M^Z££~ Leto 1X11 fiev. 35. U UuHirni. u sređo 3. opr lo 1929. Ccno Din 1.— ^^^L ^H ^^i ^H ^^b ^H ^BjH ^I^B^H ^Sn. .HnjK fli ^^^^L^h a^^^^H ^^H^^r ^h ^H ^h ^^h Izhaja rsak dan popoldne, izvremSi nedelje ta praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji irserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek po*ebe]. »Slovenski Narod« velja letno v Juioslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Velike spremembe v organizaciji ministrstev Danes stopi v veljavo novi zakon o vrhovni državni upravi Generalna direkcija državnih železnic bo ukinjena, oblastne direkcije pa dobs večjo samo-stoinost - Generalna direkcija post ostane - Glede ostalih adlocitev se ni izdana — Beograd, X aprila. Novi zakon o vrhovni državni u|wavi, ki Je danes objavljen v »Službenih Novinah«, poobla-šča pre<35ednJka ministrskega sveta, da podpiše uredbo, v katerih ministrstvih se imajo ukiniti ali osnovati generalne dh-ekclje in kako se imalo te direkciie Imenovat}. Tozadevne uredbe se že iz-delujejo In bodo prinesle obširne izpre-men&e v sedanli oi^anlzaciji posaraez-n!h ministrstev ter državnih ustanov. Ena najvažnejših Izprememb v tem occrJni bo ukm'tev jteneraine direkcije državnih železnic pri prometnem mmistrstvu. Ta ustanova ie bila doslej samostojna ter je tvorila poleg prometnega ministrsrva posebno korporacijo ki je končnove-ljavno reševala zelo važna vprašanja, neodvisno od prometnega ministra sa-mega. Tako Je n. pr. uvafanje ali ukl-njenje posameznih vlakov spadalo v pristojnost generalne direkcije železnJc, čeprav je to eno izmed zelo važnih vprašanj v prometni politiki, ki bi ga Po njegovem značaju imel reševat] mi-nister sam. Doga jal o $e je. da je generalna direkcija državnih železnic brez prejšnjega zasltšanja in obvestila ministra IzvrSevala takc izpremembe, za katere je moral prometni minister vec-krat odgovarjati pred bivso Narodno skupsetno rn pred dmgimi merodajnimi faktorji. Prav tako je v izkJjučno pristojnost generalne direkc'je državnih železnic spadalo vse, kar se tiče nabav za železnlce. Ena anomalija ie izzivala drugo, vsled česar so se morali interesenti obraćati na ministra, da je posre-doval pri generalni direkciji železn'c zaradi plačifa izvršenih dobav. V bo-doče bodo posli dosedanje generalne direkcije dodeljen5 deloma prometne-mu minfetrstvu deloma pa obtastnini želemlškim dVekcijam, ki bodo dobile večfo avtonomijo in samostojnost v svofcm delr. Generalna direkcifa za pošte ne bo nkinjena. temveč bo v okviru mrnjstrstva za javna dela vživaia se večjo samostojnost, vendar pa z mnogo bolj določenim de-lokrogom. Kal se bo zgodilo z generalnhni di-rekcijami finančnega ministrstva za davke. kataster in carine ter z generalno direkcijo pri ministrstvu za šume m rudnike in z generalno direkcijo vod Pri ministrstvu za kmetHstvo in vode. katere nosu so dodeljeni ministrstvu za javna dela, še ni končno odlo-čeno. Vsa ta vprašanja bo uredil te dni predsednik vlade sam, ki vodi sedaj pq uveljavljenju zakona o vrhovni državni upravi tozadevne razgovore s pristojnim! ministri. Zanitnivo ie, da je direktor generalne direkcije /eTeznij BorlvoJ Gjuricić stavil svoje meSto na razpolago. V okviru novegn zakona o vrhovni državni upravi bo vsak mfnrster Izdelal uredbo n organizaciji svojega resora in zato se bo še prej končno reš!!o tud! vnrašanje. katera minisfrstva bodo dobila prvega pomoćnika. V Sinančnem minjstrstvu je to vprašanje že rešeno z zakonom samim, po katerem je dosedanje državni podtajnik g. Letica Imenovan za prvega pomočnika. Ustanovo nrv!h po?r?o3nnVov bo dobf*o ssino nekoliko mintstrstev, ki imajo širši delo-krog. Demisija trsh ntinisfrov — Beograd, ?. aprila. V zvezi z ukinitv'jo nilnistrstev za agrarno reformo, pošte. naro^no zdravje in vere so danes opol dne posefili min?strskega nredsednika generala Pero Živkovića nri?:'stri dr. Kumanudi. dr. Alaap^vJć in đr. Kralj ter mu i/ročif? pismene ostavke. Ostavki dr. Krulia in dr. .Vaupovi-ća bosta sprefeti ter se bosta oba vr-n'Ia na svoja nreršnfo mesta, dr. Ku-manuć] pa bo v svojstvu zaMopmka ztinanjega ni jnistra imenovan za ministra bre^ portfelja. Gršlri parlament ratif iciral prijateljski pakt Po velikem govoru ministrskeja predsednika Venizelosa je bil pakt ratificirali soglasno — Atene, 3. aprila. Grški parlament jevčeraj razpravljal o ratifikaciji solunskih konvencij in prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Grčijo. Rarpravo je otvoril zunanji rainister Karapanios s kratkim uvodnim govorom, v katerem je očrtal historijat solunske^a vpra-šanja in prijateljskega pakta. Nato je povzel besedo ministrski predsednik Venizelos, v daljSem ekspoz^eju podal skliko grSkega zunanjei>ohtične£a položaja, pri čemer je zlasti obširno in toplo rarpravljal o grških odnošajih do Jugoslavije. Povdarja! je, velik pmnen sklenjene prijateljske pogodbe za mir na Balkanu in v Evropi sploh ter napo-vedal sklenitev sličnih pogodb tuđi z Bolgarijo in Turci i o. Po Venlzeiosovem govoru je parlament prijateljsko pogodbo soglasno ratificira!. Podaljšanje delovnega časa v trgovinah Keko bo urejeno vprašanje deloTnega časa ter odpiranje in za-piranje trgovin — Izjava zastopnika delavcev — Beograd, 3. aprila. V ministrstvTi I za socialno politiko so se pred kratkim ■ \ ršila ponovna posvetovanja zaštopni-pov interesentov o ureditvi odpiranja in zapiranja trgovin ter določitvi delovnega časa pomožnega osobja. Do sporazuma ni prišlo. Tajnik beograjske de-lavske zbornice Luka Baričcvić, ki je kot zastoonik delavstva sodeloval pri teh pos\etovanjih, izjavlja sedaj, da so povsem netočne vesti, da bi došlo med delodajalci in delavci do kakega sporazuma. Delovni čas naj bi znašal po nameravani uredbi z nadurami in nc-deljskim delom ne samo 60 ur na teden, temveč tuđi 12 do 84 in ćelo 100 ur, kakor v kavarnah, gotovih trgovinah z Civili ter v trgovinah v Primorju. Tajnik Baričević je zahteval za podjetja z več kot lOumim delovnirn Časom irvedbo dveh delovnih rokov. Delodajalci, kl so zahtevali daljsi delovni čas, so ta pred-loe odl-očno za vračali. Zahteval i so nadalje, naj se obrtni vajenci izločijo iz osemurnega delavnika ter žanje določi delovni čas kakor za odrasle delavce. Posebne ugodnosti za delodajalce se nameravajo uvesti tuđi v Bosni, Hercegovini in južni Srbiji. Proti ugovoru Ba- ričevića se je dolocil najvišji delovni Čas za trgovska i rt obrtni podjetja na 12 ur. dočim je znašal doslej 8, 9 in 10 ur. Sedaj se namerava loceno urediti tuđi vprašanfc odpiranja in zapiranja obra tov ter delovnega časa, pri čemur se hoče dovoliti, da bi smeli biti gotovi obrati odprti \2 do 14 ur. V tem slučaju bi bila po mnenju Baričevića praktična izvedba 8, 9 in 10 urnega dela za pomožno osobje praktično neizvedljiva. Delodajatci so odklonili tuđi zahtevo, naj se delavskim zbornicatn prizna pravica do nadzorstva nad izvrševanjero zaščitnih določb, upravnim oblastem pa pravica kaznovanja pre^topkov. Iz tega je razvidno, da so razlike med stali-šči delodajalcev in delavcev zelo velike. Odločitev v teh zadevah je v rokah ministra za socijalno politiko. Nova uredba naj bi stopila v veljavo tri me-sece po objavi v »Službenih novinah*. Iz\Tsi!ne dolocbe bodo izdali veliki župani po zaslišanfri delodajalcev, delav-skih zborn.ic in sreskih poglavarjav ^lede na krajevne rarmere v teku dveh mesecev po objavi uredbe. En gram radija za vso državo Peograjska bolnica je dobila i g radia za zdravljenje raka m sličnih izpuščafe^ — Beograd, .r aprila. V ponedeljek ie bi! v ministrstvu narodnega edravja ab prisoinosii ministra dr. Kmlja in ^osrtme komisije prevzet 1 z radija, ki 2a je prine-scl iz Prage šef radiološkeza oddelka dr. Dragoljub Jovanović. Kakor znano, ie že lani kupila naša vlada v Jahimovu v C*;- ! SlcosIovsSki 1 g rad:a, kl je b:J nr^'ofno na- • rnenjen za te-ra-pijo potom e^nanacije radio- j aktivnoga plina. Pornelt >e bHo sklenjeao, 1 da se ta radij spravi v ^latinske ijle, radio-fore, s