Štev. 3	Leto 11	0 frJ	u	Uredništvo in upravništvo:
Izhaja enkrat na mesec.	Q o	Ljubljana, Miklošičeva c. (palača Del. zbor-
Naročnina četrtletno 12 dinarjev	niče), kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi.
NEODVISNO GLASILO ŽELEZNIČARJEV, UPOKOJENCEV IN TRANSPORTNEGA OSOBJA
Spomnite se delavstva! Oblastna^skupščlna^bollnrškega
O delavskem vprašanju na železnici se mnogo piše, a zelo malo naredi. Skoraj vsi železničarski strokovni listi objavljajo od časa do časa članke o težkem položaju železniških delavcev, poročajo o uspelih in neuspelih intervencijah, objavljajo zahteve delavstva, ki so minimalne, vendar vse to naleti na gluha ušesa pri onih, ki odločajo, ali naj se zahtevam ugodi in položaj zboljša, ali pa naj ostane vse pri starem ter prepusti rešitev času, ki pravijo', da je najboljši zdravnik za vse.
Od letošnjega proračuna so pričakovali železniški delavci zboljšanja, vendar njihovo pričakovanje se ne bo uresničilo, ker je proračun, kakor je bil sprejet v parlamentu in kakor bo nespremenjen sprejet v senatu, daleko nižji od lanskega ter so ponovno reducirani krediti, iz katerih se nabavlja materijal in izplačujejo mezde. V svojem ekspozeju v parlamentu je železniški minister ugotovil, da je na papirju kredit zmanjšan sicer samo za Din 20,473.224.—, vendar če se upošteva razna pooblastila iz lanskega leta, na podlagi katerih so se delali izdatki, tedaj se ugotovi, da so za prihodnje budžetno leto krediti zmanjšani skoraj za 100 milijonov dinarjev. Istočasno pa je g. minister ugotovil, da je računska služba napredovala v toliko, da se vsi računi poravnajo tekoče in da se je z raznimi pogodbami posrečilo prihraniti skoraj 380 milijonov pri gradbi železniških prog.
Pri poročilu, ki je za državno upravo tako ugodno, bi sklepali, da se bo na račun teh prihrankov vendar le našel kredit za uboge delavce, če že ne za uresničenje vseh njihovih zahtev, pa vsaj za najglavnejše in to za:
1.	redno zaposlitev delavstva za vse delovne dni v mesecu in
2,	državni prispevek v delavski
pokojninski fond, da se ukine naknadna doplačilu delavcev za prejšnje članstvo,	___
Ob tej priliki moramo konstatirati, da so zvezarji sedaj par let kot svojo glavno' zahtevo postavljali ze-
vati. Vsakomur je jasno, če je delavec že enkrat plačal prispevke po predpisih, ki so tedaj veljali, da nima nikdo pravice, še enkrat za to dobo prispevkov zahtevati. Vsakomur je jasno, da prevzame dotičnik, ki je prevzel vso imovino prejšnjih fondov, istočasno tudi vse obveze prejšnjih fondov napram članstvu. To drži še bolj v slučaju, če se je prevzem izvršil brez sodelovanja prizadetih članov in so se v tem slučaju prevzele nepremičnine po ceni, ki je povzročila veliko izgubo članstvu.
Lep zgled, kako se mora vprašanje starostnega zavarovanja rešavati in prepričevalen dokaz, da je stališče delavcev, da se naknadni prispevki ukinejo, edino pavilno, je pravilnik, ki ga je predpisal današnji finančni minister Dušan Letica za starostno zavarovanje monopolskih delavcev. Citirani pravilnik je v večini določb verna kopija pravilnika o starostnem zavarovanju železniških delavcev in predvideva enako tri vrste prispevkov in tri vrste pokojnin, bistveno pa se loči od železničarskega v določbi glede vračunanja prejšnje službe. Cl. 35 izrecno odreja, da se vsi stalni delavci, ki so v službi na dan 1. IV. 1936, avtomatično sprejmejo v pokojninski fond in da se jim avtomatično vračunajo vsa službena leta za starostno zavarovanje. Vse prispevke za vračunano članstvo pred 1. IV. 1936 poravna uprava državnih monopolov ter plača za to poseben znesek Din 20,000.000.—.
Ne vemo, kako pridejo železniški delavci, ki so skozi desetletja plačevali visoke prispevke v tedanji valuti za starostno zavarovanje, da se jih sedaj obravnava popolnoma na drug način in zahteva še enkrat plačilo članarine?! Če je finančni minister uvidel, da je edino pravilno, da plača uprava monopolov prispevke za vse vračunano prejšnje članstvo, mora veljati isto merilo in pravilo tudi za železniške delavce, Vsled tega je upravičena zahteva železniških delavcev, da se naknadni prispevki za starostno zavarovanje takoj ukinejo in da primanjkljaj za ta čas pla-
htevo Jo spremembi delavskega pra- j državne prometne ustanove. Če
*	A	.	Or» 1 o O rvi« r* ^ U.	r. f-Trl K. rr 1 TV rv-T O m -
vilnika in zboljšanju predpisov pokojninskega zavarovanja. Sedaj pa so s temi zahtevami utihnili in na svoji zadnp seji proglašajo kot velik svoj uspeh, da ostane delavski pravilnik nespremenjen. To zvezarsko izdajstvo ravno v času, ko bi morali najodločneje nastopiti za uresničitev delavskih zahtev, si bo delavstvo zapomnilo in ob primernem času kvi-
Zahteva po ukinjenju naknadnih prispevkov za delavski pokojninski fond je tako upravičena, da upravičenosti ni treba še posebej dokazo-
se je s spremembo pogodb z inozemskimi družbami prihranilo 300 milijonov, če se je s štednjo znižalo izdatke za 100 milijonov in je znano, da gre največji del štednje na račun danes mizerno plačanih delavcev, potem pomeni plačilo naknadnih prispevkov za .starostno zavarovanje iz budžeta prometnih ustanov samo malenkostno povračilo za ogromne žrtve, ki jih je delavstvo skozi zadnja leta za uravnovešenje budžeta do-prinašalo.
G. železniški in g. finančni minister imata sedaj besedo!
Kuluk
m F
S 1. februarjem je bil zopet vsem železničarjem — aktivnim in upokojenim, nastavljenim ter delavcem — odtegnjen kuluk odnosno »odkupni-na za osebno delo na banovinskih cestah«, kakor se ta odtegljaj uradno imenuje. Prava anomalija je, da mora ta kuluk plačati ubogi progovni delavec, ki je bil skozi mesece na brezplačnem dopustu, mora ga plačati starček kronski upokojenec, ki ga je starost in bolezen privezala na posteljo, ne plačajo pa kuluka
razni bančni ravnatelji, veleindustri-jalci in drugi kapitalisti, katerih mesečni dohodki presegajo desettisočake.
Vsi dosedanji apeli, da se to odtegovanje ukine, so bili zaman, ker ni bilo uvidevnosti na odločujočem mestu. Bolj uvidevne so postale lansko leto nekatere občine v okolici mest, ki so se postavile na stališče, da dohodka iz naslova kuluka niso stavile ne med redne in ne med izredne dohodke ter so pobrane zne-
Tresle so se gore, rodila se je miška.
16. februarja t. 1. se je vršila oblastna skupščina bolniškega fonda v Ljubljani, ki se je začela nekoliko minut po deveti uri ter se je končala že opoldne. Ce se upošteva odmor, je trajala komaj kakšni pičli dve urici in pol. Dvoje je mogoče: Ali so »izvoljeni« gg. delegati spoznali, da vse govorjenje nič ne pomaga, ali pa so imeli kakšnega mačka, da niso mogli priti prav do sape . . . Zakaj po letu dni so se famozni modri in rumeni volilni, proglasi, ki so napovedovali tolikšne in takšne reforme, tolikšna in takšna zboljšanja v ljubljanski oblastni upravi, izkazali za — otroške milne mehurčke . . . Spomnimo se le prav na rahlo, kakšne dobrote so nam gg. tovariši pred »volitvami« obljubljali! Iz našega »prizidka« so se norčevali, danes pa, ne zamerite gg. niti stranišča ni. . .
Kdo je kriv, da imamo na Golniku dependance? so spraševali:	Kdo
drugi, ti prešmentani rdečkarji! so hlastno odgovarjali! Čeprav so vodili in še danes vodijo ves fond njihovi idejni bratci! Čeprav so dobro vedeli, da delajo dež in točo (sonca bol,i malo!) v fondu prav ti njihovi zakonski voditelji! No, smo dejali, ko je uspelo »izvoljenim« gg. tovarišem »junački zajurišati« tudi ljubljansko oblastno upravo, no, smo' dejali, zdaj bodo
kem ponosu pete armade (medtem se je prav zares že ustanovila resnična peta armada, ker so merodajni činitelji spoznali, da je bila tista famozna »peta armada« toliko realna., kolikor so realni vsi UJNŽB. — milni mehurčki!), v resnici pa niti z mezincem ne more (poudarjamo: ne more!) zganiti za zboljšanje gmotnega položaja, ker služiti dvema gospodoma, delodajalcu in delojemalcu — hkratu nihče ne more!
