PROLETAREC JE	
DELAVSKI LIST	
ZA MISLEČE ClTATELJE	
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
ST. — NO. 2222
Eaicrvti m mouJ <U* »alt«, U* i, 1!JU7, M thr uo.1 olfue M Chicago, HI uadcr i h« Ari of ConfrcM o I M.rrh 5, |»V«f.
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
CHICAGO, ILL., July 19, 1950
Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave.
LETO—VOL. XLV.
Vojna v Koreji je majhna stvar, toda svetovnega pomena
GESLA DRŽAVNIKOV SE NIKOLI NE IZPOLNIJO
Čemu ljudstvo južno Koreje ne pozdravlja osvoboditeljev iz Amerike? - Rušenje dežele domačinom. — Nevarnost razširjenja vojne
Zakaj so domačini za osvoboditelje brezbrižni?
Vsi ameriški reporterji v južni Koreji, ki spremljajo ameriško armado na bojiščih, so soglasno mnenja, da ni med domačini za osvoboditelje njihove dežele pred komunizmom severne Koreje nobenega navdušenja.
Nič ovacij niso deležni, pač komunistična armada, ki baje pa so bas pred temi domačini v *teJe vsega skupaj le kakih
Wilsonovih ŠTIRINAJST TOČK - se jih še spominjate? Koliko navdušenja in upanja so dale narodom po svetu.
Kje so danes tiste točke? Zmagoviti zavezniki— oziroma še ko je trajala vojna, so mu častno oblju-bili, da bodo uveljavljene. Po vojni, na mirovni kon-koma in tipal s palico — bil je ^erenc' v dvorani zrcal v Versa ju so Clemenceau, Or-^ A nihče mu ni pomagal.) lando in David Lloyd George Wilsona in njegovih
14 fočk mirovnega programa prezrli. Zedinili so se le za ustanovitev društva (lige) narodov, od katere je Wilson za lepšo bodočnost sveta toliko upal. Umrl je razočaran nad njo še predno se je dobro ustanovila.
"JAVNA DIPLOMACIJA, KI NAJ SKLEPA MEDNARODNE POGODBE PRI ODPRTIH VRATIH". - Se še
K<IMEJVrAItJ|
/Lim in />re%oj\i urednik
"Starec se je pomikal presled->ma in tipal s palico — bil je ep. A nihče mu ni pomagal. Vsakdo je šel svojo pot in mislile nase in na vojno."
Kaj pa južno-korejska armada?
Nekaj dni predno je udarila v južno korejo severokorejska
Tudi malo korejsko vojno so špekulanti izrabili za dobičke
Špekulanti i živili so vojno
jL«hn ari"i0 T" , ,le"rv ? fure je dne 15 ju* | borbo proti agresiji severne Koli rt nupcle/i, izrabili u pudra- lija izjavil, da bo podpiral vlado reje, ki mora biti za to kalitev
i. v. raznih i.vljensklh potreb-	,v«Je dežele in Združene narode m ru kaznovana Watlace fndru
sen m se bu,fe se obeta. V liste	v konfliktu s komunistično se- ,1 predstavniki so imeli Itei
so veletrgovcii spravili vesti, da	verno Korejo. Ker je to ob enem njegoT zZi in nekai žTn«
namerava vlada v kratkem spet	konflikt _ indirektno vsa i J ze PreJ
Sai"SSs-i:* Sovjetsko zvezo, je na- med ^jimi ni prišla VValiace^e In mesar ali grocerist ti ne sme narodom tudi v tem oziru vT ^l tXfil	"1
grtSMS .US	M
katere potem prodajalec odda sploh kdaj, merodajnemu kontrolnemu uradu, da potem spet lahko nakupi
ie prestopkov in vnanje politi-
News Keyes Beech piše s korej-| J° Je vežbal in oboroževal z a skega bojišča med drugim: "Sku- meriško municijo. Štela je v ča-šeni ameriški vojaki niso v skr- su invazije iz severne Koreje beh toliko kaj je pred njimi kot 95,000 mož, vsi pod orožjem. Le pa kdo je za njimi in ob stra-- niodernih ameriških tankov ni neh . . . Rezultat tega je, da im<?la — saj tako pripovedujejo Američani sumijo vsakega Ko- sedaj. ko je ta južno-korejska ar-rejca zavratnih namenov. Ame- mada že prvi dan napada iz se-riški poveljniki zahtevajo od verne Koreje razpadla ko hiša iz južno-korejske policije, da naj kart *n se na begu vsa porazgu-vse, ki jih smatra za nezanes- kila.
VOJNA ZA ODPRAVO VOJNEr (The War to dinje in si kuPi,e *l»dkorjaf ka- jal, da
s p i on kdaj razen nekaj časa v ke Sovjetske zveze. Poudaril je a- onih mesecih ko je bil v pred- tudi, da se ne bo pridružil pro-Pi sedm.sKi volilni kampanji. Na Ugandi onih, k« zahtevajo da
gSSSKŽ SE^iS^Hf!
m
poudar-j pagandi je udeleženih mnogo
*"-■■>■ m *c —kzzcxcjts ssz r:sFr2 sswsrs-:
to všee. prvič ker svoje bTago1 £ X . ^ J ^klicev a- ve. Kar se Waliacea tiče, je z
sedaj dražje prodajajo, dasi ga Zdov vSna n n HhT'i ^ tmen>*n0 ^ bržkone podrl niso klavnicam in raznim živ* J mTra^UkZunM 1 ! pr°g^ivni stranki vse m os loškim podjetam nič dražje plačali	Komunisti.	ve za sabo; namreč, da v nji ne
kakor so bile cene prej. A sedaj, °dbor progresivne stranke, z vec Junak dneva, ko so videli, da je atmosfer* za izjemo Waliacea in morda še ne- Wallace ie začel kazati
ljive, izžene."
Izganjanje domačinov
Prej omenjeni poročevalec
To pomeni — ali da so jo ameriški častniki premalo izvežbalij ali — kar rnnogi reporterji naj-j Keyes* Beech * razlaga, da ker bulj verjamejo, ni imela nobe-Američani tudi ljudstvu južne ne£a navdušenja, da se bi tepla Koreje, katero osvobojujejo, nič
ne zaupajo, so ukazali prebivalstvu enega mesta (cenzor imena tega mesta ni dovolil omeniti), naj se izseli. Dotično mesto, ki je tik ameriške fronte, ima 50,000 prebivalcev. Keyes Beech izselitev takole opisuje:
"Premikali so se iz mesta v smeri proti jugu trudno, brez-močno in brezupno, noseč s sabo na hrbtu ali na glavi par malih stvari za prvo silo. Vse drugo so pustili na svojih domovih v mestu.
' Najžalostnejši prizor pa je bil ob pogledu na starega Korej-
_—---- /■ - • ■ -	/c	wv »i>un ruzbirii
in na zavezniški strani so se navadni vojaki tolkli s sovražnikom z velikim navdušenjem. Saj je to vendar zadnja vojna, ako v nji premagamo tiste, ki so jo povzročili.
Premagali so jih. Rajanje v vseh zavezniških deželah. Vojne so za zmerom odpravljene!
In gleite, komaj se je črnilo podpisnikov na mirovnih pogodbah posušilo, že so nastajale nove vojne, najprvo v malem, potem večie in končno — druga svetovna vojna!
"SAMOODLOČEVANJE NARODOV" (Self Determination of Nations). Tudi to geslo je iz Wilsonovega
Tako je vse breme te osvobo-' Pro9[oma Kako vesela so ga bila kolonijalna ljud-dilne in kazenske ameriške voj- sfva m ma" porodi v vseh krajih sveta. Res so na mi-— ekspedicije šlo v bran južne rovni konferenci dovolili par narodom, npr. Čehom,
Poljakom in Srbom, da so si ustanovili svoje države. Srbi so jo sicer imeli že prej, a Pašič si je zamislil "veliko" Srbijo in dovolili so mu io. Toda vsem drugim Ijudslvom po svotv, r »zremo baltiških tfaltf in Finske, je Wilsonova obljuba o samoodločevanju ostala samo še spomin.
Ko so si zmagoviti zavezniki (Anglija, Francija, bija svoje rojake, čim jih kdo; Italija in Japonska) plen razdelili med sabo, so se izmed privilegirane reakcionar-| razš// /n nadaljevali svetovno politiko po starih potih
"GRADIMO SVET VAREN ZA DEMOKRACIJO"
po-
podražitve uRodna — češ, vojna ka|erih drugih, je proti ame- mankanje navdušenja za svoio pa SO U,di °nl	V ,Ko.reji- °bJ ™>vo stranko kmalu po predsed-
z rojaki v komunistični severo-korejski armadi.
ne
Koreje na ameriška ramena.
Vse. kar ameriška okupacijska oblast v južni Koreji zmore, je precejšnje število domacin-ske policije, ki zvesto sfužfuBef-nemu režimu reakcionarnega nacionalista Singmana Ri-ja(Syng-man Rhee) in kot že rečeno, po-
ne kaste osumi, da žele uspeha
I\>kaj o našili stvareh
Društvo Slavij, št. I je bilu prvo društvo SNPJ, v kolikor im znan.,, k, je na svoji seji 14. julija sklenilo nakloniti ot;las
nam
v jubilejno številko Proletarca k njegovi 45-letnici. Odobrilo je v ta namen vsoto $25.	Jr
Isti večer je imel sejo krožek št. 9 Progresivnih Slovenk v C nicagu. Brez posebnega vabila je na lastno inicativo sklenil dati pozdravni oglas v vsoti $10.
V pismih organizacijam je sporočeno, da stanejo pozdravni
kuluni $s'M 4 *5 - k«-
ca s sivo brado, ki mu je plavala .	,	,	,	-------------- -	unnwi\n«v.u
vomih avtov, ki so vozili na1	------------W.lsonovega programa. Namesto sveta, k, bi bil
fronto.
za-
vojno v Koreji v progresivni stran ki? Citajte o tem komentarje v tej številki.
Se spominjate gesla "vojna za odpravo vseh vojen"? In mnogih drugih gesel, ki so elektrizirala svet? Kaj se je zgodilo z njimi? Odgovor je na tej strani v članku v 3.-4. koloni.
Kako, da ljudstvo ne spozna tistih najglasnejših ameriškim patriotov, ki čini zadiše vojno so med 4>rvimi, ki začno v svrho zvišanja svojih profitov cene umetno navijati. Članek o njih je na 1. strani.
femu ljudstvo južne Koreje ne pozdravlja ameriških čet, ki ga branijo pred napadalci iz komunistične severne Koreje? Citajte o tem razpravo v 1.-2. koloni na tej strani.
Jožko Oven razpravlja v svoji koloni na 2. strani o vojni in posebno o problemih Proletarca. O njih bo še precej diskuzije, posebno še v njegovi jubilejni številki.
Na drugi strani je ponatis pisma, i uvodom, ki je bilo poslano naročnikom Proletarca.
V Nemčiji je imelo po vojni veliko nemških deklet otroke t ameriškimi vojaki zamorske polti. Nekatera dekleta bo Jih pomorila takoj ob rojatvu, mnoge Ao Jih enostavno pustile kje v kakšni cerkvi, a veliko Jih Je, ki Jih imajo še pri sebi In ne vedo kaj bo z njimi in temi "rjav^ki", kakor Jih imenujejo. jo tej iivljenski tragediji — ki je posledica vojne — Je članek na angleški strani.
Citajte pismo Cvetka Kristana Iz starega kraja pod naslovom "Nekaj o naših stvareh", in zanimivo upravnikovo kolono, v kateri primerja požrtvovalnosti nas in katoličanov.
korejskih
Tragedija Koreje	varovan za demokracijo, smo dobili totalitarne dikta-
Ena izmed tragedij današnje ture in Italija ter Nemčija, in nato še Španija so se Koreje, ki so jo tuje armade že| Vfg/e v naroije faš/zm0f k, /e fa// ka, IQ nQVQ 'sv'etoyno
vojno.
Po prvi svetovni vojni sta po dolgem trudu ameriški državni tajnik Kellog in francoski minister vna-njih zadev Aristide Briand spravila skozi pogodbo,
(Konec na 3. strani.)
dostikrat pustošile, je, da bo v sedanji vojni posebno južna Koreja, ki jo naša armada osvobo-Jl^^L^^T^l JuJe' zel° Prizadeta, Mostovi v
nji so bili pognani v zrak, že-
(Konec na 2. strani.)
čeli navijati cene.	, soja Združene narode, ker so to niških volitvah. Nizko število
V Chicagu so cene mesu na- ,1 V0Jn0 borili in jo proglasili za J (Konec na 3. strani.) •
rasle minuli teden povprečno 3c ----------—_' - . -
na funt. Tudi mnoge dru^e stvari so se podražile in se bodo še bolj. V New Vorku so pekarije podražile kruh na 17c štruco, mesnice pa mesnine od enega do štiri cente na funt.
