iHlurej v ujatvrt
bach.	v
Ljubljani
V sredo in saboto
izhaja in velja:
fojta. celo leto 1 for. 20 pol leta . It p SO četert leta 1 „	70
mesec . . — „ BO
Po pošti:
Za celo leto 7 for. 50 „ pol leta	3 „ 80
„ četert leta . 2 „ — „ mesec . . — „ 70
kr.
V
n
»>
kr.
D T ♦ »
„Živi, živi dah slovenski, bodi živ na veke!“	Nar. pe*em.
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačice: 5 kr., ktera se enkrat, 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačnjejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (Stempelj) ta 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
St. 6*.
V Celovcu v sabolo 2. septembra 1865.
Tečaj I.

Političen katekizem
za
Blovenoe *).
Vvod.
1.	Kaj je deržava ?
Deržava je zapopadek ljudi in dežel, ki stojijo pod enhn najni.šim pogla varjeni in živijo med seboj v nekej zvezi, da bi eden druzega pravice branili in tako vsi vkup bolj srečno in varno živeli.
2.	Kaj je avstrijanska deržava ?
Avstrijanska deržava je zapopadek
vseh tistih ljudi in dežel, ki imajo pre svitlega cesarja Franca Jožefa 1. za svojega najvisega posvetnega poglavarja.
Avstrijarski poglavar ali vladar se imenuje „cesar”, in avstrijanska deržava „avstrijanska cesarevina”.
3.	Ali je avstrijanska deržava velika?
Velika je; zakaj obsega nekaj črez
11.762 stirijaskih milj sveta in črez 36 milijonov ljudi.
4.	Ali so njeni prebivavci vsi ene vere?
Niso vsi ene vere; največ jih je kristjanov in sicer: skorej 28 milijonov je katoličanov, 3 milij. nezedinjenih Gerkov, 3 milij. in se nekaj več je protestantov, ki se cepijo v luterance in kalvince, nekaj crez 1 milijon je j udov, okoli 160.000 je ciganov in nekaj se drugih manj ljudovitih ker.sanskih raz-kolnistev.
5.	Ali so vsi prebivavci enega rodu in enega jezika?
Tudi po rodu in jeziku so si pre bivavci različni. Največ je Slovanov, okoli 18 milijonov jih je. Ločijo se v severne Slovane, kterim se prištevajo Čehi, Slovaki, Poljaki in Rusi, pa v južne Slovane, kteri se ločijo v Serbe, Hervate in Slovence.
Za Slovani pridejo Nemci, kterih je nekaj črez 7 milijonov; za temi pridejo Romani okoli 6 milijonov, potem Madjari nekaj črez 5 milijonov, pa se nekaj drugih manjših narodov.
6.	Kakošna pa je vlada avstrijanske deržave?
Vsaka hiša mora svojega gospodarja imeti in ravno tako tudi vsaka deržava
*) Ne zamerite žč. gg naročnilii! — _ lepo prosimo — da Vam namestu učenih vvodnih člankov podajamo kakih 30 dni proste in znane reči — političen katekizem za Slovence Potreben nam je, kakor ribi voda. Radi bi ga prav dober kup med naše prosto ljudstvo spravili, za to se nam pa dozdeva ravno „Slovenec1* najbolj pripravna pot. Iz teh člankov si bomo naredili malo knjižico in jo prav dober kup prodajali.
svojega vladarja, ki jo viza, regira ali prav po slovenski, ki jo vlada. Nas vladar je ustaven cesar in vlada naša je ustavna vlada.
7.	Kaj pa je to „ustaven“ cesar, „ustavna“ vlada?
To se razjasnuje tako le. V vsaki deržavi se nahaja dvojna oblast; ena oblast obstoji v tem, da se postave da jejo in tej oblasti se pravi „postavoda-javna” oblast; druga oblast pa v tem obstoji, da se dane postave tudi spol-nujejo ali izpeljujejo, in ta oblast se imenuje „izpeljavna” ali „izversivna” oblast.
V tistih deržavah, kjer ima vladar obe te oblasti le sam v svojih rokah, tako da sam postave daje in izpeljuje, tam se pravi vlada „neomejena” ali „absolutna”, — vladar pa „samovladar44. Po nekterih deržavah pa vladar nima obeh oblasti sam v svojej roči, teinuč postavodajavno oblast deli s svojim ljudstvom. Ljudslvo si voli svoje namestnike ali govornike (poslance, de-putirte), ti se zbirajo v zborih, preudarjajo in sklepajo, kakosne naj bojo postave. Ta njih sklep se potem posije vladarju (pri nas cesarju), da ga pregleda in prerešeta. Ako ga vladar po terdi, postane ta sklep po tem postava. In pri nas v Avstriji je ravno taka, pri nas je vladar „omejen44, on ne more sam na svojo pest nobene postave na rediti: takej vladi pa, v kterej postavodajavno obiast opravljata vladar in ljudstvo vkup, pravi se „ustavna44 vlada, vladar „ustaven44 vladar, in pismo, v kterem so zapisane pravice vladarja in ljudstva, imenuje se „ustava44.
8.	Ali imamo pri nas ustavo?
Se ve da jo imamo. Vse dežele, ki spadajo pod krono sv. Stefana in se imenujejo „ogerska kraljevina44 ali „za litavske dežele44, imajo ustavo že črez 8 sto let. Dežele pa, ki se kličejo „dedine44 ali „predlitavske44 dežele, imajo ustavo od 20. oktobra 1860.
9.	Kako pa je to, odkod ta razloček?
Zalitavske ali ogerske dežele so imele
že za časov svojega kralja Stefana (1. 1000) svoje ustavne pravice.
Te dežele so se združile z avstri-jansko deržavo in prišle pod žezlo habsburške rodovine, pa vsak cesar ali njih kralj jim je poterdil in zaprisegel stare ustavne pravice. Večkrat je vlada volje bila te pravice jim krajšati ali vzeti, pa branili so se moško pa srečno, in še jih imajo naše dni.