Prav tako je bilo tudi z zobnimi dajatvami. Mnogo hrupa, pa nikak-šnega uspeha! Prav nikakšnega zboljšanja. Da o povišanju hranarine niti ne govorimo! In vendar bi se dalo glede na nacionalno gospodarstvo, ki ga je ljubljanska uprava ves čas vodila ter prihranila lepe stotisočake, marsikaj doseči, posebno še, ko so gg. ljubljanski »izvoljeni« v tako intimnih odnošajih z gospodarji fonda! Neki izvoljeni delegat je namreč nagonsko začutil, da tu nekaj ni v redu, ko je začel govoriti o sedanjem in prejšnjem režimu v naši oblastni upravi. Mož je čutil, da se je položaj nasproti prejšnjim letom samo poslabšal — ni se pa zavedel, da je ostal v fondu slej ko prej isti režim, t, j. UJNŽB.-režim! S tem, da so se eksponenti tega režima dali »izvoliti« tudi v območju ljubljanske »samouprave«, so ta režim le še podprli. .. Mislim, da bi bil tisti gospod prav
tovariši« v Beogradu hoteli poka- j pametno storil, če bi bil o različnih zati našim »volilcem«, da je bila »iz- | režimih molčal . . .
volitev« trobarvno pobarvanih delegatov vendarle pametna zadeva. — Mislili smo si: Ce smo se morali umakniti »volji naroda«, bomo nemara res dobili vsaj dependanco na Golniku! In zato se, bogme, izplača umakniti! Bili smo prav za res prepričani, da bodo gg. pri centralnem upravnem odboru hoteli pokazati, da so svoji deci bolj milostni nego deci osovražene rdečkarske internacionale! Pa smo se zmotili! Predlog naj se s slovenskim denarjem gradi prizidek za vse jugoslovanske železničarje na slovenski zemlji, ki sta ga prejeli oblastna in glavna skupščina, je nadzorna oblast — odklonila. Vedno smo poudarjali, da nadzorna oblast ne ravna samostojno, marveč po navodilih in intencijah gospode, ki vedri in oblači v fondu. To trdimo še danes! Ta gospoda pa noče o intencijah na slovenski zemlji nič slišati! Štirinajst (in še več) milijonov so zabili v hiše na jugu, pri nas pa nočejo niti tistega denarja investirati, ki ga je naš majhen človek po groših znosil v bivšo gospodarsko poslovalnico južne železnice! In kdo je kriv? Krivi so gg., ki pri nas vzdržujejo idejo o vsezveličavni UJNŽB. Prav ti in nihče drugi! Pa čeprav sanm posredno! Krivi so, ker je sploh omogočajo obstoj takšni organizaciji, ki deli našemu majhnjemu človeku samo cenene lekcije o — domoljubu in nacionalizmu, ki ga krmi z zlaganimi frazami o neki integralščini in o ne-
Najbolj žalostno poglavje pa je poglavje o specialitetah, ki se je tako tragično končalo pod žezlom novega »režima«! Vse do lanskega leta so stari odbori delali tako, da so kupovali specialitete kar naravnost od producentov ter so s tem prihranili fondu pomembne vsote oziroma so za isti denar nudili članom fonda najboljša zdravila (ki jih je neki UJNŽB-delegat imenoval »Blažev žegen«!) Zdaj pa nepričakovano konec! Fond ne sme več za svoje člane sam kupovati ter po svojih zdravnikih deliti specialitet! Kje je tista močna 35.000-članska organizacija, ki ima fond v rokah in tako dobre zveze tam spodaj? Kaj je tu UJNŽB ukrenila, da bi svojemu članstvu vsaj v stvareh, ki železniške uprave ne morejo boleti, koristila? Ali je mogoče vsaj poskušala sklicati kakšen protesten shod proti škodljivemu odboru prejšnje banske uprave, da se oblastni upravi C. F. prepove izdajanje specialitet članstvu? Ne, niti poskušala ni. .. Pa njene famozne zveze, ki so, kadar je bilo potrebno kakšnega »rdečkar-ja« premestiti, tako precizno in zanesljivo delovale! Kje je moč te tako velike »strokovne« organizacije?
Edini uspeh, s katerim se je mogel predstavnik »izvoljenih« pobahati, je bila namestitev večjega števila zobnih zdravnikov v Ljubljani in Mariboru. Ce bi bili gg. resnicoljubni, bi bili morali povedati, da je bil odlok
(Nadaljevanje na 2. strani.)
ske, čim jim jih je direkcija dostavila. prizadetim železničarjem vrnile. Vse priznanje upravam teh občin, ki so uvidele nesmiselnost odtegovanja kuluka ravno od gmotno najšibkejših ter želimo, da bi temu zgledu sledile prav vse občine in tudi mestne, čeprav so v teškem finančnem polo-
Železničarji, ki ste občinski odborniki, naredite svojo dolžnost vsak
v svoji občini in že na prvi prihodnji seji stavite predlog za povrnitev kuluka vsem državnim uslužbencem in upokojencem.
Gospodje, ki odločate v parlamentu in senatu o finančnem zakonu, naredite enako svojo dolžnost ter ukinite s posebno odredbo pobiranje kuluka tudi za državne uslužbence, delavce in upokojence.
o ustvaritvi večjega števila zofoo- j zdravniških mest v omenjenih krajih izdan že v prejšnji dobi (za časa prej- j šnjega »režima«!) . . . Zakaj pa ni ho- j tel v prejšnjih letih centralni upravni ! odbor ustreči željam in predlogom odborov? Ali je moralo res priti do docela nepotrebne znane zobne afere, da so tudi slepi izprevideli, da se po starem sistemu ne more več delati?
In tako je pravzaprav posredno zakrivil vso tisto umazano afero, ki je po nepotrebnem in krivičnem tako oblatila sloves naše oblastne uprave? Zopet ta centralni upravni odbor, eksponent UJNŽB., ki vsa dolga leta ni hotel slišati o drugem, kaj šele o tretjem ali celo četrtem zobozdrav-niškem mestu v Ljubljani!
Naposled se je odpovedala služba še večjemu številu zdravnikov . . .
Starejši odbori so tudi odpovedali službo — celo takšnim zdravnikom, ki se jim je moglo očitati to ali drugo nepravilnost, pa je centralni upravni odbor te odpovedi razveljavil.. . Ali pa obratno: odredil je, da se mora odpovedati služba zdravniku, ki mu ni mogel nihče nič očitati, zdravniku, ki je bil splošno priljubljen.
•I*
Oblastna skupščina je sprejela večje število predlogov, ki so ne-
dvomno koristni, ki se leto za letom — brez uspeha ponavljajo ...
Kdo je zopet kriv, da ostanejo vsi ti predlogi neostvarjeni. Zopet, gospodje, ki odločajo v fondu, gospodje, ki so posredno ali neposredno eksponenti UJNŽB., gospodje, ki nočejo nič slišati o resnični samoupravi fonda, marveč z vsemi štirimi branijo anomalijo, da bodi delodajalec hkratu tudi nadzorni organ fonda! Dokler bo v fondu stoprocentno gospodarska uprava po svojih neposrednih (imenovanih) in posrednih (UJNŽB. — izvoljenih in »izvoljenih«) eksponentih, toliko časa bo lahko članstvo sprejemalo na oblastnih in eventualno tudi glavnih skupščinah najbolj koristne predloge, toda le — papirnate predloge!
Gospodje tovariši, razidite se . .. Za nameščence in delavce bo bolje, brez UJNŽB. nego pod »zaščito« takšnega udruženja ...
Slovenski železničarji so se v poslednjih letih privadili čudovitemu akrobatstvu, njihove hrbtenice so upogljive, kakor da jih je dobri gospod bog ustvaril iz gumija . . . Doi-kler bodo takšni, bo pri slovenskih železničarjih živelo UJNŽB. in z njim vse dobrote, ki jih železničarji v poslednjih letih uživajo ...
—N. O.
Pred skupštino Nabavlialne zadruge
V	nedeljo, dne 19. IV. 1936 se bo vršila redna skupščina nabavijalne zadruge železničarjev. dan preje pa običajna predkonie-renca. Za ta občni zbor so zadrugarji iz vseh volišč vložili veliko število predlogov. Večina vloženih predlogov se kot običajno tiče poslovanja, povračil, postavitve novih oddajališč, uvedbe drugega načina posmrtnin, znižanja cen in slično.
Ljubljanski zadrugarji pa so stavili še par dalekosežnejših predlogov, ki jih objavljamo v vednost članom nabavlialne zadruge, da jih bodo mogli dobro preštudirati in da bodo dali delegatom nalog, da za te predloge, ki so stavljeni v interesu nadaljnega, čim boljšega razvoja zadruge, glasujejo.