Agrikulturn* department je špekulantom z živili pomagal z izjavo, da je pričakovati še višjih cen, ker ameriška vojna u-prava povečuje svoja naročila za armado. Ko bi pojasnil, da bo morala Amerika brtkone preživljati tudi avstralske in angleške vojake ter mornarje, in če pridejo tja še Čiang Kaiškovi kitajski vojaki, bodo tudi oni hoteli jesti na naše stroške.
Ako so mogli špekulanti tako iznenada dvigniti cene na račun te razmeroma zelo majhne vojne, kaj šele bo, če se prične v velikem, oziroma ako se razvije v tretjo svetovno vojno?
Poleg večanja draginje nam obetajo nn vseh koncih in krajih tuHi zvišanje davkov, kajti vojna in oboroževanje stane veliko denarja. Kongres je imel namen znižati razne .davke za eno milijardo, večinoma v korist imovitejših slojev, a predsednik (Konec na 3. strani.)
Anton Sehškar, dr. Franja Bojc-Bidovec in Drago Sega so sedaj na govorniški turi po Pennsylvania Tone Seliškar je nam poslal ,i Cleveland! razglednioo. v kateri pravi, da z urednikom nista utegnila n.tuv roko seči za slovo. Ob enem mu zagotavlja da bomo material za prihodnji letnik Ameriškega družinskega koledarja od tam sigurno dobili in obeta pisati obširnejše v
Kongres na nc/e/u" in v kampanji
Ves Trumanov 'Fair deal" je Deležni so bili dobre zdravstve- gi z operacijami po $500 pa tudi ga primorajo glasovati o njego-P° vodl- °st»I J® vseskozi od ne oskrbe samo imovlti sloji, p« tisoč dolarjev na teden In vem načrti, njegove kampanje leta 1948 sa- Sedaj so jo vsi. In naval je pone- potem zdravila! Bolnišnica raču- Uspelo jim je. Večina je rekla
hal, čim je h.lo zadoščeno prvini na posebej. In ako bolnik potre-	nak, za "socializem" pa ne bomo
buje svojo strežnico je tudi to glasovali, ven z njim! velik izdatek.	Lobisti zveze zdravnikov so Vse to je zelo dobro razumel	Wll vse križem zbornice, vabili pokojni Franklin D. Roosevelt.	P«*Iance in senatorje na pdje-Dasi je bil bogataš, se je vendar-	dine, na katerih so potem pred-zanimal za socialne probleme	stavniki zdravniške zveze g osni a lega ali kot pravimo "navad-	tom dokazovali, da bi bila "sodnega" človeka in v svojih govo-	alizirana medicina" poguba za rih pred kongresom in v radiu	deželo, ker bila bi prvi, zelo je čestokrat poudarjal, da več	korak naravnost v "soci-kot tretjina prebivalstva te de-	»lizeni". Glasovanje o Trumano-žele, torej nad petdeset milijo-	veni tedaj že zelo zvodenelem nov ljudi, nima niti z daleč za-	načrtu se je vršilo 10. julija. Slo dostne zdravstvene oskrbe v bo-	se i* v tem slučaju samo za leznih, in mnogi je sploh nima-	ustanovitev še enega portfelja v
mo na papirju.
Izgledalo je, da se Truman P«<rebam. resno trudi spraviti skozi kon-j Člani /veze ameriških zdrav-gres zakon za zdravstveno za- j nikov so bili poslani v Anglijo, varovanje. Vsakdo bi plačeval v namreč posebne, izbrane depu-tak sklad in tudi delodajalci ne-j lacije, da študirajo na licu nies-kaj in vsakdo bi bil deležen v (a, kako deluje 'socializirano slučaju bolezni zdravniške oskr- zdravstvo", ali kot pravijo vodi-be in v potrebi tudi bolnišnice, telji te zveze tukaj — "socialized
VAngliji že imajo tak zakon,: m<*d'c'ne .
le da je mnogo popolnejši kakor K® se	zdravniki ________ v . __ vrnili x opazovanja funkcij
je Trumanov načrt. Tudi v An gliji so zdravniki rohneli proti in vse privatne bolnišnici so se ga branile. Toda laboritska
stranka je imela takrat tolikšno /\^riku"Bo večino, da je predlagani osnutek V 1 *aruj.
so-
cializirane medicine" v Angliji, so na vse grlo'poudarjali: "To je socializem, pravi, pristni socializem. pred kakršnim nas tu v
f»»
za javno zdravstveno skrbstvo lahko sprejela z zadostno večino ter ga uveljavila. V Angliji dobiš sedaj na podlagi tega zakona tudi očala in zanje ter za pregled oči se plača iz skupnega zdravstvenega sklada. Ako imaš slabe zobe, greš k dentistu, ki te zdravi na stroške skupnega zdravstvenega sklada. Ako potrebuješ umetne zobe, jih plača dentistu zdravstveni sklad.
Ko je bil tisti zakon sprejet in ko je prišel v veljavo, je bil posebno velik naval k dentistom in k optometristom. Čemu? Zato, ker ho ljudje potrebovali zdravljenje zob in oči ter očala.
/e prej je velika, bogata zveza zdravnikov v Zed. državah potrošila v propagandi proti Trumanovemu načrtu za "soci-aliziranje zdravstva" stotisoča-ke. V tem poletju je zbrala v isti namen par milijonov dolarjev in vsak član (zdravnik) je moral plačati v ta sklad $25 izrednega asesmenta. In končno, kaj pa je zdravniku $25, ako ima količkaj dobro prakso! Mnogi imajo toliko klijentov, da delo komaj zmagujejo. Oni, ki prak-ticirajo med premožnejšimi sloji, kjer je tarifa večja kakor pa v delavskih predelih, zaslužijo z operacijami vred tudi do dva tisoč in več na teden, v delav-
a niso imeli denarja, da bi silskih predelih pa zdravniki f% ve-tak "luksus" mogli privoščiti, liko klijentelo zaslužijo in mno-
jo, dalje da je ta ista tretina vsled premajhnih zaslužkov pri-morana živeti v stanovanjih, kakršna so nevredna človeka, in da ta ista množica nima niti
kabinetu,namreč za javno zdrav stvo, prosveto in zaščito. Poslanci so predlog zavrgli z 249 proti 71 glasovi.
Enako je šel po gobe tudi Tru-
sredstev za zadostno, čedno ob-!man°v predlog za enakoprav-leko in ne za zadostno tečno nos* Pri najemanju v službe in
za odpravo diskrimininacij pri delu, ki se sedaj dogajajo radi
hrano.
Kongres, v katerem so veči-,^ ... . noma imoviti ljudje, posebno še P°J;!: v senatu, se ni brigal za Roose-veltove apele, razen kadar jih je
. # Cvetko Kristan nam je pred nekaj tedni pisal, da bi rad letošnji nas Koledar in pa vse knjige, ki jih je izdala Prosvetna matica med in po vojni. Upravnik je naročene stvari poslal ln v pismu z dne 2H. junija piše Cvetko Kristan med drugim:
Te dni sem dobil po tov. Udovichu poslani ADK za I 1950 se™ Ka bl1 vesel*in sem že vsega prečital. Prav zadovoljen sem z njim in Vam čestitam. Zlasti so zanimive razprave o življenji« ameriških Slovencev, tako vaša kakor tudi Udovieheva Morala sta imeti ogromno dela s tema kronikama, zlasti z zbi-' ranjen, različnega materijala. O dogodkih, ki jih opisujete Vi v zvezi z "Glasom Svobode" sva govorila te dni s tov. Zvonkom Novakom, k. je zdaj v Ljubljani v uredništvu "Slovenskega poročevalca". — prav tako sem bil vesel obeh poslanih knjig I rosvetne matice in sicer C ankarjevega "Hlapca" in Tančevega Ženina it Amerike". Ti dve knjigi sta bili pri nas povsem neznani. Napisal sem takoj poročilo o njiju za mariborsko revijo Nova obzorja'. Prav tako sem za isto revijo napisal tudi poro-
Ob 35-letnici ADK". Tako bo Koledar pri nas redno zabeležen in njega vsebina sporočena vsem, ki se zanjo zanimajo. Tudi bom napisal poročilo o ostalih 4 zvezkih Prosvetne matice ki mi jih je prinesel tov. Jože Menton.
Edino ena stvar me je razžalostila, ko sem dobil Koledar. I o je dejstvo, da ni v njem pregleda slovenskega časopisja ki sem ga tako pričakoval in pričakovala ga je tudi urednica "Slovenske bibliografije" za leto 1949, da bi ugotovila eventuelne spremembe v tem tisku. Napisati nameravam članek o slovenskem tisku pri vas in zaradi tega bi mi zelo koristil tak pregled. Iz vseh teh razlogov se obračam na Vas, tov. Zaitz, s prošnjo, da hi mi napisali na posebno polo spremembe v ameriško slovanskem tisku, ki so se izvršile od tedaj, ko je bil v ADK 1948 objavljen zadnji vaš pregled. Želel hi polagoma seznaniti našo javnost z vsem vašim kulturnim ali vsaj književnem življenju, toda nekatere podatke potrebujem. Upam, da mi jih ne boste odrekli.
Proletarec je pričel sem nekaj redneje prihajati. V zadnjih mesecih sem dobil vsega skupaj 19 številk. Tudi Narodna in univerzitetna knjižnica ga redneje dobiva.
Tov. Jože Menton, ki je tu, se pripravlja na povratek v avgustu. Poslal Vam bom tudi nekaj gradiva za prihodnji ADK
Drugače delamo pri nas vsestransko za izboljšanje našega gospodarstva v smislu socialističnih načel. — Pozdravite mi vie znance. — Cvetko Kristan."
Ko so kongresnik! vse to znova zavrgli, so šli domov — o,
Roosevelt toliko dramatiziral,I ^ "" kampa"^01 tl,ro' ker
da se je kongres moral zganiti	J,m V°hlcl ,eto*nJ'*a
ter vreči na mizo te tretjine ne- "OV'm*ra lna?dat
zaščitenih ljudi saj nekaj drob- V j /"f ^	*
(in	lahka, kajti le malo je v naši
„ J , ^	zbornici res ljudskih poslancev.
I redsednik Truman pa- niti	Vsi drugi so udinjani privilegi-
lega ne zmore. Na vsak način	jem. In čudno — verjemite ali
je hotel od svojih vodij demo-	ne, ljudstvo bo vse take znova
kratske stranke v kongresu, da	izvolilo!
Vabilna pisma za nabiranje prispevkov ter pozdravnih oglasov društev,- in pisma raznim drugim organizacijam in našim naročnikom so bila razposlana in bila bi že prej, ako bi mogli dobiti zadostno pomoč. Pomagali so nam z naslovi na kuvertah John Rak, Elsie Culkar in Molly Lotrich, pri razpoki-janju pa zelo veliko tipravnikova žena Mrs. IJdovich. Mrs. Bla-žek. Angela Zaitz in eno popoldne Frances Vidmar.
Hvala vsem za sodelovanje in želimo, da nam bl jih še več pomagalo, ker brez tega samo dva v omejenem času t)e bi zmogla vsega tega različnega dela, ki ga je treba čimbolj točno izvršiti, ako hočemo napredovati, namesto zaostajati.
PROLETAREC
141 ZA INTUfgl DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO lidaji J»y<tld?iMki PtUTiki TtttVM Draiba, Chicago, 111.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75;
za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do petka popoldne za priobtitev v številki naslednjega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Yugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1906.
Lditor: Frank Zaitz
Business Manager: Anton Udovich
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3 00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries: One Year $3 50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROckwell 2-2864

Z UPRAVNIKOVE MIZE
Anton Udovich
Pretekli teden smo razposlali pisma društvom SNPJ in našim naročnikom v namenu, da bi nam pomogli dostojno proslaviti pet in štirideset letni jubilej Proletarca.
Proletarec z nekako težavo trka na dobro voljo naših naročnikov in na brate ter sestre v društvih SNPJ in raznih drugih ustanovah.
Pa kam naj bi se obrnil, ak^ ne dO svojih ljudi? Mar naj gre v Wall Street, ali h kakim drugim velikim finančnikom? Ali naj se zateče k našim dobrim katoličanom* ki so z dajatvami mnogo bolj obloženi kot pa naši naročniki?
Saj lahko pomislite vsaka fara ima svoje častite gospode, največkrat tudi šolske sestre, in vse to stane. Tudi za transpor-tacijo nc rabijo osla, kot ga je Kristus, pač pa avtomobile in tudi letala, da hitreje pridejo na določeno mesto. Saj veste, da se njim tudi mudi. Potem so razne druge potrebščine, ki so vezane s takimi stvarmi in nekaj mora biti pa še za druge višje, ker oni še več potrebujejo.