Predlitavske ali dedine dežele so nekdaj tudi imele svoje ustavne pra-
vice, pa vlada jih je vedno bolj in bolj priškercevala in pristrigala in slednjič celo vzela tako, da so jim ostali znani stari deželni zbori, ki niso imeli nobene oblasti kakor to, da so poterjevali vse, kar je vlada tirjala. Nemarne so bile te dežele, torej so prišle ob svoje ustavne pravice in niso imele več žive in veljavne ustave.
10.	Kako pa so predlitavske deželi dobile spet ustavo ?
Presvitli naš cesar Franc Jožef 1. so 20. oktobra 1860 na svitlo dali veliko pismo, tako imenovano diplomo, v kterej se je oklicala ustavna vlada za čelo avstrijansko cesarevino.
11.	Kako pa se glasi ta za našo deržavo preimenitna in zlata vredna diploma?
Tako le se glasi:
„Naši spredniki častitega spomina so si prizadevali z modro skerbjo postave za nadsledstvo Naše rodbine ustanoviti, in zato se je zagotovila postava pod imenom pragmatične sankcije pod Njih Veličastvom cesarjem Korlnom VI. 19. aprila 1713 za veljaven in nepremakljiv red nasledja, kterega so postavni stanovi Naših mnogoverstnih kraljestev in dežel za deržavni, ustavni in rodbinski zakon spoznali.
Avstrijanska deržava, ktera se je po deržavno — in narodopravnih pogodbah odsihmal pomnožila in okrepčala, za-mogla je premagati vse nevarnosti in napake s pomočijo zvesto udanih in hrabrih narodov na nepremakljivi, pravni podlagi gotovega dedinskega reda ia na podlagi s pravicami in s svobodo gori imenovanih kraljestev in dežel se ujemajoče nerazdeljivosti njih obstojnih delov.
Naša vladarska dolžnost Nas veze, v prid Svoje rodbine in Svojih podložnih, mogočnost avstrijanske cesarevine varovati in nje varnosti poroštva jasno in nedvomljivo ustanovljenega prava in zložnega ravnanja darovati. Le take pravne naprave zamorejo pravo poroštvo biti, ktere se enakomerno prilegajo zgodovinskim spominom, različnosti Naših narodov in nerazrušljivi terdi zavezi med njimi.
Gledč na to, da so se življi (elementi) vzajemnih organicnih naprav in zložnega ravnanja pomnožili in okrepčali s tim, ker so vsi naši podložni enaki pred postavo, —* ker je vsem svobodno opravljenje njih vere zagotovljeno, — ker ima vsakteri pravico do uradnih služb brez razločka stanu in rodu, vsak enako dolžnost za vojaštvo in za plačilo davkov, —- ker je
Vredn.
vse tlaćinstvo odpravljeno in je med coljna meja overzena v Naši cesarevini, — na dalje, ker se vidi, daje potrebno za verstvo Naše cesarevine in za bla-gostan pozameznili dežel, da se naj viša deržavna opravila vkupno oprav ljajo, —■ da bi se poravnale vse raz ličnosti med našimi kraljestvi in »leže lami in da bi se udeleževali naši pod ložni tudi postavodajavnosti in deržav nega gospodarstva na podlagi pragma ti»*ne sankcije, sklenili smo prostovoljno, da ima sledeča stanovitna in nepreklic Ijiva deržavna ustava vodilo biti Nam in naslednikom Našim, ter ukažemo to le:
I.	Postave dajali, prenarejali in pre klicevali bomo Mi iti Naši nasledniki le vkupaj s postavno poklicanimi »le želnimi zbori in z deržavnim zborom, v kterega bojo deželni zbori pošiljali od Nas odločeno število svetovavcev.
II.	Vse postavodajne re»*i, ktere za »levajo pravice, dolžnosti in prid vseh naših kraljestev in dežel skupaj, nam rec: postave o »lenarstvu in kreditstvu, o coljnih in kupcijskih zadevah , o osnovi banke, ktera bankovce izdaja, — postave zavolj rekrutirenge, bojo se vprihodnjić v deržavnem zboru, in ž njim presojevale in ž njegovo pripo močjo ustavno reševale; tudi razpisanje novih davkov , in priklad, povišanje ob stoječih davkov in taks, zlasti povi sanje cene soli in jemanje novih za jemov (posojil) se bo ravnalo po Našem ukazu o»l 17. julija I860; tudi pre inemba sedanjih deržavnih »lolgov, pro daja, premcmba ali ohloženje nepremak Ijivega posestva se zamore le z dovo Ijenjem deržavnega zbora zgoditi,
in zadnjic se zamore pre sov e vanj e in Ustanovljenje deržavnih potroškov za vsako prihodnje leto in pretres »ler zavrtih rajting preteklega leta le s po močjo deržavnega svetovavstva izgotoviti.
III.	Vsa druga postavodajna opravila, k(era niso bila »lozdaj omenjena, bojo še reševala v deželnih zborih, — in sicer na Ogerskem in v njemu pritlru Ženih deželah po njih poprejšnjih usta vah, v vseh drugih kraljestvih in »le želah pa po pravilih njih novih dežel uih ustav.
Besednik.
Petstoletnica Novomeška.
Kavno ko pišem te vrste, minul je teden, kar smo obhajali nepozabljive nam dni 11*. ‘	~~ avgusta. Še zdaj, ko se mi
vmirila in srce ne bije več trese se mi samega veselja pominjam teh prekrasnih dni. In Če bi kdo izmed nas 80»*» Ljubljančanov, kteri smo se udeležili slovesnosti, tako dolgo živel, kakor Metuzalein, gotovo mu nikdar ne bode zginilo iz spomina rajsko veselje, ktero je vžival tri cini na Dolenskem. Vi pa vrli Novomeščani in krasne Novome-leahke, sploh vsi Dolenci, kolikor smo Vas spOžnali na našej poti^ vzemite naijskrenejšo hvalo za prijazni m presrčni sprejem, kakor ga gotovo se ni doživelo z lepa kako društvo na Slovenskem, in na kterega se bode vedno onosno oziral „Južni Sokol". Z zlatimi rkami si bode zapisal te dni v svojo zgo dovinsko knjigo, kajti edini je bil izvoljen izmed vseh ljubljanskih družeb, udeležiti se petstoletnice prvega mesta na Dolenskem.
fJ. zi. in ZZ. je kri že malo tako viharno, rdkk, ako se s
— 266 —
Ker pa se je za vse Naše dežele, razun Ogerskega, skoz vec let neko liko reči, ktere ne spadajo samo v pre sojo vesoljnega deržavnega zbora, vza jeinno obravn«»valo in razsojevalo, pri »leržimo si tudi te reči presoditi »ler žavnega zbora izročiti, v kterega bojo svetovavci »lotičnih dežel poklicani.