1. Sprememba pravilnika o volitvah delegatov.
Pravkar izvršene volitve delegatov za skupščino zadruge so pokazale, da sedaj veljavni pravilnik o volitvah delegatov ob trenotnem stanju ■ zadrugarske zavesti zadružnega vodstva ni primeren in da omogoča zlasti naslednje večje nerednosti:
1. Pri določeriju obsega volišč in pri razpisu volitev more upravni odbor postopati pristransko in neupravičeno favorizirati določene skupine volilcev, dasi bi mn morali biti vsi člani zadruge enako pri .srcu;
■2. način razdeljevanja glasovnic je tak. da dobi izvečine član zadruge glasovnico samo za toliko časa v roke. da io podpiše, v nekaterih primerih pa še to ne; tu je toliko prilike za izvajanje službenega pritiska in drugačnih moralno oporečnih vplivanj, dalje varanj volilcev in nepravilnih manipulacij z glasovnicami, da volitve nikdar ne morejo dati prave slike o razpoloženju med članstvom;
3.	volilne komisije, tako krajevne, kakor glavna, se lahko sestavljajo na način, da morejo zadrugarji upravičeno dvomiti o njihovi nepristranosti;
4.	radi uvedenega večinskega principa pri volitvah ostajajo manjšinske skupine volilnih okolišev brez zastopstva v zadru-gini skupščini.
Načrt novega pravilnika predvideva sledeče glavne določbe:
Voli se po voliščih, ki jih na predlog upravnega odbora določi skupščina za daljšo dobo. Volišča se določijo po službenih edinkah, ako imajo najmanj 100 volilcev. Za manjše službene edinice se določijo skupna volišča z najmanj 100 in največ 500 volilci. Pri določitvi skupnih volišč se je treba ozirati na teritorijalno skupnost odn. zvezanost.
V	krajih, kjer je dovolj upokojencev in vdov, naj le-ti tvorijo volišče za sebe.
Obseg volišč se določi prvič po stanju članstva 31. XII. 1935 odn. 1936 pred skupščino.
Do 20. I. objavi odbor število delegatov za posamezna volišča in skupine članov (najmanj ena desetinka volilcev dotič-nega volišča) mora predložiti v 10 dneh kandidatne liste upravnemu odboru in navesti tudi svojega predstavnika liste.
V	glavnem volilnem odboru mora biti poleg zastopnikov upravnega odbora in nadzorstva zadruge tudi po en predstavnik kandidatnih list iz Ljubljane.
Ta odbor pregleda, odobri in objavi vse kandidatne liste v Zadrugarju ter imenuje volilne komisije za vsa volišča, v katerih mora biti tudi po en predstavnik vsake odobrene liste.
Glasovalni listki in kuverte se najmanj 5 dni pred volitvami dostavijo članom po pošti priporočeno.
Volitve so tajne in se izvrši skrutinij takoj po končanih volitvah za vsako volišče, in to po proporcu.
2. Sprememba el. 40 zadružnih pravil glede volitev elanov upravnega in nadzornega odbora.
b) Sedaj uveljavljeni prosti večinski princip pri volitvah .članov upravnega in nadzornega odbora povsem izključuje manjšino pri upravljanju zadruge in pri nadzorovanju njenega poslovanja. Zato predlagamo, da se pri teh volitvali uveljavi proporčni sistem in da se tretji odstavek člena 40 zadružnih pravil zamenja z naslednjim novim besedilom;
»Volitev članov upravnega in nadzornega odbora se vrši tajno in poimensko z listki na osnovi predloženih list, ki morajo vsebovati predlog za izvolitev vseh članov upravnega, odn. nadzornega odbora in njihovih namestnikov. Vsota vseli oddanih glasov se deli s številom članov, ki naj se izvolijo za dotični odbor. Z na ta način dobljenim količnikom se deli za poedine kandidatne liste oddano število glasov. Ta količnik da število članov odbora, ki pripada vsaki kandidatni listi. Še eventualno na ta način nerazdeljeno število mest v odboru dobijo tiste liste, ki imajo od prve delitve največje ostanke. Ako so ostanki enaki, odločuje žreb.
Predlog za odstavitev z odbornikih mest
Na podlagi čl. 12 tč. 3 zadružnih pravil predlagajo čiani, da se stav na dnevni red ledne skupščine kot posebna točka:
Predlog, da se z odborniških mest odstavijo in da se po členu 21, odn. 29 Pravi! pozovejo na odgovornost člani upravnega in nadzornega odbora, ki so zakrivili, odn. sozakrivili nerednosti in primanjkljaje v zadružni mesariji.
Utemeljitev :
O načinu likvidacije zadružne mesarije članstvo zadruge ni bilo obveščeno, dasi sta od dneva likvidacije pretekli že dve leti. Kolikor smo mogli zvedeti, je poslovanje mesarije teklo tako-le:
Prve mesece je mesarija poslovala z znatnim prebitkom. Ko pa je začel upravni odbor, odn. neki njegov član aktivno sodelovati pri poslih mesarije, se je nenadoma začela pojavljati poslovna izguba, ki je naraščala od meseca do meseca, ne da bi se bil mogel ugotoviti vzrok. Mesarija se je kot samostojna zadružna ustanova likvidirala šele, ko je primanjkljaj narastel na okoli '/i milijona dinarjev. Ob tej priliki so pristojni funkcijonarji menda ugotovili, da je primanjkljaj zakrivil edinole uslužbenec zadruge — poslovodja mesarije, ki pa so mu vzlic temu predpisali samo polovico primanjkljaja v povračilo. Isti poslovodja je bivšo zadružno mesarijo potem prevzel in jo vodi na svoj račun še danes v odnosu napram članom zadruge kot zadružno mesarijo. Spremenilo se je le razmerje med zadrugo in mesarijo v toliko, da sedaj upravni odbor izmed ostalih posebej favorizira tistega samostojnega mesarja. Obrtnika, ki je bil prej zadružni uslužbenec in ki mu je zadruga po pravici ali po krivici naprtila odgovornost za četrtmilijonsko izgubo v mesariji.
Na podlagi gornjih informacij zahtevamo, da upravni odbor na redni skupščini pojasni:
1.	Koliko bi bil znesel čisti dobiček mesarije v času njenega poslovanja na račun zadruge, ako bi se bilo poslovalo tako, kot prve mesece;
2.	koliko znese dejansko izguba pri mesariji, kolik je primanjkljaj dejansko (v gotovini, ne z menico) že pokrit in kdo ga je pokril;
3.	katerim članom upravnega odn. nadzornega odbora je bilo poverjeno vodenje, odn. nadziranje poslov v mesariji in kako so ti člani odborov svojo nalogo opravljali;
4.	ali je upravni odbor razpravljal ke-daj ,o slabem poslovanju v mesariji; ali so bili ob takih prilikah sprejeti kaki sklepi in
a!i se je kak član upravnega odbora v tem predmetu posiužil pravice, ki mu jo nudi zadnji odstavek člena 21 zadružnih pravil
Razveljavljenje volitev,
Zadrugarji predlagajo, da se stavi na dnevni red redne skupščine kot posebna točka predlog,
a) da se dne 23. februarja 1936 izvršene delegatske volitve v celoti za vsa volišča razveljavijo, ker radi velikih nerodnosti, izvršenih pred volitvami ne dajejo
niti približno prave slike o razpoložen'« med članstvom zadruge:
b)	v primeru, da bi skupščina predlog pod a) odklonila, da se listam upravnega odbora zadruge na voliščih II, HI in IV priznajo kot veljavne samo glasovnice, ki so bile pravilno oddane na volišču od M do 10. ure:
c)	da se člani upravnega in nadzornega odbora ki so krivi, da se je pri volitvah delegatov postopalo tako nepravilno in pristransko, odstavijo z odborniških mest.
Povišanje {lanskega prispevka upokojencev sa bolniški fond
Pod zvezarsko ero v železničarskem bolniškem fondu železničarji ne moremo zaznamovati niti ene pridobitve odnosno zboljšanja, marveč samo nazadovanje.
V vrsti udarcev, ki so jih železničarji tekom zadnjih let pretrpeli, je zadel težak udarec tudi upokojene — fakultativne člane bolniškega fonda. To kar je veljalo v našem fondu nad 12 let, je čez noč postalo nepravilno in centralna uprava je odredila, da mora za bodoče upokojenec mesto 1.5% plačevati 3% prispevek.
Dosti upokojencev je tedaj izstopilo (ter izgleda, da je bil pravzaprav namen povišanja prispevkov ta, da se upokojence spravi iz bolniškega zavarovanja), oni pa, ki so ostali še nadalje člani, so podvzeli potrebne ukrepe, da se ta sklep razveljavi. S. Kovač je že 20. VI. 1933 vložil) pritožbo, ki je bila julija 1933 službeno poslana centralni upravi v nadaljnjo rešitev. Temeljito so gospodje reševali to zadevo, saj so rabili ravno' 30 mesecev, da so poslali Kovaču negativno rešitev. Centralni upravnik boln. fonda g. Bakič, ki je istočasno tudi glavni centralni tajnik zvezarjev, se je temeljito potrudil, da je zahteva upokojencev neosnovana. Celo zakon o zavarovanju delavcev (ki ga drugače zvezarji za železničarje odklanjajo, ker se nočejo ločiti iz tesnega objema z gospodarjem), mu je prišel prav, samo da dokaže, da je bil sklep gg. upravnikov (tudi
ta instanca se je pojavila v žel. boln. fondu) utemeljen.