Vzemimo za primer Joliet. V .načrtu imajo zgraditev katedrale, od kar imajo novega škofa. Razume se, da bodo razne fare v škofiji prispevale zato, saj ima vsaka svojo kvoto in ta kvota je za slovensko faro Sv. Jožefa $99,250.00. Le glejte te številke! In prav toliko bo dala samo ena fara!
V Lemontu imajo tudi škofa, pa tam so rajši naredili velik romarski dom, ki je najbrž bolj potreben kot pa katedrala. Naj bo kakor hoče, le to vem. da oni prispevajo nič koliko in kdo ve, če bodo kdaj naplačani zato?
Proletarec ne obeta nikomur nebes. Rad bi videl, da bi imeli raj na zemlji, pa kakor zdaj izgleda, ga še ne bo. Saj veste kaj nam obetajo! In ono kar smo s trudom spravili skupaj, kaj vemo kdo bo užival, ker časi so r^sni in kdo ve kako bo veter potegnil.
EJ bože moj — kako je svet "kunšten"! Vse zna narediti, ustvarja — skoraj bi rekel čudeže v raznih predmetih — a miru, tega božjega miru, tega pa ne zna napraviti ali ga pa noče. Nekje je nekaj narobe, da se nikakor ne da urediti in najbrž bo tako ostalo tako dolgo, dokler se bo revež pripravljen ubogljivo boriti, kakor mu je ukazano ne glede če je njemu v škodo če izgublja svoje življenje, svojo kri — pa naj mi kdo pove, zakaj?
Od 1914 se že rešujejo eni in isti problemi in kam smo zapazili? Mogoče še čevlje izgubimo v onem morostu.
Nekega lepega dne, ne vem kdaj — vendar moralo bo priti, bo delovni sloj vsega sveta med soboj prisegel, da ne bomo morili drug drugega, prisegli si bomo, namesto, da bi pokončavali kar je bilo z velikim trudom in trplenjem zgrajenega, da si bomo rajši drug drugemu* pomagali, da si bomo odpravili sovražnika, kakor smo odpravili strahove in copmice.
Enkrat pozneje, ako bo čas doputoal, vam bom napisal iz la šine Izkušnje o sovražniku. Koder sem hodil po svetu jih navadno niaem na*el v svojih vrstah, pač pa visoko nad menoj; toda za danes moram zaključiti in* iti s tedenskim poročilom naprej:
Fontana, Calif. — Anton Rih-
tar je obnovil naročnino.
San Francisco, Calif. — P. E. Kurnick je ponovil naročnino. Iz istega mesta smo prejeli tudi naročnino na list od Jugoslovanskega konzularnega urada.
Santa Ynez, Calif. — M. J.
Reading je ponovil naročnino in prispeval listu v podporo $2. Potoži tudi, da Proletarec ne prihaja redno, kot je včasih. Čudi se tudi, ko čita, da nekateri naši rojaki se drže samo angleškega čtiva in ne marajo za slovensko časopisje. On se je že tako nave-1 ličal angleških dnevnikov, da jih že dalj časa ne čita. Naveličal se je propagande.
Chicago, III. — Od tukaj naprej bo več imen, ki so iz tega ' mesta in jih bom po vrsti omenil.
ANTON ANDRES je ponovil j naročnino, poravnal za tri prodane koledarje in prispeval listu ( v podporo $2. Frank Luzbi je pa prispeval 50c, katere je tudi Andres izročil.
ANDREW CUKALE je prišel še po en koledar. Pravi, da je prvega domov grede izgubil. Če ga je še kdo drugi izgubil, lahko pri nas drugega dobi.
JOHN ALIC ST. je obnovil naročnino, izročil jo je John Alic Jr.
JOHN KOCHEVAR je tudi ponovil naročnino. Izročil Fr. Zaitz.
JOSEPH OBLAK je poravnal še za nadaljne štiri prodane koledarje.
CYRIL PICHMAN je obnovil i naročnino. Izročil Arly Bozicnik.
ROSE SAJOVIC je obnovila naročnino na list.
i JOHN POTOKAR je poslal članarino Prosvetni matici za društvo 39 SNPJ.
NEIMENOVAN je prispeval listu v podporo $17.
Bcrwyn, III. — Ignac Hainri-har je ponovil naročnino in prispeval listu v podporo $2. Izročil Joseph Kristan.
Waukegan, 111. — Jennie Miller jc prispevala listu v podporo $5, ko se je udeležila balincar-ske tekme, ki se je vršila v nedeljo 9. julija tu na balinišču Delavskega centra. Bilo je navzočih veliko ljudi, pa je Jennie menda edina, ki se je spomnila, da Proletarec stanuje (ukaj. Prišla ga je obiskat in prispevala že omenjeni znesek.
Detroit, Mich. — Josef Kor-sic je poslal ponovljeno naročnino za Jacoba Ločniškarja, ki je tudi prispeval listu v podporo SI. Frank Modic je prispeval $2. Ob enem je poslal znesek za sto koledarjev, katere je razpečal, kakor tudi znesek listu v podporo, ki ga je nabral John Krainz na pikniku društva 121 SNPJ. Prispevali so sledeči: Paul Oce-pek $5. Po $1, John Krainz, Anton Anzicek, Joseph Koss. Frank Krese, August Piatt, Joseph Ko-shir, Valentin Maisel in Martin Cetinski. Po 50c, Antorf Jurca, Frank Smerdu, Frank Bole in Frank Hostnik. Skupaj $1$. Koliko bo piknikarjev v tem poletju po raznih krajih, ki bi se v sredi dobrega I razpoloženja spomnili Proletarca, kot so se Dctroitčani? Bomo že videli v tej koloni skozi poletje. Upam, da jih bodo posnemali.
KAJ LAHKO STORIMO NAROČNIKI ' ZA NAS LIST "PROLETARCA"
Ta teden so dobili naši naročniki pisma, v katerih so vabljeni, da nam posebno oni pomagajo, da bo Proletarčeva jubilejna številka, ki izide 20. septembra, čimvečji uspeh.
Pismom je priložena nabiralna pola, na katero naj bi nabiralci vpisali vse tiste posameznike, ki bi bili pripravljeni dati pozdrav k Proletarčevemu jubileju.
Vsa imena teh prispeva tel j ev bodo, kot že pojasnjeno v pismu, objavljena v omenjeni številki. Pozdrav, v katerem je samo ime prispevatelja, stane $1. Ime in navedba kraja pa $1.50.	-
Pismo, razposlano naročnikom, se glasi:
Pa je Proletarec le dočakal svoje 45-leto in letos praznujemo njegov jubilej.
Bržkone ni v vsi deželi načelnega delavskega lista, ne v jeziku drugorodcev, ne v angleškem jeziku, ki bi vzdržal v vseh silovitih borbah in težavah, skozi katere smo šli v zadnjem pol stoletju toliko let kakor je Proletarec.
Njegove zasluge na delavskem in prosvetnem polju v tej dolgi dobi so nepopisne. Le'stari naseljenci vedo, kakšne so bile delovne in politične razmere, ko je začel izhajati Proletarec.
Od tedaj so se dogodile bodisi v delavskih odnoiajih, v življenskih razmerah, v političnih in socialnih velikanske spremembe. Toda naša borba niti z daleč ni še končana.
Zato so nam listi, kakšen je Proletarec, še vedno potrebni in radi tega se obračamo na Vas, da nam ga pomagate ohraniti, kakor ste storili zanj vse v svoji moči v prošlosti.
Prilagamo Vam polo za nabiranje pozdravnih oglasov— namreč imen. Cena za vsak tak oglas je samo za ime $i; ime in kraj pa $1.50.
Vsa imena bodo priobtena v jubilejni številki Proletarca, ki izide v septembru. Bo v povečani obliki in poslana bo vsem, ki ji bodo naklonili oglase.
Mogoče bo Vam dobiti koga, ki bi bi| pri volji dati v jubilejno številko Proletarca večji oglas. Ti stanejo — dva palca v širini one kolone, $3. Štiri palce globine v eni koloni, $5. Vsak nadaljni palec globine v širini ene kolone stane $1.
Ako se vsi potrudimo, bo jubilejna številka res v čast Proletarcu in ob enem finančni uspeh, da se iinebimo obveznosti v tiskarni, ki tare list, nam pa povečuje ta dolg delo in skrbi.
V upanju, da nam boste šli v tej akciji na roko kolikor največ mogoče, Vas iskreno pozdravljamo!
JOSKO OVEN, predsednik uprave FRANK ZAITZ, urednik ANTON UDOVICH, upravnik
Royal Oaks, Mich. — Louis Podobnikar je ponovil naročnino.
East Helena, Mont. — Frank Persich je poslal znesek za 12 razpečanih koledarjev.
Cleveland, Ohio—Anton Jan-kovich je poslal naročnino listu za Mary Lustik, in Joseph Mik-lavčiča. Poslal jc ves ostali znesek za oglase v letošnji koledar, kakor tudi preostali znesek za tri sto koledarjev in stem je vse poravnano. Dobro bi bilo, da bi zdaj likof pili in se pogovorili kako bo kaj z letnikom 1951, za katerega sc gradivo že zbira.
de iz Clevelanda — Johnu Kreblu so obnovili naročnino na list Rose Jurman, Frank Hribar, John Grilc, Josephine Tratnik, Ursula Mulej, Andy Gorjanc in sam John Krebel. Listu v podporo so prispevali Leo Kushlan $2, Mrs. A. Gorjanc $2, Frank Hribar $2, trije prijatelji $1.75, John Grilc $1, Ursula Mulej 25c. in sam John Krebel $3.20.
Še eden iz Clevelanda—Matt Mesec se je mudil tu v Delavskem centru in je prispeval listu v podporo $5. Izročil Louis Zorko.
Youngstown, Ohio — John Tancek je ponovil naročnino in prispeval listu v podporo $2.
Conncaut, Ohio—Joseph Sed-mak je poslal znesek za pet prodanih koledarjev, eden od teh je bil poslan v stari kraj.
Barberton, Ohio — Alois Oce-pek je poslal naročnino listu zase in za Josephine Platnar. Pripomni, da ima časa dovolj, ker že tri in pol leta ne dela in tudi nikol več ne bo, kot omeni. Pravi, da rad čita, rajše čita kot piše. Saj je tudi ložje čitati kot pisati. Pri čitanju — tudi če se človek zmoti, se nikjer ne pozna.
Girard, Ohio — Johnu Kosi-nu so obnovili naročnino Anton Dobrovolc, Math Kambic, Joseph Laurencic, Joseph Skrobut in obnovil jo je tudi zase. Listu v podporo sta prispevala Frank Ban $3 in sam Kosin $12.50. Ob enem je poslal tudi znesek za petdeset prodanih koledarjev. Piše pa nič, samo pozdrave pošilja in denar. Menda rajši dela kot piše.
Se eden iz Girarda — Frank Preveč je poslal listu v podporo $1. Ob enem je sporočil, da bi rad prodal svoje posestvo v starem kraju na Vrhniki, ki se mu je menda reklo po domače "Pik-cova" domačija. Sporočil ni, kako je veliko to posestvo in ne, koliko je cena. Vse to lahko izveste pri njemu na 30 Gordon Street.
Martin Ferry, Ohio — Joseph Subic je obnovil naročnino.
Aliquippa, Pa. — Tukaj v uradu so bili na obisku iz ome-
njenega kraja Anton in Anto-nette Antončič, in Mr. & Mrs. Mike Zakrajsck ml. s hčerko, ki so prispevali listu v podporo vsak par po $1, skupaj $2.
Se iz Aliquippe — Frank Strumbel je poslal $1 listu v podporo ob enem ko je sporočil novi naslov s pripombo, da ne bomo imeli "truda zastonj". Nismo navajeni, da bi bil vsak trud toliko poplačan.
Herminie, Pa. — Antonu Zor-niku so obnovili naročnio Lukas Butja in John Lab.
Imperial, Pa. — Mary PoUak je poslala članarino Prosvetni matici za društvo št. 106 SNPJ Znesek $12.
New Brighton, Pa. — Frank Ovca je obnovil naročnino na list, poslal za koledar in prispeval listu v podporo $1.
Milwaukee, Wis.—Louis Bar-borich je poslal naročnino za novega naročnika Jakoba Bolha, kateremu kličem, dobrodošel med čitatelje Proletarca! Poslal je tudi prispevek listu v podporo od Louis Tesovnika $2 in Ludvika Setina $1. Poleg je dodal še dva nadalnja koledarja, ki jih je prodal; zdaj gredo že bolj počasi.
Superior, Wyo. — Louis Jera-sha je poslal naročilo in znosek za koledar.
Vojna v Koreji je majhna stvari toda svetovnega pomena
(Konec s 1. strani) lcznice porušene, vasi v bitkah požgane, ljudstvo pa je na begu, bodisi prostovoljno, ali pa kot že pojasnjeno, na ukaz ameriškega poveljstva.