katerim se »stotako leci rai ra razne vrste izpuSčajev. Drarol.'irt' Jovanovič Ie sedaj princscl iz Prage 139 isel, ki so za-prte v posebne cevke iz platine. Istorako jre prinesel et^Jon. ki služi kot osnerva merienja radij: v 100 milieramih etainna nepredclmega radija v soli. Vsc to znaSn skupaj 1 % radija. Pomjenje iffel se jt iz-i vrtUo v praškem raStitutri za radij ter se je mud:l Dragoljub Jovanović zarad: rx\i poslov mesec dni v Praši, Iz Prage so pr: peljali kupljeni radij v posebni s\inčctii slcrinjci, ker učinkuie radij tuđi skori debele plasti svinca ter je ne\-aren za oko ico. G. Jovanoviča je na potovaniu spr-e"n i.i! tajnik sašesa praSkesa poslanstva menu velike antante za obnovo Evropo in ohra- nitev mini Antante CordiaJp objavlja >Temps^ Temp»< tuđi sectanka m»d Chamberlainotri in Mus^olinijem ter pov«iaija, da *e Frani i-ja Ie veseli trsnej»ednoŠaji baš tadn.ia let« i Anglijo tako pri>rcni in nerandrufljivi, da j&m tuđi morebitna nenajclonjenost Italija «• more Škodo vati. „Zeppelin" bo lete! preko Maribora in Liubliane Prihodnji teden bo napravi! nov polet nad Sredozemskim morjem - Priprave za polet v Ameriko — Friedrichshafen, 3. aprila. Dr. Eckener namerava tekom prihod-njega tedna prirediti z zrakoplovom »Grof Zeppelin« drugi polet nad Sredozemskim morjem. Tokrat bo polete! preko Dunaja, Maribora, Ljubljane na Trst od tam čez Benetke v Rim, nato pa po prvotno do-ločeni progi preko Egipta, Male Azije na Carigrad in preko Bukarešte, Sofije, Beograda, Budimpešte in Prage nazaj v Friedrihshafen. Kakor znano je vzbudil zadnji polet »Zeppelina« veliko ogorčenje v onih krajih, kjer so ga zamanj prićakovali, tako v Bukaresti, Beogradu, zlasti pa v Budimpešti in na Dunaju. Dr. Eckener upa, da bo tokrat ugod-nejše vreme in mu ne bo treba med poletom spreminjati programa. 2e zdaj pa se tuđi vrše priprave za nov prekooceanski polet. »Grof Zeppelin- bc nasiepil pot v Ameriku Une 8. tuaja. Ker so bile na podlagi izkušenj prvega poleta izvršene razne korekture na armaturi, pri mo-torjih in ostali aparaturi, upa dr. Eckener, da bo tokrat prekooceanski polet uspel še mnogo bolje kakor prvi Katastrofa švicarskega parnika Na Lago magiorc se je potopil idetniški parnik — 10 poinHcor je utonilo, kapitan pa se je ustretiL — Curih, 3 aprila. \a Lago ma- par minutah potopil. Većino potnikov giore se ie pnpctila včeraj popoldne so resili ribiški in razni motorni čolni, velika katastrofa, švicarski parnik, na ki so se mudili v blitinL Pogrešajo pm katerem se je vozilo več sto nemških po dosedanjih ugotovitvah ie 10 pof* izletnihov. ie zadel na neko skalo in nikov. Kapetan, ki je zakrMl nesrečo, se tako zelo poškodoval, da se je v se je ustrelil. Japonska proti Kelloggovemu paklu — Tokk>, .'. aprila. J-pcmski parlament je o-dklon.! ^prejet: KeTloffgovo rosodbo. Odk'onitev u'.e-neljuje s tem, da vsebuje Ie ta pogodba formulo, po katen se vojna odklanja v imenu naroda. To pa je v na-sprotju z iaponsko ustavo, ki pridržaje samo cesarju pravico odločati o vojni in miru. Kellogffova pogodba bo baie Še en-krat predložena v odobrirev pri prihodnjem zasednaju parlamenta. Bolgarske reparacije — Sofija, 3. apr^a. Ker reparacijska koTrisija 5e ni odsovoriia na bolzarski pred'og odsrodi^e boćarskih reparacijskih obrokov. je bolgarska vlada v pričakova-nju. da bo vsaj polovica obrokov odiode-na. plačala samo polovico aprilskega obroka Druffo polovico v znesku 2 in pol mili-jena frankov hrnai pripravljeno za vsak primer. Charlie proti govorečemu filmu — London, 3. aprila. «• [iaylimail ■>b;av-Ija daljSi razgovor svojega urednika • filmskim ametnikom Cbarlie Cbaplinom o jro-vorecem filmu. Charlie j> izjavil. da ni ?o vražnik govorečega filma, vendar eam ne bo nikoli igral v govoreoera filmu, ker je prepričan, da se v njem pravi umetniko ne more uveljaviti. Nemi film je danes tehnič-no tako izpopolnfen, da bo treba desetletij, predno bo mogel ipralcc > spremljanjem govora doseći umetnisko visino, ki Jo dan^s doseže hrez govora. Izgon veleposestnikov v Sibirijo _ Moskva, H. aprila. Sovjetska vlida }<* poslala v Sibirijo v progrnan^tvo AOOf\ vp'"-posestnikov, med katerimi j« tuđi princ Ob*->Iensky. Drzen vlom — Inotnosi. ,>. aprila. \' z.eodovinski e:ad Amhras pri Inomosti? so vlomili neznani zločinci in pokradli mnozo dragoce-nih starin. Orožništvo ima pri atstodova* niu storilcev zelo težak posel. ker je oxum-Ijenih veliko štcrHo storilcev. Po mneniu kTiminalistov so bili vionrilci domačini ali pa dobri poznavalci ^rajskih rarmrr v gradu. Storild so se vedli x>rav drmiačc v m»-bah, v katere so vdrli. Polegli so postclj^h in kadili cigarete. Na več mest;h v"> h'le snbt tuđi po-nesnažene. Tatvine Asistrntu dr. Angelu Kralju je tčera] med 14. in 15. iz pisarne intemega odće'lca dežeine bolnice neznan storilec krade! dolgo zimsko suknjo s sfvo pođlofD. \redno 1525 — 13JS25 (13.5D75), Brus^lj T 0f)«5. Budimpešta 9.»296, Ourih 1094.4 — 1097.4 (1096.9), Dunaj 79916 — 8.021»; (H.QOti0>. London 276.04 _ 276.84 (276.44), NT«wy)rk 5*5.85, Par U 222.60, Pragra 168.13 - l«805 (Ifi8.55), Trst 297.12 — 29912 (29812). Efekti : Investicijsko potojilo 87.50 b!.. Celjska 158 den.. Ljubljanska kreditna 129 den., Praštediona 850 rila 1929. Stev 75 ^: Cesarcek, tukaj je tvoj talent... Jtties Cesar fe odferal te dni svojo 159. predstavo v letošnji sezoni* — lako zaposlen, kot je slavenski dramski igralec, ni aa vsem svetu noben gledališki umetnik ** Ljubljana. 3. aprila. Vt naše vprasanje, kako so 7;i'Io»?olJni s svojim deloin v te-k »ti gledališki iezoni« in ka- W=ne to njihove želje za bo-ot že >redi lanske sezone us me rila tja, kamor mi je pokazal že pred petimi leti blagopokojni režiser naše drame g. Boris P u t j a t a o priliki neke premijere, kjer sem z odličnim uspehom odigral večjo karakterno komična vlogo: -Cesarcek, lukaj je tvoj talent m tu si išči svojega nioža!? Boris Putjata je imel prav in efcoraj proti svoji volji sem t^e Ena^el tani, kanior mi je pokazni ta izvršiui in nepozabni umetnik. učitelj, in »velovalec mladih igralcev. V kratkem času sem rosni čno doživel v tej stroki gleđaliike uiuet-nosti svoje najiepse uspehe. Po »lol^om ta-vaoju in iskanju isamcga sebe, mislim, da je dobil fant svojo trdno firmo, l/.incii \>eh •vojih letošnjih vlo*» vani jih boni naitel *u-mo nekaj značilnih: Tonga v >Kro*:u s kre-iof. Svejka. Bnčo v ^L'toplj^ncih , Jaaeza » »RoSHnki". patra Melhij.orja v -Hermanu Oljskem<, Baptisto v >LTkroč>ni trmoglav-ki«, *tar*»ga Benetka v *Fnny< itd. s nono-»oin in odkritim veseljem so jih spominjani leh svojih junakov. ki >*• .U" ob njih, u[ki:ik marsikdo in nekaterikrat ud srca nasmija 1. Vsi so mi enako ljubi, mungo jih je bilo — še uob**no sezono toliko kot letos — na-tanČneje jib ue bom obi ral, sa) i.ih poznute tako vi kot tuđi vsa naša draga ljubljanska gledališkn publika, ki zasluži, da ji izrečen /a njeno hvaležno ]>ozornost in iskreno naklonjenost do moje o^ebe na tem m^stu svoje najvdanejše spoMovanje. \* iip baš posebno rožnatih materijalnih razmerah, v katerih živi slovenski dramski igralec, te resnično požive le še listi lepi trenotki, ko stojiš pred svojo iskreno in hvaležno publiko, eieer bi moral kloniti pod težo raz-rner in preobilieo rlela. Kajti tako zaposlen prav gotovo ni na vsem svetu noben trle-i dališki umetnik. kot je ravno slo\\»n?ki dramski iirraHv. Noč iu *!au na odru, dopol-tlne ?ku*njn. pojK)ldue skušuja, zvečer predstava, dnevno skoraj najman] a hajd. ppet vlogo v roke in studiraj noziio v noc. da bo drugo jutro tekla ?ku5nja v redu. Ljudje tega ne vidijo, marsikdo bi «i pa že v prvem meseou premisiil. fe bi moral to po?kušati na svoji lastni koži. Tako t do te -^v'V je različna; prej ali *lej pa jo do^že le tišti, kdor poln vere in samozavesti zapusti \>e iu gre v potu svojega obraza za n;o. In v tej zavesti ji sledim v enajsfo leto. Jozefina Baker v Beogradu Po Gajdarovu, ki je oblezel vsa večja mesta