naš tednik
Številka 4. Letnik 44. Cena 10,— šil. C25,— SLI) petek, 31. januarja 1992
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Izobraževalni center v dobrolskem samostanu:
PROJEKT JE ZAENKRAT PROPANL
Izobraževalni domovi ter Sosvet za izobraževanje odraslih so proti novemu centru v dobrolskem samostanu.
Občina Dobrla vas je pred dvema letoma najela za dobo 50 let dobrolski samostan, katerem sedaj išče primerno namembnost. V samostan naj bi se namreč preselila celotna občinska uprava in otroški vrtec. V preostali prostor pa naj bi se priselil nov izobraževalni center — vsaj tako so si želeli nekateri politiki.
Proti temu predlogu se je zdaj izrekel deželni Sosvet za izobraževanje odraslih; s tem pa je verjetno projekt zaenkrat propadel.
Deželni kulturni referent dr. Peter Ambrozy je od članov Sosveta za izobraževanje odraslih zahteval odločitev in dokončno stališče o „Izobraževalnem centru Dobrla vas“. Nekoliko presenetljivo se je Sosvet izrekel proti ustanovitvi; zastopniki obstoječih izobraževalnih domov Krastowitz, St. Georgen in Katoliški dom Prosvete v Tinjah so svoje odklonilno stališče utemeljile, češ da je ponudba za izobraževanje odraslih predvsem na južnem Koroškem več kot pokrita. Nova dodatna ponudba bi ne povečala števila porabnikov, ampak bi le povzročila
dodatne stroške. In ti niso majhni! Za „Izobraževalni center Dobrla vas" bi bilo potrebnih 70 milijonov šilingov — in to samo za prenovo samostana. Namesto, da bi Dežela Koroška subvencionirala tak ogromen projekt, je bolj smotrno, da poviša podpore za obstoječe izobraževalne domove — so si bili člani Sosveta enotni. Le „Kärntner Bildungswerk“, ki bi bil nosilec ustanove v Dobrli vasi, je videl smisel v ustanovitvi.
Občina Dobrla vas bo morala letno kriti obratovalne stroške za samostansko poslopje v višini 2 mio. šilingov; polovico bi torej padlo na to izobraževalno ustanovo. Ali je po odločitvi Sosveta za izobraževanje odraslih projekt dokončno propadel? Občina Dobrla vas vsekakor že išče nove možnosti; z enim očesom pa je še vedno pri „Izobraževalnem centru“, ki bi sicer Občini Dobrla vas znatno olajšal sanacijo in znižal obratovalne stroške; Deželi Koroški bi s tem povzročil ogromne izdatke in verjetno bi sprožil tudi inflacijo ponudbe na področju izobraževanja odraslih.
Izšla prva številka
MLADEGA NAŠEGA TEDNIKA
v letošnjem letu
Najdete ga v sredini te številke Našega tednika.
Spomnili smo se obletnice Tischlerjeve smrti
Kot vsako leto, so se na žrel-skem pokopališču tudi letos zastopniki NSKS, EL, KKZ, NT, DPU, Slovenske gimnazije in Mohorjeve družbe skupno s člani Tischlerjeve družine spomnili obletnice smrti dr. Joška Tischlerja. Dr. Janko Zerzer je v kratkem nagovoru spomnil na izročilo ustanovitelja NSKS in očeta Slovenske gimnazije.	^
Politika
STRAN q petek,
O 31. januarja 1992
Politika
TEDNIKOV KOMENTAR
Slovensko zadružništvo na Koroškem — zlasti njegov bančni sektor — je v zadnjih letih želo vidne uspehe. Spremembe v poslovodstvu Zveze slovenskih zadrug leta 1986 so se obrestovale. S prihodom direktorja dipl. trg. J. Habernika se je začelo novo obdobje ZSZ.
veniji. Kako veliko je bilo zlasti v zadnjih letih nezaupanje v gospodarsko politiko Slovenije, je znano. Znano je tudi, da so se slovenski državljani raje posluževali uslug, ki jim jih nudijo koroške in štajerske ter ne domače banke.
To nezaupanje je sicer še
NOV IZZIV ZA NAŠE BANČNIŠTVO
Zadružna zveza se je — skupno s svojimi mladimi angažiranimi sodelavci — začela uveljavljati kot sodobna ter uspešna ustanova. Enako velja za v njo včlanjene Posojilnice. Tudi njihove poslovodje in sodelavci so dokazali in dokazujejo, da razumejo svoj „gšeft".
Najbolje dokazujejo ta razveseljivi razvoj našega zadružništva številke. Tako je ZSZ zabeležila z 31. decembrom 1991 v primerjavi z letom 1990 mdr. naslednje prirastke: celotne vloge so narasle za 54 odstotkov, inozemski knjižni promet za 60 odstotkov, bilančna vsota pa se je povišala za 28 odstotkov. Pri Posojilnicah je znašal skupni prirastek vlog 25 odstotkov. Tako je npr. Posojilnica-Bank Celovec imela v letu 1991 za okoli 30 odstotkov več celotnih vlog kot v letu 1990. Nadpovprečen prirastek celotnih vlog — po informaciji Avstrijske narodne banke znaša v avstrijskem povprečju prirastek 8,5 odstotkov — so dosegle tudi vse ostale Posojilnice.
Skratka: naše bančne ustanove poslujejo uspešno. To pa predvsem tudi zato, ker je zanje merodajna gospodarska miselnost in ker prezirajo načela, ki so pri nekaterih „gospodarskih" politikih na žalost slej ko prej aktualna. Če bi namreč šlo po njihovem, bi se moral naš narod v glavnem ukvarjati s kulturo in politiko, glede vprašanja, kako te dejavnosti financirati, pa se očitno zanašajo na loto ali toto.
v0a se bilanca naših kreditnih zadrug tako ugodno razvija, pa je treba videti razlog tudi v Slo-
vedno prisotno, a se stvari kljub temu začenjajo premikati. Zanimanje avstrijskih bank za slovenski trg postaja vedno bolj konkretno. Tako je pretekli petek začela v Ljubljani poslovati prva mešana banka v Sloveniji — „Bank Austria“. Do zdaj so Slovenci pri njej odprli nad tisoč hranilnih knjižic. Zaenkrat so to samo devizni varčevalci, vendar namerava „Bank-Austria“ v kratkem omogočiti tudi varčevanje v tolarjih.
„Bank Austria“ tudi napoveduje, da se bo še bolj potrudila pri financiranju slovenskih podjetij. Predpogoj za to je sprejetje potrebnih, zdaj manjkajočih zakonov. Predvsem gre za izter-jatvene in privatizacijske zakone. Sicer pa že zdaj opravljajo za ozek krog svoj h komitentov celo vrsto poslov.
Po normalni logiki bo „Bank Austria“ sposobna uresničiti svoj cilj, nagovoriti namreč čimveč klientov v Sloveniji sami. Da imajo tudi druge avstrijske banke resen namen realizirati v Sloveniji zaželjene dobičke, prav tako ni novo. Upravičeno namreč izhajajo iz tega, da se bodo Slovenci prej ali slej začeli spet posluževati bančnih uslug doma — sploh, če bodo v Sloveniji imeli na izbiro avstrijske banke.
Na naše kreditne zadruge, ki so doslej nagovorile mnogo klientov iz Slovenije, čakajo pa vsekakor novi izzivi. Prepričan sem, da bodo znale nanje reagirati in da bodo dosegle najmanj take poslovne uspehe, kakršne imajo danes in so jih zabeležile v zadnjih letih.
„V ppvi vrsti pmagati občinskim frabijam
finančno, organizacijsko in moralno"
Predsednik deželne EL Andrej Wakounig je v pogovoru z NT zavzel stališče do vprašanj, kot: Sta osrednji organizaciji preživeti? Je zadovoljen s centralo EL in Mlado EL? Zakaj odklanja integracijo v večinske stranke? Kakšna naj je ureditev deželno-zborskega mandata? Kdo je pogovorni partner EL v Sloveniji?
Z Andrejem Wakounigom se /e pogovarjal Janko Kulmesch
NT: Lani je prišlo do poenotenja samostojnih volilnih struktur oz. ustanovitve deželne Enotne liste. Se je izkazal ta korak kot pravilen?
A. Wakounig: S tem poenotenjem se je uresničila dolgoletna želja naših samostojnih frakcij. Važno je bilo predvsem tudi zato, ker smo ustvarili boljše pogoje za bolj učinkovito organizacijsko delo. Vendar poenotenje samo ne zadostuje. Treba bo na centrali in tudi na podeželju še marsikaj zboljšati.
NT: Kaj konkretno?
A. Wakounig: Po statutu so npr. predvidene krajevne in pokrajinske strukture. Sicer krajevne že obstajajo; vendar bo treba najti nova pota, kako izboljšati kontakt z ljudmi, da bo tam, kjer je potrebno, dejansko funkcioniralo frakcijsko delo in koordinacija z deželnimi strukturami. Občinske frakcije morajo dobiti lastna vodstva ter izvesti članski sistem. Uresničiti je treba tudi organizacijske strukture na pokrajinski oz. okrajni ravni.
NT: Kaj nameravate izvesti na medijskem področju? Zadostujejo občinski listi takšni, kakršni so trenutno?
A. Wakounig: V bodoče nameravamo izdajati četrtletni regionalen časopis, ki bi ga prejemala vsa gospodinjstva na južnem Koroškem. Ta naj bi vseboval tako deželne kot tudi pokrajinske in občinske teme.
NT: Tema mladinsko delo: si zadovoljen z Mlado EL?
A. Wakounig: Če sem odkrit, z razvojem na mladinskem področju ne morem biti zadovoljen. Izgleda pa, da je to nezadovoljstvo prisotno pri vseh političnih ustanovah. Mladinsko dejavnost bo treba decentralizirati. V prvi vrsti se mora odvijati na krajevni ravni, torej tam, kjer je mladina doma. Osnovno načelo našega celotnega delovanja mora biti: pomagati v prvi vrsti občinskim frakcijam tako gmotno, organizacijsko in moralno.
NT: Pripravlja se tudi Politično upravna akademija (PUAK). Kdaj bo začela delovati?
A. Wakounig: Ustanovila se bo v teh dneh; za vodjo je predviden dr. Pavle Apovnik. Potreba po učinkoviti izobrazbi naših kadrov je velika, zlasti glede pravnih vprašanj in političnega nastopanja.
NT: Kateri so politični cilji EL v letu 1992?
A. Wakounig: Ker letos po vsej verjetnosti ne bo kakih volitev, se bomo osredotočili na to, da pridemo v dogovoru z deželnimi strankami do novelizacije volilnega reda za deželnozborske volitve. Sedanji volilni red je za koroške Slovence izredno restriktiven. Ne odgovarja volilnemu redu, kakršen že obstaja v drugih evropskih državah in ki upošteva želje manjšine. Naj omenim volilno ureditev za Dance v Nemčiji, ki ne pozna 5-odstotne klavzule, ali še bolj manjšinam naklonjeno v Sloveniji, ki zagotavlja tako
Italijanom kot Madžarom avtomatično zastopstvo v parlamentu.
NT: Kakšna naj bi bila volilna ureditev za koroške Slovence?
A. Wakounig: Za narodne stranke, ki se kot take priznavajo, ne bi smela predvidevati štirih volilnih okrajev, temveč samo enega. Hkrati bi se moralo za te stranke znižati število glasov, ki je potrebno za osnovni mandat, na tak nivo, da bi manjšina dejansko lahko izvolila svojega lastnega kandidata.
NT: Kako visoko bi smelo biti tako število glasov?
A. Wakounig: V primeru, da bi kandidirala samo ena narodna stranka, si lahko predstavljam 1 % vseh volilnih udeležencev. Če bi nastopilo več narodnih strank, pa naj bi bila izvoljena tista, ki je dobila največ zaupanja.
NT: So Slovenci, npr. v SPÖ, ki odločno odklanjajo model narodne stranke. Hkrati so prepričani, da bodo s svojim integracijskim modelom v stanju
99---------------------------------
Ce je Ambrozy ne ustanovnem obenem zboru Delovne skupine slovenskih socialistov izpostavil, da je namen te skupine mdr. napraviti SPÖ še močnejšo, potem imam vtis, da vidi v DS v prvi vrsti pomagača za doseganje boljših volilnih rezultatov. Andrej Wakouni	, ,
-Ü
doseči take uspehe, da narodna stranka sploh ne bo več potrebna.
A. Wakounig: Že prej so nam pravili, da naj se koroški Slovenci vključujejo v večinske stranke, da bi na ta način probleme skupno reševali. Danes lahko trdimo, da je ta integracija — z redkimi izjemami — šla rakovo pot. Skorajda ni primera, kjer bi s strani večinskih strank prišle iniciative za zboljšanje položaja koroških Slovencev. S tem je jasno potrjeno, da brez samostojnih list nikdar ne bi bilo možno doseči teh uspehov, ki smo jih doživeli v zadnjem času. In če je Ambrozy ne ustanovnem občnem zboru Delovne skupine slovenskih socialistov izpostavil, da je namen te skupine mdr. napraviti SPÖ še močnejšo, potem imam vtis, da vidi v DS v prvi vrsti pomagača za doseganje boljših volilnih rezultatov.
NT: Bivši tajnik oz. novi predsednik ZSO dr. Sturm je EL označil kot preživeli model, „Auslaufmodell“. Na drugi strani je odnos naših ljudi do osrednjih organizacij nadvse negativen. Kdo je torej res „Auslaufmodell?“
A. Wakounig: Trditev, da je EL „nacionalistična“, „konzervativna“ in „Auslaufmodell“, je seveda zelo spačena in neutemeljena. Izid zadnjih občinskih volitev je npr. jasno pokazal, da ljudje „na terenu” podpirajo samostojno gibanje. To pa je tudi signal, da je zaupanje v centralistične strukture precej propadlo in da prihajajo osrednje organizacije v stadij preživelosti. Iz tega se da sklepati, da si pretežen del naših ljudi želi glede političnega zastopstva koroških Slovencev bistvene spremembe. Želi si, da se upoštevata demokratičnost in pluralizem in da naj pripadniki
naše narodne skupnosti sami določijo, kdo so naj njihovi zastopniki.
NT: Odnos EL — Slovenija: kdo je vaš pogovorni partner — kaka stranka ali vlada?
A. Wakounig: EL nima namena spuščati se v vrednotenje notranjepolitičnih razprav v Sloveniji. Za nas je pogovorni partner v prvi vrsti vlada. Z vsako vlado, ki jo na demokratičen način izvoli slovenski narod, želimo imeti korektne odnose. Ni naša naloga, da bi se ideološko ali strankarsko opredeljevali, ker bi s tem navezovali enostranske stike s to ali drugo večinsko stranko. Postali bi v tem primeru neverodostojni, kajti tako enostransko sodelovanje odklanjamo tudi na Koroškem.
NT: Je v Sloveniji vlada vaš edini partner?
A. Wakounig: Na politični ravni so to poleg vlade tudi parlament in državni predsednik. Intenzivne strokovne stike pa gojimo z Zvezo slovenskih občin, kateri trenutno predseduje Ivan Bizjak. Z njo so kontakti že doslej bili zelo plodoviti in prav v sodelovanju z EL je prišlo tudi do boljšega sodelovanja med občinami tostran in onstran meje.
NT: Hvala za pogovor.