Odklonilni odlok pod S. H. št. 468 od 11. II. 1936 se glasi:
»Odlok o ipovišanju članskega 'prispevka upokojencev od 1.5% na 3% je predpisala centralna uprava :iz razloga, ker niti naredba o zavarovanju držav, prom. osebja niti zakon o zavarovanju delavcev ne obvezuje poslodavca, da bi plačeval prispevke za fakultativne člane ter mora vsi c d tega fakultativni član sam plačali celoten prispevek. Pri upokojencih ni delodajalca, ker je z dnem njihove upokojitve državna prometna ustanova prenehala biti deloda- | jalec. Upokojenci morajo torej plačati j tudi drugi del članskega prispevka, ki j iga je preje plačeval delodajalec, t, p j mesto 1.5% morajo plačati 3%. Pa tudi ! ko plačajo 3%, je razvidno, da to ni protivno odredbi § 44 naredbe in § 73 začasnega pravilnika boln. fonda, ker je
njihov prispevek za polovico manjši kot prispevek onih, ki imajo v slučaju bolezni pravico na hranarino. Ti namreč plačajo 3% in isti znesek plača tudi železniška uprava, toraj 'skupno 6/5. medtem ko plačajo upokojenci skupno le 3% svojih prejemkov.«
Res rešenje, ki je lahko v ponos g. Bakicu, saj je s tem ponovno dokazal, da je edino sposobna osebnost za centralnega zvezarskega tajnika. Kaj njemu mar, če je naredba o zavarovanju železničarjev le toliko vezana na splošni zakon o zavarovanju delavcev, da ne sme biti slabša od istega in da mora nuditi najmanj iste ugodnosti. Nikjer pa ni rečeno, da ne sme nuditi več ugodnosti. Vendar na to so gospod Bakič pozabili in so se oprijeli bilke, da naredba nikjer ne obvezuje železniško upravo, da bi plačevala prispevke za upokojence. .A *,»- ? ">	g. Bakič in
zato Vam svetujemo, preberite § 18, 20 in 21 naredbe ter pojasnite, kje se dela razlika med radnimi in fakultativnimi člani? Preberite § 43, ki pravi za državni prometni budžet (ne za delodajalca!!), da mora prispevati v blagajno bolniškega fonda najmanj toliko, kolikor znašajo prispevki članovi Kje ste našli izjemo, da tu prispevki fakultativnih članov niso vračunani??
Poglejte in primerjajte zakon o zavarovanju delavcev § 55 — četrti odstavek — in tedaj bodete videli, da je tam izrecno predvideno plačilo vseh dospelih prispevkov za one, ki na svoj račun nadaljujejo zavarovanje. Take ali slične odredbe pa v železničarski naredbi ni, vsled tega je vsako nepravilnim potom izvedeno povišanje članskega prispevka v bolniškem zavarovanju nezakonito, pa čeprav to prija slučajnim sedanjim gg. upravnikom.
G. Bakič, sedaj imate Vi besedo. Vaš glasnik je napolnjen z raznimi — večkrat železničarjem nepotrebnimi — članki. Porabite nekoliko prostora za to. da dokažete Vašim članom upokojencem pravilnost 100% povišanja prispevka za bolniško zavarovanje, da bodo videli, kako se udru-ženjačka gospoda res z vsemi razpoložljivimi močmi bori za dobrobit železničarja — pardon delodajalca!
Prevedba kronskih rentnikov
V zadnjih dveh številkah smo poročali o akciji staroupokojencev in kronskih rentnikov za rešitev najnujnejših vprašanj tega osobja in sicei za izenačenje pokojnin ter prevedbo kronskih rent. Posamezni, ki so povodom intervencije v Beogradu obljubili svojo pomoč, so skušali držati besedo, vendar čim je bil proračun v finančnem odboru odklonjen, se je o teh vprašanjih nehalo razpravljati. Iz časopisnih vesti posnemamo, da je eden poslancev kritiziral neprestano naraščanje števila upokojencev, ki je letos naraslo za 2143 novih ter je zahteval revizijo vseh pokojnin in predlagal, da se reaktivira vse one, ki so za službo sposobni in so bili upokojeni pred dovršitvijo predpisanih službenih let. Istočasno pa se jer zavzel v smislu predlogov, ki so jih stavili zastopniki kronskih rentnikov in upokojencev, za nujno prevedbo kronskih rent ter sedanjim razmeram odgovarjajoče izenačenje pokojnin.
Ne vemo, koliko bodo zalegle te besede in spomenice, ki so bile pravočasno vložene pri vseh Ministrstvih in poslanskih klubih, vendar ugotavljamo, da so zastopniki staroupokojencev in rentnikov pravočasno naredili svojo dolžnost.
Rešitev tega vprašanja je lahka tudi v času štednje ter je dolžnost odločujočih, da težko krivico, ki se godi zlasti kronskim rentnikom takoj popravijo. Vse rente, ki jih izplačuje zagrebška direkcija za stare rentni-ke, (ki jih je še okoli 950 in od tega kakih 820 v Sloveniji), znašajo danes mesečno le Din 20.772. Ce bi te rente takoj prevedli po istem pravilu, kot so bile leta 1927 prevedene kronske pokojnine, bi znašal izdatek za vse te rente mesečno komaj Din 83.088 ter bi bilo potreba za izplačilo za nazaj od leta 1927 le Din 6,000.000.
K dosedanjim rentam so se izplačevale še malenkostne doklade, za katere je prispeve.l Središnji urad za zavarovanje delavcev okroglo Din 22.000, Pokrajinski pokojninski sklad pa je prispeval Din 15.000. Te doklade so bile vsled ukinjenja dotacij ukinjene in bedni rentniki čakajo danes lačni in goli, da se bo rešil spor, kdo naj v bodoče izplačuje doklade.
Beda kronskih rentnikov je dosegla vrhunec, zato odločujoči ne odlašajte več, marveč rešite s finančnim zakonom definitivno vsaj to vprašanje.
Mom Pravilnik Bolesničkog fonda
Izvjesni »usrećitelji« željezničara stalno su na poslu. Gdje god mogu oni rade i rade. Tako su izradili i projekat novog Pravilnika, kojim bi trebale biti uklonjene mane sadanjeg Pravilnika, a. u izvjesnoj mjeri i mane same Naredbe o osiguranju drž. saobraćajnog osoblja, kojih — kao što znamo — imade na pretek. Da li je novim projektom Pravilnika taj cilj postignut? Nije!
Osnovna pogreška kod provedbe osiguranja državno-saobraćajnog osoblja jest n©autonomnost i nesamo'-stalnost. Dok je Zakon o osiguranju radnika zajamčio samoupravnost i samostalnost ustanovama radničkog osiguranja, našem — željezničarskom
—	osiguranju je jedno i drugo oduzeto. Ustanove opšteg radničkog osiguranja vodjene su po autonomnom i nezavisnom — nezavisnom od članova osiguranika i poslodavaca — činovničkom aparatu, naše osiguranje provede službenici željeznice, dakle sem poslodavac; dok nad radom ustanova radničkog osiguranja vr-ovni nadzor vodi jedino nadležno Ministarstvo narodnog zdravlja, dotle nad radom našeg Bolesničkog fonda nadzire Ministarstvo saobraćaja — dakle opet naš poslodavac, U praksi naš fond neima nikakve autonomije ni samostalnosti. To je čista poduzetnička Bolesnička blagajna, u koju mi — članovi — plaćamo prinose, a s tim prinosima faktično raspolaže naš poslodavac. Tobožnja samouprava, koju bi imala predstavljati godišnja skupština, u stvari je smokvin list, kojim se prikriva jedno po slovu zakona nedopušteno stanje.
Od ove osnovne pogreške projekat novog Pravilnika ne odstupa ni za dlaku. Naprotiv! Svu egzistenciju Bolesničkog fonda zasniva na toj osnovi. Ministarstvo saobraćaja ima da ostane i nadalje apsolutni faktor u fondu, a njegovi organi pravi gospodari. Uticaj članova ostaje i nadalje minimalan, a to znači, da se — ako bi se novi Pravilnik i legaliziralo
—	u našem fondu ništa izmijeniti ne će. Sve ostaje pri starom.
Od ostalih nepotpunosti i nedosljednosti novog Pravilnika spomenuti ćemo nekoje:
Projekat novog Pravilnika ne predvidja priznanje ranijeg članstva 'kcd ustanova radničkog osiguranja
—	Okružnih ureda — niti predvidja pristupanje željezničara Radničkim komorama i Berzasna rada. Mogao je netko ranije biti član Okružnog ureda punih 10 godina, na osnovu toga članstva steči razna prava, ali ako stupi u posao željeznice, sva ta stečena prava propadaju. Na potporu za porod, na pogrebninu i na zubnu njegu stiče se pravo tek nakon đu-Ijeg članstva u Bolesničkom fondu. U istoj je situaciji radnik i službenik, ako napusti željeznicu i dodje u članstvo Okružnog ureda. Ovaj — jer Bolesnički fond ne priznaje njegovo članstvo — traži od radnika puni rok članstva kod sebe i tek potom priznaj epavo na potpore. Taj problem novi Pravilnik uopće ne dodiruje, a +o znači da se uopće neima namjeru isti pravilno i pravedno riješiti.
Jednako je sa članstvom u Radničkim komorama i u Berzama rada.