naše države, je prispela v Beograd »crna zvezda« Jozefina Baker Zt obstirih zjutraj so >>e /.učeli v pone-deljek zbirati radovedni Beograjčani na kolodvoru, da bi videli Jozefino, ki je — znala vzbuditi senzacijo iu občudovanje ne samo v Parizu, teniveč \- ćeli Evropi. Naj-več ie bilo mladine, ki bi rada videia crno zvezdo, ki se je pojavila nepričakovano nad staro dekadentno Mvropo ter vse omamiia z lepoto in čun svo.iesu vitkej;« telesa. V kratkem je postala »dea! mlade e\ ropske generacije, ki obožuje zamorske pleše iti vse, kar je div.iejja, nenavadnega in ekscen-tričnejia. In \ se to ie Jo/eiina. Končno je pribopihai vlak na kolod\'i>r. Množica je postajala vedno bolj nemirna, nekateri so se zavihteli na \ lak, da bi prvi videli zvezdo prav od blizu. Netiadomu je zakrtćal nekdo iz nmožice: Prvi april! Prvi april! je odrnevalo iz množice, ki se je sme-jala. Pred kupejeni prvega razreda z Zd\c-Narni na oknu je nastala nevarna gneca. Tu je, tu! je kričalo vse vprek. N\>0e se pokušati! Jozefina! Jozetina! Zaveso ie napo-\\cd odgrnila >ulia roka temne kože. .lo/e-fina se je pokazala pri oknu. Zastnejala se ie, njeni zobje so zablešcali. Kako je krasna! so vzdihovale dekleta \ bli/ini. Pa ni Crna! Seveda ni crna, pru\ za prav je rmene polti, so se prerekale simnazistke. Lepša je. nego na stiki! Jozefina se je pa smejala. Kazala je svoje bele zobe in njene crne velike oči so se svetlikale. Mnogi so se čudili, da ie mogla ta ženska s tako ne-dol/nirn in naivnim izrazom v očeli napraviti take skandale. Jozefina je stopila iz kupeja in se napo-tila proti izhodu. Množica jo je spremljala. V.^ak bi se bil rad dotaknil njene obleke. ObleČena je bila v enostavno aneleSko obleko kačje barve. Na glavi je imela tnaj-Hen klobuček iste barve. Pardon! Pardon! je ponavljala venomer in se ustavljala na peronu, ker ni mogla naprej. Končno se ji je posrećilo stopiti v avto, ki jo je odpeljal. V Knez Mihajlovl ulici so ji zastavili pot. Avto se je ustavil pred hotelom »Exel-sior«. Izstopila je iz avtomobila in smuk-nila kakor kaca v hotel. Približati se ji in pozdraviti jo, ni bilo težko. Slehernemu zadrhti srce, ko stoji pred njo in gleda njene bele zobe in njen smeh. Njen smeli ostane za vedno v spominu in blesk njenih zob vidi človek še dolgo potem, ko Jozefi-nc žc ni več pred očmi. Jozefina Baker-jeva ima namreč nenavaden glas in to je vse, kar se more o njenem glasu povedati. Govori preprosto in vsak stavek začenja z globokim oo. Oo, bon jour» zelo sem sreč-nt, Čast mi je. Novinarji so takoj uvideli. da bo z njo razgovor težak. Le priditc k meni. Um je rekla, se borno te kaj pomenili, tuđi nasmejali se borno in ve>elili. Njena glava je i/ginila v dvisalu, oči radovedne rnno-žice. ki se je zbrala v čakalnici, so se uprle v n.ieiic noge. Spretnl.ia jo neki Pepino. ki je baje ita-liijnski p'emič in ki v.d Jozefina neprestano kliče, (lovori irancoski z ltalijanskim na-glasom in je nenavadno uljuđen. Ko so :*ia novinaru nagovorili z gospodom, nekateri ćelo •/. grofom, jim ie rekel. da je samo Pepino- in da so jui tako imenovali po-vsod. Jozefina je sprejela novinar ie v inajli-neni salonu, sedela ie v zeleuem fotelju, oblečena v zelena obleko ansleškesa kroia, brez domisliavosti \\\ veličanstvenosti je od-govar.iala na vprašanja: Splošno ljudje misli.io. da je Io/efina Crna. \ resnici pa ie njena polt rmenkasta. Vi ste ta*tvovaujt>. pod >.go^po»Jarj*ko • firmo nakopifilo nebroj organizaci;. na katerih se razun zuaanje oblike ni nit'esar ?premenilo, katere na-sprotno pod krinko nepristranosti lahko razvijajo z vecjim uspeiioni svoje škodljivo delovanje, nego jim j^ to bilo mogoče po-prej. V mariborski oblasti že v*a zadaja lota oeprijetuo obeutimo. da nam popolnoma manjka resna gospodarska korporacija, ka-tera bi se bre^ vsike prime^i fefrankar^tva. izkljucno iz gospodarskih vidikov zanimala za 5pei*ijelno interese prebivalstva. Bivše ^traukarske koriK>raoijo njolče k naj važu ej ?im do^odkom v obla-ti iz ozirov na vo i-stvo stranke, na-;1 osrodnje organizacije ** sedežem v L ubijani pa žal za mariborske 7adeve ne kažejo dovolj umevanja. Tako se domaja. «la prodo najvažnejši dogodki mimo nas i u mariborska oblast tvirnp potreb** «o r-i tukajstiji industrijski obrtni in trgovski kroifi uedavuo ustanovili Predstavništvo ! gc^podar^k^^l oriiani/afij mariborske obla-, sti . t-igar naloga je. da ^e zanima za do-jiodko, ukrepe in naredbo obla.-tev, pro^io-vciljno ^odeluje in pravofasno ojK>zarja nie-rodiijn:« nif-sta na kor»--tno gospodarske ua-lop;n in potrebno zakonite reforme na podlaci objektivno of.^ie iu nepristranskega uvaževanja na:-e rrlokupnosii. da bo ^lehor-na grana našega naroduega gospodarstva deležna državnih dobrot ent*ko kakor dr-ž;:vniu breni^n. Da ta organizacija pri tem ne bo pustila iz vidika specijalnih intivo--n\ prebivalstva mariborske oblasti, je >a-ino po s«'bi nnievno, k<^r ravno v tem tit'i orlon rrlavnih jHivodov i-d njrtio u>tanovit.»v. Ž»j na prvem testauku >o bili *torjeni važni skleni ter je vodstvo pn*d>tavništva *akoj pri-topITa U izvrsitvi istih. Izcteda, da se. bo orjianiza« ija v kratkim i/popolnila s priti^gnitvi.io deiiaruih zavo-do\\ in \f pricakovati. da $e pridruži ludi kmetijstvo, kstorenm iire delo predstavništva eoako v korist, kakor ostalim prido-bitnim krogoni. Delovanje gostilničarstva mariborske oblasti Da dela vsak stau najpre; zase in Sele |K)tem «-\ sorodno pridobitne kroge, se ni-kakor ne more lameriti. Tuđi gostilnilirsko organiiaziije ako delajo je to v korist go?tilničarske obrli kot take. Vendar pa se pri v?aki vefji akciji upošle-vajo zelo tuđi sploJne narodne koristi. — Po?redno ali neposredno, takoj ali \ Uo-glednem času imajo vse navidez neupruvi-čene zahteve i:o«tilničnrstva ^voj bene za vos naroiJ. En.T takih akcij je tujski promet. Sh*p, gluh in nem bi moral biti. k<* ne more. Pred leti je Kostilnicar /a«lužil pred vsem na vinu. Dane* se je kon«um vina skrčil po ix>polnoma jasno. Saj se ne placuje od onega vina. ki se ne kousumira. in tega je nad polovico. Dife-renco obeuti piedv>em in pravaaprav lo gostilničar iu naravno tuđi pro*1ucenti. Pa tuđi drugje jo gostilniČanu za \nu-prej uemogoč slebern zaslužek. Pri jestvi-nab se mu dela vsemogoča dovoljena in ne-dovoljena kookureucti. Razni izkuhi. zl«sti pa v privatnih hiSah. oddajajo dnevrto ogromno Mevilo port-ii. z-i kar bi bil upra-vič^n le go*tilnicar. P«i je^tvinah je 7.a*lu ž^k tako minimalen, da je % njim ra?umti Ie pri kvantumu. Nadalje: veselite. Tuđi na twn polju *# ie gostilaicarj« narav;iost | zaplankalo predv&em z ogronmimi tak©ami, | k: jih mora plaćati sa v>ako prirediti**-. V Mariboru uajpopularu^j^i go»tilni»ki obrat \ t^m o/iru je dokazal, da ni imo| o^i sijaj-• io obisU.inn veselit-e po cnj-tetju v »eh r'ro->kov niti fiika dobieka. Jasno ► . da *!:ibo »•biskau^ prir-^ditvf konrajo i^ ^vstiKji-ar-u« / (Jeficitom. \'prašar.je nastane, ki** naj *i -♦'d.ij po-smV go-tilničar s\o.e vire? Ljudstvo vidi samo ponije in šteje denar, ne vidi pa pri t*•*!». koliko ck] plačau^^a računa ^re v r.i/iie dru«;** blaL'i'jne, >amo v yos.liluicar-jevo ne. To samo v kratko ilustracijo r.izrner, da iiiNUOst vt\ z,akaj uo?tihii'*arji vedno ^oćt-Miajo, prtttt'stirajo iu kričijo zlasti pruti kon-kurenci t. j. trgov»kin» točilaitam. viaotc-č^m lastnegj pridelka, monzam it»j. Za >plo>no dobrobit. ia pospesevanj«? tuj>k'»ga trometa, ki bi lahko noeil težke mili>ae všeuiu narodu, v>a ta konkurenca ue pome-ni absolutuo ničesar, oni stan — t. j- *o-stilničarstvo pa, polei; obla>tev «amih, nara vnost ubija tako. da dokler se ne ba cd /.gortij resnej^e mislilo in ukrepalo i rednim uočtilnu'arstvom, ni pricakovati \\a-; »redka v tem t>/.iru. Vestfalski Slovenci konzulu Markoviću Vestfalšiki Slovenci so zr!