Izjava poslovodje Koordinacijskega odbora koroških Slovencev
Koordinacijski odbor je na seji 22. januarja 1992 razpravljal in sklepal o priporočilu slovenski vladi za razpodeUtev sredstev, ki so namenjena v letu 1992 za pospeševanje slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Kot poslovodja KOKS-a popravljam interpretacijo Jankota Malleja v Slovenskem vestniku, češ da KOKS na tej seji ni bil sklepčen ter da se seja ni odvijala v skladu z veljavnim poslovnikom. Dejstvo je, da so se doslej vključile v KOKS in zanj imenovale svoje člane sledeče organizacije: Narodni svet koroških Slovencev, Krščanska kulturna zveza, Enotna lista, Skupnost južno-koroških kmetov, Slovenska gospodarska zveza in Strokovno pedagoško združenje. V KOKS je bila sprejeta tudi delovna skupnost mladinskih organizacij „SMO", ki pa je v preteklem letu zopet razpadla. Svoje rezervirano mesto v KOKS-u imajo tudi Zveza slovenskih organizacij, Slovenska prosvetna zveza in Slovenska športna zveza, ki se pa doslej kljub vsakokratnemu vabilu niso vključile v KOKS. Ponovno ugotavljam, da so bili na zadnji seji KOKS-a navzoči zastopniki štirih od šest aktivno vključenih organizacij in je bil KOKS po predpisih veljavnega poslovnika sklepčen.
Poleg naloge za formalno pravilno poslovanje KOKS-a po določilih poslovnika pa smatram tudi za svojo dolžnost, da skušam doseči najširše možno soglasje v vseh vprašanjih — političnih in finančnih — ki sodijo v delokrog KOKS-a. Po besedah novega predsednika ZSO, dr. Marjana Sturma, v torkovi slovenski oddaji smatra novo vodstvo ZSO Koordinacijski odbor za potrebnega in je pripravljeno za nove pogovore. Napačno bi bilo, če bi Koordinacijski odbor zavrnil pripravljenost novega vodstva ZSO k sodelovanju. Zato sem kot poslovodja Koordinacijskega odbora sklical za petek, 7. 2. '92, ponovno sejo KOKS-a, na kateri naj bi — upam, da ob navzočnosti tudi zastopnikov novega vodstva ZSO — med drugim na novo razpravljali o porazdelitvi sredstev, ki jih namenja Republika Slovenija za podporo slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Mag Marjan pipp
XIII. Tischlerjeva nagrada
STRAN
yj petek,
STRAN
31. januarja 1992
XIII. Tischlerjeva nagrada
Prof. Lojze Peterle:
„...zdaj bi lahko umrl la se dostojno poslovil"
Nekaj citatov iz govora predsednika slovenske vlade ob podelitvi XIII. Tischlerjeve nagrade
„Po vsem tem, kar sem slišal o sebi, bi zdaj lahko umrl in se dostojno poslovil. Dr. Zerzer je tako lepo o meni govoril, da mi kar manjka opozicija, da bi dodala kakšno laž. Doma sem navajen drugačnih nagovorov.“
„Zelo ste me počastili s tem, da ste me postavili v vrsto Ti-schlerjevih nagrajencev. V radiu sem slišal, kdo je bilo prvih dvanajst Tischlerjevih nagrajencev. Moram reči, da me številka 13 prav nič ne moti. 13 mesecev smo čakali, da je po plebiscitu prišlo do priznanja Slovenije. 13. januarja se je Vatikan odločil priznati Slovenijo. Dobro, pa naj bom jaz 13. v vrsti Tischlerjevih nagrajencev.“
„Enkratna je bila pomoč koroških Slovencev, ko je šlo za poplave, izredna pozornost, ko so prišli sem begunci. Naj mimogrede povem, da se je v napadu na Slovenijo zgodilo nekaj izrednega. Avstrija je računala z de-settisoči beguncev. Res je, da so nekateri možje odpeljali družine
čez mejo. Sami pa so se vrnili, da bi se bojevali. Nihče od Slovencev ni prosil v Avstriji za azil in marsikateri delavec, ki je delal v Avstriji, je pustil delo in se javil doma, da bi opravil svojo dolžnost.“
„Velikokrat sem bil med vami na Koroškem tako ali drugače. Včasih nisem nikogar obiskal. Sem šel recimo na Djekše pogledat, kako zgleda sončni zahod. Prepričan sem, da se tam na Koroškem najlepše vidi, kako zahaja sonce. Če bi čutil potrebo po kakšni posebni melanholiji, mi ne kaže drugam, da grem v Podjuno. Če bi želel slišati nekaj posebnega v koroški pevski kulturi, potem mislim, da moram iti v Št. lij med Kernjakove ali v Sele med Olipove.“
„Težko uporabljam besedo matična Slovenija, ker matične pokrajine so vse, kjer avtohtono živi slovensko prebivalstvo. O matici govorijo tisti, ki so se odselili. Sedaj lahko govorimo o matični državi.“
Peterle in njegov avstrijski „ambasador" Karel Smolle v krogu mladine.
Dr. Grilc: „Slovenpa dolžnost, da nas podpira — ne glP na to, kakšna je njena vlada!"
Predlog
Našega tednika
Doslej sta Narodni svet in Krščanska kulturna zveza podelila Tischlerjevo nagrado zaslužnim kulturnikom ter zaslužnemu politiku. Vsem tem še enkrat čestitamo, saj so resnično mnogo prispevali v zakladnico slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Med tiste, katerim se imamo koroški Slovenci zahvaliti za vrhunski doprinos k širjenju naše besede in kulturno politične dejavnosti, pa šteje na vsak način tudi Tonči Dolinšek. Njegovih zaslug na tem mestu ni potrebno podrobneje predstavljati. Znane so domala vsakemu koroškemu Slovencu oz. koroški Slovenki. Brez njega naša literatura in tudi Naš tednik v vseh povojnih letih ne bi našla poti do toliko ljudi.
Zato uredništvo Našega tednika predlaga, da se XIV. Tischlerjeva nagrada podeli Tončiju Dolinšku.
Uredništvo -Našega tednika
„Tesna povezanost z matično državo je nesporna pravica vsake manjšine. Tega se je dobro zavedal dr. Joško Tischler. Pod njegovim vodstvom smo v sedemdesetih letih vzpostavili s Slovenijo prepotrebne stike. Slovenija nima samo pravice, temveč tudi dolžnost, da nas podpira — ne glede na to, kakšna je njena vlada oz. katere stranke vlado sestavljajo!“
Tako je dejal predsednik NSKS dr. Grilc ob podelitvi XIII. Tischlerjeve nagrade, ki sta jo
Sestre in bratje Otip iz Sel so pozdravili predsednika slovenske vlade s pesmijo.
prejšnji četrtek NSKS in KKZ podelila predsedniku slovenske vlade prof. Lojzetu Peterletu. Peterle sam pa se je v svojem govoru označil kot „učenca“ dr. Ti-schlerja, ki da „je govoril zelo jasno, zelo prepričljivo in zelo zavzeto“.
Hkrati je podčrtal: „Za slovensko vlado velja absolutna predpostavka, da do kratenja manjšinskih pravic absolutno ne more priti. Prepričan sem, da se kažejo Slovencem v Avstriji nove možnosti ter nove vizije. Pomembno je, da imamo v Šloveniji sedaj direktno ustavno pravico in dolžnost, da kot demokratično izvoljena oblast formaliziramo tudi skrb za naše manjšine zunaj države."
Prireditev, katere se je mdr. udeležil podpredsednik slovenske vlade Matija Malešič, se je odvijala v zelo domačem in prijetnem vzdušju. Tudi nagrajenec prof. Peterle se je počutil zelo dobro in sproščeno. Našim ljudem je dal občutek, da njegov
odnos do nas ni samo „profesionalnega“ značaja, temveč da je že od otroških leti čustveno povezan s Koroško in z njenimi Slovenci.
Globok vtis je zapustila tudi učenka Slovenske gimnazije Katja Gasser, letošnja zmagovalka govorniškega natečaja. Njen Govor o sovraštvu do priseljencev in o desnem ekstremizmu Povzemamo v „Mladem NT“. Poteg Gasserjeve so bile za sodelovanje pri govorniškem natečaju nagrajene tudi Klavdija Daniel (Slovenska gimnazija) ter Martina Šimenc in Daniela Pintarič (obe Višja šola za gospodarske Poklice v Št. Petru).
Izvlečke iz lavdacije dr. Janka Zerzerja objavljamo na posebnem mestu.
99
Imam občutek, da se Peterle bolje počuti na Koroškem kot pa doma v Sloveniji.
Besede nekega gosta iz Slovenije ob podelitvi XIII. Tischlerjeve nagrade	_
-—
„Peterle je mnogo prispeval h krepitvi naše samozavesti"
Iz lavdacije dr. Janka Zerzerja, predsednika Krščanske kulturne zveze
Pravilno bi moral svojo lav-dacijo začeti z najvažnejšimi biografskimi podatki, vendar se že kar na začetku zapleta. Kajti medtem, ko je rojstni kraj zanesljivo tradiran, celo leto rojstva je neosporavano, bilo je leto 1948, pa se podatki glede dneva in meseca razhajajo: Uradno se je Lojze mlajši rodil 5. julija, po podatkih družine pa že 29. junija.
Prijatelje je Peterle našel vsepovsod v inozemstvu, tudi in predvsem v Avstriji in na Koroškem. S pomočjo teh prijateljev mu je že zdaj uspel velik korak Slovenije na poti v Evropo. O tem problemu razmišlja Peterle v komentarju v Tretjem dnevu: „Evropa se začne pri sosedih. Sosedje dobivajo sogovornike. Zato se trudimo za manj diplomacije in za več sosedstva, ki ne bo šlo na račun slovenskih skupnosti zunaj Slovenije.“
Peterle pa ni le Evropejec in demokrat, je tudi navdušen Korošec. Njegova velika ljubezen do naše dežele seže nazaj v sedmo leto starosti, ko je prebiral koroško čitanko Gremo v Korotan. Od takrat naprej je čustveno povezan s Koroško, jo je neštetokrat obiskal, prevozil s kolesom in tu našel dolgo vrsto prijateljev. Tako je postal tudi dober poznavalec naše manjšinske psihe in zapazil razveseljive premike. Zasledil je novo slovensko zavest in novo sožitje, ki sta „razpoznavna znaka nove kvalitete slovenstva“. In če pri nas v zadnjem času opaža konec obrambne drže, je to zanj največji dokaz naše življenjske moči.
Mi pa lahko rečemo, da je prav on v tem kratkem času, odkar reprezentira slovensko državno oblast, na posredni način že marsikaj prispeval h krepitvi naše samozavesti. Vsebinsko kompetentni prispevki v političnih razpravah, njegova trezna preudarnost in
dosledna uporaba izpiljenega, nepokvarjenega slovenskega jezika pri javnih nastopih v tujini mnogo doprinesejo k temu, da ugled slovenske demokracije in slovenskega jezika raste tudi pri nas in se hrbtenica naše narodne skupnosti spet malce vzravna in okrepi.
Pa še to: ko smo razmišljali, kakšna naj bo nagrada, smo najprej mislili na bicikl, saj smo brali v časopisu, da so mu ga ukradli pred bežigrajsko vojašnico. Vendar smo ta načrt spet opustili, ker so ga opazovalci videli že lansko jesen spet s kolesom pri Zilji, torej si je očitno nabavil že nadomestilo. Zato smo se končno odločili za zemljevid iz leta 1670, ki predstavlja ozemlje mlade Republike Slovenije, kjer ravno on predseduje vladi, in sosednjih dežel Koroške in Furlanije, kjer živi tolikšno število njegovih rojakov, in prijateljev.
Rož — Podjuna — Zilja
STRAN g petek,
31. januarja 1992
STRAN —7 petek,
( 31. januarja 1992
Rož — Podjuna — Zilja
Št. Jakob—VeNka vas: Žalostni novici
Zapustila sta nas Zdravko Stornik iz Št. Jakoba v Rožu in Nanej Fantur, pd. Mežnarca, iz Velike vasi.
Zdravko Stornik, pd. Stornik iz Št. Jakoba, je 7. januarja 1992 v 70. letu starosti podlegel zahrbtni bolezni. Rajni se je rodil kot dvanajsti od trinajstih otrok, od katerih je še devet bratov in sester živih. Razumljivo je, da je imel tudi on, kot vsi drugi bratje in sestre, trdo mladost, saj so jih starši na mali kmetiji težko preživljali, vsak od teh otrok pa je vseeno prišel do svojega lastnega doma. Tudi Zdravko je moral vse življenje težko delati. Rajni se je izučil za mizarja, seveda je moral tudi v drugo svetovno vojno in že iz ujetništva je prinesel kal bolezni. Poročil se je s Husto Olipic, pd. Mertijevo z Reke, in od svojih staršev prevzel domačijo. V zakonu so se jima rodili trije otroci. Zdravko nikdar ni mogel mirovati — delal je in hišo pozidal, nadzidal in prizidal. Vsa njegova skrb je veljala družini in vnukom, s katerimi je imel posebno veselje. Začela ga je razjedati zahrbtna bolezen — vendar se ni vdal, imel je močno voljo. Ko se mu je bolezen poslabšala, je moral iskati pomoči v bolnišnici in vse je kazalo, da bo terapija, katere je bil deležen, uspela. Za božične praznike je bil še doma in 2. januarja bi moral nadaljevati z zdravljenjem. Vendar zgodilo se je drugače — dobil je hude bolečine in je moral med prazniki zopet v bolnišnico — tokrat ni bilo več pomoči — umrl je 7. januarja 1992. Kljub temu, da je bil skoraj ves čas svoje bolezni pokonci, je moral slutiti, da z njim nekaj ni v redu. Ko mu je Društvo upokojencev septembra 1991 voščilo za rojstni dan, je menda izjavil, da je to njegov zadnji rojstni dan in da 70. rojstnega dneva ne bo več doživel. Kljub temu smo bili nad njegovim odhodom presenečeni — saj smo ga še kratko prej videli hoditi naokoli.
V četrtek, 9. januarja 1992, smo ga ob veliki udeležbi prijateljev in znancev spremljali na njegovi zadnji poti na pokopališče v Št. Jakobu. Pogrebne obrede je opravil naš gospod župnik Jurij Buch in cerkveni pevski zbor mu je s petjem
olepšal pogrebno sv. mašo. Hudo prizadeti ženi Husti, otrokom, bratom in sestram izrekamo po tej poti naše iskreno sožalje!
Gospa Nanej Fantur, pd. Mežnarca iz Velike vasi, se je rodila pred 89. leti na Reki pri Št. Jakobu. Poročila se je v Veliko vas k Mežnarju in si za moža izbrala Hanzija Fanturja. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, od katerih so štirje še živi. Njen mož je bil cestni delavec in je v tistih časih težko skrbel za svojo družino in zraven še opravljal delo mežnarja pri podružnici v Veliki vasi. V času njegove odsotnosti med drugo svetovno vojno je morala rajna Nanej skrbeti za družino, poleg tega pa je še opravljala mežnarijo. Pokojna je bila verna žena; tudi svoje otroke je vzgojila v verskem duhu. Dokler je mogla, se je udeleževala svetih maš; ko pa ni več mogla,
je molila doma. Rajna Nanej je bila povsod priljubljena; bila je dobra soseda in vedno smo jo videli nasmejanega obraza. Ze pred leti ji je umrl mož Hanzi; od takrat je živela pri sinovi družini. Imela je res najboljšo oskrbo, kar je danes le redkokje — to je bil sad njene verske vzgoje, saj so njeni otroci zdaj izpolnjevali četrto božjo zapoved „Spoštuj očeta in mater!“.