Ob enem nekateri najbolj kričavi politiki demokratske in republikanske stranke od ameriške vojne komande zahtevajo, da naj naslovi severni Koreji ultimatum: "Odpokličite svoje čete iz južne Koreje, ki naj se vse vrnejo najpozneje v enem tednu, z boji pa naj nemudoma prenehajo. Ako tega ukaza ne izpolnite, bomo vaša mesta napadli z atomskimi bombami."
To zahtevo sta v kongresu posebno nagla.šala poslanec Bent-sen, demokrat iz Texasa, senator Johnson, tudi demokrat iz Texasa, in več drugih, med njimi senator Brewster, republikanec iz Me., ki je v zbornici priporočal, naj se da vrhovnemu poveljniku generalu MacArthurju polno moč rabiti proti napadalcem kakršnokoli sredstvo se mu zdi potrebno v dosego naše zmage, torej bi na podlagi tega lahko metal na sovražnika ter njegova mest« tudi atomske bombe po mili volji.
Vendar pa hladnejši Američani na vodilnih mestih ne groze
z atomskimi bombami — ne št — ker kdo ve, če jih bi svet ne obsodil radi takega dejanja za barbare in zgodovina bi imela o tem poglavju naše vojne v Koreji zelo zelo slabo mnenje.
Senator Brewster je v svojem govoru dejal med drugim: ^Edina logika, ki jo komunisti razumejo, so tanki in bombe, in za-bijmo jim v glavo, da nc trošimo milijarde dolarjev za producira-nje bomb v kake znanstvene namene, ali pa iz radovednosti, da jih bi gledali, kako izgledajo."
Rickenbacker izluščil zrno resnice
Vojni v Koreji in možnostim, da se razvije v tretjo svetovno vojno, je posvetil nekaj pozornosti tudi kapitan Eddie Rickenbacker. V predavanju v Los An-gelesu je izjaval, da če se splošna vojna spet dogodi, se armade zapadnih držav ne bodo borile niti polovico toliko navdušeno kakor so se v drugi svetovni vojni. (Lahko bi bil Rickenbacker še pripomnil, da se niso ne francoska, nc belgijska, ne nizozemska in ne jugoslovanske borile niti v drugi svetovni vojni v kaki "sveti jezi", kak^r so se v prvi svetovni vojni, kajti v drugi so cepalc druga za drugo in kapitulirale brez kakega resnega odpora.) Nadaljeval je: "Breme nove vojne bo ležalo predvsem na Zed. državah, kar jo bo stalo ne samo veliko življenj temveč tudi trilijone dolarjev."
Rickenbacker je bil v prvi svetovni vojni najslovitejši ameriški letalec, zato si je ustvaril velik sloves. Je bogataš in predsednik avijonske družbe Eastern Air Lines. V predavanju je navzočim prerokoval, da nam bo nova - svetovna vojna prinesla ekonomsko diktaturo v Zed. države, ki bo uničila "ameriški način življenja."
Med poslušalci je bil angleški konzul v Los Angelesu, Robert H. Hadov, ki je Rickenbackerja vprašal, ako misli, da se tudi Angleži in vojaki iz občestva britanskih dominjenov ne bodo borili v novi vojni s sovražniki toliko navdušeno kot so se v prvi in v drugi svetovni vojni.
Odgovoril je, da ima pri tem tudi Angleže v mislih, ker trpeli so v zadnji vojni toliko, da jih nič ne mika poseči v tretjo. "In to velja tudi za nas, Američane," je dodal Rickenbacker. Prva poročila o neuspehih naših čet v korejski vojni potrjujejo to njegovo mnenje.
Vendar pa je nevarnost, da se korejska vojna razširi, velika, česar se zelo zaveda Indija, ki bi rada to krvolitje ustavila s posredovanjem in je v ta namen že poslala note vladi v Moskvi in v Washingtonu. Indijski premier Jawharlal Nehru smatra obe te velesili za sedanjo napetost po svetu enako krivim, dasi kot diplomat tega ne more reči naravnost, niti ne, da Indijci smatrajo vsako tako velesilo za imperialistično državo. To vedo iz izkušenj, ko jim je Velika Britanija skozi toliko let ležala na hrbtu in jih zatirala.
Indija ve, da armade velesil, ne prihajajo s svojo oboroženo silo v druge dežele iz kakega gostoljubja a 1 i človečanstva temveč vsled svojih privatnih namenov, največ zato, da si zaščitijo ali pa še bolj povečajo svojo moč.
Joiko Oven:
RAZGOVORI ^
Vkljub vsej vojni propagandi,! deš nikjer v Evropi ali kje drug-ki jo čujemo v radiu in čitamo v, je voljo za vojno. Ž e sama misel časopisju, med ameriško publi-1 nanjo je tako grozotna, da je ne ko ni opaziti kaj posebno veliko more upoštevati noben pameten vojnega razpoloženja. Vedno človek. Se posebno v Evropi ne,
bolj se ljudem jasni, da koncem konca je v Koreji civilna vojna, na katero sta bili obe stranki pripravljeni in se še danes točno ne ve kdo prav zaprav je bil njen začetnik. Ve pa se, da je umešavar:3 oborožene sile Združenih držav nekaj kar zelo diši po intervenciji za rešitev zapadnega imperializma v Aziji.
Kdor je čital poročila v mesecih pred izbruhom civilne vojne — jaz mislim na poročila izkušenih ljudi, bo razumel, zakaj
kjer so vsi občutili, kaj je vojna — naga, rušeča vojna, ki traja mesece in leta, ko so noči brez luči, ko je povsod pomankanje, glad in strahota. Vsak naj pomisli na Roterdam, Belgrad, Berlin in pa Stalingrad, ko je mesece in leta deževal ogenj iz oblakov. Ako se znova ponovi stari a resnični pregovor, da kogar hočejo bogovi pogubiti, ga najprvo udarijo s slepoto, bo človek spet storil svoj samomor ... Kaj bo s Formoso? To vpra-
je odpor južnih Korejcev tako šanje je nevarnejše od vojne v malodušen.	Koreji. Naš svetovni arbiter je
V	severni Koreji, katera šteje ukazal, da mora ostati tako ka-komaj nekaj nad devet milijo- kor je, namreč, da naj ostane nov ljudi, je bila agrarna refor- j Formosa Čiang Kaiškova in nama skoro docela izvršena. To se ša mornarica mu jo bo ščitila, [fl-avi, da je bilo najbolj pereče Toda kitajska komunistična vla-vprašanje, katero tare ves azij- j da je odločno izjavila, da jc ski kontinent — delitev zemlje, j Formosa kitajska zemlja in kot rešeno.	taka mora biti osvobojena Čiang
V	južni Koreji pa sc ni o tem Kaiškove tiranije. Kako bo, bo niti razpravljalo, še manj pa da pokazala bodočnost.
bi se kaj ukrenilo. Že mnogo
Piknik Proletarca
Chicago — Kot vsako leto, se bo vršil piknik v korist Proletarca tudi letos. Bo tretjo nedeljo v septembru (17. sept.) na Keglovem vrtu, kot ponavadi. Datum smo dobili sicer pozno, a tudi ako bi ga ptej, kdo ve, ako ne bi v juliju ali v avgustu dobili take nedelje, da nam bi piknik vreme pokvarilo, kakor ga je raznim drugim organizacijam v juniju in juliju že tri nedelje, ker je deževalo, ali pa bilo oblačno, vetrovno in zelo hladno.
Torej zanašamo se, da smo si, kar se vremena tiče, izbrali pravo nedeljo. Kar pa se poseta tiče, upamo, da bo obilen. Igrala bo dobra godba in tudi razne druge zabave ne bo manjkalo, niti ne fine postrežbe v kuhinji. Vstopnina je prosta. — P.O.
Ni jo boljše knjige, izdane med Slovenci v Ameriki—kakor je Ameriški družinski koledar 1950. Naročite si ga, če ga še nimate. Stane samo $1.50.
Vedeti kako svetovati, je u-metnost učenja,—Amiel.
ameriških časnikarskih poročevalcev je v svojih depešah iz Koreje in drugih siičnih krajev poudarjalo, da naša vojna administracija nikoli ne vpraša za potrebe malega človeka v Aziji, katerih je stotine milijonov, am pak vedno skrbi le za tisto malo skupino, katera je vedno bila na vrhu družabne piramide in ki je že davno zgubila vse stike z milijonskimi množicami spodaj. Taka je bila ameriška taktika na Kitajskem s podpiranjem Čiang Kaiškove vlade, v Koreji pa Amerika podpira Syngman Rheejevo vlado. Enako počne v Indoneziji in sedaj v Indo-Kini.
V Evropi smo se povezali v Franciji z reakcijo, v Italiji z Vatikanom, v.Grčiji z monarho-fašisti, v Španiji se koketira s klero-fašisti in v Iranu z največjo reakcijo.
Kot je med našimi bojnimi izvedenci v Pentagonu že navada, so tudi sedaj napravili precej napak v ocenjevanju nasprotujočih si korejskih sil. Pred-no se je konflikt pričel, so rekli, da je južno-korejska armada ena najboljših v Aziji. O armadi severne Koreje pa so imeli zelo nizko mnenje. Ali izkazalo se je drugače. Kot sedaj izgleda, bo boj dolgotrajen in zahteval bo mnogo mnogo naših žrtev. Mnenje tistih vojnih optimistov, ki so smatrali, da je sedaj tu priročen čas pretepsti Ruse — se je poslabšalo.
Kot vselej ob takih časih, se je zgodilo tudi v tem slučaju. Cene živil v splošnem so poskočile od pet do petnajst odstotkov. Istotako cene bakra in železa. Ravno ko sem to pisal, je nastalo na Wall Strectu veliko lazburjenje, ki ga povzročila govorica o posredovanju Anglije v Rusiji v svrho sklenitve premirja v korejski civilni vojni. Wall Street ne čuje rad takih vesti..
Sploh je naša ekonomija sedaj zelo tesno povezana z "mrzlo vojno". Ta in pa Trumanova doktrina pomeni orožje za ves tisti svet, ki se hoče boriti proti komunizmu. To pomeni o-grom no oboroževanje, ki ustvarja nekako začasno "prosperi-teto"; sedanja administracija jo pred novemberskimi kongresnimi volitvami zelo potrebuje. Istotako služi naši ekonomiji ta-kozvani "Marshallov plan".
Letos smo poslali v Evropo že za tri in pol milijarde dolarjev raznega blaga. Čikaška Tribuna ima o tem v svoji finančni sekciji zelo interesanten članek. Pravi, da so največji delež teh dajatev dobile angleške in ameriške petrolejske kompanije. Izvaja dalje, da smo poslali Italiji televiženske in radio aparate ter posamezne nadomestne dele, Belgiji pa kokošjo juho ter zakuhano sadje. Nizozemska je dobila od nas slušalne aparate, umetne zobe, pralne stroje, naočnike ter steklenice za pivo. Anglija je dobila ameriških dajatev v vrednosti $848.494,000, Francija pa $696,919,000. Članek je dolg in poln številk. Citira tudi ogromne vsote, ki so bile izdane za prevoz vseh teh stvari v Evropo.
Po svetu
Četudi je Organizacija ZdttPThe — saj so oni gospodarji kor-ženih narodov (UN) prikimala poracije in store kakor jih jt Trumanovi intervenciji, ne naj- volja.
Naše gibanje
Kot ste gotovo čitali v Proletarcu poročilo s seje upravnega ydbora, je bil eden izmed sklepov, da se začne Proletarca v svrho znižanja tiskovnih stroškov izdajati v doglednem času vsaki drugi teden.
V to smo primorani vsled vedno bolj naraščajoče draginje, ki je ubila že nebroj listov, dasi je bila naročnina nanje veliko višja kot je sorazmerno naročnina na Prolctarca in imeli so tudi visoke dohodke na oglasih. Toda ne tolikšne, da se bi lastnikom izdajanje takih listov izplačalo.
Prijatelji, verjemite mi. da to ni bila lahka odločitev. Skušali smo na vse načine obvarovati list tedensko, a dolg narašča in to je treba ustaviti. Glavno je torej, da ohranimo list in da ne zaidemo v tolikšni dolg. iz katerega bi bil izhod nemogoč, namreč če bi nam kaj takega tiskarna sploh dopustila, to je, da bi se naš dolg v nji kuplčU. Vsak prijatelj in čitatelj lista bo razumel naš položaj in težkoče, ki jih imamo ter nam pomagal v teh posebno za delavski list v tako težkih časih.
Ako bo mogoče, bomo list od časa do časa povečali, ali naša največja naloga je, PROLETAREC MORA 2IVETI!
H koncu bi rad omenil, da sedaj smo v dobi piknikov, in če ravno časi niso najboljši, je vendar vedno dovolj takih ljudi, ki' razumejo težkoče delavskega časopisja in so pripravljeni prispevati kak dolar v to svrho. Se posebno v Proletarčevem jubilejnem letu je prav, da nekoliko več poagitiramo v ta namen.