Kao nečlanovi tih ustanova nemamo legitimnoga prava obraćati im se za pomoć, koja nam je vrlo često i mnogo potrebna. Berze rada pružaju pomoć neuposlenim radnicima na osnovu vremna uposlenja i plaćenih prinosa. Koliko je reducirani radnik ili službenik, kad se obrati Berzi rada 7'a pomoć, razočaran i koliko ga boli j kad od pomoći bude odbijen, to si I gospoda iz kancelarija, koja te Pravilnike izradjuju, ni predstaviti ne mogu. Izgovor, da je time pogodjeno malo željezničara, ne može se uvažiti. Treba samo pogledati fluktuaciju radnika na željeznici, pa će se vidjeti, da kroz godinu dana stradaju hiljade.
Dalnja velika pogreška projekta novog Pravilnika jest ostajanje kod desadanjeg sistema izbora i sistema većine. Izbore samouprave Bolesničkog fonda provodit će službeni željeznički aparat, bez ikakvog nadzora izbornika i članova; kao izabranima oglašuju se svi kandidati sa liste, koja dobije jedan glas više, a svi kandidati sa liste, koja dobije glas manje, — propadaju.
Čast željeznici i njenim organima, ali, ipak, dosadanja iskustva nas upućuju, da im — kad se radi o izborima za Bolesnički fond — ne vjerujemo. Neimamo ništa protiv, da predsjednici izbornih komisija budu šefovi jedinica, ali ostali članovi tih komisija moraju biti predstavnici pojedinih u izbore ulazećih grupacija. Bez prisustva njihovog mi ne možemo vjerovati u objektivnost izbornog čina. Isto to važi za oblasnu i centralnu izbornu komisiju. Bez predstavnika pojedinih kandidatskih lista 'te izborne komisije su jednostrane, one će biti kamen spoticanja i uzrok nepovjerenja. Ako bi za izbore bila podnešena samo jedna kandidatska lista, zašto tada uopće provoditi glasanje?! Zar ne bi bilo najpametnije, da se tada izborni čin zaključi bez glasanja!?
Ne razumijemo, što je projektante novog Pravilnika rukovodilo, da se drže sistema većine kao pijan plota, kad je daleko bliže zdravom razumu, da se primijeni sistem proporca! — Zašto se bježi od proporca? Zar se smije računati s time, da će monopol udruženjaške vladavine u fondu trajati vječno! I zar mislite da to može biti dobro po fond?! Ne! On će zakržljali još više, postati će nepokretnim starcem, kojeg će željez-j ničari zamrziti još više. Samo prc-! porcionalni izborni sistem može uni-j jeti u fond novog, bujnijeg i kon-struktivnijeg života. Samo takav sistem može da pokrene željezničare na napore, da se fond i njegovo poslovanje usavrši. Pa kad je tako — št oje i projektantima Pravilnika sigurno poznato — zašto se bježi od proporca i teži održati jedan reakcionaran i kompromitiran sistem? Zar to nije razlog, da cijeli Pravilnik i intencije njegovih inicijatora gledamo sa nepovjerenjem.
Novi Pravilnik može imati svoju vrednost samo ako nam da uistinu nešta novog. Novi Pravilnik, koji bi samo sankcionisao staro i nezadovoljavajuće stanje — članovima ne treba.	F,
Godišnja skupština Bolesničkog fonda u
Zagrebu
Mnogi «delegati su sa nervozom očekivali vrijeme kada treba skupština da počne sa svojim radom.
Ta nervOiza nije bila radi toga, što t>i se odbor bojao položiti račun o svom radu, već radi toga, što su bilo kao članovi odbora bilo kao delegati osjetili na svojoj koži, kako se dolazi i pored najčestitijeg rada u sukob sa nadležnima. Kako? To če nam pokazati sam tok skupštine.
Skupština je odpočela oko 9 i 30 sati na 16. februara 1936. Delegati su bili na svom mjestu.
Kada je predsjednik obavio formalnosti, javio se je za riječ jedan delegat, koji je zapravo bio izraz mišlenja cijele «skupštine i predložio da se 4. i 5. tačka dnevnog reda skine sa dnevnog reda: Iste glasiše: Izbor novog upravnog i novog na«dizornog odbora.
Nastala je vrlo živa diskusija. Pošto se niie moglo doći do pravog rezultata to je predsjednik na nekoliko časaka prekinuo skupštinu, kako bi se delegati sporazumjeli šta jim je za učiniti.
Jedan jedini, a to je ,bio skupštinar Balj-kas, vršio je ogorčeno dokazivanje, kako je njegovo nastojanje oko toga, da se vrši po-
novni izbor novog upravnog i nadzorno«g odbora jer to što je sada nije izraz prošlogodišnje «skupštine u interesu sviju članova. Sa druge strane dokazali su Kmet, Horvat, Brlić, «Kovačič i drugi uz živo «učestvovanje ostalih skupštinara tome suprotno ali ispravno stanovište. Tri «mjeseca ferija upravnog i nadzornog odbora a kasnije «kao krnji ■odbor od 9 članova, koji je radio sve do ove skupštine rez«ultat je intriga, kojima je bio uzrok baš sam Baljkas i U'diruženje, Nakon .pauze «prešlo se je na glasanje, ko«je je ispalo ovako:
Od strane biranih skupštinara 2 (Žute) a od imenovanih 20 glasalo je za prijedlog Baljkasa a svi ostali, a to je 46 biranih i 25 imenovanih, glasali su« za prijedlog da se pomenute «dvije «točke imaju «brisati sa dnevnoga reda, jer je prošle godine izvršeno biranje po svima postojećima pro«pisima. — Svako, ko je učestvovao u radu prošlogodišnje skupštine, znade, da je bilo «sve u redu osim toga, da je najjača sila Udruženja g. Baljkas ispao is kombinacije. Radi toga je jednogodišnji rad oblasnog odbora ibio ko-ćen na cijeloj liniji. Koliko ga nije kočio Centralni upravni odbor to je pomogao sa
svojim kombinacijama »«drug« iz žutog udruženja Jerko Baljkas. Skupština smatra da u radu oblasnog odbora ništa protuzakonitog nije učinjeno i prema tome ne može se u legalno pravo jednog tijela mješati nitko.
Ostali de«o skupštine «potekao je relativno dosta dobro unatoč teške atmo'sfere, koja je nastala. Doduše sa pravom su prigovarali delegati izvana, kako naprimjer u Splitu postoji ambulanta kao kokošinjac bez ikakove higijenske spreme. Tužbe na zubno liječenje čisto su opravdane, ali šta se može, kada vrhjovna vlast odobri zaključak nakon godinu dana. Bilo je j«oš prigovora na «postupak liječnika, na propisivanje lijekova i razne druge nedostatke, ali po njima nije bilo potrebne diskusije, niti su «done- ■
šeni kakovi zaključci za njihovo uklanjanje. Medjutun, baš tim nedostatcima je trebalo posvetiti najviše vremena i pažnje. Njih osjećaju stotine i stotine članova dnevno, radi njih se bune i ruže Bol. fond. Nu demagogija udruženjaškog predstavnika Baljkasa, odvedla je «raspravu na drugi teren. Kroz dodvoravanje «prema go«re namjeravao je uvući se u funkcije fonda, a iz kojih je voljom željezničara najuren. O, kada željezničari nebi poznavali tu sortu ljudi, možda bi ih se moglo žedne prevesti preko vode, ali ovako više ne. Žuti su, jer je njihovo gospodarstvo bilo najgore, koje se može zamisliti, stavljeni pred vrata i tu će ostati.
Skupštinar,
libori za Konzumno zadrugo
1. i 2. «marta o. g. obavljeni «su izbori skupštinara za Konzumnu zadrugu željezničara, koja djeluje na području zagr. direkcije. U «konačnom «rezultatu izbcira vidi se, da je Udruženje nacionalnih željezničara, koje već «desetak gedina suvereno vlada u toj našoj ustanovi, ostalo u osjetljivoj manjini, Željezničari zagr. direkcije pokazuju sve «uporniju volju, «da te nametnike skinu sa svoje grbače u svim svojim «ustanovama.
Izborna borba za skupštinare Konzumne zadruge trebala bi da «bude kulturna, stvarna i objektivna. To je osnovni «postulat zadružnog rada «uopće. Borba lažnim parolama, podmetanjem i intrigiranjem znak je ne samo nekulturnosti, nego i nesposobnosti za uspješno «djelovanje u toj nama potrebnoj ustanovi. Laž, «podmetanja i intri-gantstvo bili su jedini argumenti, s kojima j«e Udruženje nacionalnih željezničaira u toj izboirnoj «borbi operiralo. U sv«oj«em jednom letaku, koji je pred izbore izdalo, ono je ispalo «pred željezničare kao «ona prostitutka, koja «svoje čestite zasjede kleveće radi nemorala. I ako to udruženje «u zadruzi^ vlada već desetak godina sko«ro monopolistič-ki i — «stoga snosi punu odgovornost za sve nedaće u zadružnome radu, ono bez stida i crvenila na licu tu odgovornost predbacuje i pripisuje drugima, meidij.u in:«m i našim «d«ru-gio«vi.ma, kojih u cjelokupnoj upravi zadruge imade svega jedan! Ovakav «moral — ili bolje reći nemoral — svojstven je samo žuto-kljunaškim nevaljalcima. Kod toga nas na-«ročito zapanjuje slijedeće:	na «čelu žutog
pokreta na području zagr. direkcije nalaze «se još uvijek ljudi višeg ranga i direkcijski činovnici. Zar su ti ljudi, «koji kulturom i karakterom treba da prednjače «hiljadama podredjenih, zaista ovako niski?! Zar ih ego-
izam, da zasjednu na grbaču zadrugara, zaista može toliko zaslijepiti!