Rajno Mežnarco smo v soboto, 11. januarja 1992, spremljali ob obilni udeležbi na njeni zadnji poti na pokopališče v Št. Jakobu. Pogrebne obrede je opravil naš gospod župnik Jurij Buch; cerkveni pevski zbor se je rajni oddolžil s pesmimi pred mrliško vežico in olepšal s svojim petjem pogrebno sv. mašo.
Rajna Nanej, odpočij se vseh tegob zemeljskega življenja v domači zemlji! Žalujočim otrokom pa tem potom izrekamo naše iskreno sožalje!
Mi.
V ponedeljek, 27. 1., je v 81. letu starosti po težki bolezni umrl upokojeni šolski direktor Anton Müller.
Z rajnim sva bila sošolca in prijatelja v škofovih zavodih v Št. Vidu. Učiteljeval je v raznih krajih v Sloveniji. Po vdoru Nemcev v Slovenijo je moral na Koroško in tukaj med vojno poučeval. Po vojni je kot usposobljeni dvojezični učitelj poučeval v Št. Jakobu. Tu sva pet let skupaj poučevala in
Anton Müllen umrl
vzgajala mnogo šentjakobskih otrok. Prav zato se spodobi, da se ga tudi mi spomnimo. Nato je postal ljudskošolski ravnatelj v Ledincah do upokojitve.
Kot upokojenec je živel mirno zasebno življenje v Št. Jakobu. Po ženini smrti pred mnogimi leti se je še bolj umaknil v zasebnost. Zapušča sinova Andreja in Wal-terja. Pokopan je bil v četrtek na šentjakobskem pokopališču. Pogrebne obrede je opravil provizor Jurij Buch.
Njegovo telo je vzela koroška zemlja, njegovo plemenito dušo pa naj vzame Bog in poplača njegovo vzgojno delo in zgledno življenje.
Vinko Zaletel
Pečnica: Prvi dve jubilejni prireditvi
ob 70-letnicl SPD „Jepa-Baško jezero"
V obliki povečane dejavnosti želi SRD „Jepa-Baško jezero“ obhajati 70-letnico društvenega obstoja.
Za uvod jubilejnih prireditev je bilo „Srečanje ob novem letu“, 5. januarja, pri Pušniku •v Ločah.
Družabni večerje privabil kar lepo število članov in prijateljev v ta prijetni, domači krog.
Po pozdravnih besedah predsednice je društveni moški zbor zapel nekaj pesmi iz svojega obširnega programa.
Nato je režiser Miha Dolinšek predvajal nagrajena mladinska filma: „Prvi sneg“ in „Še upanje“, ki sta našla veliko priznanja pri občinstvu, še posebno zato, ker v enem igra glavno vlogo dijakinja iz Loč, Nadja Ulbing.
Večer so popestrili še Trije kralji jz Loč in Ledine in moški trio s pesmimi iz pastirske igre.
Društvo je pripravilo povrhu še imajhno pogostitev za vse prisotne in s tem poskrbelo za pravo domačnost.
Dorli Hammerschall in Miha Dolinšek
V soboto, 25. januarja, pa je sledil literarni večer v župnišču na Pečnici pod naslovom „Branje iz del domačih pesnic in pesnikov“.
Jožef Mochar iz Encelne vasi obhaja te dni svoj 91. rojstni dan. Ob tem visokem življenjskem jubileju mu želimo vse najboljše!
Rojstni dan in god je pred nedavnim slavil Vencej Sporn. Iskreno čestitamo!
Rojstni dan in god je pred kratkim v Kazazah obhajala Nežka Krainz. Iskreno čestitamo!
Osebni praznik je te dni v Dobrli vasi slavila Urši Fera. Želimo ji vse najboljše!
Osebne praznike obhajata te dni Marija Mokina in Franc Tscharf. Želimo jima vse najboljše! Čestitkam se pridružuje tudi Društvo upokojencev Podjuna.
Marija Galo iz Večne vasi pri Globasnici praznuje svoj 60. rojstni dan in god. Slavljenki iskreno čestitamo in ji kličemo še na mnoga leta!
Dvojni praznik slavi na Obir-skem Anni Miklau. Iskreno čestitamo!
*
88. rojstni dan obhaja Marija Lipusch, pd. Lipševa mama. Ob tem visokem življenjskem jubileju ji iskreno čestitamo in želimo obilo zdravja in zadovoljstva v družinskem krogu!
V	Lepeni pri Železni Kapli praznuje Franc Osojnik svoj 86. rojstni dan. Želimo mu vse najboljše in mu kličemo še na mnoga leta!
V	Remšeniku praznuje te dni Pavla Lorberg svojo 70-letnico. Ob tem življenjskem jubileju ji prav iskreno čestitamo!
Pavla Nočnik iz Deščic pri Št. liju praznuje svojo 60-letnico. Slavljenki želimo obilo zdravja in sreče!
Osebni praznik je te dni obhajal Jožef Golavčnik. Iskreno čestitamo!
Česamo
V Lepeni pri Železni Kapli je^0 sreče, zdravja in božjega bla-motej Mali praznoval svoj 6f°slova! rojstni dan in god. Za dvojf	»
praznik mu želimo vse najbolj^ ,	„ .	. .
predvsem pa zdravja in božiečj*'0* Staje'/lc je praznovala blagoslova!	ajboljše?	J' ^
rojs^n^da^fbJanez niHribern^ra2nor0j?tn'i^an--'n 9Rd.je t6 dni
Slavljencu Iskreno Ces,l,amel
lo obilo božjega blagoslova, Osebne praznike so te dni	'n zadovoljstva!
bajali Johana Ulbing iz Kota P
Št. Jakobu, Franci Stornik | V Se|ah praznujejo osebne Les ter Lom Schellander raznike Marjja p jn s gajd Moscemce. Slavljencem ,skre oni u. njk s Kob|e ter Anj M čestitamo m želimo se mnoP‘a 6^;.. , zdravih in srečnih let! čestitka^	s Kota. Slavljen-
se pridružuje tudi Društvo upCsl ' CeS*ltamh° m Jim ze‘ kojencev št Jakob.	i 56 mnogo zdrav,h m sreCmh
V Selah je praznovala 9°' ^inko Reinwald iz Štebna Neži Olip. Za osebni praznik '^znuje svoj 50. rojstni dan. iskreno čestitamo in želimo mf101 av|jencu iskreno čestitamo!
Rojstni dan je te dni slavila Nežka Slanovc iz Gorič pri Galiciji. Slavljenki iskreno čestitamo!
50. rojstni dan in god je praznoval Paul Ošina, pd. Bajdlov. Slavljencu iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih let!
Na Obirskem je praznovala 41. rojstni dan Sofie Oraže. Želimo ji obilo zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva!
V	Beli pri Železni Kapli je praznoval 70. rojstni dan Franc Dolinšek, pd. Kežar. Želimo mu obilo zdravja in božjega blagoslova!
70. rojstni dan praznuje Franc Breznik iz Drveše vasi. Želimo mu vse najboljše in mu kličemo še na mnoga leta!
V	Šmihelu je praznovala 60. rojstni dan Apolonija Bresnik.
Za osebni praznik ji iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče, zdravja in božjega blagoslova!
Domači publiki, ki je do kraja napolnila farno dvorano, so se predstavili s svojimi pesmicami ter spisi Dorli Hammerschall, Rozka Petschnig in Franc Černut. Za glasbeni okvir so poskrbeli učenci Glasbene šole z igranjem na citre, prečno flavto ter kitaro. Celotni večer pa je posnel tudi celovški radio.
Z zadovoljstvom je predsednica Anica Lesjak v svojem pozdravu omenila, da so tudi med domačini ljudje, ki se ukvarjajo s pisanjem in pesniko-vanjem in svoje delovanje predstavljajo tudi javnosti.
Dorli Hammerschall piše predvsem za otroke, za mladino pa tudi za razne priložnosti — slavja, obletnice in podobno. Vsebina je sočna, lahkotna kot veselo žuboreči planinski potoček, in tudi jezik se temu prilagaja. Rada tudi piše v na-
rečju, kar zveni še bolj prisrčno.
Pesmi Rozke Petschnig imajo resnejšo vsebino in vzpodbujajo človeka k razmišljanju. Tematika je vzeta iz vsakdanjosti, sega pa tudi v pretekle čase, se dotika domačega okolja — čestokrat se v ozadju skriva socialno ozadje današnjega časa. Zavzetost za narodno problematiko, ogroženo okolje in človeško notranjost z rahlo otožnostjo je razbrati iz predstavljenih pesnitev Franca Černuta. Vmes napiše tudi kako zabavno, morda tudi prav hudomušno, za kakšno posebno priložnost.
To literarno branje zasluži dobro oceno, saj je bilo vsebinsko za vsakega dojemljivo, tematika sama pa je dala marsikomu kaj v premislek.
F. Č.
Kotmara vas: Zadovoljivo, a deloma kritično poročilo občinske revizije
Med 26. avgustom in 4. septembrom 1991 je komisija občinske revizije kontrolirala kotmirško občino. Pismeno poročilo je na splošno kar zadovoljivo, vsebuje pa nekatere kritične pripombe.
Iz tega poročila je tudi razvidno, da bi morala biti v upravi kotmirške občine nastavljena vsaj še ena oseba (doslej so nastavljene štiri osebe). Občina bo morala sestaviti stališče in ga posredovati oddelku za revizijo občin. Razprava o poročilu je bila najobširnejša točka občinske seje v sredo, 22. januarja 1992.
Prizidek k ljudski šoli naj bi bil gotov konec maja ali začetek junija. Vse skupaj naj bi stalo okoli 9,3 mio. šilingov. Primerno pa bi bilo, da bi tudi opravili prepotrebna obnovitvena dela na šoli sami (južna in zahodna stran); stroški bi se tako zvišali za okrogel milijon.
Občinski svet je obravnaval prenamembe in sklenil, da se razpiše natečaj za novi prostor-
ski in zazidalni načrt (sedanji je iz leta 1968); izdelati bo tudi treba koncept za razvojni načrt tako za naselja kakor za celotno regijo.
Občina bo morala zvišati zemljiški davek za ok. 20 odstotkov (od 420 na 500 odst. osnove za odmero). Člani razsodišča za lovsko škodo bojo Valentin Jako-pitsch (ÖVP) kot član odbora za kmetijstvo in gozdarstvo (namestnik Josef Kraßnig, SPÖ), za lovski sosvet Franz Müller (SPÖ; Franz Triebnig, ÖVP) in na predlog lovcev Johann Perkonig st. (Alois Mischkounig ml.)
Župan Hugo Gčtzhaber je med informacijami tudi povedal, da je bilo v občini s 1. januarjem 1992 2744 prebivalcev (od tega 1345 moških in 1399 žensk).
Kmetijska zbornica
Janko Zwitter vložil predlog za pokojnino kmeticam
Domej predlagal ustanovitev pododbora za dvojezičnost ter zvišanje podpore za izobraževanje slovenskih kmetov.
/z Kmetijske zbornice poroča Silvo Kumer
Na občnem zboru Kmetijske zbornice je Skupnost južnokoroških kmetov vložila predlog za pokojnino kmetic, ki so s 1.1.1992 dosegle potrebno starost.
Soglanoje bil sprejet letni proračun, ki znaša 66 mio. šilingov. Več kot 3 mio. pa mora Zbornica prispevati iz svojih rezerv.
Zbornični svetnik Janko Zwitter je vložil predlog za pokojnino tistim kmeticam, ki so s 1.1.1992 dosegle starost, s katero lahko gredo v pokoj. Zwitter: „Trenutnazakonodaja predvideva, da bi morale te kmetice 15 let plačevati prispevek v Kmečko za-
Tudi kmeticam pripada pokojnina. SJKje vložila tozadevni predlog, ki ga bo zdaj obravnavala Zbornica.
KOMENTAR ^
V volilnem času so politiki v vseh vrstah veliko govorili o delu in pomenu naših kmetic. Toda ko gre za konkretne izboljšave oz. za dosego enakopravnosti kmetic, teh politikov ni več v prvi vrsti.
Zadnji čas za kmetice
Skupnost južnokoroških kmetov je zdaj vložila predlog, po katerem naj bi dobile pokojnino tudi kmetice, ki bi glede na starost lahko letos šle v pokoj, a si še niso pridobile dovolj potrebnih let.
Tu velja izpostaviti enakopravnost. Če imata Dežela in Država denar za visoke odpravnine politikom, bosta imela gotovo tudi še teh nekaj šilingov za pokojnino kmeticam, katero pa so si redno zaslužile — politika pa doslej ni bila v stanju, da bi kmetom zagotovila, kar jim je pravzaprav vedno pripadalo.
varovalnico; šele tedaj so upravičene do pokojnine. Še enkrat 15 let čakanja, to je preveč!“
In kdo naj bi te pokojnine financiral? Zwitter predlaga, naj prevzame stroške Deželna vlada, in sicer iz proračuna za kmetijstvo in gozdarstvo. Predlog SJK bo obravnavalo predstojništvo Kmetijske zbornice, ki se bo potem lahko s predlogom obrnilo na Deželno vlado.
Soglasno je Kmetijska zbornica sklenila proračun za leto 1992, ki predvideva izdatkevviši-ni66.635.000,—šil. in dohodkev isti višini. Za dosego izravnave bilance pa je morala Zbornica vzeti iz svojih rezerv 3,326.000,— šil. To dejstvo je kritiziral dipl. inž. Štefan Domej, ki je dejal, da dolgoročno ne bo moč delovati po tej poti naprej.
Več podpore za izobrazbo slovenskih kmetov
V zvezi s proračunom je Domej zahteval tudi višjo podporo za izobraževanje slovenskih kmetov. Zbornica je predvidela le 50.000,— šil. za KIS (Kmečka izobraževalna skupnost), Domej pa je vložil predlog v višini 200.000,— šil. Predlog bo zdaj obravnavalo predstojništvo. Domej: „Za proračun sva glasovala, ker so se ostale frakcije pripravljene pogovarjati o povišanju sredstev za KIS!“
Kmetje pripevajo letno „le še“ 22 mio.
Največji del dohodkov Zbornica zbere s prispevki kmetov (Kammerumlage). 22,400.000,— kmetje vplačajo letno. Zanimivo je, da 1/3 kmetov prispeva manj kot 30,— šil. Sploh pa prispevki kmetov z leti upadajo; to pa zato, ker tudi davčna vrednost kmetij (Einheitswert) pada.
Precejšnje izdatke je namenila Zbornica za časopis „Kärntner .Bauer“, ki stane letno 5,049.000,— šil. Le-tega pa si želijo vse frakcije tudi v prihodnje, kernudi vsem kmetov veliko stvarnih informacij.
Kar pa v časopisu slejkoprej manjka, je slovenska stran. „Ta naša zahteva je vsekakor še odprta," je dejal Domej, ki je v Zbornici spregovoril tudi v slovenščini in poudaril pomen dvojezičnosti na južnem Koroškem.
Domej je predlagal, naj Zbornica ustanovi pododbor za dvojezičnost, kateremu bi predsedovala SJK. Odgovora na ta predlog zaenkrat še ni bilo.