IV.	Ta cesarski patent se ima v »le-/.činih arhivih Naših kraljestev in »ležel shraniti in v deželnih zakonikih v izvirni besedi in v prestavi deželnih je zikov na svetlo dati.
Naši nasledniki imajo ta patent koj o nastopu svojega vlailarjenja podpisati in v posamezna kraljestva in dežele poslati, da se vpiše v deželne zakonike11.
To je naše ustavno pismo ali, kakor Angleži pravijo, to je naša „charta inagna“, naša zlata knjiga. Slovenci, učite se je iz glavo, da jo bote znali, kakor Oče naš! —
(Dalje prih.)
Avstrijanako cesarstvo.
Dežele n že-avstrijanske.
I/. liium.fn. V A (Maji ut h; pl. Save n au; gr. Lariš!) Že v poslednjem svojem dopisu sem naznanil, kako moško in previdno navaja Majlath vodo na svoj mlin. Te dni smo dobili spet novih dokazov od njegove neutrujene delavnosti v madjarskem duhu Brali smo imena novoimenovanih nad-županov, — vsi so spet sami Madjari: Wenk-heim, Forgach, Festesič in Pongracz Nič bi ne rekli, ako bi bili ti imenovani za madjarske županije, pa imenovani so za ta-kove stolice, v kterih prebivajo ali sšmi ali v velikej meri nemadjarski Stanovniki. Še sam svetovavec pri dvorskoj kancelariji g. Dobriansky in nadžupan Franeisci v Li-ptovi sta Madjarom na potu, — prej ko ne padeta pod viharjem madjarskih prenapet-nost; kajti že se govori, da pojde Dobri-auski v pokoj! Tako se ravnajo Madjari k volitvam za prihodnji zbor v Pešti; Slovani in Romani, ako ne napnejo vseh svojih sil in ako ne delajo z zedinjenimi močmi, ne spravijo nobenega poslanca v svojem duhu na deželni zbor. Govori se sicer tu na Du naju, da se res Slovani in Romani za volitve pripravljajo in da v tej nevarnej burji ne deržijo križem rok, — pa vendar gotovega nič ne vemo; kakor hitro pa kaj zvem, naznanim vam to veselo novico. —• G. pl. Save nauje nek sila priden. Prevzel je namreč sam toliko dela, kolikor ga je do-
Pet sto let! Kako pomenljive šote besede! Pet sto let je zginilo v breznu brzega časa, pet sto let hudih bojev in marsikterih nadlog. Hrabrost vernih sinov v krutih bojih z divjim Turčinom zapisana je s svitlimi črkami v zgodovini naše dežele. Ni ga kmalo mesta na Slovenskem, ktero bi imelo tako viharno in slavno Zgodovino, kakor jo ima Novomesto, zatorej je bila pa tudi slovesnost petstoletnice sijajna, kakor morebiti še nobena na slovenskej zemlji ne. Le eno se je britko pogrešalo v slavni zgodovini Novomesta, pa tudi to se je spolnilo. Ideja našega stoletja, ktera vlada in se razširja vedno bolj in bolj po vsem omikanem svetu, ideja narodnosti zmagala je tudi pri petstoletni svečanosti druzega mesta na Kranjskem. Bila je ta svečanost prav narodna slovesnost, in napočila je gotovo za vso dolensko stran zora narodnega gibanja in domačega življa.
Preden pa začnepi popisovati celo svečanost, dovoli mi, dragi čitatelj, da povem še nekoliko, kar se mi zdi potrebno.
Po vsem Slovenskem že se je veselo gibalo narodno življenje, rodila se je čitalnica za čitalnico, le dolenska stran, najbliža južnim našim bratom, spala je v težkem
zdaj opravljalo 24 uradnikov s 4 višimi predstojniki. To je mož, in tako je le mogoče, s časom kaj prihraniti. — Kaj kaj minister Lariš početi misli, se še nič prav ne ve. Na Rothšilda se je že neki obernil, pa ta se ni besedice čerhnil. Kaj bo? Za denar pa je zmirej bolj terda!
Dežele notranje-avstrijanske.