Mi imamo še vedno veliko prijateljev po Ameriki — dokaz so podatki v upravnikovi koloni, ki jo napiše v list vsak teden. Eden izmed njih je Peter Benedict v El Cajon, Calif. V Kaliforniji jih imamo še precej drugih, npr. "Big" Tony Tomšič v Oaklandu, Julia Parkel v Los Angelesu, lepa družba Proletar-čevih naročnikov v Fontani in tako bi lahko še dolgo našteval ljudi in kraje širom naše velike nove domovine . . . Torej požu-rimo sc v delu za Proletarca bolj kot smo se, dokler sedanja tiskarska draginja nc pojenja.
Piknik društva Pioneer SNPJ bo v Pilsen Parku
Chicago — Letošnji piknik društva Pioneer ,ki je največje društvo v SNPJ, se bo vršil spet v Pilsen Parku na 26. cesti, blok vzhodno od So. Kedzie Ave., v soboto 5. avgusta.
To je eden najmodernejših pikniških parkov v Chicagu.
Igral bo Orrin Tucker in njegov sloviti orkester.
Res visoke plače
Eastman Kodak Co. je izdala lani svojim direktorjem in okse-kutivnim uradnikom za plače in bonuse $1,24«,262. Štirje najvišji uradniki te korporacije so lani prejeli nad pol milijona dolarjev plače vsaki, ali točno, $504,724. V penzijski sklad za te ljudi je kompanija plačala lani $144,033. Vse to si so pridobili "brez unije", in čemu tudi
GESLA DRŽAVNIKOV SE NIKOLI NE IZPOLNIJO
(Konec a 1. strani) s katero so se vse podpisnice zavezale, da jim vojna ne bo sredstvo v izvrševanju njihove vnanje politike. Oba državnika sta bila tega njunega "uspeha" izredno vesela in verjela sta, da sta si zgradila sloves v svetovni zgodovini. A kmalu sta uvidela, da je bila zaobljuba državnikov, ki so podpisali njun dokument, le "krpa papirja".
Bilo je med prvo svetovno vojno in po vojni še veliko drugih sličnih gesel in pogodb. Vse so postale le krpa papirja.
In potem gesla med	in tik po drugi svetovni vojni.
"ŠTIRI SVOBOŠČINE"	(Four Freedoms). Kdo se danes zmeni zanje.
"ATLANTSKI CARTER". Lepo se je glasil in Roosevelt ter Churchill sta ga krasno in idealno sestavila. Kmalu nato je Atlantski čarter utonil in nihče se ni pobrigal, da bi ga otel predno je izginil.
"ORGANIZACIJA ZDRUtENIH NARODOV". To ft bila Rooseveltova velika zamisel. Naj bodo Združeni narodi organizirani tako, da se v tej veliki mednarodni zbornici /ie bodo dogajale napake in hibe, kakršne so razjedale pokojno Ligo narodov.
Danes je očitno, da termiti razjedajo Organizacijo Združenih narodov prav tako ako ne celo bolj kakor so pokojno Ligo. Svet je sedoj razdeljen v borbi med dvema velesilama, ki sta v tekmi druga z drugo za svetovno nadvlado.
In namesto o Rooseveltovih štirih svobodščinah ter njegovem atlantskem čarterju govorimo o atomskih bombah in pa na koga jih bomo najprvo metali.
Tak je današnji svet. Ni lep vzlic njegovim pri-rodnim krasotam in bogastvom in za nikogar ni več varen. Tak bo ta svet ostal, dokler se ljudstva, ki žive na njemu, ne odločijo za vzajemnost in sodelovanje drug z drugim. Torej za en svet. V sedanji uredbi imperializma, pohlepnosti in sovraštev med deželami ga ne more biti.
KOMENTARJI
(Konec • 1. strani)
prejetih glasov ga jeosupnilo. Le I brezmiselne vojne, in pa da so dober milijon je bilo oddanih bili poslani v boj proti tankom zanj in za podpredsedniškega kandidata Taylor ja, od tega približno pol milijona v N. Yorku. Ako bi tiket progresivne stranke -«mel v -v$eh državah na glasovnico, bi jih dobil znatno več, a vendar še vedno prilično manj kot jih je pričakoval, Podpredsedniški kandidat progresivne stranke Glen Taylor se je "spo-koril" kmalu po volitvah in izjavil, da se vrne v demokratsko stranko. Wallace pa je ostal svoji novi organizaciji zvest, a politično se je umaknil nekako v ozadje, posebno ker v ameriškem tisku njegove izjave niso dobile več tiste pozornosti in publicitete kakor pred volitvami. Tudi to njegovo izjavo o podpiranju Trumanove politike v Koreji mnogi veliki listi niti omenili niso, ali pa le z nekaj vrsticami kje na notranjih straneh, dasi jo je sporočila vsem agencija Associated Press. Ta neurejenost v progresivni stranki se posebno pozna letos. V stanju bo poseči v kongresne volitve le v malokaterem okraju. Ameriški resnični progresivcr potrebujejo stranko, ki bo imela socialistični program, čeprav ga ne bo po imenu tako označevala, in pa realistično mirovno, politiko, ne pa samo Henryja Wallacea ter njegov "progresivni kapitalizem." In taka stranka bo morala pognati korenine ameriška tla, ne pa jih napeljevati v kremelj. Le kot taka bo zmožna res kaj storiti v politiki za koristi tukajšnjega ljudstva, za svetovni mir in za glajenje poti v delovni sporazum med Zed. državami in Sovjetsko zvezo.
Ameriški vojni štab, ki vodi borbo proti severni Koreji, je minuli teden odrekel pravico poročevalcema dveh ameriških no-vinskih agencij (Associated Press in United Press) vrniti se iz Japonskega nazaj na korejsko fronto. Vzrok: Njuna poročila v Amerike so bila "v podporo in komfort sovražniku". A v resnici, kako je bilo? Ne prvi ne drugi nista poročala ničesar neresničnega. V svojih depešah sta pripovedala, posebno reporter agencije AP, kako so mnogi a-meriški vojaki nad to vojno rar zočarani in vprašujejo, čtmu se naša dežela sploh umešava vanjo? Citiral je besede in kritike teh nezadovoljnih vojakov, ki menijo, da še niso videli tako
z navadnimi puškami. General MacArthur je dejal, da sta oba njegova osebna prijatelja in je prepričan, da bosta svoja poročila v bodoče "oprezno sestavljala".
Cenzura je ustanova sile. Njen namen ni podpirati širjenje resnice temveč jo zavirati ter za-treti vselej, kadar <e onim na vrhu neljuba. SiceT pa — mar špijonsko omrežje severne Koreje ne ve, kaj se godi v južni Koreji tudi brez ameriških re-porterjev? Dobro je cenzurirati poročila o odhodu parnikov in letal, ki so naložena z vojaštvom ali zmunicijo, potrebno je, da se javno ne omenja raznih vojnih načrtov, potez za manevre in druge take stvari. Takih poročil se o vojni v Koreji v tukajšnjem tisku več ne priobčuje. Toda nesmiselno je skrivati hibe, ki jih je vojno poveljstvo napravilo ali pa zakrivil kak drug department zvezne vlade. Bilo pa bi neresnično, ako bi poročali o velikem navdušenju južnokorej-ske armade, ki je pod ameriškim vodstvom, za vojno s severno Korejo, in ne bilo bi resnično, ako bi rekli, da ameriški vojaki v Koreji kar koprne po spopadih. Kajti resnica je, da so to preprosti ljudje, ki se sprašujejo, čemu pravzaprav, in za čega-vo svobodo se bore v Koreji. Veliko laglje bi se jih navdušilo za vojno z Rusijo kakor pa z deželico na robu Azije, ki ji pravimo severna Koreja.
le potem je predsednik Truman ZN vprašal, da nam jo naj odo-bre, kar se je zgodilo.
V iuršfc} zbornici je neki po« lanec predlagal v sprejem za kon, ki bi časopisju prepovedoval pisati o zasebnem življenju posameznikov brez njihovega dovoljenja. Ker ni pričakovati da bi kak moški na podlag take postave bil voljan dovo liti časopisu poročati da pretepa svojo ženo, da ima razmerje z drugo poročeno ženo ali da ima skrivaj nebroj ljubic da se vozi z njimi na zabavne izlete v privatnih jahtah, ali da se bo razporočil itd., bi moral biti turški listi napolnjeni zgolj s političnimi stvarmi, priobče-vi*li bi govore svojih ministrov in pisali recepte o kuhi, umnem kmetijstvu itd. Turški parlament omenjenega zakona ni hotel sprejeti v tako ostri obliki, a cenzura je ostala, dasi je nekoliko omiljena. Kaj, če bi imeli v Zed. državah tako postavo? Ameriško časopisje brodi po "senzacionalnih" aferah privatnikov že kar na prvih straneh in potejn jih nadaljuje vseskozi do konca zadnje strani, ako je poleg oglasov le kaj tudi drugega gradiva v njih.
''Tito j« sovražnik zapadnih sil." Tako trdi v svojih govoran-cah pred ameriško publiko in v intervjuvih s časnikarji ubežni ekskralj Peter. Pravi, da je Tito tudi sedaj prav tako zvest komunizmu in sovražnik zapadne demokracije kakor je bil pred svojim sporom s kominformom. Se bolj direkten je Peter v po-menkih s časnikarji, posebno ako so prosti ne pa formalni. Iz njegovega govorjenja je točno razvidno kaj želi. Porazite Rusijo in vlade njenih satelitk bodo potem razpadle same od sebe. Nato seveda morajo zmagovite zapadne sile pomagati nazaj na vlado prejšnjim režimom. V Beograd bi prišel spet za kralja Peter, v Bukarešto nje-jov bratranec Mihael itd. Tako Ji vsa vzhodna in jugovzhodna Evropa spet postala "prijateljica" zapadne demokracije in se prostovoljno" podala pod an-glo-ameriško sfero vpliva. Težko, da bo Peter Beograd osebno še kdaj videl, a on meni, da se je v toku zgodovine dogodilo že marsikaj takega kar se je prej zdelo za nemogoče. Sicer pa naj bo Peter kar vesel, ker tu v Ameriki se mu dobro godi, sprejema ga visoka družba in ni se mu treba bati, da mu zabrni strel na ušesa. V Beogradu, na Bledu in kjerkoli v Jugoslaviji je bil, pa je bil zastražen z vojaštvom krog in krog in z detektivi še ko je bil deček. Atentati so na Balkanu in v drugih takozvanih zaostalih deželah še vedno v modi.
kratska stranka je šla v protesti ranju proti povratku kralja Leo pold« na tron tudi na ulice in vprizorila proti nič prida Leo poldu velike demonstracije, enak namen so se vršile in se še vrše tudi stavke. Leopolda hoče nazaj katoliška stranka, ki ima v zbornici nekaj glasov večine. Čudno je, da Leopold proti tolikšnji ljudski nejevolji vseeno sili nazaj! Sedaj živi v Švici
Predsednik Truman želi, da mu zbornica odobri nadaljnih 125 milijonov dolarjev za širjenje resnice med 80,000,000 ljudmi, ki žive v sovjetskih satelit-kah. Neprilika pri tem je, da kar je govorniku, kl veruje v kapitalizem, resnica, je delavcu v sovjetskem bloku neresnica ter zavajalna propaganda. In enako obratno. Pristaši ekonomskega reda v Zed. državah in v drugih deželah zapadne demokracije smatrajo sovjetsko propagando za laž in zavajanje. Toda mnogi v neprivilegiranih krogih pa jo radi poslušajo. Ampak vendar, dokler se bo taka propaganda sem in tja raznašala samo po radiu, ne bo tekla kri.
Tudi malo korejsko vojno so špekulanti zrabili za dobičke
Vojna proti napadalni severni Koreji se sedaj vrši pod pokroviteljstvom Združenih narodov in tako naj vihra v bojnih vrsUh poleg ameriške, ali angleške, ali avstralske zastave tudi zastava Organizacije ZN. Angleži je menda ne bodo rabili, ker njihova tradicija zahteva, da angleška oborožena sila ne sme imeti poleg svoje nobene druge zdfctave. Rabili pa bodo precej zastav ZN Američani. Toda taj? nik ZN, Trygve Lie, ni mogel nikomur takoj postreči z njimi. Par jih vihra nad zborovalnimi paviljoni ZN v Lake Spccesj, nekaj jih plapola nad palačo pokojne Lige narodov v Ženevi v Švici, in morda še kje katera. Zato Je bilo treba zastave ZN množnico šele sedaj izdelati in to se je zgodilo. A vzlic temu je intervencija v Koreji zgolj ameriška intervencija. Pričeli smo jo naglom« na svojo roko in še-
"Borba" v Beogradu z dne 12. julija piše, da je kominformina mirovna propaganda le kamo-flaža — ker da kominformovci so nemiroljubni, provokativni in izzivalni. "Borba", ki je glavno glasilo jugoslovanske komunistične stranke, trdi, da je bila tudi nedavna mirovna konferen ca znanstvenikov, politikov in umetnikov v Stockholmu le lutka političnih mogotcev v Krem-lju. Čudno, kaj ne, kako močno in z jezo odbija Titova vlada propagando kominforma s svojo dokaj spretno zasnovano propagando. Stane jo nedvomno jako veliko denarja in energije. Njen glavni uspeh je, da je ko-minform vzlic svojim vse sorte silovitim pritiskom ni mogel omajati — še celo utrdil je njeno voljo za odpbr.