Zbornica svojega posestva ne bo prodajala
Veliko razburjanje je povzročilo zahteva kmetov FR naj Zbornica proda svoja posestva oz. vsaj del. Zbornica ima danes v posesti 350,75 ha. Novi predsednik Zbornice Walfried Wutscher je zelo odločno nasprotoval vsaki prodaji in dobesedno rekel, da bi bil to slab zgled vsem kmetom, ki delajo doma na kmetijah in ne prodajo svojega posestva, čeprav bi jim izkupiček od prodaje omogočil mogoče boljši življenjski standard.
Sele: Jubil
Nabito polna je bila pretef nedeljo selska farna dvorana prvem koncertu, posvečen^ slavju KPD „Planina“. Predsf nik društva Toni Olip je md pozdraviti kar nekaj častnih S stov — Krščansko kultu!1 zvezo je zastopal njen predsf nik dr. Janko Zerzer, prisoten bil vodja Mohorjeve založbe d# inž. Franc Kattnig, selska o® na pa je bila zastopana županom Engelbertom nerjem in podžupanom Nantij^ Olipom.
Poslušalcem primeren je tudi spored tega popoldneva Šiman Male in Hanzi Ogris 5 predstavila svojo novo kaseto r pocincava“, nastopili so oV0 glasbene šole (pod vodst^ Romana Verdela) ter otro£ zbor ljudske šole v Selah dc Jožica Mak). Med predstavi^1 kasete pa so selski otroci v or'
Katja Gasser - zmagovalka letošnjega govorniškega natečaja
Foto: Fera
Da bi izguiOa beseda tujec v našem besedišču
Zmagovalka letošnjega
govorniškega natečaja Katja Gasser iz Bilčovsa se je posvetila tematiki sovraštva do priseljencev in desnemu ekstremizmu.
Z aktualno temo je vzbudila pozornost žirije na Slovenski gimnaziji in tudi gostov ob podelitvi letošnje Tischlerjeve nagrade. Brez pridržkov se je posvetila fenomenu tega strahu, ki je po njeni oceni vse drugo kot strah v dobesednem pomenu, temveč je le sredstvo, s katerim si človek v bistvu ustvari le premoč. „To pomeni, da so lastni komolci odgovorni za osebno kariero. Čim trši so, tem večji bo uspeh,“ trdi Katja Gasser. Posebej še razočara vse demokratično misleče ljudi dejstvo, da nekateri spretni politki, kot na primer Schönhuber ali Le Pen ali pa tudi Haider, pogosto gradijo volilne kampanje ravno na tem strahu.
Izredno zanimiv prispevek Katje Gasser objavljamo v celoti na straneh 2 in 3.
I
J Par Elanovih smuči za najboljši spis!
a.................
alke in bralcu
smuči. Najboljši spis
2
MLADI NT
Piše Helena Ošlak
Popolnoma se strinjam, da mora imeti ženska pravico do odločanja ali bo imela otroke. Mislim, da je to pravico vedno imela. Nikdar ženska ni bila zadolžena spočeti otroka, če tega ni hotela. Vendar ta pravica s pravico do splava nima nič skupnega. Ni mogoče sprejeti zakona, ki daje ženski neko pravico, istočasno pa jo s tem, da
Prepoved splava - dolžnost zrele družbe
ji opraviči umor, poniža na nečloveško raven. Nobeno živo bitje ne ubije svojega nerojenega mladiča. Le človek je padel tako nizko, da mori svoje lastne otroke.
Res je, da ima ženska pravico s svojim telesom delati, kar hoče. Pa ne samo ženska, temveč vsak človek. Vendar biološko dejstvo je, da je otrok v maternici telo zase in ni zgolj del ali ud materinega telesa. Njegov razvoj je sicer odvisen od matere, kar ji pa zato še ne daje pravice, da nezaželjenega otroka ubije. Po taki logiki bi moral imeti vsak delodajalec pravico umoriti svojega delavca, saj ga on vzdržuje, delavec je od njega odvisen.
Ženska ima pravico, da odloča samo o svojem telesu, nima pa nikakršne pravice odločati o življenju drugega bitja, še najmanj, če je to nerojen in nemočen otrok.
Srh me spreletava, ko slišim besede „pravica do splava“. Ko bi natančneje študirali biološke bukve, bi vedeli, da se življenje
prične s spo- v-četjem in da \ ni dvoma, da je splavljen embrio s silo končano življenje enkratnega in nenadomestljivega človeka.
Ko bi tako zavzete zagovornice pravice do splava le enkrat videle, kaj je tisto, kar se tako spretno skriva za besedo „abortus“, bi videle raztrgana in krvava telesca umorjenih otrok. Zanima me, koliko je med zagovornicami splava takih, ki so same že splavile. Najbrž ne veliko. To pa zato, ker so same izkusile, kaj je to splaviti, še bolj pa psihične posledice, ki jih nosi ženska sama. O tem se ne piše in ne govori.
Ni res, da pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok vsem državljanom omogoča ravnanje po svoji vesti. Zakaj je torej potrebno zakonito prepovedati kakršnokoli nasilje nad sočlovekom, če pa tako ali tako vsak ravna po svoji vesti? Vsak ima svojo vest, nekateri glasnejšo, nekateri tišjo, nekomu
je jasno, da ne bo kradel sosedovih jabolk, za drugega pa ni nič posebnega, če pretepa ženo in otroke. To se pravi, da je potrebna zakonita varnost pred nasiljem in nam je tudi dana. Ni pa dana nebogljenemu zarodku, ki še ni imel možnosti samostojno zaživeti. Zakon celo daje pravico močnejšemu, da ga ubije. Groza me je družbe, ki zahteva pravico do umora in z žalostjo gledam slovenski rod, ki se je iz komaj priboijene svobode spustil na najnižjo stopnjo človeštva. Dajmo vendar otrokom pravico do življenja! Zahtevajmo boljše socialne razmere, da otrok ne bo luksuz, ampak samoumevnost! Naj nikdar več ne bo vprašanja o tem, ali ima kdo pravico umoriti otroka in ali je nerojen zarodek človek!
Prikaz znanja tujih jezikov na razstavi EXPO-LINGUA na Dunaju
19. januarja 1992 smo se nekateri dijaki skupno s profesorji ter ravnateljem Slovenske gimnazije dr. Reginaldom Vospernikom odpeljali na Dunaj z namenom, da bi predstavili tuje jezike, ki se jih učimo na naši šoli.
Constantin Cesnovar
Na Dunaj smo prispeli ob dvanajsti uri. Za ogled razstave EXPO- LINGUA smo imeli na razpolago eno uro. Letošnja razstava je že tretja po vrsti. Na tem sejmu so zastopane skoraj vse založbe, ki izdajajo učbenike tujih jezikov v Avstriji in v Evropi, pa tudi firme, ki izdelujejo učne pripomočke za tuje jezike. Zastopanih je bilo kar 29
jezikov.
Ob enih popoldne je sledil nastop skupine „Euro - shop“ s skečem. Prej je dr. Reginald Vospernik spregovoril nekaj besed o naši šoli in predstavil obiskovalcem naš program. Treba je reči, daje bil odmev na našo uprizoritev med publiko dokaj pozitiven. Celoten program naše šole so popestrile štiri izredno dobre pevke pod vodstvom mag. Stanka Polzerja, ki
je tudi snemal našo uprizoritev.
Učenci višje stopnje so prikazali, kako Slovenec, Italjan, Rus, Francoz in Anglež kupujejo časopise v Euro - shopu. To točko so uprizorili Andreja Kumer, Toni Kernjak, Uroš Peterc, Tatjana Malle, Barbara Kunčič, Tina Smolle in Constantin Cesnovar. Po nekaj vajah nam je kar dobro uspelo in tudi gledalcev je bilo kar lepo število. Z zanimanjem so nam prisluhnili in
ploskali.
Spored Slovenske gimnazije je nadaljevala prof. Maja Millonig s 4.a razredom. To je bil prikaz učne ure slovenščine. Slišati je bilo, da je bila gledalcem ura všeč, ker ni bila do zadnje pike naučena, ampak so morali učenci reagirati „ad hoc“.
Po sporedu smo dobili skromno kosilo. „Last but not least,, je potrebno omeniti, daje naša gimnazija vzbudila pozornost tudi pri Blue Danube Radio.
Poleg naše šole so se na sejmu EXPO-LINGUA predstavile še šole z Gradiščanske ter šole z madžarskim učnim jezikom.
Ko sem to izvedela, sem imela občutek odklanjanja in strahu, ki ga ne morem definirati, ki pa sicer tvori bazo za sovraštvo in predsodke. Začela sem razmišljati o eventualnih vzrokih tega strahu. Ob tem razmišljanju sem se spomnila občutka, ki sem ga imela, ko sem si predstavljala, da so me starši adoptirali in da sem le njihova pastorka. Ta predstava me je prestrašila in mi dala občutek nezaščitenosti in nezavarova-nosti. Ernest Dichter primerja ravno ta občutek z občutkom, ki ga imamo tedaj, ko se v naši bližini nahaja tujec. Govori o deficitu zaščite. Gotovo med nami ni nobenega, ki takih občutkov ni že kdaj imel.
Tujec je beseda, ki jo v zadnjem času vedno pogosteje slišimo v zvezi z mržnjo do njega in s strahom pred njim. Mislim, da je nujno potrebno, da iščemo vzroke sovraštva, katerega predpogoj je strah.
Ta strah ni le strah za delovno mesto, stanovanje in izgubo življenjske kvalitete, temveč so predsodki, dezinformacija in šibka identiteta ali samozavest ljudi.
Psihologi pravijo, daje ta strah naraven. Človek sovraži, kar mu je tuje. V tem pa se zrcali tudi sovraštvo do samega sebe.
Pogosto vidimo svoje slabe strani jasneje v drugem človeku in jih poskušamo s sovraštvom zatajiti. Zdi se mi, da tega ne boste zanikali.
MLADI NT
Sovraštvo do priseljencev in desni ekstremizem
Dogodek doma je vzrok, da sem si izbrala prav to temo. Oče je sprejel v našo hišo tujega delavca.
Fenomen tega strahu, ki je vse drugo kakor strah v dobesednem pomenu, je, da si v bistvu človek z njegovo pomočjo ustvari premoč. Premoč, ki mu takorekoč omogoča vladanje ali usmerjanje drugih. To pomeni, da so lastni komolci odgovorni za osebno kariero. Čim trši so, tem večji bo uspeh.
Strah pred tujci in sovraštvo do njih sta dejstvi, kateri spretni politiki in demagogi pogosto izkoristijo v svoj prid. Pogosto gradijo kampanje ob volitvah ravno na tem strahu. Nivo politke, nivo načina pridobivanja glasov močno pada in se niti ne ozira na človeško komponento.
Po celi Evropi se razveseljujejo velikih uspehov politki, ki podpihujejo sovraštvo do tujcev in strah pred njimi. Politiki kot na primer Schönhuber in Le Pen s svojimi uspehi pretresajo vse demokratično misleče ljudi. Tudi Haider si v Avstriji pridobiva simpatizante s pomočjo akcij in parol, ki podpihujejo strah pred tujci. Vsepovsod po Evropi pospešujejo desno ekstremistične stranke restriktivno zakonodajo proti tujcem. Tudi v Avstriji so bili pred kratkim sprejeti novi zakoni, ki naj bi omejili število tujcev. Skorajda zahtevajo od človeka, ki hoče zaprositi za azil, da se v Avstrijo pripelje z letalom in po možnosti z vsemi papirji in dokumenti ter ga z neomajnim uradnim potrdilom zasledujejo.
Ksenofobija v zadnjem času ni
v nobenem razmerju z realnim obsegom problema. Problema, ki je veliko manjši kakor vsakdanje naraščanje števila narkomanov, števila samomorov in umorov. Bati se nam ni potrebno tujcev, ne glede na to ali so azilanti gospodarski ali politični begunci, temveč reakcije ljudi do tistih, katerih potrebe, stiske, napake in seveda tudi upanja se ne razlikujejo od naših. Prepričana sem, da se ne bojite.
Prestrašile pa so me posebno reakcije ljudi v Nemčiji, ki tudi ne poznajo meje nasilja. Reakcija Nemcev ob tem problemu je pravi indeks za psihično stanje združene Nemčije. Ti simptomi so vznemirljivi. To kar se občasno dogaja v Nemčiji, obuja spomine na nacizem. Skinheadi dan za dnem napadajo tujce. Slišali smo tudi, da so hiše za azilante napadli z razstrelivom. Ljudje, ki so ploskali, ko je skupina skin-headov pretepla tri tujce sredi ceste, so samo nekateri maloštevilni izmed milijonov drugih, ki se pasivno udeležujejo tega terorja in sede doma pred televizorjem. Kimajo početju skupin, ki so usmerjene desnoekstremis-tično. Bojim se, da bi do takih izgredov prišlo tudi v Avstriji.
Sociologi in psihologi iščejo razloge za agresije proti tujcem: moralni razpad industrijske družbe, poželenje po provokaciji in nasilju. Vse te razlage sicer ustrezajo resnici in jim lahko pritrdimo, toda po mojem ne zadenejo problemskega jedra. Ne
pojasnjujejo docela dejstva, zakaj vnuki SA- generacije zopet vpijejo „Heil Hitler“. Mogoče je neobdelana zgodovina vzrok, da bi ta ali oni hišo rad okrasil z zastavo s kljukastim križem.
Evropa namerava postati politična unija in enoten gospodarski prostor. Od leta 1993 bo v vseh državah Evropske skupnosti vladala pravica do svobodne izbire bivališča. Ljudje se bodo lahko kjerkoli naselili -od Portugalske do Grčije, od Sicilije do Škotske. Ob vseh teh spremembah bo izginila beseda, o kateri v zadnjem času toliko diskutiramo, beseda tujec. Ta beseda bo izgubila svoj pomen in s tem svoje mesto v našem besedišču. Kaj, če bi jo že danes črtali in ne šele leta 1993?
Iskanje razlogov sovraštva do tujcev je dolga pot, katere dokončnega cilja najti skoraj ni mogoče, ker obstaja toliko stranskih poti. En razlog bi lahko bil upor proti bodočnosti, proti svetu, ki se vedno bolj bliža multikulturnosti in internacionalni družbi. Na žalost smo ljudje taki, dä lahko živimo eden ob drugem le, če je teritorij determiniran ali revir začrtan. Upam, da ta človeška determinacija ni smrtna sodba multikulturnosti.
Predpostavljam toliko človeškosti, da lahko ne živimo le eden ob drugem, temveč eden z drugim. Bojita se oba, ne le tuze-mec; zato si vzemimo strah in dajmo tujcu tudi v svoji hiši roko v pozdrav.
Piše Martina Kanzian
Že več kot pet let je tega, ko smo bili seznanjeni z nesrečo v Černobilu. Šele sedaj so vidne grozotne posledice, zaradi katerih bo umrlo 10 000 ljudi. Že sedaj je po statistiki na prvem mestu smrt. ki jo povzroča rak kot posledica žarčenja. Pokrajina v razsežnosti Nižje Avstrije je tako močno radioaktivno okužena, da za kmetijstvo ni več primerna. Prašički, žrebeta, teleta ter druge živali se skotijo spačeni.
Ali se res nimamo ničesar naučiti iz Černobila? Še vedno gradimo jedrske reaktorje in strah pred atomsko energijo je zopet splahnel.