I* Celovca. (Knezoskof. — Minister Belcredi). Naš premilostljivi knez in škof so se 30. avgusta vernili iz svoje vizitacije. Prišli so zdravi in veseli domu. Zdaj pričakujemo novic pri stoljnem kapi teljnu. Govori se marsikaj. Pa ker posebnih novic danes nimamo, zatorej povemo par besed o Belcrediju. Mi smo se ga serčno veselili. Poznali smo ga kot vsem narodnostim pravičnega moža. Vedeli smo, da jena deželnem zboru v Opavi govoril in se moško poganjal za to, da se zapisniki deželnega zbora tiskajo v vseh treh deželnih jezikih: v poljskem, češkem in nemškem. Na deželnem zboru v Pragi je kot deželni poglavar glasoval za to, naj da bota oba deželna jezika za vse učence za povedan ali obligaten predmet. Zatorej smo vsi Slovenci, kterim se tudi kratijo narodne pravice, posebno serčno se veselili, da tako pravičen in nepristran mož prevzame der-žavno kermilo. Zatorej smo tudi po vsej moči novega ministra podpirali in v pobitih sercih našega ljudstva upanje budili do bolj ■ šib časov. Tu»li to očitno naznanjamo, đa bodemo mi Slovenci gotovo poslednji Belcrediju nasprotovali in mu kljubovali. Pa vendar nekaj ne moremo več zamolčati, kar naš straši in vznemiruje. Lepih in zlatih besed smo dozdaj pač slišali že veliko; zlastili besed nam je govoril tudi Belcredi, — pa že je minulo nekaj tednov in še vedno zastonj čakamo, da bi Belcredi tudi v djanju kaj storil, — vse je še pri starem na vse strani! Le začnite, da moremo ljudem, ki komej in težko čakajo, tudi vsaj kaj pokazati, da gre na bolje. Nasprotnikov ima novo ministerstvo sila veliko, —- ti se smeje in ploskajo ter ljudi motijo in strašijo. Pervo torej naj bode, da Belcredi zastran šol in deželnega zakonika kaj v narodnem duhu zaukaže, posebno naj pa uradnikom čas odloči, do kterega mora vsak uradnik po Slovenskem znati slovenski. Dalje naj ne verjame, kar se mu zastran jezika pismeno ali ustmeno naznanja, na pr. da slovenski jezik še ni ugoden za uradnije, da ni ga uradnika, ki bi mogel slovenski uradovati, da ljudje ne marajo za slovenščino v kancelijah, da vsak Slovenec tudi nemški zna, — timveč naj posluša glas časnikov, kterim zavoljo jezika ne gre za glavo kakor uradnikom, in kteri pišejo le po resnici in y prid ubogemu ljudstvu.
spanju in ni se ganila. Tudi iz Novomesta, glave dolenske strani, ni bilo čuti no duha ne sluha o kakem narodnem življenju, ako-ravno so se trudili nekteri iskreni rodol ubi že dhlj časa, da bi obudili narodno gibanje. Videti je bilo, kakor da bi bilo to popolnoma nemogoče. Z veselimi obrazi so se ozirali nemškutarji proti jugu ter si mislili: Gorensko in Notranjsko so že razrogovilili in okužili ti „Slobenjarji", le Dolensko se jim ne da zmotiti. Tukaj imamo mi močne in zanesljive trdnjave, kterih nam ne bojo tako hitro odvzeli in razsuli.
Kakor pa naravna reč povsod zmaga in zmagati mora, tako se je zgodilo tudi tukaj. Menili so se sicer aposteljni nemške kulture že pred več kakor tremi meseci, kako da boao „maširali“ zmagavno v Novomesto in se tam popolnoma vkoreninili. Veselili so se že naprej, kako bodo zatrli popolnoma vsako iskrico narodnega duha; pa kako sramotno jim je spodletelo! Revčeki, kako bote preživeli to „blamažo" ? Novomeški meščani potegnili so vas iz vaših velikonemških sanjarij in vas gotovo malo ohladili. Novome škim meščanom gre hvala, da so, spo-gnavsi veliko važnost petstoletnice, storili, kar je bilo mogoče , da vtisnejo celej
Iz Celot »k<- oltoliee. §. (O knjigah »L družbe »v. M o L o ra). Kolikor som doposlane mi letošnje, knjige družbe sv. Mo-hora prebral in pregledal, moram zanimivi napredek o njih zaznamenovati. Posebno lepo in vredno se je „Koledarček4' obnašal; po nebeških znamenjih, ktera smo v lanskem tečaju pogrešali, prikupil se bo jako našim poštenim kmetom. Pa tudi sestavki njegovi so vse hvale vredni; tako stan. p. sestavka: „Jernejček gre v šolo44, in „Slava nedolžnosti", neprecenljiv dar mlademu narodu, mile ovetličice na zeleni livadi našega lepoznan-skega slov.-tva. Blagemu spisatelju „Jernej-čekovemu44 bi lepo hvalo vedeli, če bi v Koledarčeku44 za prihodnje leto blagovolil nam povedati, kakodaseje „mladenču Jerncj-čeku“ na viših dunajskih šolah godilo, in po kterih trudili in silah da je dospel na pot visokega stanu, kar letošnji koledarček omenja. Pa tudi pri „Večernicah44 zapaziš že na pervi pogled, da so letos posebno krepko napredovale. Po mnogoverstnih zgodovinskih, na-toroznanskih, kulturo — historičnih in popo-tinskih spisih zadostujejo očividno bolj in bolj geslu svojemu: „Za poduk in kratek čas44; kajti kar je podučno, je tudi kratkočasno. Izverstno humoristične in v lahko razumljivem jeziku spisane „spomine starega Slovenca44 bojo v dolgih zimskih večerih naši pošteni kmetje prav radi prebirali.
O pripovestih in pravljicah imam pa svoje posebno mnenje. Gotovo je, da naši mladi in stari Slovenci kaj radi lepe pripovesti Žitajo, gotovo pa je tudi, da se zlasti mladi bravci, ako se jim preveč knjig te baže v roke poda, za koristno, zdravo in resnično podučno branje nekako pomehčajo, zlasti po talcih pravljicah, od kterih veljajo znane oesede Šillerjeve: „VVenn sich das Laster erbricht, so setzt sich die Tugend zu Tisch44. Predragi gospodje, ki vam je Stvarnik živo domišljijo in blago serce za omiko slovenskega naroda dal, nikar ne na ptujein polju, na zanemarjeni pa rodovitni njivi svojega naroda iščite predmetov svojim pravljicam iz narodnih krepost in zmot, iz narodnega bola in veselja snujte izverstne, priproste pravljice, izbujaje mili narod, naj daje marljiv, gospodarčen, hranljiv, čist, veren, domoljuben in prijatel drugim krepostim. Kdor je pripovesti slavnega švicarskega „Jeremija Gotthelf-a44 bral, mogel se je podučiti, kakošne zanimive, izverstne in koristne pravljice da se dajo iz kmečkega življenja osnovati. Krepek, veren, svobodoljuben je tudi narod naš!