Letošnji krompir razjeda po njivah v vzhodni Nemčiji (sovjetska cona), na Cehoslovaškem in Poljskem mrčes, ki ji pravimo "koloradski hrošč" Sovjetska oblast v Berlinu in češka vlada v Pragi sta protestirali proti ameriški vladi, češ da je trošenje teh bakterij na češka in vzhodnonemška polja delo ameriških letalcev. Seveda, ameriška vlada zavrača te proteste za absurdnost in pravi, da ker bo letina v vzhodni Nemčiji in na Cehoslovaškem slaba, je ni prikladnejše stvari kot zvrniti krivdo na Zed. države. Tako se je torej "mrzla vojna" razlezla s pomočjo koloradskega hrošča tudi po krqmph-jevih njivah.
V Belgiji so koncem minulega tedna in v nedeljo socialistični študentje prevračali poulične kare, razbijali izložbna okna in napravljali policiji s tem veliko opravka. Vzrok? Socialdemo-
(Konec s 1. strani) Truman je poklical predse vodilne republikanske in rfemo-iratske poslance in senatorje ter jim zabičil: "Nikar sedaj, v tej vojni situaciji, ne govorite o znižanju davkov!"
V IUinoisu zahteva pravico zvišati davke čikaški župan ienenlly. Zvišati pa jih sme le, ako bi mu to dovolila državna zakonodaja. Ta je bila županu pri volji ustreči, pogojno, da naj Čikaško ljudstvo na referendumu odloči, če je za zvišanje davkov ali proti. "Na ta način ne bom nikoli dobil potrebnega zviša-nja mestnih dohodkov," je rekel župan. In res, kje pa bi se dobil volivec, ki bi sam sebi naložil zvišanje davka?
Tako zahteva višje davke za Illinois tudi govcrner in enako je več ali manj po vsi deželi. Zvezna vlada zahteva nadaljne milijarde v podporo zapadni Evropi, da se jo otme pred komu-nismom, Koreja jo bo stala par milijard tudi ako se vojno kmalu konča, in ako ne, bo Uncle Sam moral poseči še globokeje — ne v svoj Žep temveč v žepe davkoplačevalcev.
Na drugi strani pa agrikultur-ni department jamra, da ne ve kaj bi s prenatrpanimi zalogami žita, fižola, masla, sira, jajc, krompirja itd.
Odločil se je za sledečo ske-mo. Gospodinja bo kupila npr. funt masla iz vladne zaloge po regularni ceni 60c funt. Dodala bo potem še en cent in dobila bo za teh fllc dva funta masla ..
Veliko živeža se je v vladnih skladiščih toliko pokvarilo, da ga je bilo treba vreči proč.
Zelo narobe svet, In vse to radi tega, ker gradimo naše "blagostanje" z vojnami in vojnimi izdatki, namesto da bi narodno gospodarstvo uredili tako, da bi služilo potrebam ljudstva povsem zadovoljivo miru, torej brez vojne!
A ker državniki nočejo biti pametni, riskirajo bodočnost vsega ljudstva, ker kar počno sedaj, vodi v tolikšno inflacijo, da je rte bo mogoče kontrolirati. In posledica tega bo ekonomski polom in potem morda še fašizem, ali celo "komunizem'', proti kateremu se naša vlada v smislu Trumanove doktrine toliko žene ne samo tu temveč po vsem svetu. Proti fašizmu se ne in to je za bodočnost naše dežele najbolj nevarno.
Miško Kranjec:
Fara Svetega Ivana
ROMAN
(Nadaljevanje.)	I "Kljub vsemu se pritožimo,'
Giza je skoz sobno okno za- Je rekla Manca.
Druitvo Sosedje SNPJ bo imelo piknik v nedeljo 23. julija
Cicero, III. — Društvo Sosedje št. 449 SNPJ priredi svoj izlet v nedeljo 23. julija v Bennis Woods (Forest Preserve), torej na isti-prostor kakor lani. Ta kraj je zelo lep in ima moderen pikniški paviljon, kjer je kuhinja in bara pod streho.
Tja se pride po Ogden Ave. in zavije na desno blok od Wolf Roada.
Vabimo vse naše rojako, da se udeleže tega piknika.
Kdor je prepričan, da ima prepričanje, se mu ni treba nikdar bati, da ga mu kdo ukrade, ali ga mu odnese vihar.
gledala pred šolo zbrane uči telje in radovednost jo je zva bila mednje, Bili so razburjeni mahali so z rokami.
"Pritožimo se na prosvetni oddelek," je predlagala Manca "Pojdi no," je odvrnil France "tam so veseli, če župnik zmerja učitelje!"
Predlogi so padali vse vprek, preostalo pa jim je samo, da se pritožijo pri nadzorniku, ki naj preišče, ali učitelji' opravljajo svojo dolžnost ali ne, župniku pa takoj povedati, da ugovarjajo taki pridigi in jih ne bo v cer kev, razen službeno. — Rožman in Prelc naj gresta ugovarjat.
Počakala sta ga pred zakristijo.
Župnik je kar zardeval od jeze in komaj je še poslušal Rož mana, ki mu je dopovedoval, da se večina učiteljstva na naši šoli čuti globoko užaljena zaradi njegovih prav nič umestnih besed, in da se bodo pritožili; naj se preišče: če so krivi, naj se kaznujejo, če pa niso, jim bo moral gospod župnik dati zadoščenje.
Rožman je govoril zelo ostro. "Zaradi tega še ni treba zapustiti cerkve, moj dragi!" je dqjal Zadravec trdo. "2al ste me narobe razumeli, tembolj ker niste do kraja poslušali, da bi videli, da ne napadanj vas."
"Razumeli smo tako," je odvrnil Rožman, "kakor je edino mogoče razumeti vaše preproste besede. In takb so jih razumeli tudi ljudje, katerim ste govorili o nas. Če ste nam imeli kaj očitati, bi lahko našli dovolj priložnosti, da nam poveste, toda vi ste nas hoteli pred njimi obtožiti. Zbogom."
Župnik je še bolj zardel, ko se je Rožman poslovil, ne da bi počakal pojasnila. Cmeren se je napotil proti župnišču.
Tedaj sta prišla iz cerkve Smon in Ančka in se pridružila učiteljem pred šolo. "Kaj pa ste jo tako odkurili iz cerkve?" je dejal smehljaje se Smon.
"Kaj pa tebi to mar!" je planila Manca.	* "Pusti ga," je pomirjala Oliva. "Saj vidiš, da je nedolžen kakor otrok."
"Ne," je menila Pavla. "Smon je že preračunal: če vzdržim, si je dejal, me bo župnik povabil na polič vina. Kaj ne, Marjan, polič si si pa le zaslužil, ko si se tako hrabro držal? Pfej! Tako si že pokvarjen, da se mi že kar gnusiš!"
"Meni ni nihče nič hotel," je odvrnil mirno Smon. "Kdor pa se čuti užaljenega, že sam ve zakaj!"
"Pustite ga!" je mirila Oliva, ko sta Manca in Pavla planili nadenj. "Kaj pa je Smonu čast? Morda niti ni slišal pridige, ko se rad zamakne v cerkvi . . . proti dekliški strani."
"Če vam vsega ni mar," je rekla zdaj Giza, "bi lahko vsaj molčali, gospod Smon. Če nočete biti solidarni s tovariši, ki se čutijo užaljeni, bi vsaj mirno odšli mimo."
"Kaj bom solidaren z njimi," j je odvrnil Smon. "Vsak otrok ve, da je šlo na vaš račun. Če pa sc oni čutijo tudi krivi, je to njihova stvar!"
"Prav gotovo," je odvrnila Giza. "Toda potem naj župnik pridiga o meni, ne pa o vseh! Kaj bo natolceval druge."
"£aj vendar ni natolceval," se je zdaj oglasila Ančka Svetko-va. "Resnico pa sme in mora povedati!" Zdaj se je vseh pet žensk obrnilo k njej.
"Od kod pa vi veste," je rekla Giza, "da je resnico govoril?" "Duhovnik vendar ne more lagati," je rekla Ančka in zardela.
"Blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo," je dejala Oliva.
Ančka Je še bolj zardela. Zgrozila se je, ko je sprevidela, kalwni učitelji so na tej šoli, ki jim ni za župnikovo besedo. Ni mogla razumeti, kako more biti učitelj tako sovražen do duhovščine. Sklonila je glavo.
"Novo je pa hudo pohvalil," je dejala zase, a glasno Pavla.
Tedaj sta se vrnila Rožman in Prelc in vsi so planili nad njiju.
"Pravi," je dejal Rožman, "da nam ni bilo treba pobegniti . .."
"Rad ima backe," je dodal Prelc, "pa ga jezi, da jih ni mnogo med nami."
"Mislim," je rekla Jožica Ob lakova, "da se moramo pritožiti, sicer nas bo drugič z loparjem Pa tudi zaradi ljudi. Sicer si bodo mislili, da smo it šole fc-es napravili samo eno: pritožba.
Župnik je bil prepaden. Imel je drugačen namen: izločiti Kle-menčevo, druge pa samo opomniti in jih pritegniti. Hotel je imeti pri sebi Rožmana in Prel-ca. Dekleta pa naj bi prevzela Ančka. Načrt se mu je temeljito ponesrečil. Ni razbil njihove vrste, temveč jo je še strnil. Celo gospa Jožica je šla z njimi, ki jo je imel za resno žensko.
"To je pa res od sile," je de jal kaplanu pri obedu. "Kakor da je začarano."
Kaplan se je na tihem rado-val in privoščil župniku, da se je opekel, ker sicer bi mu ne verjel, kako težko je z njimi. Toda držal se je resno, ko je dejal:
"Niste mi verjeli, kako je treba paziti na vsako besedo! Kar planejo nad človeka!"
"Zdaj mi pa povejte," je rekel župnik po premisleku, "ali so to še kristjani, ali pa so se nam že zgubili?" Kaplan se je ob vprašanju zagledal mimo župnika na ptirgo in se zamislil.
Prav za prav niso," je dejal naposled. "Po dejavnosti in hotenju niso več kristjani. Če bi bili, kar je Klemenčeva. Zdaj pa niso nič. Če še verujejo v boga, ne vem, vem samo, da ne mislijo nanj. V bistvu so se že ločili od življenja s cerkvijo."
"Zdaj mi pa še povejte," je dejal župnik, "ali je to splošno, ali pa je samo primer pri nas?"
"Mislim," je dejal po premisleku kaplan, "da je splošen pojav, evropski morda celo svetoven. V človeška srca se zajeda materializem in jih zastruplja. Idealizem postaja hladen ..."
"Pa saj vsak dan berem, da je materializem ovržen," je vzkliknil župnik. "Kaj ti ljudje ne berejo tega? Kaj so gluhi in slepi?"
"Oprostite, da vas bom vprašal: berete vi njihovo literaturo?"
"Čemu naj bi bral te neumnosti?" je dejal začudeno župnik.
"Vidite, oni pa našemu pravijo neumnosti. Vendar, če naj bom objektiven, ker si ne smemo prikrivati resnice, kadar gre za take stvari, moram priznati, da oni naše stvari dobro poznajo. Nevarni nam postajajo v znanju. Le primerjajte Smona in Klemenca, ali pa katero koli naše dekle s Klemenčevo. Oni vse berejo, razmišljajo, pri nas pa je vse prepovedano, mi se bojimo znanja. Oni ne. In ... pri nas ni več nikake volje... Samo služba še vleče ljudi k nam, kruh . .
2e na kraju obeda je vprašal župnik kaplana:
"Kdaj pa imate šolsko kon-
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST 26th STREET Tel. CRawford 7-2212 OFFICE HOURS: 1:3« to 4 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.)
6:30 to 8:36 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.)
Residence: 221 Shinston Rd.t Riverside, III. Phone Riverside 2212
ferenco?"
"Jutri popoldne."
"Dobro. Odločil sem se, da pojdem sam na to konferenco." Magdič se je preplašeno zazrl vanj, nato pa vprašal:
"Ali mislite, da bo dobro in .. koristjo?"