Avstrija je ena redkih držav, ki nima jedrske elektrarne. To pa je vseeno, ker je Avstrija obkoljena z „atomskimi strašili“. Najbolj nevarni jedrski reaktorji stojijo v bližini avstrijske meje v ČSFR; to so Temelin, Bohunice in Dukovany.
pi, je verjetnost nesreče gotovo veliko večja. Kot primer naj navedem jedrsko elektrarno TemelimTemelin je samo 50 kilometrov oddaljen od avstrijske meje. Dokazano je, da je to največji in tudi najbolj nevaren jedrski kompleks v Srednji Evropi.
prizadel škodo; pri morebitni nesreči v Temelinu pa smo v sredini prizadetega območja. V primeru nesreče v enem izmed omenjenih reaktorjev. ne pozabimo tudi na JE v Krškem, bi oblak zajel celo Avstrijo. Čeprav v Avstriji nimamo atomskih reaktorjev, jih je dovolj v najbližji okolici. Zgoraj navedene morebitne posledice naj bi zadoščale, da prekinemo s to nuklearno blaznostjo. Ni še prepozno! Toda z vsako uro postaja nevarnost večja - nevarnost, da odpove človek ali da se pripeti matetjalna nesreča.
,Nikdar več Černobila -za prihodnost brez jedrske energije!“
O
M.	V
Neodvisni znanstveniki so preračunali, da je verjetnost, da bi se zgodila podobna nesreča kot v Černobilu tudi v Bohunicah ali Duko-vanyh v naslednjih desetih letih zelo visoka. Ker stoji deset enakih reaktorjev v ČSFR, v Vzhodni Evro-
Wš
Dodatna blaznost je, da je 300 metrov od atomskega reaktorja speljan velik plinovod. Razumljivo je, da le-ta lahko povzroči veliko nesrečo. Radioaktivni oblak iz Černobila je prepotoval 30-kratno daljavo Temelin - Avstrija in nam je kljub temu
4
MLADI NT
Odmevi na predstavo
JURI MI RI V AFRIKI
Že več kot destkrat so se prizadevni mladinci postavili na oder, da bi razveselili otroke z osrednjo gledališko predstavo Krščanske kulturne zveze JURI MURI V AFRIKI. Tajnik KKZ Nužej Tol-majer je z odlično organizacijo omogočil otrokom vseh dvojezičnih ljudskih in glavnih šol na Koroškem, da so si lahko ogledali to edinstveno predstavo. Med drugim se je gledališka skupina 25. januarja udeležila tudi srečanja avstrijskih gledaliških skupin v Osojah, kjer je bila nadvse uspešna.
Gledališke predstave so se razveselili tudi otroci ljudske šole v Hodišah, ki so nam posredovali nekaj ljubkih odmevov, katere tudi objavljamo.
^U/U. AuJÜ.	SJolaA ,	-M- +COOL
jvu =
hli	Y•rotusijo' '■ oSön,
-tvfy <sg»C<A -öi ^a>ca|a.. ’lvwSL
-ü\ •rau	jUp&xr. vMuAi
irteJjc&eir	W -fruv^, 4&-
-amecKAA.ttuiAsi*.' -w -cn. «p.	*
•4>mjrPiu^<r. (Bt* •oSwsia !?am«yva -mu	o>e,
WSu?	žri	ouTužm
VpeMi Am» Ae •jäCicÄ. z ,»Grfl&o<£..Hcun -Mn» -M-	'jfjju
&pa.. J^ij&e^Ae-ruam^ d&padd -nal -M/touJiriL	4C«Uarru. A»
Ux 'iseCčča^UfU.'A^a^ci A» tußl&vdc -qßsuJk ^aj^cüia Xi^puXa
‘Sinoči i*.	folx IMlJl
Ko si bil v živalskem vrtu, si morda vprašal:
„ZAKAJ IMA KENGERU VREČO?“
Matej in očka sta vzela s seboj v živalski vrt tudi malega Žiga. Očka ga je posadil v platneno vrečo z naramnicami in si ga oprtal na prsi. Tako je lahko z eno roko držal Mateja, z drugo pa plačeval vstopnino.
Ustavil se je pri kengerujih. Mali Žiga je iz vreče na očkovih prsih opazoval malega kengoruja. Matej se je moral nenavadnemu prizom na glas nasmejati. Toda zakaj nosi kengerujeva samica svojega mladiča v trebušni vreči? Ali bi tudi rada imela „proste roke” kot očka?
Nič takega! Kengerujček zdaj ni več dojenček. Mamina vreča mu služi za varno zavetje. Ko skaklja naokoli in se ustraši, skoči kar na glavo v vrečo. Tam se počuti varnega. Ko se je skotil, pa mu je vreča pomenila več. Bil je zelo nebogljen novorojenček. Bolj nebogljen kot novorojeni mucki, kužki ali medvedki. Ni bil le slep, gluh in brez dlake. Tudi nog še ni imel dokončno razvitih. Do mamine vreče pa se je le splazi. Tam so njegove ustne zgrabile za sesek in sesal je in sesal. Ustne so kar prirasle k izvim materinega mleka. V vreči je bil na toplem, na varnem in imel je obilje hrane. Obenem ga je mama lahko prenašala s seboj. Kengerujček je imel torej vse možnosti, da se razvije v kengeruja. Zrasla mu je dlaka in razvile so se noge. Spet je lahko odmaknil gobček od seska. Pogledal je čez rob vreče v tuji svet.
Tatjana Kordiš
Pravljica za najmlajše
Piše Janko Zwitter
Umazani škrat
Škratje živijo - v nasprotju s palčki - navadno posamezno. Ko pa je polna luna, se vedno srečajo na jasi ob potoku. Tudi Lipej hodi včasih k mesečnemu srečanju . Pred nekaj meseci je bil tam.
Malo pred polnočjo je začelo šumeti pod grmičevjem ob jasi. Z vseh strani so prihajali škratje. Po dva, po trije in več jih je stalo skupaj in kramljali so o dogodivščinah preteklega meseca. Tu so izvedeli najvažnejše stvari.
„Si čul, Grba? Šmarješke gore se ogibaj! Tamkajšnji lisjak je zbolel za steklino. Nevaren je!“ je povedal mali sivolasi škrat.
Na drugi strani se je oglasil škrat z zelenim suknjičem:“Če pridete k trem brezam nad mli-
nom, vzemite s sabo kaj za zajčka, ki leži pod grmovjem zraven zapadne breze! Napadla ga je podlasica in ga težko ranila.“ Tam pri bukovem grmičevju so se zvijali od smeha trije škratje:“... trikrat si je postavil klado na tnalo. Komaj pa je dvignil sekiro, sem sunil drvo. Plumpf in sekira je tičala v tnalu. Četrtič pa se je tako razjezil, da je zgrabil drvo in jo z vso močjo zagnal čez hrib. Tako sem se..hahaha...režal...hahaha!“ Samo eden je stal ob strani. Lipej ga je že večkrat videl. Vedno je bil sam. Noben drug škrat ni govoril z njim. Lipeju se je zasmilil. Podal se je k njemu. A čim bolj se mu je približeval, tem bolj ga je srbelo v nosu. Ko je stal pred njim, je videl , da je
škrat umazan, strašno umazan. Smrdel je kakor dihur.Lipej ga je nagovoril:“ Pozdravljen! Meni pravijo Lipej. Kdo pa si ti?“
„Ime mi je Gobar, a kličejo me Sirček. Rad bi vedel zakaj!“ Lipej ga je debelo pogle-dal:“Bi res rad vedel?“
„Seveda!“ je potrdil Sirček. Lipej se je zamislil. Naj mu res pove? - Pomagati mu more samo, če mu pove resnico. Pa naj bo užaljen!
„Strašno umazan si; smrdiš kakor dihur. Če bi se včasih umil, ne bi bil tako umazan in tudi smrdel ne bi več. Škratje se te ne bi več izogibali.“
Sirček je buljil v tla. Sramoval se je. Kaj takega mu še nihče ni rekel. Tudi Lipeju stvar ni bila
prijetna. Hitro se je poslovil in odšel. Ob naslednji polni luni je bil Lipej spet pri srečanju. Z očmi je iskal Sirčka. Ni ga našel. Pa menda ni bil užaljen. Tega Lipej res ni hotel. Nenadoma ga je nekdo pocukal za rokav. Lipej seje obrnil. Kdo pa... skoraj ga ni spoznal! Bil je Sirček - bolje rečeno Gobar. Umit je bil; smrdel ni več. Celo dišal je - po „žavbeju“. Očividno je užival škratjo družbo. Nihče se ga ni več izogibal. Segla sta si v roko. Sirček je pogledal Lipeju v oči. Nič ni rekel, a Lipej je razumel hvaležni pogled.
.
Kaseta Šimana Maleja in Hanzija Ogrisa „JE POCINCAVA“
Hanzi Ogris in njegov boj za pristno domačo pesem
Sprva so se mu domala vsi uradni strokovnjaki posmehovali ter mu hudo nasprotovali. Še sedaj nočejo priznati brez pridržkov, da so se zmotili, pa čeprav jih je že prepričal. Vendar podesetih letih lezačenjajopolagomadojemati.karjim je sstro-kovnimi dokazi vedno skušal dopovedati — da imajo koroške ljudske „viže“ svoj poseben akord, ki temelji v slovenski ljudski glasbi.
Hanzi Ogris, pd. Pavcev, iz Slo-venjega Plajberka (sedaj živi v Celovcu), je bil že kot otrok zaljubljen v domačo glasbo. Pred svojo domačijo je večer za večerom poslušal plajberške godce, ki so igrali pristne domače pesmi. Kot 12-letni fant se je naučil sam muzicirati, najprej na harmoniko, nato še na klarinet. Danes je prepričan, da je mogoče igrati ljudsko glasbo izvirno le tedaj, če se ljudskih „viž“ nisi učil po notah.
Predvsem to velja za ljudske „viže", ki se igrajo z „lajnami na knofije“ ( = diatonična harmonika). Toda kot niso hoteli uradni stro-
kovnjaki priznati, da ima koroška ljudska glasba slovenski „pra-akord“, tako tudi niso hoteli sprejeti diatonične harmonike. Le-ta pa je za igranje izvirnih slovenskih ljudskih napevov nujno potrebna.
Hanzi Ogris pa se je kljub tem težavam ni vdal, nasprotno: uspel je. Na delo v Glasbeni šoli se je pripravljal vestno; bil šest let brezposeln, sedaj pa že deset let dela kot iskan učitelj za diatonično harmoniko in opreklj. Ima tudi tri slovenske učence, mdr. Andreja Keliha in Simono Wassner iz Sel.
Glasbeni učitelj je želel postati že kot otrok, a socialne razmere
iii koncert ob 90-letnici KPD „Planina"
ru balade predstavili publiki življenje Hanzija in Šimana, predvsem pa, kako sta se srečala. Tekst je zložila Zalka Kelih-Olip.
Dr. Marija Makarovič je pripovedovala o vlogi in pomenu ljudskih godcev v starih časih. Povsod namreč, kjer so nastopali selski godci, je bilo „fletno“.
Selško občinstvo pa je presenetil MoPZ SPD „Valentin Polanšek“ z Obirskega, ki ga vodi Emanuel Polanšek. „Moški zbor obstaja šele pet let in skrajni čas je bil, da so nastopili pri sosedih v Selah,“ tako je dejal F. J. Smrtnik.
Koncert je dokazal, v kateri smeri si je zastavila KPD „Planina“ cilj ob 90-letnici obstoja: obdržati izvirnost naše slovenske ljudske pesmi.
Erih Oraže
Otroški zbor selske ljudske šole (vodi Jožica Mak).
Selška Glasbena šola — vodi Roman Verdel.
Hanzi
Ogris
tega niso dopuščale. Zato se je izučil za krojača, se nato „ukvarjal z masažo ter nazadnje delal v bolnišnici. Mnogi ga poznajo tudi kot klarinetista pri nekoč zelo znanem ansamblu „Veseli Rožani“.
Njegova največja ljubezen velja sedaj zbiranju in zapisovanju naših pristnih pesmi. Pozna vsakega starega muzikanta na Koroškem, vse „viže“ v vseh variantah, raziskuje in dokazuje, kako so drugi „zbiratelji“ spreminjali napeve, jim ostranili prav najzanimivejše posebnosti, jih prekrstili oz. potujčili in jih predstavljali pod novimi naslovi. Dokazuje, kako so iz preprostih slovenskih „viž“ nastali mdr. „Schilterndorfer Walzer", „Deutsche aus Mieger“ ter „Kamot’s Walzerle“.
Da Hanzijeve trdjtve niso iz trte zvite, je živ dokaz Šiman Male. Po Ogrisov! zaslugi je kljub vsem modernizmom v glasbi ohranil stari način igranja. Dolga leta je Hanzi z njim vadil in ga spodbujal, da išče in poudarja svoj posebni akcent. Šiman je tako ostal zvest svojemu izvirnemu muziciranju, „kakršnega v vsej literaturi ljudske glasbe ni“ (H. Ogris). To je selski in plajberški način muziciranja, ki je po Ogrisovem mnenju sploh nekaj posebnega in dragocenega.
Zato je tem bolj razveseljivo, da je selsko društvo KPD „Planina“ prav ob 90-letnici svojega obstoja izdalo kaseto Šimana Maleja jn Hanzija Ogrisa „Je pocincava“. Že pred 90 leti so namreč igrali na ta način, kot igra še danes Malejev Šiman; naravnost neverjetno je, da je uspelo Šimanu ohraniti originalni selski način igranja. Vsekakor si je selsko društvo s to kaseto dalo najlepše jubilejno darilo.
V tem smislu izrekamo Selškim društvenikom naše iskrene čestitke!	—Kuj—
Svobodna beseda
JUŽNA KOROŠKA
Ob koncu leta 1991 je podjetje ICA v Železni Kapli odpustilo večino svojih delavcev in v začetku leta 1992 z novim vodstvom in novimi lastniki zopet začelo s proizvodnjo v omejenem obsegu.
Podjetje Franz Haschej, ki je poslovalo komaj nekaj več kot dve leti, je šlo decembra 1991 v stečaj z več kot šil. 8,5 mio. dolga. Usoda tega podjetja je negotova, ker si je v tako kratkem času nakopičilo toliko dolga; prisilna poravnava bo komaj izvedljiva.
Negativni
gospodarski
trendi
se nadaljujejo
Kot tretje mešano podjetje
po podjetjih Iskra Delta ter DFC v Celovcu je najavilo stečaj tudi podjetje Secar v Borovljah. To podjetje je bilo pred nekaj leti sicer odprto z velikim „sprejemom", toda že kmalu je svojo proizvodnjo ustavilo, ker menda ni bilo zanimanja za vrsto zavornih oblog, ki jih je izdelovalo. Pravijo, daje bil vzrok za ta polom zgrešena študija trga. Po nekaj letih životarjenja pa ga je končno doletela usoda stečaja. Podjetje je bilo v večinski lasti mešane firme IMP-Me-tall iz Št. Jakoba in celovškega podjetnika Schantla, ki je bil hkrati tudi poslovodja. Hale v Borovljah bodo menda na prodaj ali pa jih bodo oddali v najem.
Poleg tega so stečaji v letu 1991 doleteli tudi manjša izvozno-uvozna podjetja, katera so ustanovili pred nekaj leti privatniki iz Slovenije. Ta podjetja imajo v glavnem zelo malo kapitala in je zato nevarnost poloma zelo velika.