•, hvaleiiii uz-šemu generaluemu konzulu \ l»us?fld >rfu Markoviću, da se tako požrtvovalno lavzr-ma žanje. Da mu izkaiejo svojo hvaleino*t tuđi na videu oaPin. &o naprosili preds<*d-uika svoje zveze Pavla Hollio in pred^edni* ka dveh drustfv Hriberska in MaŽgona, da izroče v njihovem imenu konzulu Markoviću spominsko darilo. ZaMopniki delav-stva »o izročili konzulu tepo spominsko plo-Ščo z napisom ?Zveza jugo^lovenskih delav-»skih in pod]>ornih drustev v Nemcij?. V ipo-niin y. Brani Markoviću. generalnomu kon-| zulu SHS» za ujegovo naklonjenost in delovanje v prid ]ugosloven$ke kolonije na Vest-falskem.< G. Bolha je pozdrav il Konzula v daljlem govoru, v katerem je ouieujal vse njegove zasluge *a našo rudarsko kolonijo na Vest-falskeui. Globoko ginjen se je konzul u-hvalil za izraze hvaležnosti i u prizna aj», na kar je povabil dela\tke zastopnike ia uradnike koniulata na zakusko. Zaljubljen v bratovo ženo Ljubljana. 3. aprili. Nenavadno prijavo je prejela davi Ijob-Ijanska policija. Posestnik Franc P-, stanu-'OĆ nekie v trnovskem predmestiu, ic pn-iavil na policiji, da negov mlaiSi brat že dcij časa zalezuje njegovo ženo :n io nad-lesuje z Ijubavnimi ponudbaini. Ceprav ia je /e oDetovano opozoril, na] pusti n»e«ovo ženo pri miru, ni hotel odnehati. Včcraj dopoldne sa je zopet zalotil. ko se je po-t.kal oko'i h:šc. Vcs ogorčen :n rjzjatjen je pograbil sekiro in mu zazro«il. da 22 ubiic. če se ne pobere od hišc. ^e predno e pa srožnjo Izsovoril. ie brat potegnil ijoben pištolo in oddal nanj vcc strclov. k: so k sreći zjjrcšili cilj, pai pa iz er.a kroc'a posestniku prestrelila klobuk. Po por.esreče 11 em aientatu je brat p^be'in'l. Scdai :^a išce policija. Lažni grof Kamienski in njegove avanture Ljubljana, 3. aprila. Ljubljanska policija je 2e delj časa radi raznih ^lep^nj zasledovala 36-!etne2a pu- \ stolovca Otona Kazimira Kamietiskcga, ki se izdala /a srofa in po pokliču za iruenjcria. Mo/ ima nenavaden talent za pustolovšči-tte, zna n i^topati kot rojen aristokrat tako, da l.iudem res imponira. Dozdevnemu ari^to* kratu je nasedlo že mno^o ljudi, katere je oslepanl za več je zne^ke. Ljubljanska policija je bila te dni obveščena o njegovi naj-novejši avanturi. Februarja je prišel nanireč grof Kazimir Kamienski v Kulo. Tam se je seznanil s sim-patično in bogato vdovo Etelko Juhas. Za-Cel ji je dvoriti in prigovarjal ji je, naj se z njim poruči. 19, icbruarja sta se res po-ročila. Toda njuna zakonska sreća ie bila krai-ka, kajti 8. marca je prišel v Kulo 23-letna Slovenka ^tefica Joželj iz Lipscnja. Ta se je v Kuli izdajala za groiovo ženo in ko jo ic policija prijela. je i^povedala, da ni njegova žena, marveć samo ljubica. Na policiji je tuđi izpovedala, da je Kamien>ki lažni \;roi. Njegovi dokumenti da su ponarejeni. Policija v Kuli ic scveda hotela dozdc\-neija srofa tretirati, mo? pa je pravočasno zavolial nevarnost in odnesel pete. Policija je našla anezdo prazno, zvedela pa je. Ja ie grof \* zadnjem hipu ženi izvabil iiv.000 Uinar:e\. >edaj išče.io podjetnega pustolov* ca vse policijske oblasti v dr2avi. Dozdev-ni grof Kamienski je star okoh 3'j let, je srednje postave, podolžastejja ovalne^a obraza, ćrnili oći. nosi kratko pristrižene brke in ima v ustih en zlat zob. Oblečen je v dolino zimsko suknjo s kožuhovino in no-^i črn cilindcr. f Zahteve rezervnih oficirjev V nedeljo *^ je vršilo v Beogradu v veliki dvorani nove univ^rze reduo letno zbo-rovanje orzanizacije rezervnih oficirje^ in bo ^vuikov. Uv^dom-i -o /boiovalci ix>»lali vdanostno brzojavko iiralw kot svojemu vodji in zaštitniku. Po irfrpni debati >o Mani soplasno ««pr«»j#*li spomenico, ki unotavlji, da rezervni ofii'ir-ji in bojevniki tekom proteklih K> l«*t ni*° bili v dovoljni meri zaJntcni. Oni, ki ?0 v aržaviiih «luzi>ari. nišo bili vami pred redukcijo, oekatero *o upokojili po staram zakonu in jih 111*0 pravilno prevodli. drugim -o zopet napafno v pokoinin^ in uapredova nje všteta vojna l«Ma in tako ;e organizacija primorana 7»ht*vati za *voj^ clan#»vo n*-* led« je: Rezervni oTirirji in bojev !,iKJ 04j U>do kut država i uradnii»i vtrni pred redukcija* mi. Vojna l#t.i n:«.' *e jim >lejejo la pokftj mno i1\«»jrio. Ooi. U i PO bih upok...-r»j po -'areni /ukottu, nnj ^e prwfdejo n;j novi ra-Ion. K. zervni ofirir.ii »Tobodoih profeti j naj inKU.i i«te pr.r . kakor invalidi v dr-^-ivnih hi Mraoiij : * nih poslib li#vr\Tii oiicirji na orožajh v.ij%h auii t»' i;U»ili plaeo I10 avoj»Mii finu m ..dar #n n.i orofaiih \t-\«h Hv**u trojeg« ' , oefi hvalila, naj bi dobivali pri«1ofViii" akor iotu>rfi sktivwi "ficirji ludi hoj^nko«. ki oi»o dđt^cli r;i*tai>k.'?a vina, i: #• f, ,rat kj ! -to dn prost« vofajH po /• i^mliali. R«cri'Mii orfi-cirii, ki trpijo \\n jH^lediea], ran j„ baJeiai, /.ulobljene v \ •■.ini. naj bi im "i hreiplaNo zdravljenj« \ \r»ia-kib bolni- 1 .-au. O^Bni zbor »• je utsiel tudj /a revittjo iu\alkUk*> CM zakona. šBeležnica Koledar. Da»j«$: Sred«. 6. aprila. Rikard; pnv©- >!avni; ^1. inarcj, Tako\. Današnje prireditvt. Drama: Pravkar izlio. Opera: Uubezen trch kraljev. C. kino Matica 1 Pat in Patachon. Kino Ideal: Krmar — BuMcr Keiton. Dežurne lekarnt. Dases: Leu>tek. Resljeva test«*: Buhmc. Rtmska cesu. — Ura4n« *f ia policiil. Od 1. aprtH dalje so tud: ru policiji uradne ure cd i. do 1/. in 3. do 6. Prosocta Repertoir Narodnega gledališca t LfubHani. Drut. Sr*KU, 3. afhriia: Pra-v4tar .«i.v. lV««jjr«4i.tjv» ik> zaižuuii cenib. liv. — O» ! 20.: Vdova Roflnkt L^idika pceđw*%*t po rmžajuh cenati ltv Ne4e^*, 7.: ob 15.: I. N- R 1 U»«l*k* pa-cd**-vt po rt'i->-*+> oe»»li tav- — Ob 30. L'tof*-Heaca. Uti44oa prfdstiv« po emiis H c«* n»h. I»v. Op«r«: I Srod^, 3.: Lj'ubezeii trch kr±*€v. \IU4 C £*ttek. 4.: Gncf LiA»eniJ»in»u!. Ootfim Uu>aU lTi3ić. Red B Pttek, 5.: Vda Ooitui« tenoa-;« W«t»j. liv. Sofcota. 6.: Batadw«. O?cret*. Ck)«t«J» l>lt>S4a Sede^ja. 7.: Lep# Vid*i. Ocktovki«« v Cekm. i Pr—Mffcht akoMMc omurlmm. <»• »Plra-vi-ar :zilo« v r«ti)i g- Starh..n*U VSeriJ pomot*a ob^fll^l«. đ* ^e "v^ft: ta pr^da^i-v« f re4 D s* s tem pfv^rti^e. Mfomtnt: rtd* D d«vh* svo.1« rvcdsravo ea^ctikom T*r:haii*ki o-peti v p«t«l(. &\t $. :. m- isvect »led abonenata Vatopoic*. Vi *a bile k-u<>Li««e zs nam«rava«»o upfitoril«^ te o(»e-re m vcliltOBO^i poedeli^k, vrjaj© ia pe«% ■veCer. V pcmdttkfc 1« ti r»re4*taivt n me*'a vTrt.ki. ker ;e umctit* v T»oriedn'«in tre^ut!kit sbcVe? na aiif.r... N«oH m m4« v IM*m»U uperi Mone. ■mtzti'}tv* dra ZtiIuj \ i1iwi-JCufii«-v>o *.tr WZ B«-Lettom. Mar&ece« ia Grho v ^Lmvmib vicif«*. ~ CVpera Avtc:rt Itat^taa-k ^bnto. Predstava &e vr» ^ zi red C Lhtftka prmdtuv* *•***+** taj« 1 **• R. I. b-") v ireo T. • m. ob 15. v V»aM.4t>** drami. To i« !>oa!«dw?t uipr»O!re\' ivtwjofi*k« irre v !eto§»ri setrml Cene s«; »nface đritn-skc. ti. Li«tfia Itlćić i'^'UfL -vrv^vno v («r«» fj I.^kseir*'jf%kom v fie^rfek 4. t. rn. 0#*a !*• sodba teta de'a kak^r pri r*tm'-Hr. PTrds^N-« se vrJi id abcn«itte reda R DUa^ka pr*4»»ava v ^bljaiu.U tfraaU. V acsivto 6. ;. m. ob 15. c ^ 'i*bl:an»kj drami dijaSka j*red*T»va. tV:«*" ^' '»fasi6na franc«-«ka komcdHa CyraT» đe Be-rer»^ v ebi£alaji «a-sedbi. Cene so *n:žcre .-^r r>r: vseh dujalleiti pr^dstavah- H koacertu •ral4a«ftk«ca kaajtmag.« kvar* teta % Uubliani. V l*m*\t dne 4. •. m. k»nc«»» tara prnkra: v L;jfc»tia*r comoen. kvartet i« Draldan rcr :z\as r I rUy4«ov, Vtttrtv m Cajkov-tkojev kvarter O May4«eve-m (Slar>a«fiiao-vem) k-varte'u &m« j>oda!i ?e vieraj kratic ao«. 1 r>. Dane* v^ »tav-tov o lcvarretu Ref«r>i i« Cajha>wkt !fW 'e t» ob-V-Mi to v»t%"n; tvto nmzćo-v'btne.iVh B^*avi*v4h d«l. Ta kvartet Je r!«hoko i]o nov v ham: motivi v v#€-no se mmjaV>č.i harmoAik:, dokler ne i»rid« dm-fi •»oniirj«^- ffhvn: metiv. Tad, *ega arr«tn. [jaVo vedao nove trri^Ii 1« peec«] ne mirno {tm6t v *ttn »tavfcu. Ci*to sa-&>.<],: i« naf'edn^i stavek 0»»^« P-T-««tc, U»teTf#a rte -n^reim :Tneno-r»t: r*\'^»o ?^cherw). Nift*ftlJ va-irn mo.tiv v 'em đelu j« v Larfliett^-5?a\kii, kate r« ju ?r:St*vaino k na-J-v^^atiKeJi^m d^mial«. kom vavrefa iMM>!n;.ka. Dele kocCa 1» krtase trojno ittjo, ki 1 vemi naravtio%t oiiieafcratoo ttr na'botj ozaaiuie *ve]es^ moj«!n. Drlo *« t»1» ■■-pUano »pontUdi *e:a t9<* ie i»redtjo tdko t«r rih'eva v v%ake«n ^ftejj do>vri«M -uvajak«. ^idiv* '.