Še nekaj moram pri tej priložnosti omeniti ali prav za prav sl. odboru našo družbe k pretrcsovanju naročiti. Kako ali bi namenu slavne družbe ne bilo primerno, ako bi se družbine knjige tudi z gospodarstvom pe-
~ 2£? -
čale. Kaj, ko bi n. p. en zvezek le gospo-darstvene sestavke o pcljodelstvu itd. donašal?! Kaka potreba za kmečke družbenike! Gospodje! kaj menile „Novice.44 nam podajajo zaklade o tej tvarini? — najti rodoljuba, ki bi tvarino vredoval, v slovenskih škofijah ne bo težko.,
X IjJiihlJniii. 29. avg. — ač — (G.žu-*pan na Dunaju. Belcredijev odgovor. Dr. Bleiweis). „Vremena se bodo Kranjcem (Slovencem) zjasnila44 itd. Te pevčeve besede mi nehotč prihajajo na misel, ko premišljujem sedanjo tudi nam Slovencem ugodnejšo dobo. Nič posebnega se sicer še ni zgodilo, ali vendar so nektera znam-nja, ki že kažejo, da bo s časom vendarle bolje, ako Bog da in sreča junaška! Znano je namreč, da je tukajšnje mestno svetovav-stvo posebno zaupnico ali adreso državnemu ministru gr. Belcrcdiju poslati sklenilo, kakor tudi, da sta se le dva uradnika, ki sta ob enem tudi mestna svetovavca in poprej in še zdaj z dušo in s telesom Šmorlingu udana, temu upirala in protestovala. Ali njuno ugovarjanje ~ni,“hvala Bogu! nič zdalo — dobro pa je, da vsaj vemo, kako se mislijo še vedno vesti nekdaj tako zel6 hvalisani liberalni (!?) Smerlingovci — zaupno pismo se je naredilo in one dni je potoval naš župan sam na Dunaj, da ga izroči osebno državnemu ministru. Lahko si mislite, da smo mu iz celega srca srečno pot voščili ter radovedno pričakovali, kaj in kako bo opravil. Ravno včeraj pa sem zvedel prvo sporočilo z Dunaja, ki nam naznanja, cfa je bil g. župan 26. avg. pri g. ministru, ki ga je kaj dobrovoljno sprejel in med drugim zagotovil, da ga ta zaupnica jako veseli, in da je Nj. Veličanstvo trdne volje, avtonomijo v življenje vpeljati. Na daljo je g. grof pritrdil, da se bode po tern ravnal, in da spoznava svobodno občino za edino pravo podlago zdravemu in svobodnemu deržavnemu razvoju. Da se je vedno lo od zgorej zidati in popravljati začenjalo, bilo je to še vsegdar napčno. Spodej naj se prične. To se pa ne da, kakor bi mignil, izpeljati, zlasti ker še ni okrajnih zastopstev, kakor so jih n. pr. na Češkem že vpeljali. Treba pa je pred vsem za dobro podlago skrbeti, in trdno posebno, ker se še vedno v nekih krogih nahaja vel:ko protivnikov, ki neki komaj čakajo priložnosti, da bi jo po svetu zatrobili, češ, da vsa prizadetja nič ne veljajo in da z avstonomijo ni nič in ne more nič biti. Deržavni minister je naposled zatrdil, da je njegova trdna volja, zvestemu ostati temu namenu in voljo cesarjevo vestno in natanko spolniti. — Tako jo g. minister našemu župauu govoril. Mi pač srčno želimo, da bi se mu vse po sreči zgodilo. Treba ga tedaj na vso moč podpi-
rati ter mu nasprotnike odganjati. Slišimo, da je bil tudi dr Bleiweis že er.e krati pri g. ministru in da mu je naše želje, potrebo in zahtevanja na srce polagal in da mu je g. minister pomoč obljubil. Bog daj ! in mi bomo potem v resnici reči zamogli: „Vremena so se že Slovencem zjasnila!44
Iz Kiajenalu-Kn. 26. avgusta. — k. (P o-glavar; razstava; beseda). Naš novi deželni poglavar br. Meesery pride neki že 29. t. m. v Gradec. Naši nemški časniki še zmerom britko obžalujejo odstop gf. Stra-soldo-ta. Prej ko no mu bode tudi kako mestice poslalo zaupno pismo ali ^a imenovalo za častnega mestjana. Vsaj slišal sem od nekoga mestnega župana, ki ga je nagovarjal g. okrajni predstojnik, naj bi skušal pridobiti mestni odbor za zaupnico odstopivšemu poglavarju. To nam spričuje, da marsikterim g. uradnikom ni po volji, da je ministerstvo v pokoj djalo doseda-njega g. poglavarja, lcteri bi po svoji telesni kreposti lehko še služil bil več let. Menda se le začenjajo bati ti gospodje, da bi zdaj nastopila druga doba, doba narodne enakopravnosti. Pod vodstvom Baclui in Šmerlinga pa so se tako navadili misliti, da uradniški jezik mora samo nemški biti, da se jim cel6 nemogoče zdi, da bi tudi slovenski jezik sposoben bil za uradne spise. Grof Strasoldo še tega ni dopustil, da bi se slovanska imena v zapisnikih slovenski pisala, in je še le nedavno hudo grajal zavoljo tega groznega pregreška nekega uradnika in mu protil z disciplinarno preiskavo, ako se bode predrznež še enkrat podstopil, namesto: Ossimitch — Ozimič, ali Zidanšek mesto Sidanschegg i. t. d. pisati. In tako postopanje so jako hvalili vsi naši dobri prijatli, birokrati in nemškutarji. In zato bi mu že zdaj radi postavili spominek in tako pokazali novemu poglavarju, kako in zakaj da je bil čislan stari. Pa če bi tudi kako malo mestice se udalo tej birokratiČni želji, vendar je svetu znano, in