Kljub temu pa število ustanovitev takih podjetij še vedno raste in seveda je želeti, da bodo vsaj nekatera med njimi prebrodila prve težave in se uveljavila na Koroškem.
pgj Kupone za srečelov dobite pri El Vaših slovenskih zadrugah
Zadruge pa Vam seveda tudi nudijo vrsto drugih proizvodov za gradnjo Vaše hiše, gospodarskega poslopja itd. Nadalje pa imate tudi pestro izbiro za kmetijske potrebščine kot npr. živila, gnojila itd.
Pridite, mogoče boste Vi zmagovalec hiše, zgrajene iz opeke „WIENERBERGER“!
Darovalci za pomoč hrvaškim beguncem
Neimenovani, Škocijan; Možina Ludmilla, Dob; Krištof, Št. Lenart; Karl Laurenčič, Sinča vas; Marija Wrulich, Celovec; Franc Oitzl, Brnca; Rezi Gröbla-cher, Bilčovs; Johann Janschek, Vernberk; Valentin Roblek, Sele-Borovnica; Alfa Omega, Št. Primož.; dipl. inž. Kristijan Ogris, Dunaj; Kružic/Lausegger, Celovec; Hachej, Kokje; tesarstvo Gasser, Bilčovs; Janez Lesjak, Vrba; neimenovani Dunaj; mag. Herndl, Dunaj; Folti Smrtnik, Železna Kapla; Anton Voler, Železna Kapla; W. Rutar, Miklavčevo; Sl. otroci 2. a razreda glavne šole Pliberk; Marko Trampusch, Dob; mag. Avguštin in Ivanka Kuzmits, Dunaj; Kristijan Zeichen, Kostanje; Ursula
Piskernik, Lobnik; Angela Ogris-Martič, Bilčovs; V. R. Miklavčevo; Anna Müller, Diča vas; dr. Zdravko Inzko, Sveče; Ana Reisinger, Celovec; Maria Karlbauer, Ruda; Rudolf Kutsche, Celovec; Georg Jenšac, Rennweg; Marija Butej, Večna vas; Marija Ulovec, Dunaj; N. N., Št. Primož; Johann Wiegele, Bistrica n. Z.; Jozej Perč, Bistrica; Gregori, Št. Peter; Primus Jernej; Anica Vrečar, Kot-mara vas; dr. Pavle Zablatnik, Celovec; Gabrijela in Matevž Lausegger; Valentin Olip, Sele-Cerkev; Amalia Hartmann, Libuče; Max Hobel, Sinča vas; Paula Luschnig, Galicija; s. L., Šmarjeta v R.; Frančiška Sturm, Svinča vas; Lavrič, Kotmara vas; Maria Woschitz, Encelna vas.
OGLASI
Stanujem v Celovcu v neposredni bližini centra. Pripravljena sem sprejeti na svoj dom
OTROKA V VARSTVU ZA CEL DAN
Interesenti se naj javijo na uredništvu po tel. 0463/512528-21.
Katero dekle do 45 let se hoče poročiti. Sem 58 let, pošten, imam hišo in sadni vrt.
Piši mi na uredništvo pod šifro „Ne bo ti žal“.
Zveza slovenskih zadrug
V CelOVCU reg. z. zo. j. — revizija
Razpisuje delovno mesto
revizorskega
pripravnika
Šolska izobrazba: trgovska šola, trgovska akademija, gimnazija
Potrebno je obvladanje obeh deželnih jezikov, angažiranost ter pripravljenost za šolanja.
Pismeno prošnjo za sprejem v službo z življenjepisom pošljite vodji revizije Francu Krištofu do 7. 2. 1992.
Naslov: Zveza slovenskih zadrug v Celovcu, reg. z. z o. j., Paulitschgasse 5—7,
9020 Celovec
IŠČEM HIŠO
Trgovec išče hišo v bližini Celovca.
Telefon (04631 54 2 67
Odlikovan Peter P. Wiplinger
Pretekli četrtek je bil na Dunaju z nazivom „profesor“ odlikovan umetnik in pisatelj Peter Paul Wiplinger. Kot je bilo rečeno v lavdaciji, je odlikovanje prejel za svojo dosedanjo umetniško in kulturno ustvarjalnost, za svoje zasluge v raznih organizacijah (PEN-Club, Avstrijsko-hrvaško društvo itd.) ter za svoj angažma za vzpostavitev nadregionalnih in mednarodnih kulturnih stikov ter ne nazadnje za svoje prizadevanje za zaščito etnično-jezikovnih manjšin v Avstriji in Evropi.
Gospodarstvo/Oglasi
Pavla Apovalk praznovala 90. življenjski jubilej
V Senčnem kraju pri Pliberku je te dni obhajala svoj 90. rojstni dan Zdovčeva mama Pavla Apovnik.
PISMO BRALCA
Popravilo
Presenečeni smo brali poročilo o občnem zboru KSŠŠD m nt štev. 2/92, stran 4, kjer pomotoma piše o nekem časopisu „PUNT", čigar glavni urednik da je Marijan Gabriel.
Sporočamo, da ta podatek ne odgovarja resnici. Časnikarska referentka in obenem glavna urednica časopisa, ki se imenuje „PUNT“, je Nada Zerzer, Marjan Gabriel pa je pri istem časopisu odgovoren za Inserate.
Nadalje ostro zavračamo trditev, da so bile „govorice o morebitnem zaprtju kluba . . . taktika za zbujanje študentov in študenkt iz politične in finančne letargije“. Lepo bi bilo, če bi to ustrezalo dejstvom! Na žalost pa smo bili resnično v škripcih, kajti grožnje tako lastnika prostorov kakor drugih upnikov so se množile.
Zanimivo vprašanje ob koncu: Sprašujemo se, če je prišlo do teh napak resnično pomotoma, saj je bil pisec omenjenega poročila sam predsednik tega občnega zbora.
KSŠŠD, Dunaj
Slavljenka, ki je še čvrsta, zdrava in zelo agilna, je bila v teh dneh deležna tudi številnih počastitev. Čestitat so ji prišli mdr. Enotna lista Pliberk z ek. sv. Eričem Kumrom, župan mag. Raimund Grilc ter podžupanja Helga Kristan, Društvo upokojencev Pliberk, pliberški upokojenci, Kmetijska zavarovalnica iz Celovca ter številni znanci od blizu in daleč.
Slavljenka je vsem vedela mnogo povedati, predvsem pa še iz preteklosti, ko je kot mati
osmih otrok skupno s svojim pokojnim možem Janezom na libuški gmojni prebrodila vojno, še posebno prvi povojni čas, ko je bilo na Libuškem polju okoli Zdovčevega doma na stotisoče ustašev. Kot samozavestna in razgledana ženska je tedaj stopila ustaškim generalom in oficirjem naproti in jim kljub nevarnemu položaju svetovala, naj pravočasno pustijo orožje, saj je vojna mimo. Citat enega izmed vodilnih ustaških vojakov: „Mamica, prav ste imela, bacili bi
puške, bacili . . .“ Zdovčeva mama še danes rada omeni, če pripoveduje iz svojih spominov.
Kot razgledana ženska se je vsa leta ukvarjala z branjem slovenskih knjig, vseh domačih časopisov ter tudi knjig, pri katerih jo še danes najbolj zanimata zgodovina in svetovna politika. Po tej poti ji želimo vse najboljše, predvsem še naprej tako trdnega zdravja in zadovoljstva v krogu njenih domačih.
Silvo
SVOBODNA BESEDA
Piše Tomaž Ogris
Politiki imajo po navadi polna usta demokracije. Le-ta naj bi imela nekaj opraviti z ljudstvom. Vsak besedo nekoliko drugače razume.
Brskat sem šel po priročnikih in sem našel pri .demokraciji' tole: grško, demos — ljudstvo, kratein — vladati; vladavina ljudstva torej. Bila naj bi to življenjska, skupnostna, državna oblika, ki izhaja iz enakosti in svobode vseh članov.
Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je stvar preprosta: „Demokracija je politična ureditev z vladavino večine, ki varuje osebne in politične pravice vseh državljanov.“
Nekaterim voditeljem slovenske narodne skupnosti na Koroškem se je zahotelo demokracije. Glasno so pričeli dvomiti o lastni demokratični upravičenosti. S tem dvomom utemeljujejo zahtevo po glasovalnem stroju, ki bi enoumno pokazal, kje so večine. Tiste večine naj bi čisto v (nekdanjem in sedanjem) vsesloven-
skem smislu pravično odločale o narodovi usodi.
Take težnje najdejo precej simpatije v večinskih krogih. Dnevno se soočamo s primeri in poskusi odločanja, ne da bi vprašali manjšine — take ali drugačne. Koroški Slovenec dobro ve, kako je, če manjšina postane žogica za večinske igre.
Z demokracijo enainpetdesetih odstotkov imamo določe-
ne izkušnje, ne samo mi, temveč vsepovsod. Več zadovoljstva in sreče zna prinesti ljudem demokracija soglasja. Le kako priti do nje, ko smo si ljudje tako različni in bi vsak rad mislil s svojo glavo? Za usklajevanje mnenj in gledanj ni treba avtonomnih zastopstev, zbornic ali drugih glasovalnih mašinerij, temveč predvsem politične kulture in volje do pogovora.
Slovenska narodna skupnost
naj ne bi imela demokratično izvoljenih zastopstev? Ima jih! Dovolj. In še več jih utegne nastati. Res ni priložnosti, ko bi
lahko vsak o vsem glasoval. Kdor se pa vključuje v oblikovanje stališč, uveljavljanje mnenj in izbiro predstavnikov, ima za to priložnost tudi brez neposrednih glasovanj. Do odločitev prihaja po delegatskem sistemu, delegati pa imajo naročila tistih, ki so jih poslali. Če je kandidat ljudem po volji, ga izvolijo, če ni, ga odžagajo . . .
Ne bi videl, da bi kdo podvomil o demokratični legitimnosti
denimo ameriškega, švicarskega ali poljskega državnega predstavništva. Kakšne večine imajo za seboj, ko več kot polovica odraslih državljanov ne gre na volišče, tudi v državah nekdanjega vzhodnega bloka ne, četudi so tako žejni demokracije?
Slovenci smo vedno malo drugačni. Za hitre odločitve v svoji neučakanosti znamo postaviti na glavo tudi demokracijo. V imenu ljudstva, pravijo nekateri. Če le še seže z dneva v dan šibkejši ljudski glas do visokih narodnih vrhov? Potrpežljivosti in posluha za zatiša-no misel naj bi spet našli, pa ne bo treba posiljevati ljudi, da bi razkazovali enotnost, ki je ni.
DEMOKRATARSTVO
Rad i o/TV/ P r i red i tve
T
A
T
E
D
E
N
V
R
A
D
I
U
PETEK, 31. jan.
„Po poti Santonina“ (dr. A. Feinig).
SOBOTA, 1. febr.
Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 2. febr.
6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (žpk. F. Hudi). 18.10-18.30: Dogodki in odmevi.
PONED., 3. febr.
Je Koordinacijski odbor koroških Slovencev upravičen razdeljevati sredstva za pospeševanje slovenske narodne skupnosti na Koroškem? (Diskusija).
TOREK, 4. febr.
Partnerski magazin.
SREDA, 5. febr.
Glasbena sreda. Večerna: Kulturni večer na Pečnici: 80-letnica društva „Jepa-Baško jezero“.
ČETRTEK, 6. febr.
Rož — Podjuna — Zilja.
Dober dan, Koroška
NEDELJA,
2. 2. 1992, 13., TV2
predvidoma
z naslednjimi prispevki
Svojevrstna svečniška šega v Železni Kapli: Ante pante populore
Multikulturno sožitje: Jani Oswald in projekt Beton v vetrinjski knjižnici
Finančne težave slovenskih struktur na Koroškem
Srečanje mladinskih gledaliških skupin
Vse manj je dobrih gostiln: celovška taberna „pri Joklnu“ zapira svoja vrata
Odbojka: SK Aich/Dob — WAT ASPERN, kvalifikacija za 1. zvezno odbojkarsko ligo
KRANJ
Predstavitev knjige:
„PESNIKOV NOKTURNO“ (roman o Prešernu Mimije Malenškove)
Čas: v petek, 31. 1., ob 18. uri Kraj: grad Kieselstein, Tomšičeva 44, Kranj
Prireditelja: Mohorjeva založba, Celovec, in Zveza kulturnih organizacij Kranj
„Evropska dediščina je njena raznolikost“
Kakšno mesto imajo jezikovne manjšine v novi Evropi? Južna Koroška in Južna Tirolska dobivata vedno večji pomen.
TOREK, 11. FEBR. 1992, ob 19.30 v Domu v Tinjah
Predavanje v nemškem jeziku: dr. Peter Jankowitsch, državni sekretar za integracijo in za sodelovanje pri pomoči deželam v razvoju.
Univ. prof. dr. Andreas Kohl, poslanec v državnem zboru in zunanjepolitični govornik Avstrijske ljudske stranke (ÖVP)
Vodja diskusije:
dv. sv. prof. dr. Reginald Vospernik, podpredsednik Federalistične unije evropskih narodnih skupin (FUENS)
ZABNICE
Predstavitev knjige Rafka Dolharja „ROMANJE V JULIJCE“
Čas: v petek, 31. 1., ob 20.30 Kraj: v Domu MANGART v Žabnicah Glasbeno bo popestril „ŽENSKI VIŠARSKI KVINTET"
Prireditelji: Slovenski klub Kanalska dolina; Prosvetno društvo „Planinka" iz Ukev; Raziskovalni inštitut v Kanalski dolini
CELOVEC
SLAVNOSTNA PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Čas: v sredo, 5. 2., ob 19.30 Kraj: v Evropski hiši (Europahaus, Reit-schulgasse 4) v Celovcu Sodelujejo: Florijan Lipuš, Fabijan Hafner, Gustav Januš, Maja Haderlap ter učenci Glasbene šole na Koroškem Moderator: mag. Miha Vrbinc Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza
RAZSTAVA — „Sodobni lesorezi iz Slovenije“ (Štefan Galič, Lendava)
Čas: do 22. 2. 1992, od torka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure Kraj: Galerie H-Punkt, Salmstraße 4, v Celovcu
OTVORITEV RAZSTAVE „Planine v sliki“
Čas: v sredo, 5. 2., ob 18. uri Kraj: v Mohorjevi knjigarni v Celovcu Ogled razstave možen do 29. febr. 1992 Prireditelja: Slovensko planinsko društvo, Celovec, in Nedelja
DON BOSKOVA PROSLAVA Čas: 7. februarja Kraj: v Modestovem domu Spored: ob 18. uri maša s škofom dr. Egonom Kapellarijem; ob 19. uri zakuska; ob 20. uri proslava — predstavitev glasbene, filmske in odrske dejavnosti.
Prisrčno vabljeni!
ŠT. JANŽ
Ponovitev igre: „MRTVO OZNANILO“
(Kostanek — Zidar)
Čas: v soboto, 1. 2., ob 20. uri Kraj: pri Tischlerju v Št. Janžu
Čas: v nedeljo, 2. 2., ob 20. uri Kraj: pri Tischlerju v Št. Janžu Nastopa: Gledališka skupina SRD „Št. Janž"
Prireditelj: SPD „Št. Janž"
OBIRSKO
BANKARSKA TEKMA ZA OBIRSKI POKAL
Čas: v nedeljo, 2. 2.
Proga: Varhove njive Štart: ob 11.30
Razdelitev štartnih številk ob 10. uri pri Kovaču na Ob irskem.