"Cerkev ima v šoli svojo besedo, in to ne majhno, kakor veste. Ne smemo dovoliti, da bi nam tu ukazoval kak učitelj. N^ smejo nam iztrgati šole iz rok! Če se nam enkrat v šolah Vgnezdi ta duh, ga bomo težko pregnali. Jaz voham, da se po naši fari širi čuden duh, in predvsem po šoli. Nesli boste oni dve knjigi župniku Martincu, in se boste lahko izgovorili, da sem vas poslal." .
Kaplan je nagnil glavo, da se pokori. "Vsekakor še premislite," je rekel.
Učitelji so sedeli okrog dolge mize v konferenčni sobi. Rožman kot upravitelj je sedel na gornjem koncu, poleg njega Giza kot zapisnikarka. Že pred sejo so govorili o včerajšnji pridigi, a jo preložili za sejo kot posebno točko. Čakali so kaplana, ker je še manjkalo nekaj minut. Tedaj je Prelc, ki je gledal skoz okno, rekel:
"Fantje, stari jo maha proti šoli. Pa ne, da prihaja na kon-erenco?"
Učitelji so se spogledali in že so padale opazke: "Se tega je treba!" — "Pridigal bo spet!"— "Opravičil se bo!" — "Blagoslov nam prinaša!" — "Z odpustki!" — "Rad nas ima!" — Glejte, da se boste globoko priklonili!" — "Igrajmo prizor iz Cankarjevih hlapcev, Manca, roženkranc ven!"
Uboga Ančka Svetkova je sedela kakor na trnju. Z grozo je poslušala te opazke, ki so padale naglo, kakor zrela jabolka, če potreseš jablano. Solo si je ona drugače predstavljala. Vedela je celo, da imamo "vzorne" šole. A ta tu? S svojim brezverskim duhom?! Pa je vendar bila nekje izvedela, sam bog Ve kako, da so na tej šoli učitelji večinoma "naši". Ena da je komunistinja, ena da je bila nekoč Sokollca. A kje so zdaj "naši"? Ali so hi-navčili? Kako lepo si je predstavljala: tri dekleta so, ki jih mora čimprej pridobiti. Tudi s Prelcem ne bo težko. Sel bo za Manco. Rožman je tako in tako naš. Vsi bodo začeli delati in konec leta se bo Ančka lahko postavila.
(Dalje prihodnjič)
Pristopajte k
Slovenski Narodni Podporni Jednoti
Naročite si dnevnik
"Prosveta
//
Naročnina za Združene države (izvemši Chicaga) in Kanado $8.00 na leto; $4.00 za pol leta; $2.00 za četrt leta; za Chicago in Cook Co., $9.50 za celo leto;$4.75 za pol leta; za inozemstvo $11.
Naslov za list in tajništvo je: 2657 SOUTH LAWNDALE AVI. CHICAGO 23, ILLINOIS
»♦♦»♦m»HMMMI<MMIMMMIMM>MMtMMIMIM^
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
! 1727-1731 W. 21tt Street	CHICAGO 8, ILL.
Fina postrežba — Cone zmerne — Delo jamčeno
i	TELEFONI: CAnal «-7172—«-7173
' ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OMNITE NA UNUSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING COMPANY
i, Tel. Michigan 2-3145
1838 N. HALSTED ST.	CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
J
A Yugoslav Weekly Devoted »o Hie
Interest of the Workers •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
NO. 2222
Published Weekly at £301 Š. Lawndale Ave.
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
BESIDE THE POINT
CHICAGO, ILL., July 19, 1950
PEOPLE DO IT
VOL. XLV
„ There will be NO-WAR with Russia this week. . . Pulp shipments from Siberia to Moscow are 37 per cent less than required for paper work necessary to launch a major conflict.
Taxes: House Ways and Means Committee plans to repeal excise on baby oil and powder. Truman WILL VETO—unless Big Oil withdraws support from Dixiecrats. . . Babies are already turning to light machine oil, affecting YOUR fall investment plans.
Marcantonio WILL NOT get the Democratic nomination for President . . . party bosses say privately he is vulnerable because of past Republican connections.
War with Russia IS COMING ... but not in time to affect vacation plans. Intelligence reports indicate Stalin is preoccupied with decline in Shostakovich's production of,4 people's opera." BUT . . . this is temporary. Be on the alert for change and DON'T go far without a Geiger counter.
Government will not yield control over SYNTHETIC RUBBER PLANTS ... at present being used to decorate corridors of Pan-American Union building.
Expect SOME strikes m next 30-60-90 days . . . Taft-Hartley Act generally effective except in coal, autos, telephone, shipping, rail-
By Henry Jones
„ . . . 4. , .	i The cops have lie detector ma-	copies of which had oreviouslv
roads printing, electric, textiles, chines. Of course, t h e y do n o t	been reieased to Dra^e T^umlntn
building trades, clothing, aircraft, answer the ancient problem of	steadC i m sTo aC and
farm equipment, retail business, philosopher,: 'What Is Truth?,"	solidify the m a r k e t for quite a
steel	they do measure heart-beat,	number of "intangibles *
. . . NOT ONE STRIKE among and sweat and a number of physi-baby-sitters since passage of the Cal changes that the cops say in-
act.
D. P. law WILL APPLY to disaffected diplomats from Iron Curtain countries. . . . McCarran plan is to convert ex-envoys into shep<* herds for use on Nevada ranges.
Discount rumors that Republicans plan to close down and padlock State Department if they win
dicate the state of mind of their victim, and the cops insist they are useful.
For that segment of the population who buy and sell on the stock exchange, that works much like a lie detector machine, too. It's im-
A few extreme conservatives like yours truly still adhere to the ancient doctrine of "Live and Let Live" and Just can't learn to whoop it up for war, and don't even intend to study how. Of course, we feel that it would be better for all others as well as ourselves, if more
in '52. Campaign talk. . . . SOME portrayal of their changing antici-Republicans favor the move, but pations, fears, hopes and states of party leaders realize they must mind.
perfect, but the nearest thing yet were uk, us. Wl,ve ,een ^ ™
--	we^^
do it. But we don't ALL have to.
find spots for Dulles, Vandenberg. . . . Truman IS THINKING SERIOUSLY of making McCarthy Ambassador to Czechoslovakia. Theory is that if he can't be thrown out of Washington, he can at least be thrown out of Prague.
General Eisenhower WILL RUN in '52—if the time is ripe, his wife
Because of scientific interest in this matter, the reader will excuse us if we record the headlines regarding the market recently.
The most vexing thing about this old-fashioned position is the way so few believe it. It's as though at a cock-fight, when you said you
June 27: War Jitters Bring the didn t approve 0f the spectacle and
I j... r«	.	____nn't tKinU I l.n -..sv... ,.«.„ .U___1 _1 i_____
---------— -----— — - • 1--» ••••» " »V |
approves, the stars favor him, the Rumor of War.
Widest Percentage Break in Four Years; Stock Market Prices Drop 4 Billion.
June 26: Grain Prices Soar on
Democrats fold up. and the Republicans give him the nomination.
June 27: Korean War Sends Commodities Up. Natural Crude
War with Russia is not in the rTZJ!™ Z?	Limit; ............ Tin- Copper Advance.
cards—for the moment. . . . Soviet leaders would RATHER let Americans knock each other out first. Maybe NEXT week.
R. B in The Nation
don't think the roosters should have been spurrecf and pestered into trying to kill each other, the idiots promoting the mayhem insist that what you really mean is that you're betting on the other guy's rooster.
Sooner or later somebody was sure to. turn that Schmoo idea of
°"Labo'Force....... You'll Need It!
For May, 1950, our total labor force was estimated at 64,108,000, with 62,788,000 in the civilian labor force. Of these, 59,731,000 were employed—8,062,000 in agriculture and 51,669,000 in non-agricultural activities. The number unemployed was 3,057,000. This was a drop of about 500,000—the third successive month in which a drop of this size occurred. This decline in unemployment was due to expansion in construction and an increase in fi*-tory employment. Also there was a slight decrease in the number unemployed for long periods of time.
In May, according to Census Bureau reports, there were many persons who had been unemployed and seeking work for 15 weeks or more. One out of every three unemployed persons was ill this group. The average period of unemployment for the men was 14 Mt weeks in April and 15 Mr weeks in May, while the average period for women was 12 4 weeks in April, dropping to 11 weeks in May.
Agricultural workers increased about 900,000 from April to May, but were still under 1949 due to adverse weather conditions.
Cuba Libre!
Subsequently: Rubber, Tin, Zinc, abundance into a novel. Now Nor-Spurt Ahe^l 2nd Day.	ris* "Nutro 29" takes it up—a won-
Stocks Rally After Big New der food cheap as chewing gum
Losses in War Scare; Sales Near 5 Million.
Cruel Fate of German 'Brown' War Babies
By FRED SPARKS . Chicago Daily News Foreign Serv.
FRANKFURT, GERMANY—The other day a Munich paper reported that a German girl had been arrested for selling a "brown" baby to a circus for 150 marks (about $33). The "freak" was the illegitimate son of a colored American soldier.
The ugly Munich incident serves to underline the crashing human misery contained in the six to eight thousand illegitimate children fathered in the Reich by colored troops since gone home.
While the unknown thousands of "bastards of the occupation" — as the Germans tag them — who and turned them over to welfare
makes everyone lose the yen for
his job, and things go pot. Reminds us of an old scenario that never In other stories it appears that Kot used where some guy accident-other's "stocks," not the kind on ally releases a virus that makes exchange or curb, went up and everyone extremely lazy and in-down, too. Maybe even some "sell- ! different, so that it looks like a ing" to avoid further loss. Folks,general strike. The moral of any who had criticised Truman's far such meditation is that the working its head in shame for failing to ac- east P01'^ came out hurrahing for class won't make a good world sim-knowledge and aid these unwanted Truman' In England the steel pool Ply by doing nothing. To create the
humans—leftovers of war.	t.iu _------t_	-----------* -------*-*-
While 5,000 children now in Germany can be sent to the United States under the new Displaced Persons Act, it is doubtful if a single ' brown" baby will be included. Before a child can be brought to America an individual or organization must guarantee its support. No one has yet offered to take a stand for these "brown" babies.
While half of the German girls who bore illegitimate "brown" babies have given up the struggle
talk took new angles. In the Philip- Sood world it must do something, pines it's conceded that the Huks There's not much hope in a gen-
are a menace to democracy or something. Even an atomic physicist in Berlin canceled his talk,
eral strike" that takes the form of universal spring fever.
—Industrial Worker
CIVIL LIBERTIES
were fathered by white soldiers can be absorbed into the community, the future of these "brown" babies seems hopeless. They face a life of persecution because their color brands them.
groups, the rest carry on. Theirs is a terrific ordeal. Let me tell you about one I spoke to. Pretty, blond, she said: •
"Jim was sent home before I knew I was going to have a child
Remember: Germany is a coun-|and I have never heard from him
and don't know where to reach
try with absolutely no colored population. And unlike South American countries and Italy, most all German youth have fair complexions and blond hair.
Few human beings can be crueler than unknowing school children, and it us feared that if these "brown" babies are sent to German classes they will be ruthlessly hazed and psychologically marked for life.
At a recent meeting of European representatives of the United States National Catholic Welfare Council (our zone of Germany is primarily Catholic) a plan was considered to establish a nonsectarian central colony for thc three or four thousand "brown" babies already turned over to public charitable institutions.
A spokesman told me that in this way the children will at least be assured a "persecution-free" education, and prepared for emigration or specialized trades.
America collectively should hide
How much civil liberties we have depends primarily on how widespread are the attitudes favoring civil liberties. That in turn depends on how strongly people are attached to the idea that government is a force that should be restrained. It used to be a strongly held idea. Hysteria weakens it.
Significant straws recently are these:
1. Clearing the patriots who beat up on Paul Robeson fans at Peek-skill, a jury comes out with a 9,000 word "presentment" praising
t^ Trt IOt,S gir" in my the community for t he ™
Enm n. ,i "leg ,rate childJPn handled ' the shock troops of a
WhTn mv hahve ^Wer,CKWh,te ^olufonary force which is con-When my baby was born the poor troUed b a forej
thing looked so funny my friends urI!inl. Q,J" * ™'. " iBnftpw, „„__. *	urging otner communities to do
"m	V St CetS'	likewise. Moral: If you can make
and .V/d	e V<7 WiCkCd hoodlums patriots and their vie"
and I had to run away. I went to	u •	. .
^rur, ,o,r hri	r=
station! £wy I have* ^ t ,7,'T T "
job and live with my baby Tn on^C '	" """ ^
small room. I know I will never I o t„ n>\ , , At_ ...
4	„	2. In Cleveland the school board
^ -P« a loyally oath, and as
and I have no friends.