so to enoglasno dokazali naši Slovenci pri volitvah za deželni zbor, koliko ljubezni da so imeli do svojega poglavarja. — Ali se bo zdaj na bolje obrnilo za nas? —■ Mogoče; pa le če sami zaupamo na svojo moč in če si sami pomagamo! —Kmetijska in obrtniška razstava v Mariboru bode ne samo zanimiva, ampak tudi podučna in koristna za slovensko Štajersko. Le škoda je, da naši kmetje zanjo nič ne marajo in tudi niso pri volji, razstaviti svojih pridelkov, boj6 se, da bi se jim davki še bolj povi šali, ko bi pokazali vse uajlepše pridelke. Tudi je kmetijska družba v Gradcu, ker je vsa nemška, večini našega naroda tuja. In zato bi pač bilo želeti, naj bi se, kakor je to že nasvetovala celjska poddružnica, spod-
svečanosti pravi značaj , značaj n ar o-dni. In popolnoma so to dosegli. Dobilo je namreč že povsod poznano in priljubljeno telovadsko društvo, „Južni Sokol4, prijazno povabilo, naj bi se tudi udeležilo te slovesnosti. Podpisanih je bilo na povabilu 45 veljavnih meščanov, akoravno se je moralo v največej naglosti delati zarad že poznega ča;a, in se marsikteremu tudi ni moglo povabilo dati v podpis. Prav lahko rečemo, da skorej vsi meščani bi se bili podpisali, ako bi bilo le dosti časa, in slišali smo tnarsikterega se pritoževati, zakaj povabila ni dobil. Odbor, ki je bil ustanovljen za slovesnost, ni povabil nobenega društva, drže se svojega načela. Komaj pa so zvedeli naši nemškutarčeki, da je povabljen „Sokol44, jeli so nato plašno gledati, pa mislili so si Vendar še zmerom: Saj bomo povabljeni tudi mi in naša kultura jih bo potem tako popolnoma potrla. Vendar pa se je zdelo potrebno „Laibaeheriei44, da dregne Novo-meščane malo v rebra (kakor se pravi po nemški), kajti, v ravno tistem listu, v kterem je naznanjala, da je povabljen „Sokol44, pisala je: Wie wir boren, sind oder wer-.den alle hiesigen Vereine eingeladen*4 (kakor slišimo, so se? ali pase bodo! pova-
bila vsa tukajšnja društva). Napela je vse moči svoje dvoglavne fantazije in prav lepo si je predstavljala v duhu, kako bodo vihrale zastave vseh družeb po prijaznem Novome-stu; se ve da mislila je le najbolj na svoje „hercpinkelčeke14: filharmonikarje in ljubljanske „turnirarje44 (nikar se ne ostraši, dragi čitatelj!). Mislila si je, temu gotovo ne bodo mogli zoperstati Novomeščani, kar sline se jim bodo jele cediti, in povabilo mora biti gotovo. V tem prepričanju je bila že lako utrjena, da je na koncu navdušeno zaklicala: „Auf! nach Rudolfswerth !u Tako željno pričakovano povabilo pa le ni prišlo in zdaj je postala vsa resigmrana ali udana ter je naznanila, da omenjeni družbi („filhar-monische Gesellschatt44 in „Laibacher Turn-verein44) se ne bodete udeleževale petsto-letne svečanosti, ker niste dobile posebnega povabila. Tukaj moram še omeniti, da se je neki gospod, kteri bi bil vendar tudi rad videl „turnirarje14 v Novomestu, trudil in nabiral podpise, da bi se povabil tudi tako imenovani „Laibacher Turnverein4, in res je nabral ogromno število treh podpisov. Tako so prišli Novomeščani ob veselje, da bi bili videli kak velikansk „turnir44, kakor so jih napravljali v prejšnjih časih.
Res škoda! Po vsem tem pa so bili naši „grosstajčarji44 še toliko pri korajži, da so se posmehavali, se ve da ne prav z lahkim srcem in rekli: Zdaj gre Sokol Novomesto „šturmat44 (naskakavat). Mislili so še zmerom, saj ne bodo nič opravili, in se še morebiti „blamirali44. Edina ta misel držala jih je še po koncu.- Zdaj pa, ko so slišali o sijajni zmagi narodnega duha, hodijo vsi klavrdi in premišljujejo, kje si bodo sezidali druge trdnjave v hrambo svoje puhle našopirjeno-sti. Resnica pa so postale njihove zlobne, zasmehljive besede. „Južni Sokol44 ali, da bolje rečem, narodni duh pridobil si je v hipu simpatije ne samo Novomesta, temuč vse dolenske strani, koder je hodil. In ako Bog da in sreča junaška, kmalo bode veselejše se gibalo narodno življenje po Dolenskem, in spoznali bodo tudi Dolenci, da srce njihovo biti mora le za mater Slavo, ktera pod svojim krilom zbira nad 80 milijonov vernih sinov in hčerk.
(Konec prih.)
„Slav. Centra liti alt44 začne g. J. E. S m o 1 e r v Budišinu (Bautzen) na Sakonskem za slov. zadeve v novi obliki kot tednik m. oktobra izdajati.
njo-štajerske poddružnice odcepile od graške in osnovale za-se spodnjo — štajersko kmetijsko družbo. 23. septembra se začne razstava, 24. pa bo velika beseda, ki jo napravi mariborska čitavnica v spomin nepozabljivega našega Slomšek a. Nadjamo se, da bo tudi ta beseda se odlikovala po mnogoličnosti programa in množini poslušavcev. — Ptujska čitavnica praznuje 10. sept. svojo prvo obletnico v novem, kaj pripravnem in lepem stanovanju in napravi veco besedo tisti dan.