Razdelitev nagrad:	pri Kovaču na
Obirskem
Prireditelj: SRD „Valentin Polanšek"
V. MEDNARODNI FESTIVAL HARMONIKARJEV
Čas: v nedeljo, 23. 2., ob 14. uri Kraj: v gostilni Podobnik v Železni Kapli Prireditelj: Alpski klub „Obir" na Obirskem
ŠT. JAKOB
Združenje staršev na Višji šoli v Št. Petru vabi na
1. PLES VIŠJE ŠOLE
Čas: v petek, 14. 2., ob 20. uri Kraj: v farnem domu v Št. Jakobu Za ples igra: ansambel „DRAVA" Vstopnina: prostovoljni prispevki
BELJAK
FORUM S PLESNIM TEATROM IKARUS
— branje iz Lipuševega romana „ZMOTE DIJAKA TJAŽA“,
nato sledi nastop plesnega teatra IKARUS s predstavo
„EPILEPSIJA RAHLOČUTNOSTI“ —
nato diskusija
Čas: v petek, 31. 1., ob 20. uri
Kraj: Studiobühne (Kellertheater) Beljak
Interni nastop Glasbene šole
Društvo „Glasbena šola“ Oddelek Mohorjeva II:
sreda, 5. 2., ob 16.30 v Mohorjevi ljudski šoli
Oddelek Mladinski dom:
četrtek, 6. 2., ob 19. uri v Mladinskem domu Oddelek Škofiče: četrtek, 6. 2., ob 18.30vdruštveni sobi nad Posojilnico Škofiče
Oddelek Borovlje:
petek, 7, 2., ob 19. uri v društveni sobi v Borovljah
Oddelka Pliberk-Vogrče:
petek, 7. 2., ob 19. uri v Posojilnici v Pliberku
Oddelek Sele:
sobota, 8. 2., ob 19. uri v farnem domu v Selah
SODALITAS
Dom v Tinjah
Telefon:
(04239)2642
9121 Tinje
V petek, 31. januarja, ob 19.30
ALI ZANIMANJE ZA OKULTIZEM NARAŠČA?
Predavatelj: prof. dr. Karl-R. Ess-' mann, RPI Dunaj
v ponedeljek, 3. febr., ob 19.30
Forum za zdravstvena vprašanja: Kl-NESIOLOGIJA, nem.
Predavatelj: dr. med. Robert Schmid-hofer, Celovec
v sredo, 5. februarja, ob 19. uri
GALERIJA TINJE
Odprtje razstave likovnih del dijakinj in dijakov Zvezne gimnazije za Slovence
v sredo, 5. februarja, ob 19.30
LITERARNI VEČER — iz svojih del berejo Cvetka Lipuš, Štefka Vavti, Fabijan Hafner in Kristijan Močilnik
od petka, 7. febr, ob 18. uri do nedelje, 9. febr, do 13. ure
Dnevi meditacije za maturantke in maturante „ZRELOSTNI IZPIT —
NOV IZZIV ZA MOJE ŽIVLJENJE? Vodi: Janez Tratar Dobrla vas
v soboto, 8. febr, od 14.30 do 19. ure
Literarni popoldan: F. M. DOSTO-JEVSKIJ (1821—1881), nem. Predavatelj: univ. prof. dr. Rudolf Neuhäuser, Celovec
od ponedeljka, 10. febr, od 9. ure do petka, 14. febr, do 17. ure
NEMŠČINA ZA SLOVENCE — jezikovni tečaj za udeležence z nekim začetnim znanjem nemščine Prireditelj: Katoliška prosveta, Dom v Tinah in Delavska univerza Celje
od ponedeljka, 10. febr, od 10. ure do srede, 12. febr, do 20. ure
SEMINAR ZA TURISTIČNE SPREMLJEVALCE iz Slovenije, ki vodijo po Koroški in Avstriji Prireditelji: Katoliška prosveta,
Dom v Tinjah in Delavska univerza Celje
Vodstvo seminarja: Vinko Olak in Jože Kopeinig
ŠT. PRIMOŽ
20. PLES DANICE
Čas: v soboto, 8. februarja, ob 19.30 Kraj: Kulturni dom „Danica" v Št. Primožu
Igra: ansambel Braneta Klavžarja Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Danica" Št. Primož
ST. RUPERT pri VELIKOVCU
KONCERTNA URA S KITARO IN HARFO
Ulrike Mattanovich — Celovec/Moskva
Danko Jukič — Zagreb
Čas: nedelja, 23. 2., ob 14.30
Kraj: Dvorana šolskih sester v Št. Rupertu
pri Velikovcu
Prireditelj: Prosvetno društvo LIPA v Velikovcu
Ne zamudite te priložnosti!
Prireditve
VIŠJA ŠOLA ZA GOSPODARSKE POKLICE V ŠT. PETRU
VPISOVANJE
v Višjo in v Gospodinjsko šolo bo letos med 17. in 29. februarjem.
Možnost izobraževanja na dveh šolah:
Gospodinjska šola je namenjena 9. šolskemu letu in je močno življenjsko orientiran zaključek obveznega šolanja. Zato daje poseben poudarek praktičnim predmetom: Računalništvu, Obdelavi besedil, Kuharstvu in strežbi, Gospodinjstvu, Predelavi tekstilij.
Višja šola za gospodarske poklice vodi v petih letih do mature in s tem odpre pot na Pedagoško akademijo in na vse univerze. Možen pa je seveda tudi neposreden vstop v poklicno življenje v številnih turističnih, trgovinskih, bančnih, pisarniških ipd. službah.
Pogoji za sprejem: uspešno zaključena 8. šolska stopnja na ljudski šoli, glavni šoli ali gimnaziji. Vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov. Za Višjo šolo sprejemni izpit, ki bo 8. julija 1992 na šoli.
Prijave so možne osebno v šolski pisarni, po pošti ali po telefonu. Tiskovine za prijavo so na razpolago v šolski pisarni ali pri poklicnem svetovalcu na šoli. Izpolnjene prijavnice oddajte ali pošljite vsaj do 29. februarja 1992. Priložite originalno polletno šolsko obvestilo ali od ravnatelja potrjen prepis. Financiranje: Učenci so deležni istih državnih podpor kot na vseh tovrstnih šolah. Podrobnejše informacije vsak čas posreduje vodstvo šole.
Naslov: Višja šola za gospodarske poklice, Št. Peter 25, A-9184 Št. Jakob, tel. 04253/2750
dr. Janko Zerzer, vodja šole
STROKOVNA KMETIJSKO GOSPODINJSKA ŠOLA
v Št. Rupertu v Velikovcu
sporoča staršem in dekletom, da sprejema za šolsko leto 1992/93 učenke v
STROKOVNO KMETIJSKO-GOSPODINJSKO ŠOLO.
V	šoli je pouk v obeh deželnih jezikih. Šolo lahko obiskujejo dekleta že v 9. letu obveznega šolanja.
Pogoja za sprejem sta dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika.
V	slučaju, da učenka 8. šolske stopnje ni dovršila, je v šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom.
Ob danih pogojih dobijo učenke državno podporo!
Namen šole je predvsem poglabljanje dosedanje izobrazbe. Šola pa je nadvse primerna tudi za dekleta, ki si želijo ustanoviti lastno družino in zato razširiti in poglobiti znanje v šivanju, kuhanju in vodstvu gospodinjstva.
Ker se v šoli polaga posebna važnost na spretnost v kuhanju, šivanju, ročnem delu in razne tehnike na likovnem področjuu, se dekleta usposobijo tudi za samostojno vodstvo gospodinjstva in kmečkega turizma. Šola daje tudi dobro podlago za uspešnejši uk v različnih poklicih.
ZA ŠOLO SE LAHKO PRIJAVITE VSAK ČAS!
Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole, 9100 Völkermarkt, Klosterstr. 2, tel. 04232/3896.
SRD „ZARJA“ v Železni Kapli in SRD „VALENTIN POLANŠEK" na Obirskem vabita na
PRIREDITEV OB SIOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
v soboto, 8. februarja 1992, ob 19. uri v farni dvorani v Železni Kapli
Sodelujejo:
Dragica Kovačič — sopran (Mariborska opera)
Minka Veselič — plesalka Renata Neuwirth — klavir Trobilni kvintet mladih iz Maribora Igralska skupina SPD „Zarja“
Drugi del bo oblikoval Suški oktet
Slavnostni govor: Horst Ogris
Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) /
Bäuerliche Bildungsgemeinschaft Südkärnten
Telefon + faks 04 63 / 38 24 38
Delaj reklamo za neposredno prodajo!
(Wirb oder stirb!)
predavanje + film + diapozitivi s KIS in Dl Marijo Hofer: kmetijska zbornica
Čas: v četrtek, 6. februarja 1992, ob 19.30 Kraj: Gostilna „JUENNA“ v Čepicah (Globasnica)
O čem se bo govorilo?
—	Želje odjemalca
—	Kako najdem trg za svoje pridelke?
—	Kako postrežem odjemalca?
—	Kaj prodam še s pridelkom?
Prireditelj: Kmečka izobraževalna skupnost, Dr.-Joško-Tischler-Park 1 v Celovcu
Srečanje mladinskih gledaliških skupin
v petek, 31. 1., in v soboto, 1. 2. 1992 v Mladinskem, Modestovem in Slomškovem domu
v petek, 31. januarja:
SLOMŠKOV DOM, Tischlerjeva dvorana ob 9.45: „PEKARNA MIŠMAŠ“
(Svetlana Makarovič) — lutkovna igra Nastopa lutkovna skupina KPD Šmihel, vodi Kristina Jernej. Režija: Saša Kump
MODESTOV DOM, ob 20. uri: „TRGOVINA“ (Jeannine Worms) — dra-rna. Nastopa gledališka skupina KPD -Planina" Sele, vodi Milka Olip. Režija: Hanci Končan
V soboto, 1. februarja:
mladinski dom, ob s. uri:
"MdCIN DOM“ (Samuel Maršak) — pravična igra. Nastopa otroška gled. skupina ^ Skocijana, vodi Helka Mlinar.
“ožrja: Peter Militarov
MLADINSKI DOM, ob 11. uri:
„LE PO KOM SEJE VRGEL TA OTROK?“
(Eva Jaikovozky) — mladinska igra. Nastopa mlad. gledališka skupina SPD „Radiše", vodi Tatjana Tolmajer. Režija: Alenka Bole-Vrabec MODESTOV DOM, ob 11. uri: „POSLEDNJA VOJNA NJEGOVEGA VELIČANSTVA“ (Žarko Petan)
Nastopa mladinska gledališka skupina SRD „Gorjanci" iz Kotmarevasi, vodi Marija Wakounig.
Režija: Jože Vozny MODESTOV DOM, ob 14. uri:
Pogovor o predstavah
vodi: Marjan Belina
Prireditelj: Krščanska kulturna zveza
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, lO.-Oktober-Str. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (2. glavni urednik), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, lO.-Oktober-Str. 25/111, Karl Sadjak (oglasni oddelek). Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10,-Oktober-Str. 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63/51 25 28. Telefaks: 0463/512528-22.
Letna naročnina: Avstrija 400,— šil.; Slovenija 85 SLT (mesečno); ostale jugoslovanske dežele letno: 400,— šil., ostalo inozemstvo letno: 600,— šil., zračna pošta letno: 900,— šil., posamezna številka 10,— šil.; Slovenija: 25,— SLT.
SLOVENIJA: Sodelovanje z ADIT od 1. 1. 1992 ukinjeno. Rojaki iz Slovenije naročajo in odpovedujejo NT na naslov: NAŠ TEDNIK, lO.-Oktober-Str. 25/111,	A-9020 Celovec, telefon 99 43 / 463 /
51 25 28.
Šport
Slovenska športna zveza je menda nadstrankarska organizacija, ki menda tudi ni včlanjena v nobeno slovensko osrednjo politično organizacijo! To je še pred kratkim trdil njen predsednik dr. Ludvig Druml pred zbranim zborom športnih klubov.
Pa glej, ko je imela ZSO svoj občni zbor, je bil predsednik Športne zveze prisoten in govo-
Športna zveza naj nastopa tam, kjer je potrebno!
ril je tudi v imenu slovenskih športnih društev. Kdo mu je dal za to pooblastilo? Ali je sam pristopil, ali pa je bila Športna zveza vedno član ZSO, ki si je to organizacijo vedno lastila kot „svojo“?
Športna društva so že dalj časa nejevoljna, da Slovenska športna zveza ni več zmožna usklajati interese in potrebe športnih društev. Posledica je, da vedno bolj pogosto sami zastopajo svoje interese.
In to, kot kaže, bolj učinkovito. Če se Športna zveza kmalu ne bo zganila, potem se dejansko stavi vprašanje, kdo naj ''v prihodnje zastopa športna društva . . .
Bojan Mlakar
TUDI SUPER LEGIDNARJA NISTA MOGLA PREPREČITI PORAZA
„Running score“ ali peti in odločilni niz, kjer šteje vsaka napaka tudi točko, Dobljanom ne prinaša sreče. Tako so proti Ennsu prav v tem odločilnem nizu podlegli (11:15); tako so zopet precej nesrečno oddali obe točki.
Boris Skudnik
Dobljani so sicer s skromnimi pričakovanji odpotovali na kvalifikacijsko tekmo v Enns, kljub temu pa so na tihem upali na senzacijo.
Ekipa iz Ennsa sodi med favorite za 1. mesto, zato so se Dobljani tokrat še posebej trudili. Sploh bi mogli to tekmo označiti kot najboljšo tekmo na kvalifikacijskem turnirju.
Kot po navadi so Dobljani prvi niz oddali kar precej jasno; v drugem in tretjem nizu pa so zaigrali izredno kvalitetno in tudi uspešno odbojko. Oba niza so jasno dobili. Predvsem napadov legionarjev Skudnika in Mlakarja ni bilo moč ustaviti. Nasprotnikom iz Ennsa niti enkrat ni uspelo blokirati napadov teh dveh igralcev.
Četrti niz pa so domačini s pomočjo domačih sodnikov in z močno podporo številnih navijačev zopet dobili. Nato je bil po-
treben peti in odločilni niz (running score), kjer šteje vsaka povzročena napaka točko za nasprotno ekipo.
Tudi v tem odločilnem nizu je domači sodnik očividno dajal domači ekipi prednost, katero je tudi izrabila v svoj prid. Tako so Dobljani zopet izredno nesrečno izgubili tekmo. Kljub temu je bil trener Golob zelo zadovoljen z ekipo, ki se iz tekme v tekmo izboljšuje.
Enns — SK Zadruga Dob 3:2 (15:11, 7:15, 12:15, 15:9, 15:11)
Hypo VBK	2	2	0	6:2	4
Enns	2	2	0	6:2	4
Gleisdorf	2	1	1	5:3	2
Aspern	2	1	1	3:5	2
Tl Innsbruck	2	0	2	2:6	0
Aich/Dob	2	0	2	2:6	0
Dob kot SAK — brez igrišča
Spominjamo se, da so Dobljani začeli tekmovati v telovadnici v Pliberku, nato v Velikovcu in zdaj tekmujejo v Št. Pavlu.
To se pravi, da tekmujejo pravzaprav vedno na tujem. Dejstvo je, da Dobljanom preti ista usoda kot SAK; obe ekipi namreč nimata svojih igrišč.
Zdaj so /norali Dobljani na lastne stroške izboljšati razsvetljavo v šentpavelski dvorani, kar jih je stalo 50.000 šilingov. Za klub predstavlja ta izdatek pravi finančni šok. Kljub temu so Dobljani prepričani, da je pred njimi prva zmaga v kvalifikaciji, kajti sobotni nasprotnik (Aspern) sodi med tiste ekipe, proti katerim morajo Dobljani točkovati.