Uz žute ušla je u izbore i grupa »Hrvatskih nezavisnih «zadrugara«. Borbena sredstva ovih nisu bila ni zadrugarska ni konstruktivna. Rukovodili su se čistom špekulacijom. Nepoznata po svojim «ličnim vred-nostima, ta grupa je istupila pred birače sa zastavom Hrvatstva, a sve ostale oglasila za «peitomajske polovce. Vrlo komotna i providna taktika. Svoju špekulativnost ta grupa je «dokazala time, što je «reflektirala i na glasove članova — ne — Hrvata, Pored hrvatskog barjaka na čelu, ona je namigivala Srbima i Slovencima, pravoslavnima i muslimanima, što je frapantno odavalo namjeru: ne biraj sredstva, da dodieš «dio jasala! To su prozreli i zadrugari. Samo manji dio dao se obmanuti tim lažnim Hrvatstvom i poiovskim obečanjima.
Izrazito zadrugarska grupacija bila je koalicija činovnika, zvaničnika i radnika. Njihovo nastupanje bilo je u svako-m pogle-id«u «na visini i konstruktivno. Njihove izborne parole bile su: borba za poboljšanje zadružnog poslovanja i pojeftinjenje zadružne robe! Zašto da roba u zadruzi bude jednako skupa kao u privatnim dućanima? Zašto da se privilegije, koje zadruga uživa, ne iskoriste za dobro zadrugara? I t. d. Izlazeći ovako «stvarno i konstruktivno «pred zadrugare, ovi »u im «dali svoje povjerenje «u veli-kiorne broju. Ta koalicija ulazi u zadrugu mnogo «ojačena i sigurno je, da će njen uticaj na zadružno poslovanje biti vrlo jak. To je velika sreća za zadrugu i zadrugare, kojima je tako pružena garancija, da će njihova kontrola nad zadružnim posiloivanjem biti ipak efikasna.	Zadrugar.
Viakoprafiioci!
Dulje vremena nije «bilo riječi o nama «o našim potrebama. I ako s«u poznavaoci aše službe kazali, «da nije sve u redu, ipak 8 šutjelo! «Zašto? Jer «većina vlakopratioca ije organizovana nigdje, a oni koji su u Udruženju« nemaju šta d!a govo«re. Imade stručno Udruženje vlakopratnog oso'blja, li je u tom udruženju ili premalo članstva i pak im vodstvo ne valja. Imade izgleda a bi se u dogledno vrijeme ipak moglo oživjeti, da «medju vlakoipratnim osobljem onovo oživi «duh organizacije i «da se >vla-opratioci .počnu opet briniti za svoje mte-sse. Od kada je Savez likvidirao mnogi su omišljali, dali «imade još drugova, kop ce > pobrinuti, da opet bude Saveza. 3este, nade ih, ali .uspjeti u «tome, !e
0	nadošlo je vrijeme «ka«d vlakoipraLo-i vidljaju, «da nema poimioći ni spasa sa s^a‘ e. Njihovi turnusi, pavšal za odjelo, kilo-.etraža i t. «d, svakog dana je «gore. Dakle ema kod njih više čekanja, već om moraju a posao. U U. J. Ž. N. i B. njima nema «jesta, pa će morati «poduzeti sve da se dobri udruženje, koje će svim snagama istupati interese nižeg osoblja, Kako bi cH>-
1	u položaj, «da si svoje teško stanje po-rave. Tome poslu treba čim prije «pristu-iti, jer vrijeme ne čeka. Naše živPtne pri-ke su iz dana u dan gorje i to nas sili na jelatnost u našu obranu.
Razmislite0^''svemu i	.«« IR-
edajte oko sebe pa čete vidjeti, kako rađaju svi koji «su neurganizovani i kop išta ne poiduzimlju za svoju zaštitu. Zar da i, kojima se povjerava zaštita milijunske rijednosti tudje imovine i ljudski životi, ne uđemo spo«sobni «da zaštitimo sami sebe. otrebno je samo bar nešta dobre v.olje i i ćemo, kroz jako naše udruženje, umati iage i mogućnosti, da utičemo i na nasu idbinu.
U Organizaciju i na rad za Vaše d°bro| okažimo naše vrline i našu pozrtvmvnost na tome polju. Svi za ^noga ^ jeda^ za
ig. Božidar Ribić
lužbenik je višega ranga kod Di-ije u Zagrebu. Još od prvog po-a pokazuje socijalnu i altruistič-nasbrojenost, gravitirajuću ka ednosti i objektivnosti. Da je sjala neka pogodna željezničar-organizacija, on bi mnogo dobra -io i njegova humana djelatnost a bi željezničarima u jačem sje-1 Svoju altruističku djelatnost e pokušao ispoljiti kroz redove
inatoog udruženja, što mu je one-
ičilo uspjeh i učinilo, da se na
gledna njegova nastojanja gleda epovjerenjem. Konačno se insta-kao predsjednik Konzumne za-e na kojem položaju je još i da-nošen sa dosta zadrugarskoga
povjerenja. Udruženju je g. ing. Ribić već davno okrenuo ledja. To je za zadugare bio dokaz, da ga rukovode idealistički motivi. Sa položaja službenika Direkcije g. ing. Ribić odlazi na položaj direktora električnog pogona kod gradske općine u Zagrebu. Vjerujemo, da je po svojoj stručnoj sposobnosti g. Ribić dorasao za tu dužnost i na rastanku želimo mu mnogo sreće. U novoj funkciji i u svojstvu starješine mnogobrojnih radnika i službenika neka ne zaboravi na svoj dosadanji altruistički rad i socijalno nastrojenje.
Željezničar.
Skupština industrij. i©Si@znSfara u Drvaru
Težak materijalni «položaj, neregulirano stanje i mizerni uslovi rada industrijskih željezničara, naročito «poslije likvidacije Ujedinjenog saveza željezničara, koji j«e stajao na braniku «prava sviju željezničara, ipozi: vali su drugove željezničare u Drvaru da pristupe osnivanju svog Saveza,
U petak, dne 31. januara o. g. sazvana je skupština, pošto su pravila za tu «organizaciju odobrena «da «bi se na istoj .o«brazo-vao stalan «odbor. Velika sala radničkog doma u Drvaru bila je puna željezničara i drugova iz glavne željezničke radionice, što dokazuje «da je nastalo veliko interesovanje za organizaciju u «redovima samih radnika.
«Svi «prisutni saslušali su «pažljivo referate drugova Župančiča i Kecmana, koji su govorili o «potrebi organizacije. Pažljivo je saslušan referat druga Župančiča, ikoji je naglasio «da su «svi uvidili kako je poslodavac postao neumoljiv, naročito od kada «su ostali bez organizacije, odnosno otkada je likvidiran Savez željezničara.
Poslije kraće diskusije izabrana je Savezna uprava, U Upravo su u'šli slijedeći drugovi: pretsjednik Kecman Tomo, kotlar, potpred'sednik Perhoč Stjepan, «strojovodja, blagajnik «Nikola Rodi, strojovodja, zamjenik” Nešić «Milan, bravar, sekretar Župančič Ivan, strojovodja, zamjenik Mladjenović Nebojša, bravar. Članov«! uprave; Balaban Trivun, bravar, «Grubor Mihajlo, kočmćar« Materić Stevan, ložać, «Bajič Stevan, kotlar. Nadzorni od'boi:	Petrakpvić iDjuro, vozo-
vodja, Korbar Ivan, strojovodja, Kecman Vid, telefonista, Morača Vučen, Pru^;m nik, «Popovič Luka, skupovodja, Batnić ar ko, pisar kola, Raca Piro, «pom. radnik.
Poslije «izvršenog izbora Savezne «uprave i nadzornog odbora razvila se je z1'a diskusija o jačanju organizacije, te «su doneseni zaključci, «da se svi izivo zaloze za rad u tom pravcu. Ujedno je zaključeno da se «svi «drugovi iz ostalih mjesta pozovu u organizaciju. Za nadati se je, «da ^ organizacija u najkraće vrijeme imati «preko 1000 članova. Poslije toga pristupiće se «odmah osnivanju Mjesnog medjustrukovnog odbora Ursa u Drvaru. Mi čestitamo drugovima na ovom napretku za jačanje našeg sindikalnog
Novi pravilnik o voznih ugodnostih
bo baje izšel aprila. Pi nas bolehamo na razvadi, da moramo vsako leto imeti nov pravilnik, ki je skoraj dobesedno enak prejšnjemu, le tu in tam se stilistično nekaj popravi, če pa se kaj bistvenega spremeni, se to spremeni na škodo železničarjev. Vesti, ki se raznašajo-, napovedujejo, da dobe upokojenci nekaj voženj več, govori se nekaj o šestih prostih kartah, na drugi strani pa se napoveduje povišanje režijskih cen ter uki-njenje drugega razreda za vse uradniške skupine do incl. VIII. tako, da bi imeli drugi razred le uradniki od VIL skupine navzgor.