* 5\-i ?»»'*"» '* Ca:k»\-a4:i«v kivartat v d-dura -p 11. k: ie ^>*'al v W4vtro prm*«* Se-$ede jK>r>u!are« m *!o«: na ntk\ nMdk; n-arodm ?e\m\. katero ie tli&al CaJ%»^Bki v »o'etJu !*ta \ZM v Kamenki. StuimšU *•»*•*! ui^naV. tiatoo'iii slo-vet v %y s %*m sve* u. Koncert M vHi v U«kfi««wu 4v«*i.p,, m~ WtV ob ?0.. mi«Wo4i»ia v Matici' kv^^tairau. Pri krlpl. bronhitisu, vnctju mand-!jev. p-'jučneni katarju. zaslureoosti no-vu, sapnika, požtrarnika in iateolka. f>bo-Icnjih oči in ušes, ^krhi-mo za to. da Često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Jo*c4ove€ grenčice. Znameniti strnfcovnjafci za n*-zo zdravja svedočijo. da »Franz Jose. fovat voda dohro %hii\ hidi t>ri lenu in družiti mrzriCnili nalczijivih boleznih. Dobi se v vseh te4iarnali, droferijah in ostaji iKtetranijo iz vlaka. Ako bi grornja ne izdal*. naj bi razgrajače resnieno izvagonirali! Tak pija-ne<* bo potem moral pe5 eokljati domov m »«> vbodoč« premisli, da bi 5« d*la' »»ruP in nadlegoval v vlaku. Mnenja smo, da je z otirom na tujce zelo sramotno, ako so ne-dejjuki vlaki včasih slični najgršim bfini' eam. Tujci se igražajo nad caSimi divjak[! Opoz-irjamo iel. direkcijo na take zelo iiiuč-n? doživljaj« in jo prosimo, naj da u*lužr bencem — zla&ti i Ep rev od ni kom — primer-na navodila. Ako delajo naše Zveze ta promet ttijc«v po naši domovini, ne dopuiČaj-mo. da ?o vlaki po naših krajih ob nede-Ijab in pramikih že od ijutraj prav do posne nori polni preklinjaiočib, klafajocih, rjovečih in opotekajočih se pijancevf Xa?e ljudstvo potrebuje v t«>m oziru vrgoje. Treba j<» le nekaj energičnih ukrepov in hitro bo v*e v redu. — Smrt odlične iene. V noći od poue-/ieljkft na torek je v gradu Stara Loka pri Skofji Loki po dolgotrajDi bolezni umrla v 75. letu starosti gospa Marija, Lujiza pi. Strahlov« roj. pl. Lehmanu, »proga Tiš. »od. »vetnika v p. Karla viteza pL St rahla in lastoika na^e najvecje in najznamenitija* zbirke slik in iadelkov >tare umetnofttne obrti. Pokojnica je bila uena-vadno inteligentna dama in je objavljala •voje feljtone v iiajuglednejših dunajskib listih. Bila je tuđi požrtvovalna delavka va humitarnem polju in j,e bila zato odlikovana. Pogreb pokojnice bo v cetrtek popoldne ob 15. na starološko pokopališce, ne pa, kakor je bilo javljeno, v Ljubljano k Sv. Krištofu. Gospodu vitezu Karlu pl. Strablu, prijatelju in podporniku na?e unietnosti in umetnikov, kakor našega kulfurneg.i n:ipre<1ka sploh, naše iskreno sožaljo! — Letošnja tujskopromettia sezona v Dalmaciji bo, kakor vse kaže. zelo ugodna. 2e .necl velikortočnirni pra^niki ie posctflo Srrtrt in druge dalmatinske kraje mnogo tuicev. Tr naše države so prispeli v Split v večjih skuplnah dijaki in planinci. Iz DraJdan ;e prispelo 30 nemških letovi^ar-jev. To ekspedicijo je orgarrziral tujsko-prometni urad Uf, ki se zelo za.\zema za povrdigo tuiskepra prometa na našem Primorju. Z rhinaja je prispela v Split skupina geografuv, članov društva »Uraniac, in večja skupina sjušateljev dunajske tehnike, kl so odpotovali v Oreb.č na otoxu Pelješcu, kjer ostanejo 14 dnt. V letošnii sezoni je napovedanih mnogo letoviščanev z.ljsti ht. Nemčije. Že zda] je pribavljenih okrog *) ekjkurzii, od teh 45 iz Memčije. Iz Av-striie je napovedanfh okros 3>. iz Hol.ind-ske pa 15 ekskurzfj. — Pred otvorttvlio zračne prose Zagrc-Dunaj. Mednarodna zračna prosa Zagreb-Dunaj bo otvorjena naiHrž Že v maju. Tako bosta imela Zagreb in Beograd direktno zračno zvezo z večjimi evropskim! mesti. Zagreb bo srediŠče zračne zveze na^e dr-tzve z inozemstvom. Merodajni krogi ra-čunajo, da se bodo že letos križale v Za-riebu poleg domačih tri mednarodne zračne proge. ki bodo zvezale naSo držvo z Dunajem, Prago in Parirom. Doslei ;e imela naša država samo eno zračno zvezo z inozemstvom in $fcer pro?o Beograd - Buka* rešta - BudirrrpeSfa. — Sprejeot nov Mi gojencev v brodarsko PodČastnt&ko solo. Vojno ministrstvo je ra.zrr'salo natečaj za spretem novih go-icncev v brodarsko podčasftiiško *o!o v Šibeniku. Sprejetih bo ISO mladičev :z dviJnesa prebivalstva in mornarjev \z sU?-nega kadra mornarice. Za kandidate-civi-\\%tt je predpisana starost 17 do 19 let. Kandidati moralo predložiti izpričevalo, da so končali štiri razrede osnovne Sole. Prošnje je treba poslati najkasneie do I. septembra komandi omenjene Sole. — Naše slikarstvo In kiparstvo na mz-stavi v Barceloni. Na razstavi v Barceloni bodo razstavljena tuđi naša naibolila slikarska in kiparska dela. Trsjovin^ko mlnl--, ki ostane nektj časa v Dalmaciji na počitnicah. — IU4ioodđ«jno postajo r DtiniaJsh si mor«jo ogledati interesentje aamo v večjih nkupinab, za kar morajo im^ti od vodstva RadJo-LftjMjana potebno dovoljenje. Pom-memikom in bret pi«m«n©gt dovoljenja je obiflr ftrogo prappv«dan. — Cankarjeva dmžba. Delavstvo s; je ustanovilo svo'o književno zalotbo »Can-karjevo družbo« :er obenem s tem postavilo trajen in ž^'v spomenik Ivanu Cankar;u. Izdajala bo »Cankarteva družba* vsako le-to na jesen 4 knjige, katere bodo dobiva!i :!ani za letno članarino Din 2U. Pozdravljamo ta korak dclavstva. ker kniiga je naiboli^: učftcii in prijate!: vsakesa. — Vreme. Vremenska napoved prjvi, da bo pretežno oblačno in nestanov^no vreme. \'čeraj je bi!o po vsch krafili naše države oblačno in deževno vreme. Ponekad :e naletava! siieg. V južnih kraiih "e vr»ne Še vedno toplo, v severozanadnih je pj :crnneratura občutno padla. Včerai je zna- | ?aTa maksimalna temperatura v Beogradu 22, v Skoplju 19, v Splitu 17, v Zagrebu 10, v Ljubljani 9.2, v Mariboru 7 stnp:nl I>av; je ka^al barometer v Ljubljani 655 mm. temperatura ie zna5a!a 1 st^spin'o. — Razbojnička tolpa pred sodUć^nu Državno pravdništvo v Velikein Bečkercku je sesiavilo obtožnico proti roparskenui po-Klavarju Radi Mišu in tovaršetn. ki so ro. pali in kradli po Banatu. Tolpa ie obslcisii iz 14 ciganov. Zagovarjati se bo moral tuđi neki trsovec iz Bečkereka. ki je kupo-val blago, ki so ga cigani nakradli. ObtrŽ-nica navaja. da je Rado Miša prisostvoval oziroma izvrš;! 46 nevarnih tatvin in vlo-niov. Rdzen tcjra ima na vesti tri poskuse zavratnesa umora. Zaradi poskusa mr.r.ra se bo moral zajovarjari tuđi cigan Perer Stan.ioš. Obtožnica Je zelo obširna. Povab-Ijenih ie nad 70 prič. Obravnava proti ciganski tolpi bo trajala teden dni. — Samoraor stažklnje na kolodvoru. Včerai ponoči se ie vrgfa pod vlak, ki je ravno zapuščal postajo Bjelovar, služenja Uzika Krvupt, stara 30 let. Vlak io je tež-5ko poSkodova!. Zdrobil ji je obe nogi in levo roko. Prišla je policijska zdravniška komisija, ki ie nesrečnlco odipeUala v bolnico, kjer so nudili prvo pomoč Njeno stanje ie zelo težko in ni upanja. da bi okre-vala. SIužTkinja se je vrgla pod vlak v sa-momorHnem namenu. Vzrok samomora ni znan. — Napad na orožnika. Pred dnevi je stopil or'žniški narednik v gostilno Vaše Begovića na kolodvoru v Vrpolju, da bi lejntimiral potnike. Med potniki je bil tuđi kockar, ki se je zdel orožniku surrrljiv in ga je aretiral. GostilniSar ie protestiral ter se začel prepirati z orožniktrm, ki je tuđi niesa aretlral in ga odvedel na straž-nico. Brat aretiranega gostilničarja se ie pa osveri!. Sel je zvečer pred orožniSko postajo in dvakrat ustrelil na narednika PavSića Pna krosrla ie orožnika težko ranila v prsa, druga pa Tažje v ro-ko. Težko ranjenesra narednika so odpeljali v bolnico v Vinkovce, dočim sta brata Begović pobejrnila, toda naslednji dan sta se sama javila sr>dišču. — Dva velika vtoma v Zagrebu. Včeraj so odkrili veliko tatvino in vlom v blasr^i-no zasrebške samouprave, Td ima svoje urade na trsu Stjepana Radića. Vlomilci so odnesli iz blagajne okoli ?0 tisoč Din. Vlomilci so izkoristil; velikonočne praznike, kajti od sobote popoldne ni bilo nikogar v rradu. Včeraj zjutraj je naše! sluša sobo šefa blagajne