV^ćl LlCLlVJ&^lll XI