Če se bo že pravilnik spremenil, naj se s tem pravilnikom vsaj povrne vozne ugodnosti za prevoz živil, premoga in drv tudi upokojencem, vdovam in rentnikom.
Dopisi
Uredite delovni čas. Tako kliče vlai^o-spremno osobje skoraj v vseh postajah in isti klic se razlega tudi med vlakospremni-ki v Ljubljani. Tekom februarja je bilo ukinjenih v tovornem prometu več vlakov in železniška uprava bi pri tej priliki lahko nekoliko preštudirala uredbo o določitvi delovnga časa za vozno osobje. Vendar sedaj te prilike ni porabila, zato jo opozarjamo na njeno dolžnost vsaj ob priliki sestave novih turnusov. Za vozno osobje je predpisan osemurnik po merilu 30iodsL službe, 20 odst. počitka izven domicila in 50 odst. počitka doma. Pri nas se je vpeljala praksa, da se pri sestavi turnusov gleda, da znaša služba vsaj nekaj nad 30 odst. in če se prišteje k temu še zamude ter delo v izvendomicilnih postajah, potem o osemurniku ni govora. Vlakospremno osobje upa, da bo sprememba na mestu načelnika saobračajnega oddelka imela tudi to ugodno posledico, da bo delovni čas res pravilno urejen. Apelira na novega načelnika, da odredi, da se pod nobenim pogojem ne prekorači pri sestavi turnusa 30 odst. službe, nadalje, da se v službo računa povprečno 5 ur mesečno za šolanje ter priprava in posprava po eno uro tudi v izvendomicilni postaji.
Jesenice. Zopet se oglašamo iz Jesenic in sicer danes z vestjo, da imamo tudi pri nas ljudi, ki so se znali prilagoditi vsakokratnim razmeram, kakor je za nje najbolj kazalo. Gotov gospod, ki ima. odnosno hoče imeti na Jesenicah veliko besedo in ki se čuti poklicanega, da izdaja spričevala o nacionalnosti posameznih železničarjev, je sigurno že pozabil na svojo preteklost. Ne spominja se, kako je nastopal v bivši Avstriji, na primer v Gorici, ko je bil njegov šef Nemec. Tedaj je pozabil, kje je bil rojen in se vneto udejstvoval pri »deutschnacionalnih«. Danes pa je seveda organiziran nekje drugje in išče »nem-čurje« na Jesenicah, sam pa je pozabil odstraniti nemški napis na vratih.
Za danes naj bo to gospodu v opozorilo, če ne bo zaleglo, pa drugič na svidenje s podrobnimi podatki.
O zmanjšanem ugledu.
Svoječasno je bilo na Dolenjskih progah prestavljenih več prometnikov, ker se jim je zmanjšal iz različnih razlogov ugled v okolišu dotedanjega službovanja. Dobili so enostavno od direkcije poziv, naj radi zmanjšanega ugleda prosijo za premestitev, nakar so bili na lastno prošnjo premeščeni.
Obstoja vprašanje, kakšni grehi, odnosno prestopki zmanjšujejo službeni ugled. Ali se smatra dokazana laž predpostavljenega tudi za tak greh? Če namreč podrejeni lahko reče svojemu starešini, da je lažnik in mu vsled tega ne more verovati, ker -je bila laž dokazana, je s tem starešinski ugled že zelo zmanjšan.
Takih slučajev imamo na Dolenjski progi povodom volitev v nabavljalno zadrugo zopet precej. *	- w
V privatnem življenju nimajo ljudje, ki lažejo, navadno nikakega ugleda. Tudi tu se je šlo za privatne zadeve. Ali bodo take starešine tudi dobile poziv za predložitev prošnje radi premestitve???
Pragersko. Naše prerokovanje povodom ustanovitve zveze v Pragerskem se je hitro uresničilo. Kakor je čez noč prišla na površje, tako jo je noč vzela. Dne 2. II. so imeli občni zbor ob velikanski udeležbi članov. Reci in piši sedem jih je prišlo v veliko zadovoljstvo referenta iz Ljubljane, tako da še pravega odbora niso mogli sestaviti. Po delu so vas spoznali železničarji, zato vas je tudi doletela zaslužena usoda.
predstavko, da se s finančnim zakonom popravi položaj nižjih uslužbencev pomorske direkcije, ki so bili pomotoma napačno prevedeni.
G. predsednik vlade je izjavil, da se bo v kolikor mu bo mogoče, zavzel za to upravičeno željo pomorcev. S tem je bila intervencija pri g. predsedniku vlade končana in so železniški delavci, zlasti progovni, ki so člani zveze, zelo zadovoljni s svojo organizacijo.
Pri g. ministru saobračaja:
Poleg »pomorskih« zadev, rečnih brodarjev na Adi Ciganliji, so g. ministra tudi opozorili na težek položaj progovnih delavcev ter prosili za odpomoč.
G. minister je obljubil, da bo, kolikor mu dopuščajo sredstva, skušal zboljšati položaj delavcev in da je že izda! navodilo za gotovo povečanje kreditov, da bi si mogle službene jedinice kolikor toliko pomagati še v tej zimi.
Iz poročila je razvidno, da je ministrstvo, kot običajno vsako leto, dovolilo v marcu porabo neizrabljenih kreditov in so tako gg. zvezarji tudi »agitacijsko« zamudili pravi trenutek.
O plenarni seji zvezarjev ki se je vršila 1. II. 1936 v Sarajevu, piše glasilo uradniškega društva sledeče:
Udruženje jugoslovanskih nacionalnih željezničara i brodara održalo je L II. 1936. svoju plenarnu sjednicu u Sarajevu, na kojoj je raspravljano pored ostalog i o akciji u pogledu smanjenja prinadležnosti. Sto akcija nije uspjela nastojalo se na samoj sjednici opravdati izvandredno teškim fi-nansijskim prilikama u zemlji, te je predviđeno, da ta akcija vjerojatno neće imati nikakova uspjeha. Udruženje je također odgovorilo Ministru saobraćaja, da prigovor od strane raznih organizacija, koji ie bio također iznesen u pojedinim listovima organizacija, da udruženje ne briše članove, koji su podnijeli istupnicu, ne odgovara stvarnosti, i da takovili slučajeva nije bilo. Veoma je interesantno stanovište zauzelo udruženje u pogledu Pravilnika za radnike, jer je molilo, da dosadanji pravilnik ostane na snazi. Obećanje Ministra saobraćaja, da se pravilnik ne će mijenjati smatra udruženje za uspjeh, pored toga što se navodno najviše zalaže za radnike in u više prilika je konstatiralo, da najviše radi na poboljšanju njihovih prilika. — Bio je stavljen prijedlog da se prestane s dosadanjim stavom moljakanja udruženja, i da se za prava članova povede borba, no ovaj prijedlog je odbijen s navodom, da je takova taktika udruženja.
Nov zakon za železničarje obravnava glasilo uradniškega društva pod naslovom »Marginalije« tako-le:
Prema neprovjerenim glasinama, koje kruže o novom Zakonu o drž. saobr. osoblju trebali bi u istom biti provedeni slijedeći principi: Primanje u službu se vrši prema imenu, koje ne. smije imati nikakvog »patrona«; napredovanje će biti poput izvlačenja zgoditaka ratne štete, ali mjesto povišice će se dobiti samo »odrezak« (kupon) ; penzionisanje otpada, jer svaki mora kao dobar gradjanin sve svoje snage staviti na raspolaganje željeznici, a bez snaga nema šta tražiti niti u penziji.
Organizacije, društva, klubi...
Železničarji so že dolgo poznani kot dobri društveni delavci. Tekom zadnjih deset let pa izgleda, da so v svoji »društveni iznajdljivosti« prekosili že sami sebe. Od starejših so slišali razne parole, kot »združite se, v slogi je mo« in te parole so spo-polnili še bolj s sodobnimi kot:	»v senci
močnega brez skrbi počivaš.... plašč po vetru obračaj.... le tisti, ki ima, ti lahko kaj da« in zato ni čudno, da si našel železničarje vedno v organizacijah oniii, ki so trenutno imeli moč. Iznajdiivejši so si pravočasno preskrbeli zbirko različnih znakov in trakov, da ne pridejo v zadrego, če se »moč« slučajno čez noč preseli. Najbolj previdni pa imajo znak trenotne moči na suknjiču zunaj, na znotranji strani pa visi znak onega, ki bo predvidoma prvi prišel na vrsto.
Železničarjem se zato zadnja leta prav dobro godi. Kako se ne bi? Saj imajo udruženja vseh vrst, skoraj toliko kot je kategorij na železnici in vsa ta udruženja so odobrena od delodajalca. V težkem boju si izvojujejo zmago za zmago — najprvo izredne dopuste za kongrese, nato brezplačno vožnjo za kongres, nadaljni uspeh so brezplačne letne karte za glavne funkcionarje društva in krona vseh uspehov je: odtegovanje članarine v platneni spisku delodajalca. Kaj hočete še več!
Zato železničarji vseh vrst: le energično naprej! Še ni zadosti društev in klubov, ustanovite še nove, saj je še dosti neobdelane ledine. Cepite se. ker rešitev iz težkega položaja bo prišla, ko se bo udejstvovali ie železničarjev v društvenem življenju tako spopolnilo, da bo imel sleherni železničar svojo lastno organizacijo, društvo ali klub. Overjeni smo. da bo šel delodajalec tozadevno na roko in bo one določbe. ki danes to ovirajo, spremenil. Tedaj bo nastal raj na zemlji — pa ne za železničarja — marveč za delodajalca, železničarju pa bo ostal le pekel goria in redukcij.