v vel'ikem neredu. Po tleh so !eža!i akti in v blagajni je zevala velika odprtina. katero so vlomilci napravili z modernirji vlomilskim orodjem. Vlomili so natančno v sredini blagajne tako. da so prišli z roko v gornji :n spodnii preda! blagajne. \/, gornjega predala so odnesli k« bortr deU >tefan Lehpamer umri. Dane« ob pol 4. zjutraj je po kratki a mučni bol^ziii umri 5^f ljubljanske borze tlfla ?. ^tffan Lehpamcr. Pokojnik je bil roj^n 1878. Ma v Za^rrobu. Takoj po prevratu je stopil v državno službo in mu j** bila pvjverj^na naloca \(h\-siva borze dela. To službo je opravljal \se do za«lnjega. Ko je prerj dnevi zbolel ra hripi, ni zdržal doma ter se je »e bolan po-vika 9kozi Dobrunje v Sostro. —U Velik naval na ljubljansko boin'vO. 2e večkrat smo Ietos poročali o ojTomaern navalu na ljubljansko bolnico, ki ]q skoro vedno prenapolnjena. Včerai, prvi dan po praznikih, je b:I na boln:co zopet veiik n--va! in uprava ie sprele.a S5 bolnikov iz vseh kraiev Slovenije. Z današnjim dnein je bilo Ietos v bolnico spreietili že 4r«0P bolnikov, kar je rekordno. Ker so vse postelje zasedene, mora muosro bolaikov ležati na tleli. Uprava bolnice opozaria, da rad: prenapolnjenosti ne more sprejera;: vseh bolnikov in da bo v bodoće spre.e-jemala samo take, ki so rdravniSke oskrr*c Iii pomoči res nujno potrebni! —Ij Podoknica dr. Ceritiu. Povodom de^etletn'ce godbe dravske divizije je priredila suoči dravska godba bvo'emu pri-Ijublienemu kapelniku dr. Cerinu podoknico pred n'ejrovim stanovanjem na Gj^oo-svetski cesti nasprot: Kolizeia. Godba je zaigrala več komadov. na kar se je pri oknu pnjavil dr. Cer'n. kateremu ie občin-s:vo prireialo navdušene ovaciie. — Co-sfitka;n \ desetletnic: dravske sodbe se pridružuiemo tuđi mi in želimo, da bi se dr. Cerin še ndaalie z uspe?:om udebtvov i! na sla^benern polju. —U ^entiakohska knjižnica v Ljubljani posluje sedai za poletni ća> vsak delavnik oj 4. do 8. zvečer, nb nedeVah in prazntkih pa je knj'/trca zaprta. Mcseca marca 1929 je irposodilii na 4^22 strank \5.M)\ knjigo. Kn.iijrc se izposojuje v desetih iezikiti po-le.tr modnih listov vsakomur. Vdor se za-do>i:no legitimira. Na razpolago popoln; imenik knjis, ki iih priporočamo v nakup. knjige se pošiljaio tndi po pošti. Opozaria-mo na priobčevaoje novitet v nedeljskili šrevilkah ■ Jurra«. ?31-n —Ij Avtopromet Vrhnika Ljubljana. Zaredi svo;e preselile na \"rriniko si dovolju-juTn cenjeno občinstvo obvesaiti o spre-membi voznesa reda z dne 4.4. dalje odhod iz Vrhnike 7.30, \3.3fl, 18.10; odhod iz Ljub-liane 12.15. 16.15, 19.15; ražen tega bo ob nedeljah in praznikih vozil še sledeči: iz Vrhnike 10.10. 15.30, 20.15; iz Ljuhlane 9.—. 14.4A, 22.— dalje bo od 15. maja dalje v prometu dnevno avto ob 9. iz Ljubljane in 10.10 iz Vrhnike. —lj * Sočan i« in prijatelji društva »Soča«! V soboto 6. tm. se vrši v salonu pri Levu nadaljevanje in konec predavania »o !er>i Dalmaciji«. G. vladni nadsvetnik dr. Andrejka se bo tokrat omeii! posebno na čarobni Dubrovnik in prekrasno okolico Splita. K temu zelo Iepermj in zanimiv^mu predavanju pridite vs:, ki ste se udeleJHIi prvega deTa tega predavanja, ter prit»e!ji*e seboj Še druge tovari5e in prijatelje. Zn-Četek ob pol 21. uri zvečer. Vstop prost. Odbor. —lj Občni zbor Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani se bo vr*i! v nedelio 23. aprila t. I. Oenera'na direkcija državnih žefeznic v Beogradu je z odtokom z dne 28. marca odobrila polovično vožnjo na vseh železni-cah delegatom, ki se bodo udeleiili o-hčne-2a zbora. —Ij Občni zbor Gremija trgovcev za ljubljansko okolico. Redni let ni občni zbor Gremija trzovcev za ljubljansko okolico se bo vršil v torek 9. tm. ob 8. ziutraj v mali dvorani Zbornice TOT z obratnim dnevniTi redom. —ji Občni zobr Pllharmooične družb« v Ljubljani se bo vrSil v ponede!ieA\ dne 8. t. m. ob 18. uri zvečer v pevsk: dvorani GIast>ene Matice. —1| Sokof I Tabor obveSča ainastvo. da je preminul v Skr>pliu brat inž. Andrej OroSelj. Pogreb istega se vrši danes 3. aprila ob pol 5. uri pop. z ljubi ja nskega glavnoga koldovora na pokopališče k sv. Križu. Spremimo ga na njegovi zadnji po ti v civila z znakom. —li Streia je udarila med vćerajšnjo dopoldansko ne vih to v strelovod na palači Ljubljanskesa dvora v Kolodvorski ulici. Streia je nekoliko zviia žico strelovoda. drugače pa ni povzročila nobene škode. Iz Trbovelj — Ljubiteljem jclasbe. 70 pevcev — slovenskih učiteljev — nastopi pod vodstvom Srećka Kumaria v nedeljo 7. aprila popoldne ob 14% v veliki dvorani sokol-skega doma v Trbovljah z najnovejšimi pesmimi. Na vsporedu so pesini najboljsih naših skladatel?ev. I. de] sporeda bo polta-Ziil, koliko truda je bilo treba za izvajanJe Kogoievih »Vrabcev — živ, žav, člv. čiv«. V II. delu ho pa očaral publiko najlepši del učiteljske^ zbora — ienski zhor z Adami-čevo -Kaioi z 3 solospevi. TT1. del nas bo povede! uazaj k narodu z najnovej^imi na-rodnimt pesmimi od Adamiča. Kreka in Zganca. 2j\o, liubko. mogočno bodo raki'učile konecrr P^pandopulove »Svatovske pesmif. za mesan zbor s solospevOTi operne pevke Maje Strozzove. Pred nasropom bo izvede! ilustracijo koncerta dr. Vuniu. Da bo omogočen pristop vsem slojem k tej znanstveno poučni pri redit vi, bode vstopnma razmeroma z drugimi koncerti znižana. Na ta koncert opozarianro tuđi prijatelje dasbe iz bližniih kraiev kakor: Hrastik. Zagorje, Litija. Zid. most, LaSko, Radeče — zveza vlakov je zelo usrodna — Mesto vene a na jrob pokojnemu Fer. Arzenšku so darovali za občinske re-vtže po ino Din zz- dr. Mafija Goropevlek ?n Josip Goropevšek z Beograda ter Doto. Ćebin iz Ljubljane. 2upanstvo izreda da-rr-valcero najl-epšo zahvalo. — Koncert Učiteljskoga pevskega zbora bo 7. t m. Predproda'a vstormtc v tr-covini rijasran na Vod:. — Nesreče v praznikih. V sobo^o po-po'đue je pridirja! po strmi cesti. \\ vozi iz Petehnove vaši na koJesu na dopustu se nahajatoči vojak ?!avko Irt. Z vso silo s« je zaletel v škarpo in obleial v nezavesti. Dobil je težke poškodhe. Zdrav* se v rud-niSki bolnici. V nedeljo je brzovlak povo-ril med postajami Trbovlje in Zasone 6-letno čuvaj-evo hčerko Zofijo Hrasteli. De- j k!etce je obležalo na progi mrr\o. — V j nedello se ie hote! odpeUati domov v rira-stnik rudar CimperSek-. Bi! je malo vin.ien in :e hotel stopii; v vlak, ko se ie ta pre-mikal. Pri^e! je pod voz, vendar tako sreč-no, da je odnese] samo laije pošiodbe. Iz Celja —c »Kolesarji< že delujejo. V soboto je ukradel pekovsl\emu moistru Josipu Kir-bisehu na Liubljansk; cesti neznan lopov l'"*00 Din vredno dvokolo znamke vldeat<. —c Nov sneg in mraz. V Celiu je priče-lo že na veliki ponedeljek rvečer deževati in je dezevalo do včeraj ziutraj. ko se i« okroj: 8. ure spremenil dež v točo. ki je padala sko o dve uri. Otrog 10. ure w je pričelo snsto snežiti in 'e prenehalo sele popoldne okrog 15. ure. Vsa priroda »e je po dnevih so'*nca in brstenja zopet odela v dol^'-'Sasno belo odejo. Temperatura !