Dokaz uspešnega dela ŠD Št. Janž
Marion Maloveršnik 1Rirgit Filipič 1. in Silvana Draže 3.
Silvana Oraže je na smučarski tekmi za „Fischer-cup“ na Turah ponovno presenetila. Superveleslalom je namreč izpeljala brez napake ter dosegla tretji najhitrejši čas. V skupnem seštevku za Fisher-cup in Industrie-cup pa zaseda celo 2. mesto.
Slovensko kulturno društvo Globasnica
vabi na kegljanje za
PODJUNSKI POKAL
na kegljišču gostišča Juenna pri Globasnici
Čas: od 13. do 23. 2. 1992
Čakajo lepe nagrade!
ASKÖ Globasnitz ■ Globasnica
Šoštar - 22.2.1992
Beginn / začetek: 19.06 h
ERNSCHUC
©gut tflfW Stt&erto Snbjofcot
1.	giee: tprnib SloJmtk
2.	fice: Sfujcj ©reiner gorStettbSmitglieJi: fRoberto tRjen
Ubclk/t»j*i
Kartenpreis / cena vstopnice : 19,92 ÖS
V soboto se je večina mladih koroških smučarjev (šolarjev) srečala na odprti veleslalomski tekmi na Simonhöhe. Tekmo je priredil ASKÖ Št. Vid. Manjkali so le kadrski tekmovalci, med njimi tudi Daniel Užnik. Kljub temu je ŠD Št. Janž tokrat osvojilo kar nekaj visokih uvrstitev. Pri šolarkah II je tokrat presenetila Marion Maloveršnik, ki ni bila prva le v svoji skupini, temveč je bila celo najboljša dneva. Za Marion je bil to največji uspeh v letošnji tekmovalni sezoni. Smolo je imela Birgit Filipič, ko je na poti do zmage izpustila predzadnja vrata pred ciljem. To
pa je ni preveč vznemirilo; že dan navrh je isto progo izpeljala med vsemi najhitrejše. Bila je celo hitrejša od fantov.
REZULTATI:
SOBOTA: otroci II (dekleta) 5. Petra Maloveršnik (Št. Janž); šolarke I: 2. Romy Dovjak (Djekše), 3. Andrea Kru-schitz (Št. Janž), 4. Brigite Esel (Št. Janž); šolarji I: 3. Ulrich Kitz (Djekše), 4. Martin Sleik (Št. Janž); šolarke II: 1. Marion Maloveršnik (Št. Janž) najboljša dneva; šolarji II: 2. Markus Vouk (Št. Janž), 5. Dominik Kropivnik (Št. Janž) 1. v letniku. NEDELJA: šolarke I: 1. Romy Dovjak (Djekše), 2. Brigite Esel (Št. Janž), 3. Andrea Kruschitz (Št. Janž); šolarke II: 2. Birgit Filipič (Št. Janž), 2. Karin Kruschitz (Št. Janž)
KRATKI ŠPORTNI NOVICI
•	Kuglitsch postavil rekord skakalnice
Austria-Cup v Podnu: Skakalne tekme se je udeležilo nad 100 skakalcev, med njimi tudi cela vrsta Zahomčanov. Le-ti pa so bili tokrat izredno razpoloženi. Thomas Kuglitsch ni bil le najboljši dneva, temveč je skočil tudi rekord skakalnice (73,5 m). Premagal je celo znamenitega Francija Wiegeleja.
REZULTATI: Mlajši šolarji: 14.
Werner Müller; starejši šolarji: 3. Robert Moser, 16. Sebastian Riefentahler; mlajši mladinci: 1. Thomas Kuglitsch, starejši mladinci: 1. Günther Kaiser; juniori in člani: 1. Franci Wiegele, 2. Christian Moser (vsi Zahomc)
•	ŠAH
SŠZ Carimpex I — SC Gnesau
1 5,5:2,5. - Proti	novincu v		
spodnji ligi-zahod slovenski šahisti niso imeli težav.			
Spodnja liga-zahod			
1. SC Šmohor 1	7 6	1 0	40,5
2. SG Bodensdorf 1	7 6	0 1	39,0
3. SŠZ Carimpex 1	7 5	1 1	35,0
4, BSV Bad Bleiberg 1	7 4	1 2	34,5
5. SG Spittal/D. II	7 4	0 3	34,0
6. SV Kötschach-Mauthen 1	7 4	0 3	31,0
7. SV Weitensfeld 1	7 4	1 2	30,0
8. SC Gnesau 1	7 2	1 4	22,5
9. TSU Obervellach 1	7 2	0 5	22,0
10. SG Beljak/Činovče III	7 1	1 5	18,5
11. WSG Radenthein	7 0	1 6	15,0
12. SK Sveče/Bistrica	7 0	1 6	14,0
Wölbl in Urnik razočarala Jagodiča
Jagodič: „Jeseni derbi

AVSTRIJA
SAK!
Preteklo soboto je nenadoma zavzel mesto trenerja pri celovški Avstriji Alois Jagodič. Prav tako nenadoma pa sta odpovedala prestop k Avstriji Wölbl in Urnik.
Z velikim presenečenjem so koroški ljubitelji nogometa sprejeli novico, da je novi trener celovške Avstrije Alois Jagodič — tisti Jagodič, ki se je še pred mesecem dni odločno odpovedal tej nalogi. Trenutno pa je že s celim telesom in dušo Avstrijanec. Kdor Jagodiča pozna, ve, da bo storil vse za uspešno tekmovanje. Vendar že prej, kot je bilo pričakovati, je naletel na težave, ki so prvotno vplivale na menjavo kluba. Christian Wölbl in Kurt Urnik, oba izredno perspektivna igralca, sta Jagodiču obljubila, da tudi prestopita k Avstriji. Proti pričakovanju pa sta v zadnjem roku odpovedala. Jagodič: „Prav tu se kažejo težave koroškega nogometa. Namesto da bi dobri perspektivni igralci hrepeneli po večjem, višjem in boljšem, si raje postržejo s tistim, kar že imajo. Tako bo nogomet propadel!“ Kljub težavam želi Jagodič vigredi „preživeti" v 2. diviziji, za sezono navrh pa si je zastavil drug cilj: ustvariti samo z do-
mačimi koroškimi igralci ekipo, ki naj bi v nekaj letih predstavljala raven koroškega nogometa .. . za to pa je potreben dober odnos do drugih klubov, ki bi Jagodiču odstopili perspektivne igralce. Tu pa tiči stara bolezen koroškega nogometa!
Kaj pravi Jagodič o . . .
. . . Pliberku: „Leto in pol sem tako rekoč preživel v Pliberku, kjer mi je uspelo z ekipo osvojiti koroškega prvaka. S tem naslovom sem pripomogel Pliberku, da je prišel do največjega uspeha v zgodovini kluba. Nekateri igralci so pri meni izredno napredovali, kar je brezdvomno vplivalo na velik uspeh kluba. Razočaran pa sem bil pred pokalno tekmo proti VOEST iz Linza, ko se je na treningu zbralo samo pet igralcev. Tu se je pokazala neresnost in neprofesionalnost nekaterih igralcev!"
. . . SAK:	„S SAK sem
duševno še vedno zelo pove-
Spremembe pri naših klubih
ŽELEZNA KAPLA: Ekipo bo opredi okrepil Praschnik iz Žitare vasi, še nejasen pa je "come back“ Charlija Pre-scherna, kateremu mora dati dovoljenje zdravnik. V sredo naj bi se začeli treningi.
BlLČOVS: Klub so zapustili ^ar trije igralci: Christian Hartl (pehal zaradi dolgotrajne poškodbe), Vinzenz Ogris Csluž-oeno zaposlen na Dunaju) ter Helmut Krainer (želi igrati pri Arnoldsteinu). Trener Hobel je 2daj primoran vključiti nekaj ^ladih, perspektivnih igralcev. Začetek treningov: 6. februar.
ŠMIHEL: Slej ko prej kažejo ^mihelčani zanimanje za mla-
dega vratarja. Ekipo bo verjetno vigredi okrepil Sepp Walter (Tinje), ki je že pred nekaj leti uspešno brcal žogo za Šmihel. Andi Gros, za katerega se krepko poteguje Pliberk, bo ostal v Šmihelu.
GLOBASNICA: Nov v Globasnici je sredinski igralec iz Pliberka Rainhard Grubelnik;
še vedno pa je neznano ime trenerja.
SELE: Novi igralci so: Franc Rozman (Železna Kapla), Siegfried Užnik (ATUS Borovlje), Štefan Gregorič (SAK).
Nogometne copate pa bo zopet obul vratar Silvert Užnik.
zan, zato mu želim vse najboljše v vigrednem delu prvenstva. Upam, da bo uspelo ekipi osvojiti 1. mesto in tudi povzdig v 2. divizijo. Za koroški nogomet in predvsem za Celovec bi bil derbi Austria — SAK v 2. diviziji izredno pomemben in zanimiv. Derbi v koroški ligi (če bi mi izpadli in se SAK ne bi uspelo povzpeti) pa bi bil za oba kluba tako športni kot tudi finančni udarec, ki bi vodil v negotovost! “
... dr. Ramšaku: „Osebno nimam nič proti njemu, kot igralca sem ga celo zelo spoštoval. Zato mi ni jasno, zakaj se me izogiba. Vendar prvi korak v prijateljstvu mora storiti on!"
. . . Lojzetu Sadjaku: „Lojze se je pri Avstriji že veliko naučil, predvsem je mnogo pridobil na tehniki. Njegova pomanjkljivost pa je slej ko prej „mehka igra“, katero dokazuje s tem, da je na prvenstvenih tekmah za Avstrijo le redkokdaj prejel rumeni karton. Navaditi se bo moral
trde in do zadnje minute zbrane igre. Brezdvomno pa je celotni ekipi pomemben in vzoren igralec!"
. . . Wölblu in Urniku: „Oba sta me do zadnjega razočarala. Šel sem k Avstriji, ker sem si mislil, da bom mogel ekipo z nekaterimi igralci, in tu mislim predvsem na Wölbla in Urnika, okrepiti. Oba sta mi tudi obljubila in celo za klub že podpisala, vendar v zadnjem roku pa odpovedala. Moram reči: Zame sta umrla!“
Dr. Ivan Ramšak
„Mislim, da je bil skrajni čas, da je Lojze prevzel mesto trenerja pri celovški Avstriji. Jagodič je brezdvomno strokovnjak in vrhu tega ga podpirajo tudi sredstva javnega obveščanja. Na vsak način je trenutno najboljša rešitev za to mesto! “
Ljubiša
Dalanović
„Jagodič je dober, izkušen trener. Dobro pozna koroški in avstrijski nogomet, zato je bil ta prestop najboljša rešitev za Celovec. Prepričan sem, da bo Austria Celovec z Jagodičem gotovo uspela v 2. diviziji."
Še dve lepotici
se lahko javita za izbor Miss SAK, ki bo 29. februarja 1992 pri Šoštarju v Globasnici. Doslej se je javilo 12 deklet. Na večeru bodo lepotice predstavile najnovejšo modo dveh butikov z Raven in iz Pliberka.
Seveda pa čakajo na vsa dekleta tudi lepe nagrade in honorar za trud. Vrhu tega pa jih bodo popeljali tudi na lep izlet ter na foto-snema-nje. Prijave so možne še do 14. 2. 1992 (tel.: 0463/ 512528 - 30)
Tudi Lilijana z Raven na Koroškem bo sodelovala.
„Mens sana in cor-
Zdrav duh v zdravem telesu!"
Stari latinski pregovor je zelo primeren za mladega zdravnika dr. Maksa Zdouca. Na športnem področju je zelo aktiven; žanje tudi lepe uspehe. Pretekli teden se je udeležil avstrijskega prvenstva za športne zdravnike ter v teku na smučeh zasedel odlično peto mesto.
Pravi zgodo-
so pred kratkim dočakali tiskarji Mohorjeve. Dobili so prvi dvobarvni tiskarski stroj, ki bo znatno „pospešil" in izboljšal proizvodnjo.
Tiskarska mojstra Lado Hajnžič in Maxi Reckar pred novim strojem.
GIMNAZIJSKI PLES SPET ODLIČNO USPEL
ZDAJ PA MATURA!
ali
pretežno smešno
Vidva sta pa res srce in duša! Se nikoli ne kregata?
Saj ni potrebno. Mora pač eden drugega malo poslušati!
Pri nas je vse drugače! Tu sta dva, ki se kregata, ojoj! Nobeden drugega noče poslušati!
To pa ni prijetno!
To ne, ampak zabavno! Saj sta glasna, da ju lahko vsa vas posluša!
Tudi bivši maturantje vsako leto radi pridejo na gimnazijski ples.
Ker letos Slovenskega plesa ni bilo, se je pretekli petek v Celovcu odvijal Gimnazijski ples kot edini veliki osrednji slovenski ples v Celovcu. Maturantke in maturanti Slovenske gimnazije so povabili Big-Band RTV Ljubljana s pevcem Otom Pestnerjem ter ansambel Gorenjci. Obe zasedbi sta odlično zabavali publiko; temu primeren pa je bil tudi honorar, ki je znašal menda kar 80.000 šilingov.
Seveda so po stari tradiciji odprle ples maturantke in maturantje s polonezo; polnočni vložek pa je poskrbel za dobro razpoloženje, saj so se maturantje podali med ženske plesalke. Ker je bil balkon
na žalost tudi letos zaprt, je bila gneča kar precejšnja, kar pa ni zmanjšalo dobrega razpoloženja mladine, njihovih staršev ter bivših maturantov Slovenske gimnazije.
Po tej naporni plesni noči pa čaka organizatorje plesa zrelostni izpit, ki bo gotovo že znatno večja preizkušnja.
Maturantka Veronika Stern je zaplesala kar s patrom Ivanom Antoličem, ki se je rade volje odzval vabilu simpatične gimnazijke.
Foto: Dolinšek
Filmski igralec Marijan Srienc
bo na Dunaju pripravil tečaj retorike. Prisrčno so vabljeni predvsem študentke in študentje. Marijan Srienc je kot filmski igralec postal znan predvsem v filmu Vrnitev; trenutno je angažiran na Dunaju v različnih gledališčih, sodeluje pa tudi v različnih tv-fil-mih, kot npr. pred kratkim v „Eurocops“.
Prijave za seminar so možne pri gospe Pietzko (04235/ 3545).
Janez Menart:
Deset človeških zapovedi
1.	Veruj le v tistega boga,
ki v banki svoj denar ima.
2.	Ne kolni! Psovk domačih ni, a tujih jezik ne trpi.
3.	Počivaj kolikor se da,
saj kdor manj dela, več velja.
4.	Spoštuj rodbinske in druge zveze, ker le po njih se kam prileze.
5.	Ne ubijaj, ker boš slabe volje, da drugi znajo mnogo bolje.
6.	Ne nečistuj! Ko ženska vstane, uredi si krilo in možgane.
7.	Ne kradi! Saj kar vkup boš spravil, ti bi že kdo spet podržavil.
8.	Ne laži! Svet je sit reklame in še resnic več ne verjame.
9.	Ne želi bližnjega žene — kaj drugim lajšal bi gorje!
10. Ne misli, da kaj zamudiš, če kdaj kak paragraf prespiš.