Važna tolmačenja in razsodbe
Podpora za službeno obleko,
Vsled nejasnosti pravilnika o službeni obleki so posamezne direkcije tolmačile pravilnik tako, da zamore novo nastavljeni uslužbenec v enem koledarskem letu dobiti izplačano samo podporo za prvo nabavo službene obleke, ne pa tudi redne podpore za obleko. Generalna direkcija je izdala tolmačenje, da pripada vsakemu uslužbencu, ki ima glasom pravilnika o službeni obleki pravico do službene obleke, ob nastavitvi pri prvomesečni plači tudi podpora za prvo nabavo službene obleke. Dne 1. oktobra pa ima pravico tudi do redne podpore za obleko tako, da uslužbenec, ki je nastavljen pred 1. okt., dobi v enem koledarskem letu obe podpori.
Prevoz živi! do 10 kg in mleka do 3 1 za uslužbence v nenaseljenih krajih je uredila Generalna direkcija enotno za vse direkcije. Živila odnosno mleko do -gori navedenih količin. se prevaža brezplačno in se oddajo pošiljke za prevoz pred odhodom vlaka neoziraje se na delovni čas. Za predajo ni treba nikakih spremnih dokumentov, marveč se mora na pošiljko pritrditi spremnica, ki jo izda direkcija za dobo enega leta in iz katere je razvidna proga za brezplačen prevoz. Strank se o prispetju pošiljk ne obvešča, marveč mora prejemnik sam skrbeti, da pride pravočasno po pošiljko. Povzetja niso dopuščena ter železnica ne odgovarja za poškodbe in primanjkljaje odnosno izgubo.
Pri preselitvi uslužbenca v slučaju premestitve zamore uslužbenec poleg pohištva brezplačno prepeljati tudi drugo svojo lastnino kot na pr. drva, premog, živino, torej vse, kar je njegova last v času selitve s to omejitvijo, da skupna teža ne sme prekoračiti po pravilniku odrejene teže.
Stalni delavci imajo pravico na brezplačen prevoz pohištva samo v slučaju premestitve po s-hižbeni potrebi. Če je delavec premeščen na lastno prošnjo, mu po pravilniku ne pripada nakaznica za brezplačen prevoz pohištva.
Vozne ugodnosti za delavce, ki so prekinili železniško službo so bile že leta 1934 spopolnjene v toliko, da se delavcu, ki je prekinil železniško službo vsled odsluženja kadrovskega roka ali vsled redukcije, pa v roku treh mesecev zopet zaprosi za prejem nazaj v službo, v slučaju zopetnega sprejema, prejšnja služba vračuna in čim ima skupno tri leta službe, dobi ukoričeno legitimacijo. Z naknadnim rešenjem pa je železniški minister priznal tem delavcem tudi pravico na prevoz premoga in drv po znižani ceni.
Železničar ne more dobiti več kot tri brezplačne karte letno. Železniški minister je razveljavil' prvi odstavek čl. 14 pravilnika o voznin ugodnostih, ki je predvideval, da sme železniški minister odobriti tudi več kot tri brezplačne karte letno v posebnih primerih. Istočasno je odredil, da ne sme nikdo več za te izredne proste vozovnice prositi, marveč naj se posluži režijske vožnje.
Železniški minister je razveljavil pooblastila, s katerimi so njegovi predhodniki prenesli gotove pravice na podrejene organe. Železniški minister bo odslej sam podpisaval vsa rešenja o- sprejemu uradniških pripravnikov, nastavitvi, napredovanju, upokojitvi in odpuščanju uradnikov, zvaničnikov in služiteljev ter celo odloke o sprejemu in prestanku službe dnevničarjev ter honorarnih in kontraktualnih uslužbencev.
toč. 3, § 158 zakona o drž. prom, osebju ter vsled tega vdova, ki nastopi tako službo, obdrži še nadalje pravico do rodbinske pokojnine.
V slučaju sporazumne ločitve obdrži ločena žena pravico do rodbinske pokojnine, § 153 zakona o drž. prom. osebju predvideva, da »ženi, ločeni od moža po predpisih rimsko katoliške cerkve,« ne pripada pravica do rodbinske pokojnine. Državni svet je v splošni seji razsodil, da se sporazumna ločitev ne smatra kot ločitev po predpisih rimsko-katoli-ške cerkve ter obdrži vsled tega tako ločena žena pravico do rodbinske pokojnine po smrti njenega moža.
j Sodrug Faiconetti Karol
Vztrajnega borca za železničarske pravice ni več ned nami. Dne 22. februarja, je v mariborski splošni bolnici preminul sodrug. ki se je ves čas svojega življenja zavedal, da je njegovo mesto v prvih vrstah razredne organizacije. Od L marca S907 jeti’ nep-ekinjeno član železničar nce organizacije. klonil ni ne v preganjanju in ne oh razpustih organizacije, marveč je vztrajat v borbi do konca. Leta 1932 ie šel kot kotlar v pokoj s skromno pokojnino in tudi kot upokojenec je ostal zvest naročnik delavskih listov in agilen pobornik delavskih pravic. Naj mu bo zemljica lahka!
Sodrug Oman Ignac
Komaj se je zemlja zgrnila nad truplom pokojnega boritel.ia za delavske pravice s. Falconettija, že nam je nemila usoda zadelala nov hud udarec. Po kratki bolezni je nenadoma preminul šele 54 let star s. Oman Ignac, vlakovodja drž. že!, v pokoju. Tudi pokojni je bi! do zadnjega diha zvest bojevnik v vrstah delavskega razreda. Že v zgodnji mladosti je postal član naših organizacij, po vojni dobi pa se je zlasti udejstvoval v kulturnih društvih. Bil je dolgo let predsednik žel. pevskega zbora "Krilato-kolo«, član delavskega kolesarskega društva, odbornik železničarske godbe, Hranilnega in posojilnega društva delavcev, naročnik delavskih listov itd. Zlasti se je mnogo prizadeval, da bi čimbolj uspeva! skupni delavski pevski zbor v Mariboru. N.ie-
gOVO udejstvovanje na kulturnem polju delavskih društev je neprecenljivo. — Potrti stojimo ob njegovem mrtvaškem odru s trpko zavestjo, da nas je zapustil eden izmed naših najboljših bojevnikov, katerega bomo ohranili v trajnem spominu. Žalujočim preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Ss. Puconja, Moialk, Klarer
Še več smrtnih slučajev beležimo v preteklem mesecu. Med najboljšimi in najzvestejšimi je kosila smrt.
V	Mariboru sta umrla še s. Puconja Alojz, upokojenec, v visoki starosti 77 let ter strugar s. Močnik Jožef v najboljših moških letih, star komaj 45 let. Oba sta ves čas obstoja razredne železničarske organizacije vneto sodelovala pri vseh akcijah in bila zvesta naročnika našega lista.
V	Ljubljani je preminul s. Klarer Edvard. strojevodja v pokoju, ki je bil eden redkili strojevodij, ki se ni sramoval biti v skupni organizaciji z delavcem in profesio-
nistom.
Ohranimo te naše najboljše sodruge v trajnem spominu.
cstm”	---------------------:
Splošno delavsko pravo-t*a»stveno društvo v Ljubljani
vabi vse svoje člane na
redni letni občni zbor,
ki se vrši v društvenih prostorih v Delavski zbornici v Ljubljani in sicer z običajnim dnevnim redom v nedeljo, dne 22. marca ob 10. uri dopoldne.
Dolžnost vseh službe prostih članov in članic je, da se tega občnega zbora polnoštevilno udeleže.
ODBOR.
Z uporabo
»ADRIA'
Zanimivosti za železničarje
Zvezarji so intervenirali Pri g. predsedniku vlade:
Po poročilu v njih »Glasniku« so bili zvezarji dne 20. II. pri predsedniku vlade g. dr. Stojadinoviču, kjer so mu predložili
Zvezarji za monopol Šolskih knjig.
V »Glasniku« št. 5 od 1. lil. 1936 vnet zvezar, ki se obreguje ob to, da ima Slovenija šolske knjige v »svojem dijalektu«, v imenu vseh zvezarjev apelira na železniškega ministra, da bi v interesu 80.000 železničarskih otrok podprl zahtevo, da naj za bodoče izključno prosvetno ministrstvo izdaja šolske knjige za osnovne in srednje šole in to v državni izdaji.
ReSenje splošne seje državnega sveta
Služba delavke-snažilke se ne smatra za državno službo. Državni svet je razsodil, da služba delavke-snažilke pri državnih prometnih napravah ni državna služba v smislu
PRAŠKOV
dosežete vse boljše uspehe.
Svoji k svojim!
Tiska: Ljudska tiskarna, d. d.. Maribor. (Predstavnikos. Ošlak.) - Odgovorni urednik: |ndo]JdJile^leJJ[a”bo^ar^or„aStnik in lzdajate!;: KoriZOrdi ’Uled,njenl 2e!ezn!Čar‘