• moćno padla. Dočim ie kazal termometer Še v ponedelfek crpoidne ZA sLopini C, lt stalo včeraj živo srebro ves dan na 4 sto* pinje C. Zimske sulmle so prišle zopet d» polne veljave. Če je tašča sitna in trmasta Radi sitne tašče be je razdrlo te mnago zakonov in odigralo mnogo zakonskih tragedij. Tako je bilo tuđi aa DunajtL V okraju Bri£tttena.u je stanovala rodbina Luksch, mof Kar U žena Gizela in njuna šestletna hčerka Edlt-lia. Dne 26. marca se je pa odgral* grozna rodbinska drama. KarI Luksch je vpričo hčerke u strehi svojo ženo. Posnal ji je dve krogli v glavo in eno v trehuli tako, da je bila oesrečnica takoj rnma. Po zločinu se je sam javil policiji. Vzrok grozne rodbinske tragedije ie bilo nesoglasje med zakoncema, ki ga je umetno netila ženina mati, 52-Ietaa zasebnica Paula Tatissig. Karl Luksch, je bil med vojno pri dragoncih. se je po pre\Tatu z ženo in tašćo preselil v Francijo, Toda s prepirijivo taščo se nj razumel in zato je rodbino in taščo poslal nazaj na Dunaj. Skrbe! pa je za ženo in otroka in jima pošiljal denar. Ko pa se je leta 1927 vrnil na Dunaj, mu je tašča zabranila dostop y stanovanje, v katerem je stanovali skupno s hčerko. Zdelo se je, da ie Lucksch in tašča naravnost borita ga mlado ženo. Luksch |e svojo ženo Un-Hh skrbel za njo in za otroka in vsak petek je redno prinese 1 denar. Toda zlobna tašča sa nikoii ni pustila k ženi. Derar ji je srael samo susniti v roko in takoj odi ti. Končno se je Luksch taščinemu terorju uprl in zahtevii je, da priđe žena k njemu. Toda tasča je ostala trmasta in se ni dala om eh £t ti. Nekega dne jo je pa med prepirom skupila. Luksch jo je v jezi z noJem sunil v roko. Bi1 je aretiran in sedel je šest te-dnov v ječi. Izzubil je službo in to mu je še bolj zagrenilo življenje. Žena mu je očitala, da nicesar ne zasluži in da naj gre, od koder je prisel. a tašča mu je vedno pred nosom zapirala vrata. Ves obupan je prišel 26, marca k ženi In ko ga ie ta zopet hladno od vio vila. je potegjiil samokres in ji pognal dve krorli v glavo. Malo vTJukinjo je vzela taica k sebi. V nedeljo so pa našli Taussigovo mrtvo. V ooči od sobote na nedeljo je postavila v sobo dve posodi, napolnjenim z ogljem in ga za netila. Toda oglje ni razvijalo radosti plina In zato je od-Ua v kuhinjo, odprla plinovo cev in si na-peljala plin v usta. Zjutraj so jo na ili mrtvo. Naravnost čudež je, da ie ostala mala nečakinja. ki je spala v sohi, v kateri jt tlelo oclje. fivt. Otroka to se usmilili sosedje in vreli k sebi. Vse kaže. da je Tnussifova izvršila samo* mor iz obupat ker so ji očitah, da je kriva grozne zakonske tragedije. Stran 4 »SLOVENSKI N A R O D dre 3. aprila 19>0. * Stev 75 Aleksander Jablon&kl: " Čarobna pravljica Ih vsi navzooi plećima so se v za-dreei ozirali okrosr :n si šepetali: — Odpeljala se je... Toda v Petrogradii se je vse to kon-ealo kakor čarobna nravltfica. KončaJo se je že na kolodvoru. Generalovo so skrili nekam v kupe, car se je pa od-peljal v svojo palačo. Jn irikoli več sa ni videla. Sivolasi grof, ki ga je videla že y divornem vlaku, se je zavzel za nđo, bil je zelo Dritiazen in neprestano i; je pri-SovarjaL da se mora zdaj vrnrti na svoje posestvo. To da zahteva dostoj-riost in da ji je bo zelo hvaležen, če ga bo u'bogala. —- Kar sedite lepo v vagon — seve-da vam damo pose'ben vagon, in vrnite se domov. Toda ta zahteva je bila pretirana. Mladostmo hrepenenae, a morda rudi nikakor ni mogla sprijazniti s taktm epilogom romana. Generalova ni hotela ničesar slišati o tem, da bi se kar tebi nič meni ađČ odpeljala. Plakala je [m milo prosila, naj ji dovolijo še en sestanek >vsaj za pet minut«, toda starikavi grof je samo po-&iblvsai za pet minut.« Toda stari grof je sprejel to vest tako. kakor da je izgovorila lepa vdova nekaj nedopirstnega ali zakrivila nekaj preveč kmeta\^arskega, kakor da gre za nekaj zelo grđega in skoro nedostoj-ne-sa. Globoko je vzđihnil obljubil ji je, da bo zadevo uvaževal in ji si>oročil, kako in kaj. Čez teden dni ji je sporočil, da ji je bilo podarjeno krasno veleposestvo v iug<3«a'Pacfnesn kraju, da se pa mora zdaj brezfKD^o^no in nemudioma vrniti domov. To seveda še daleč ni bjlo tisto, kar je pričakovalo mlado vdovino srce. Toda bilo ie vse. Ni preostajalo dmgega. ti ero zadovoljiti se. Stari grof je osebno spremi! generalovo na kolodvor, lastnoročno jo je po-sadil v vagon in pred odhodom vlaka jo je se prekriial. — Pomiriti morate samo se nekaj, mon eniaot: da vam ne priđe na misel pisati pismo! To je izfcBučeno! Ce že ne pojde drugače, pišite meni. Saj veste, da borni za tako dražestno bitje z veseljem storil vse, kar bo, a morda Še kaj, kar ne bo v mojih močefe. Leg>a vdova je ocfepotovala in se na-seKIa na svojem nov em, podarjeneon veleposestvu. Toda to ni bilo več življenje, marveč nejake večne sanje. Minilo je več let, dražestna hčerka, ki se ji je rodila »od nje^a«, je doraščala a generalova je neprestano hodila po svojem starem parku in sanjala. Sanjala ie noč rn dan. — Saj vendar ni mogoce, da bi se me nikoM ne spomnfl. Tu ni brez poefiih i-ntrig. Kategorično, osorno je odfklonila m?noge sirubače, po vrati je od5clonila rrrnogo rok in src, ki so ji jih ponujali naši gubernijski levi. Vsem ie zatrieva-la, da ostane do smrti krepostna vdova. Opetovano je pisala staremu grofu, večlkrat je odpotovaJa v Petrograd, toda vedno ie morala postojati isto pe-sem: — To je izkrjučeno . . . Do-ce-la iz-ključeno. Grof ćelo ni tajil svojega nezadovoljstva, da se še ni omožila. Toda generalova o novih možitvah ni hotela ničesar slišati. Menda je imela resen na-men ostati do smrti krepostna vdova. Edina podedica potovanj v Petrograd je bila ta, da je po povratku vedno §e boflj fantazirala o dvom in dvornih lov-cih m da je tako pokroviteljsko govorila s »tem ubogim »Falalejem«. da slednji končno spK>h ni več zahajal k rifi Poznal sem generalovo baš v tej dobi njene ga življenja tn priznati moram, da se mi je smilila. Zelo priletna dama, z zadnjimi ostanka svoje lepote. je hodila vsa zamišljena dan za dnem po starem parku in neprestano je sanjarila. Ommenelo lisfcje je padalo z drevja, po zraku so krožile srebrne niti babje-ga leta, sokice je odsevaio v potoku, a generalova je neprestano biodila po parku, od jutra do večera je fantazirala. pod njenimi nogami je šume&o suho Listie, iz parka in od te pozabijene, bu-beče žene se je širil duh osarrrfjenosti in zapuščeoosti. Se meni dečku, je bOo tesno pri srcu, kadar sem jo srečal. Vse okrog nje se je staralo, samo njene sanje so bile vedno mlade in nišo hotele irmreti y ženskem srcu. Ubožica je še vedno verovala. Se vedno Je upala in čakala. In res usoda je hotela, da ga je po oni loffltvi še en-krat. samo še enkrat \ide3a. Belo ifi takrat, ko je njena hčerka za-puščala plerm§ki penzijonat Kdove za- kaj, toda generalova je vedno upala, da se bo zgodilo nekaj posetmega, ko dovrši njena hčerka studije. Vtepla si je v glavo, da zdaj mora. brezpogojno mora »predstaviti svojo hčerko« na dvoru, da ii nalaga to matermska dolž-nost. In s hčerko, đražesinno, lepo ISletr.o mladenko, se je napotila v Petrograd. Ne vem, kaj \-se je tam počela in kako si je pomagala — stari grof ie že davno počival v zermlji — toda očivid-no so je bili že vsi tako siti in vsem je šla tako na živce, da so ii slednjič omogočili »predstaviti hčerko«, samo da se je odkrižajo. — Saj ne prosian ničesar. — je tr-dila generalova. — Nobene milost: ne potreibujefrt, Toda dolžna sem predstaviti srvoio hcerko. NeteJe v palači, za stebre velike dvorane, so skrili ti dve drhteći in raz-barjeni ženski ter jima veleli pocakati. Obe sta se tresli in Vržali, šepeiaii sta si in s prestrašenimi, blodečhni očmi sta se ozira»1i po ogromni, sijajno raz-srvetljeni dvorani in po debelih, mar-moraatih stebrih. Pojavi! se ie car sam, brez rodbine. Toda to ni bil več tišti, še dalec ne tišti, ki je nekoč v vlaku po4>ubil svoji so^potnici srole roke. To ie bil že starce sivih las, v gu-bah njegovega krasnega obraza in v vsej njegov: postav; se e že videla utrujenost in onemogiOSt. Stopil je k obema ženskama. na-smehnil se je in zdelo se je, da sploh ne ve. o čem bi z njima govori 1. Nje-go\' pogled ie bil tuj, ko se je opetovano ustavil na starikavem, napudra-nem obrazu stare vdove. ki je stala tu t>red niim :n od razfourienosfi težko d> ha!a. Po tem se ie ozrl na njeno hčer-ko. rekoč: — Kako dražestno ie to dete. Veseli me. zelo me veseli. Tn zopet se ie generalov: zdelo. da je car nekolko v zadresri, da ne ve, o Čem Si srovonl. in da ie v dvorani nekam n&pr'jetno. Toda čakala je. drhte je pričakovala. da izgovori neobičajno. očarbivo besedo. In bilo ii ie malo ne-pirijetno, ko se je car nasmehnil, ji "po-dal rako in že med odgodom Dripom-nii!: — Da, dražestno dekletce, lepo, toda mamca je bila !ep5a. Na svide-nje. na svidenje! To je bilo vse. kar je dejal. Tada matere :n hčerke to n! pre-senetilo. Zdelo se jima .;e. da ie to đo-volj. Obc