X Terstu (Konec.) (Slo ven s tv o okoli Tersta). Kar se tiče petja v slovenskem jeziku po tej okolici (se ve da, med ljudstvo m, ne v šoli, v cerkvi ali v sedanji teržaški Čitavniei, ki ne dela ravno kakih posebnih čudežev, zlasti ker jej je to gotovo tudi pretežko,) moram ponoviti svojo poprejšnjo terditev, da kot deček in pa brez dvojbe še prej, ko se je bil gosp. Čenčur rodil, sem velikokrat, de ne vsak dan, slišal to petje iz ust svojih sester in drugih deklin po polju, pri perilu in doma zlasti zvečer po zimi, kakor tudi iz ust marsikterega mladenča in možd n. p. rajncega Lazarja Rumža, verlega pevca na Verdeli, Lukeža in Andreja Vatovca v Fedrigovci, itd. Rajnki Kristijan Martelanec, BarkoTar in bivši naposled učitelj v Ščedni, je bil tudi dober pevec. On je imel (saj tako mi je sam pravil) cel6 lepo zbirko raznih slovenskih pesem od poprejšnjih časov za ljudstvo. Nekdaj in prav za prav, če se ne motim, leta 1852, sem ga bil prosil, naj mi jo posodi, da jo prepišem in pa objavim sčasoma po kakem slovenskem listu. On mi je bil obljubil, da bo spolnil mojo željo. Ko sem se pa kmalo potem zopet moral ločiti od Tersta, nisem več mislil na to stvar (škoda!). Naj le popraša g. Čenčur tudi njegovo hčer, kaj in Koliko se je prepevalo, pa bo morda že po tem jenjal tirjati dokazov od mene. Ali zdaj, in od dvčn let sem, namreč odkar sem zopet v svojem domov ju, zastonj tavam, kadar imam le kaj časa, večkrat po mar-sikterih krajih tukajšnje okolice, in iščem, tako rekoč, srečo, da kaj takega petja kjerkoli med ljudstvom zapazim in poslušam. Mogoče je, da sem le jaz tako nesrečen, da prav malo, in bi djal skorej, nič ne nahajam; pa tega vendar ne verjamem, zlasti ker so mi tudi ljudje tam djali, da res ni več tega petja, kakor ga je bilo nekdaj. Čuje se sicer, da marsikaj začenjajo peti, in se po nekakem silijo, zlasti ženske pri svojem delu; vidi se, da bi rade pele, pa jim ne grč prav. Moj Bog! kako se pač spreminjajo časi, sem si mislil. Nemških pesem pa nisem tukaj nikdar slišal. Morebiti da so jih rčs v Ščedni kedaj peli, pa vendar med ljudstvom težko.
Ako bi slovenstvo tukaj zares tako cvetelo in napredovalo, kakor pravi gosp. dopisnik, kdo bi se pač več razveseljeval kakor ravno jaz? Žal mi je pa, da se ne morem, ker dozdaj ne vidim prav tega cvetja in napredka in ga tudi ninče videti ne more, če vse natančno pregleduje, naj le gosp. dopisnik z lepimi besedami pripoveduje, karkoli hoče. Jaz bi tudi rad hvalil, ako bi le umel kaj, razun nekega res hvale vrednega vežbanja mladine, zlasti v cerkvenem petju v Barkoli, kjer se je od nekdaj rado in lepo pelo, v Ščedni in tudi v Verdeli ali prav za prav pri sv. Ivanu. Pa drugod, kako je, gosp. Čenčur? Povejte mi! — Da so ti Slovenci zelč poitalijančeni, zlasti ženske po marsikterih krajih, mi je ustmeno pred nekaj časom poterdil tudi gosp. Čenčur sam, rekoč, da jih je mnogo, ki na vprašanja v slovenskem jeziku ne dajo v tem še odgovora ne; (in to je ža-libog resnično!). Ali je morda gosp. Čenčur že to pozabil? Da jih je'pa nekaj vendar (pa še zinirej premalo) vnetih za slovenstvo, to ni zadosten, veljaven in krepek dokaz zoper mojo opombo. Te vnetosti pa ne bodo v stanu pomnožiti, kakor je želeti, ne šole, ne sedanja Čitavnica teržaška, če se natanko
— Z68 —
in brezstrastno preudarjajo vse tukajšnje razmere in okolnost', ampak le — tiste či-tavnice, ki sem jih bil jaz v „Slovencu1* nasvetoval, ako se le prav osnujejo. Brez njih ne bo nič! To pa sem že poprej dokazal. Naj se tedaj bere, kar sem pisal.
To odgovarjam na dopis iz Skednja, ki se bere v „Novicah" pod štev. 32.
V Terstu, 17. avgusta 1865.
J. O. Verdelski.
Dežele trojedine kraljevine.
■z Zngreh».V? (Merzljak; — Ma-žuranič. — Hellenbach; — Dalma-c i j a.) Kakor blisk iz jasnega treščila je pri nas novica, da je predsednik deželnega namestništva g. Eduard Merzljak nana-gloma stavljen v začasni pokoj. Od kod to, ljudstvo za gotovo ne ve in ugiblje zdaj to zdaj uno. Med drugimi vzroki se pripoveduje tudi ta, da je g. Merzljak uradno tajnost s tim prelomil, da je povedal, koliko denarja da je dvorska kancelarija pri poslednjih volitvah za deželni zbor potrosila, — „Politika" v Pragi je razglasila, da 17.000 gld. Take reči so dvorskega kan-celarja Mažuranič a pripravile ob vse zaupanje. Zdaj pa je začel ta gospod svoj plajšč drugači sukati in res popravlja, kar je popred zavozil in pokazil „Pozor" sme izhajati, g. Perkovec je pomilovan, postave jugoslovanske akademije so poterjene, — pa za Mažuraniča je že prepozno in djano le po njem! Takč sebičnost, odvisnost in brezznačajnost človeku škoduje, škoduje pa tudi narodu celemu. Reči naše so tako zamotane, da se res bojimo in le trepetaje gledamo v prihodnjost. Naši madjaroni delajo na vso sapo in žalibog, da ne delajo zastonj; duh madjaronski se širi dalje in dalje. Celo to se pripoveduje, da se bode novo izbujeni „Pozor" uredoval v duhu madjaronskem. Da bode nesreča popolnoma, ne manjka nič drugega kakor to, da naslednik Mazaraničev bode baron Hellenbach, kakor bi dvorska kancelarija ogerska rada imela. Skorej ni mogoče, da bi jo narodna stranka za tem možem potegnila, ki je znan eden najpervih madjaronov, ki od „sv. Helene" v madjaronsko „Debatte* dopisuje in se je na zadnjem deželnem zboru tako obnašal, da ga je obsodil ves narod. To bi bil strah in groza! Tako se bolje in bolje kaže,^ kako da je vse zmedla in poškodovala Šmerlingova sistema. To pa tudi Mažuranič in njegovi prijatli sami že čutijo. Govori se namreč, da so na Dunaju bana Sokčeviča nagovarjali, naj prevzame on predsedništvo v prihodnjem deželnem zboru, ker njegov locum tenens ali namestnik — nekdanji slavni narodnjak Kukulje-vič — ne zdi se več sposoben za to mesto 1 Le eno je še, s čim bi mogla Mažuranič in Belcredi zaupanje in ljubezen celega naroda spet si pridobiti, in to je: vprašanje zastran Dalmacije in vojaške meje. Ako se na vso moč poženeta, naj se v tej zadevi izpolni občna želja celega naroda, po tem se morebiti verne tudi staro zaupanje in spozna narod v deržavnem ministru svojega prijatla in pravičnega moža'. —
Ptuje dežele.