"I will never send the baby to a school to be tortured. Maybe I should have done what many other girls who had brown babies did— killed it when it was born."
usual a taxpayer's suit was started to point out it unconstitutionality and its danger to civil liberties. Judge Connell, hearing and dismissing it, let loose of stuff like this:
"Thc oaths violate only the sensi-
The price of crude oil was 3 per	°f lhOSe Wh° do not wish
cent lower in June than a year a£ ^ ' !reacTh,ery in	to be
but r . f i „ J	*	notlccd- • • " *very teacher, lawyer,
Why Oil Profits Rise
but refined petroleum products cost 7.5 per cent more. No wonder profits are on the increase.
Do You Still Believe in Voodoo?
Down in Haiti the World Health Organization wants to attack the wiedspread disease known as yaws. The Haitians and their voodoo men
have their own ideas how to go about it. Their idea is to dance around	-----------------------
a figure decorated with chains of snake-bones, while the voodoo doctor	had no Provision for punishment of
r ninna ik	■•.> 4 L « - - - > A _ i . t • a A •	A m	~	A >	.	_
official and citizen who loved an atheistic despotism and hated our own beloved country was remoyed, disfranchised, disbarred, and deported, we would do them no injustice." ,
The Judge expressed his regrets that the school board's loyalty oath
those who refused to comply. 3. While Lawson and Trumbo,
chases them with a matchete hitting them occasionally with the broadside of it, while incantations and other rituals last all night. The United ....................u .rumu,
Nations doctors want to attack the disease by giving each an injection! Stilts, go to Jail for their con-of slow absorption penicillin.	,	| tempt in refusing to tell the Un-
Maybe in years to come the shots may seem as weird as the dances American Committee what party
(Knv rtr\ ••«»•>*>» Arm« ~ I	___I _ «___.	.	_	' . ,	.	...	*
but they do represent at least man s best current knowledge We feel
vastly superior to the Haitians, and the United Nations doctors ask the
help of the voodoo doctors to get the people to assemble and take their shots.
Meanwhile the civilized folks who know how to make penicillin and A-bombs, have quite a puzzle on their hands. It's how to stop them from killing each other on a bigger scale than ever before. They have large building filled with books that cast light upon this problem They have learned men who have become experts if not on how man can live in peace, at least on the factors that have led men to mass murder of each other. Instead of consulting the learned men, their voodoo doctors silence scholarship with their incantations.
fn Haiti it is contrary to the vested interests of thc voodoo doctors to explain the source of this disease yaws, or the germicidal effect of penicillin. To them science is un-Haitian. In America it is contrary to the vested interests to explain the economic and social forces that lead nations to war, or the war-ending powers of world-wide labor solidarity; it's un-American.
If you prefer science to voodoo doctors for disease, why not for this greatest man killer of all — war between groups of politicians who have made science the handmaiden of mass murder?—Industrial Worker
they belong to, business men and
extreme "rightists" like the Com
mittee for Constitutional Government, step on same trap, but are treated more gently. There is criticism why they are not packed off
to Jail too, when they refuse to answer questions, such as the sources of the funds for their propaganda, etc. To be consistent in support of civil liberties one must object as strongly to the politicians prying into the affairs of the rightists as of the leftists. There is very little of this consistency to be observed in any press.
4. The doctrine that a "clear and present danger" must exist to warrant abridgment of free speech and assemblage, i s completely cast aside by the Department of Justice in its brief answering appeal of the Communists. It argues that this limitation exists only if the lawmaking body does not specifically forbid advocacy of the ideas attributed to the defendants. That sounds dangerously like arguing that Congress can abridge the rights guaranteed in the constitution.
• • •
J. Edgar Hoover says the red spy underground has 540,000Jn it and that the commies have their own "loyalty boards," 49 of them and are even checking on their 13-member central executive committee. If you live long enough you may eventually find how many men the FBI has planted in the CP and how many the CP has planted in the FBI, and how many of these doublehead in both directions.
"Everything's up to date in Kansas City," but no more so than in Havana.
When yeggs entered the Criminal Courts building at Kansas City, blew the safe and made away with the ballots and other evidence in a n election-fraud case, that was thought to be very high crime.
But here's the news from Havana, Cuba, the little republic we established 52 years ago:
/Ex-President Grau San Martin or his officials (they vacated office in 1948) are charged with stealing upwards of $174 million. Grau's secretary of the treasury is already indicted because the incoming administration claimed that it found the Cuban treasury like Old Mother Hubbard's cupboard.
But the truth may never be known. It has been hijacked. In Kansas City style masked gunmen entered the courtroom where the probe was going on and took every scrap of paper bearing on the case.
Cuba has not lagged behind us in political progress since "Cuba Libre" was our war slogan in 1898.
—The Chicago Daily News
If government were suddenly to announce a universal distribution ' of gas masks every person in the nation would become worried What they dI be afraid of is that they were going to need those masks before Jong Of course everybody would be grateful for the masks but
the a^ed ' tHe gOVernment is now *oin« to distribute more dgllars to
So what? Why, *n Americans who have grown old in the service of profit-takers will be needing those dollars before long just barely to get along.	J	1 y
Don't forget that when President Franklin D. Roosevelt plugged or the old-age "security" system he proposed that as a substitute for he poorhouse at a time when private industry was unable to provide jobs for millions of people. The capitalist economy needed that kind of buffer against its own shortcomings.
Now the needs of the system are just as pressing and prices are higher So, unless more dollars are handed out, people may soon be clamoring for a return of the poorhouse.
No, its not a good omen when a nation distributes gas masks — or more dollars to cushion poverty._R. L. A.	1
The Right to be Ashamed of What You Say?
If ever a group preached class hatred in the United States that group is the Committee for Constitutional Government. If ever any group sought to establish a "ruling class" in the United States, the Committee for Constitutional Government is it. This self-styled defender of the United States Constitution has. for years, been advocating a double standard in our country: freedom for businessmen, but strict Government control for us "lower classes" who work for a living
For example, the Committee for Constitutional Government is against any extension of Government power when it would restrict in any way the profits of free operation of business. But when it comes to trade union operations, the Committee for Constitutional Government controU G°Vernment restri^ions and more and more Government
The Committe for Constitutional Government is one of the defenders of the Taft-Hartley Act. Moreover, its officers are advocating that Congress further restrict union activity by outlawing craft-wide or industry-wide unions altogether and forcing unions to break up into units covering no more than a single company.
The fact is that since its formation, the Committee for Constitutional Government has been exploiting the Constitution of the United States using it as a mask to screen one of the nation's most expensive anti-labor propaganda operations.
In the United States, the Committee for Constitutional Government or anyone else« has every right to say what it thinks - about unions or anything else Just as we do. Our quarrel is with what they say not with their right to say it.
This right of free speech, however, does not provide the Committee
lor Constitutional Government or anyone else with a screen behind
which it can hide the names of the men who have been paying for its
propaganda. The people of this country have a right to know who is
putting up the money for organizations that are trying to influence our 1 d v\ maKers.
The fact that this Committee for Constitutional Government is afraid to divulge to Congress the names of its principal backers the men who have been buying and distributing its anti-labor propaganda jshows how proud they must be of their activities. That they are wealthy men should make no difference in the eyes of the law — or in the efforts of Congressmen to get at the truth. Let the investigation go forward
COLD WAR XOTES *
Socialism?
The Federal Reserve Bank of Philadelphia June 11 reported that American business "is probably as strong or stronger now than at any time in the past three years."
The bank said "the past eight months have witnessed a marked business recovery."
It pointed out that although some corporations reported a decline in income last year, this didn't mean they lose money.
"Even the hardest-hit industries showed profits," the bank said.
Elevators Full
Because elevators are already filled to the top, the railroad recently put an embargo on shipments of grain for storage in Kansas, Nebraska, Colorado, Missouri, Council Bluffs, Iowa, and East St. Louis, 111., to avoid tying up box cars.
• • •
ACLU has new Chairman of the Board, Ernest Angeli, who is also chairman of the Second Regional Loyalty Board. He succeeds Dr. John Haynes Holmes.
Death cannot come untimely to him who Is fit to die.—Mllman.
Sensitive
My Rose!" he whispered tenderly, as he pressed her velvet cheek to his.
"My cactus;" she said, as she dodged his whiskers.
Ups and Downs of Market Boost Wall Street Brokers' Earnings .
The war scares haven't helped investor« In stocks and bonds, but they have been a bonanza for the Wall Street brokers. Stock prices have rsced down and up several times since the fighting started in Korea
The drops have exceeded the rises, but that 1s of little concern to
the brokers, since they get a commission on every sale, whether the
investor, or "gambler" has made money or lost. Total sales for the month
° June were mor* t*««" «* million shares, the highest for that month since 1933.
The Wall Street activity was a reminder of the start of the Hoover Depression, except for one very marked difference. In those days many snares were bought on 10 per cent "margin," which means the buyer put up only 10 per cent of the price, borrowing the rest. So, when prices crumbled brokers were kepi busy calling for "more margin" and "dumping stocks when it was not forthcoming
But now. thanks to "New Deal" re/orms, a margin of 5* per cent is required.
As W6 Older Grow
A little less care of bonds and gold.
A little more zest in the days of old;
A broader view and a saner mind,
A little more love for all mankind;
And so we are faring adown the way
That leads to the gates of a better day.
A little more leisure to sit and dream,
A little more real the things unseen;
A little nearer to those ahead,
With visions of those long loved and dead;
And so we are going, where all must* go,
To the place the living may never know.
A little more laughter, a few more tears.
And we shall have told'our increasing years;
The book is closed and the prayers are said,
And we are part of the countless dead.
Thrice happy if then, some soul can say,
I'm better because he passed my way."
The Hydrogen bomb will cost $2.800,000,000.000, or about $700,-000 out of every kitchen In the
country, says physicist Hull. • • • •
Seven Senators support Mc-Mahon proposal that USA would make out better spending its billions for welfare instead.
• • •
Hoffman of the Marshall Plan opposes the plan to use $5 billion in Economic Recovery Counterpart funds to expedite the arming
of western Europe.
• • •
For a cent a bag. U.S. has sent 50.000 tons of surplus American spuds to Red Eastern Germany. That's to answer the charges that we sent potato bugs to wreck the crops. If potato bugs show up here, and if they're red, that will probably show up a great conspiracy. . . or would it be a blessing in a land that doesn't koow how to enjoy plenty?	• • •
NAM, whose leading members will be the chief beneficiary, says it is opposed to these billions for
the Point 4 Program.
• • •
One man to make all economic decisions, instead of the many boards used in past wars, is urged by Col. Bryan of the Industrial College of the Armed Forces.
Some wonder if they'll use it to disrupt world gold market as their diamonds now are worrying Antwerp.
• • •
If we didn't have a cold war, would take steps not to have the alternative depression, wed have a fine world ... but it would have to be "under new management."
From Industrial Worker
Propagandists Contradicted
Nuclear artillery, baby A-bombs, long range guided missiles, arc all expected to give any coming war a decidely new look that nobody will like. • • •
Labor will be represented on* the thought-control machinery of the next war. Col. Steiner of the Air Force tells the Industrial College of the Armed Forces, that arousing public opinion is an important part of the game, and that boards that represent the duPonts and not the
unions might not go over so well. • • •
Armament plans for western Europe for the next two years run to an Increase of 43 per cent in military expenditure. They're not eating very well in most of Western Europe right now.
Jack" Tait, London correspondent of the New York "Herald-Tribune." tells us Great Britain's nationalized coal mines have cleared a profit of $26,600,000 in 1949. They also contributed $36,960,000 to compensate former private mine owners. That looks like a total profit of over $63 million.
While all this was going on, the cost of producing coal was reduced 7 cents a ton, a saving of $14 million. The last item is worth stressing. because, for years before the coal mines were nationalized, the cost of production was steadily go-injg up. Output per man-shift also soared to a point higher than in 1938. before the World War. Clearly, this Labor government is not "ruining Britain and just as clearly, the British coal miner is not "soldiering" on his job.
For one thing, the Laborites are rehabilitating the industry. Private enterprise would not install modern equipment.
Soviet Union counts on 18V4% of its budget for arms, according to Finance Minister Zverev, or $19 8 billion, a bit more than U.S., if the rate of exchange is reckoned right.
• • • -
Maybe it's cold war stuff, too— but the Russians have been digging a lot of gold, "corrective labor discipline," and evidently not using It.
Farm Prosperity is Help to Everyone
Do you know that 5,800,000 farmers in the United States own cars? That 2,200,000 of them have trucks and 3,550,000 more own tractors?	t.
It's true. How close the farmer is to you, using the things you help make, is not always realized.
The Agriculture Department has Just made the car, truck and tractor estimates.
The figures show that more farmers are using more machinery each year. For example, the number of farmers owning garden trac-l tors January 1, 1950, totaled 275,-000 compared with 250,000 in 1949 and 200.000 in 1948.
Ain't It The Truth I
' Some of you pedestrians walk as if you owned the streets."
"Yeah? Well, some of you drivers drive as if you owned your cars."