sta bili nepopisno srečni in đo so!z ginoen'. Stoječ za stebri sta se križali in moIiP. a v očeh so se i:ma les-ketale solze sreče. Ko s>ta odbaja!i iz carjeve palače, ^e mati Klobnkn vzdihnila in deiala hčerki: — Z-daj lahko mirno umrem! Problem 2700 km dolge železnice preko Sahare Nacrt traassabarske železnice je star že 30 let. — Kako bi bila železnica trasirana. — Stroški bi zoasali 2—3 miliiarcte frankov Nekateri inozemski listi so te dffli porocal". da bo drzni nacrt železnice preko Sahare kmalu uresničen. To vest je pa treba sprejeti z \-so rezervo. Kakor pri predrsru r>od Roka\"s1eTn r>reH-vom. tako jjre rudi tu za zelo star nacrt. Letos bo 50 let, ođkar je iz^Ia Depo nebelov a knjižica >Le dhemin de fe-re transsaharien jenetion de P Algerie et d-u Sudana. Brošura je vzbudila senzacijo in fraticoska vlada ie še isteka leta imenovala parlamentarno komisijo, ki naj bi to vprasarr'e j>roučila. Na podlaci njenega poročila ^^ MH do-edinih tra.s. Lani poleti ie h:lo poverie-no protičevanje nainnk'aJnejše trase trans^saharstfce železnice zopet novi komisiji. Zadnjih 50 let se r>a vprašarrje transsahars;ke železnice ni premaknifo z mrt\*e točke. Vzrok bo najbrž v tem, da se drusra prometna sredstva hitro razvjajo. _Poq:'ejmo, kakšne zemljepisne, teh-nične in sros'podarske Do^oje in izslede ima zdaj transsahars-ka železnica. Nai- j prej je treba precizirati, zakaj jrre. Pod i franeotskima kolonijama Aliirom m Marokom na severn: obali Afrike se razprostira od zapada prot: vzhodti ?uščava Sahara. ki ^eira tja do italijan-Stkeea Trnolisa in Fsrpta. Na }\ižn\ strani sahanake pnjsrinje se vleče od zar>adne -Sale Afr!-ke tia do hel-ega Nila širok Das rncfrv'tne zemlje, z-nan pod imenom Sudan Čadsko :ezero deli Sudan na zapadni :n vzhodnf. Zapadni je večinoma rx>d ansr'eškim protektoratom. Izraz StPdan te zemlLiapisni in ne Dolitični pojem. Pol:t:čno tvori Sudan ćela vrsta kolonij. Od franooskega Senegala na nafzanadneiši obali Afrike slede ob ohali nasledm'e države: portugalska Otrneja. andesk:i ?:erra Leo-ne. samostojna državica l.ibena, an-sleška Zlata obala, bivši nemSki zdaj an-elcški Tnzn :n ?"*»'eSka N>r--i;i ? delom bivšega nemškes:a K*jneruna. Med temi državami segajo do obale franco-ska država po-d skupnim imenom franeoska zapadna Afrika. Blizu meje Sierre Leone izvira reka Niger. ki te-Će v veirkem lolcu v notraniost fran-coske zapadne Afrike k z-nan-cTnu se-dežu Tiimftnrktii, r»otem se pa obrne proti jugozapad*!. Ta re-ka je v pretežnim dehi svojega trka slavna. Sp-lav-na je večinoma rudi reka Senegal, ki O'bdaia na se veni istoimensk-c franco-sko kolonijo. Od obale franeoske države vodi zdaj pet ozkotirnih železnic v netra-ttjost zapadne Afnike. Železnica iz Da-kara vadi do Senegala n šega tia do Ni^era. Do Nijrera šega rudi železrric3. ki se ivričenja v pristanišnu KonakTy. Železnica. ki se zaČenja v pristiniiču Abidian in vod. proti sevenj. )e do-erajena na dabivo 600 km in mora bit: do leu \93č dn-rajena do Bobi Di^-laso. od koder bi morla biti podaljSana po potreftr; do poreda Ngera. Dabo-mejska žetemica sc«a zacnkrat samo 360 kan severno or!ik^ ohale. d<5 leta 1935 bo pa podizana do Nfctra. Sredi sr>lavne«a in rodovirne-ga dela Ni^era. ležečeza med bod-nč;m. konc: oi>eb teh železnic, ie mesto Ga ali Go-*o, ki je \ aŽTio izJindi&če kara\ar>. Mo4 tem mestom in niJKiJne^o postajo mt-roSkeca žele?z-ni9ke«a omrež a i> v zračni crti deoro 2000 lem preko sahar-ske pustinje. In zdaj grt zi to, da dobi to osrrotrm^ prostranstvo želczniSko ' zvezo. Za prevoz potnikov ie uvcd!a alžirska vlada nedavno dve n-jni ^•1>mo. bikki rveri, e-n avtobus vnri 'rabna in od oktnlva do aprila vozi redno avto-bus. ki doseže hi'trost 60 km rsa uro. Clovek hi mi-slil, da je za prevoz potnikov čez Sa-haro dovolj preskrbljeno. Toda rx-to-vati z železnico je pr'jetne^e nepo i av-totmsom. Po-teir te^a pa ere s"c im trso\-ske intrese. kajt: po železnici bi se dalo prevažati do moria naravna bo2a<:tvo te^i krajev. Vs: resni projekti transsahanike železnice. ki jih ^e pet, se strirtjaio v tem, da bi morala vodit! železriica :z messta Oao. Važen rvvmen se priznava tran^^aharski železnici kot đelu še drznejsejia nacrta in s:cer nacrta rrantsafrisTotreben sr^oraz'Jtr med Analizo in Befe.io. Transsahar^ka železnica ic od-visna K)rejj od te^a. katera teh koncer*-cij bo zmacala. Stroski za trans^aharsko železnico, ki bi bila dolsra 2500—2700 km. bi zna-sali prhližno 2 d'> 3 nrlijarđe frankov. 2elezm:ca bi imela vsakn leto rkro-e 7^ mrlijonov frankov deficita, k' bi se pa znatno zmanN.il Če bi vTada nri^pe\-a-la za gradnjo z dobnvami mater:!a!n in z delovnimi močmi. Kom:siia. ki ie bila imenovana lani, da prou-c""* vpra*an.1e trarrssahars^e /elez-nice iz tehni^ncua, eo^podarskeita. ackministrativnega ;n fi-nančnejra \ idika. ima h\a!ežno. toda zek) tež.ko nalogo. Pr hodn.ie leto bo njeno de!o ko-nčano n takrat 1k> rečeno rudi v-prašanve tran.ssahar^kc ^ele7,nice. Vsaka beseda 5O p«r- Plača se lahko tuđi v znamkah. Za odgovor znamkol - Na vpraianja brez znamke ne ii i- n od&ovarjamo. - Najmanjii oglas Din &*—* mmmm Les trn. kolarsko uporabo kupi vsako maožinT«. M. FaifaT, kotarst^, UutoBana. _______________679 Spalne divane, otomane iimaicc Id v«c tapetmik« icdeUc« kupite najcenej* in oalbolj« pri FRAN 1AGE R tapetnik Uuh!-]aos, >v. Petra nasip iz ^9. 34/L Trgovce t sraicofoni in ploščaml kjMerim W na tem, da so toooo poitrežeiii z dobrim blagom, vabimo, da s! off!eda:o našo asortrra-bo zalojjo. — OremofoTi. A Ras-bttcer. Ljubljana. &43 Slrojepisni potik, jina ura 4 Din. Ve^end io dnev-v teča) za račetoike io izvežban-;e Chrifttofcv učni «avod, Oomo-nranska cesta lf\. 661 2 spalnici iz ja.\r>r3arca 1929 ob 21. ari pe fcr»t-kem -t-n>l}e«>n v 44. letu »voie dobe, v Skc?>Hu />a vedno o^tavti. Ttue>!o pr«t>iaee^a po-koioika i»«t)eijenio v Ljtfbeteu© t«r s« vrii po«r«b dne 3. ijpriia cb ?» 5. ori pcupcđidn« z ^*vneia kofodrvora na pokopa Miče k Sw\ KrHlu, V UnbUaat. *"< 3. aprila 193«. Tmca Groschel roj. Končina, soproga. \n±*fa Masa. Nana, h^erke. — Peš. oc^irtfovTMlk Fran Groscael, brat. — Vsi ostali sorodmttc:. Radio - aparat petelektrotrski. s 3 i-oSaikam!. -' aotena-ia in akumu!atorie»i tet ixwterito miro, prodam FV>l^sn !i v gnstftai OTaSič, Ft*flicv STadcc. f>$3 Zatekla jc je psička (s Š5etina*t;iTi <->-\Tat-ni&cm}, franeoski buli, ki cu!e na ime »Lavit«. Odda oai se: Aleksandrova cesta 10. prjtačje, \evo. 6S1 Prirerovalca (Merr'chrer*. izrura^aneja, turo-ko^I-BO :z-obražene;a ra Lsdelovaflđ* finih in na-vadcih SN^roK'b đeJov u ćevlje, sprejmcnti"'- — Nasropi se tahxn tako I, plaća ?o sn>->sohnositl 300 do 350 Dio tedeosto. Predam vt im a to trt zri :u z-inesl'fpvi Ijudće. Pivrtrte nonu-dhc cd 5. do 10. a-prla- Vučna industrLja Čev-tye\- S. Goli*. Ba-viva. Kar'ovec. 6S2 Parjeno bukovino k.at>Jm do 7 \asrnc. Kas lov v u? 3 sobarm i» kutnnjo ezec na glavni prometni rest? «■ Splitu površna i0(X m . pir- praven za katerokoli obrt. ?a po asnilo obrnit* >e na naslov Ante C u krov. Split. Sibeniška 9 %iu Malčki! Zopet nekaj lepega za Vas izšla je (epa knjiga Krali Debeluh in sinke Debelinko s 120 rishami o vprav ćudežnih prigodah teh dveh popotnikov - iunakov. Mnogo od vas je te velezanimive prigodbe že čitalo iz »Jutra«. Sedaj bo pa branje še vse bolj prijetno, ka boste lahko brali kar naprej, brez presledka. Oni paf ki teh prigodb še nišo čitali, naj pa kar hitro prosijo svoje mamice, da naracijo knjige, da ne boste pri krajšani za to čudovito istorijo. Kniiga stane Din 12-- in se dobi v Oglssnem oddelku „JUTRA11 v Ljubljani, Pi»e*ernova ul.ca štev. 4. — Po posii stare Din t3- :c: v podružnic^h ^iutra^ v Celju in Mariboru V zalogi }e tuđi še knjiga o prigodah Pruta Mm Kdor boce imeti zbrano vso naso mladittsko knjižnico, naj si naroci tuđi to knjigo. Uwjuje: Jt«ip Iv^nčtt - Z* tNariMjno CteUtrno; Pr«n Jmfidk - Z* aprs^o Id mscr* ni dcl ivi*. Ot« Chmtot - Vti w Ljubijaj*.