Romanska.
Knez je že domd. Vse je zdaj tiho in mirno. Pravijo pa, da tolikanj bolj pod žerjavico tli, in da bo skorej vojska s Turkom, ki ga mislijo po vsaki ceni iz Evrope zapoditi. Piše se, da se sta o tej zadevi romanski in serbski knez že do dobrega zmenila. Vprašamo ju samo, če je to res, ali ne bi bilo tudi pametno in pravo, prej še domd s svojim ljudstvom mir in spravo narediti ter vse v red djati?
Italjja.
Italijanom spet greben raste, odkar so zvedeli, da bode Pruska Avstrijo za Lauen-
burg z denarjem odškodovala. Nadjajo se, da bodo po takem potu Beneško dobili, kar se nam pa vendar še enmalo prenapeto zdi, dasilih vemo, da so Italijani kaj vroče kervi. Pravijo tudi, da se je kralj z Napoleonom, ki je bil one dni v Švajci, snidel in da se sta o mnozih rečeh dogovorila. Vendar pa menimo, da jim še ne bo tako hitro kri zavrela, ker jim najveljavniši možaki, kakor Massimo d’Azeglio, svetujejo, naj pametno pa mirno ravnajo in se nikar ne prehitč.
Razne novice.
*	„Slovenec" je g. Valentinu Pogatsch-nigg*u za zl° vzel, da seje prederznil o staroslovanskih napisih na Koroškem pisati, ako ravno ne zna slovenski. Zraven pa mu je nasvetoval, naj se poprej slovenski uči m po tem naj še le piše. G. V. Pogatschnigg se je pa v „Alpenblatter" oglasil in „ar-chaeologu" (!) v „Slovencu" hude levite bral. Mi pa vendar le ostanemo pri svojem in vnovič tirjamo, naj se gospodje, ki pišejo o Slovanih in njihovih zadevah, pred vsem drugim učijo slovanskega jezika, da se jim ne očita: „Sutor ne ultra crepidam".
*	G. vrednik „Trigl." naznanja v zadnjem listu, da bode napravil posebno knjigo o notranje - avstrijanski skupini, za kar mu bomo gotovo vsi iz serca hvaležni.
*	19. 20. in 21. avg. je obhajalo N o v o-mesto na Dolenskem svojo petstoletnico. Slovesnost je bila tudi iz narodnega ozira kaj sijajna, kar bolj na drobno „Besednik" pripoveduje. Pri tem pa se nam vendar nekako čudno zdi, zakaj da nekteri tako zelo na to tiščijo, naj da se zanaprej mesto imenuje „Rudolfswerth". Kaj, ko bi to neka „metoda" bila?
Dunajska borsa 1. septembra 1865.
London....................100.50
Novi zlati..............5.167,
Srebro .......	107
Odperta listnica.
Gosp. J. P. na K pri G. : Poslalo se Vam je, kar ste želeli in zraven še pismo, zakaj da dopisov, kakor jc uni proti L. J. v Lj„ prejemati ne moremo in nočemo; — tudi poslednji Ust ni za „Slovenca “ : Est modus in rebns. Dobili pa smo vso vknp nazaj, ker Vas pošta ne najde.
Oglasnik. DOSTAVNIK ALI OMNIBUS
med
Pontablom	in	Beljakom.
Gospoda Henrik Lamprecht in Janez M o n e 11 i sta napravila dostavnik, ki hodi ob odločenih urah med Pontablom in Beljakom vsaki dan enkrat gori in doli.
Potniki se sprejemajo; v Pontablu vgostivnici g. Lamprecht-a, naTerbižu „	„	g. K. Gelbfua-a,
podKloštromv	„	g. Morokutti-a
mvBeljaku „	„	g. Vr a n-a.
Odhaja pa s Pontabla ob 1. po polnoči;
,	„ „s Terbiža „ 5. zjutraj;
„ „s Podkloštra „7.	„
in prihaja v Beljak ob 9. zjutraj.
Odhaja s Beljaka o V« 5 popoldne;
„ s Podkloštra„	8 zvečer;
„ s Terbiža „ ’/„ 10 zvečer in prihaja v Pontabel „ '/s 1 čez polnoč.
Voznina (in za 25 funtov robe) znaša:
Od Beljaka doPodkloštra ali nazaj —gld. 40 kr. „ Beljaka „ Terbiža	„ „ - „ 80 „
n n n Pontabla „ „	1 „ 30 „
Tudi se prejemlje vsake baže vozno blago in se razvaža dober kup, kamor si ga kdo naroči ali pošlje. Prav lep6 se tedaj priporočata omenjena gospoda vsem, naj s« prav pogostoma poslužujejo tega dostavnik«/ ker se jim bo kar največ mogoče ustrezalo1
Izdatelj in odgovorni Vrednik: J. E. božič. — Natisnil E er d. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom B. Berttchinger-js.