ZO. Jtnflte. | Huni, i «fc U. |m« m UIIII. teli B^ Hi ^^ H MH Hi v Hr MPB■■ - Hl v HflIHIH ^V wU fl .Slovenski Narod* vdja v L|wM|*al na dom dostavljen: ■ v upravništva prejeman: Ćelo teto naprcj • • 9 • K 24*— I ćelo leto naprej • » • • K 22*— pol leta „ • . . • . 12*— I pol leta „ • • • . . 11'— četrt leta „ • • • • . 6*— I četrt leta m • • . • . 5*50 na mesec m • • • » , 2-— I na mesec m • • • • » 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Kokoplsi se ne vračajo. CređBtttvo l KmUovs •!!©• it. 9 (v pritUčju levoj tetetea it. M* Inseratl vetyj|»: ntiinigtiiM petit »rita za enkrat po 16 vin., za dvaknt po 14 vfa„ li trant iH vtfkrit ■* 12 vin. Parte in zahvala vrata 20 vio. FmImo vrsta J0 vio. Pit fefjita inaercijah po dogovoru. UpravnJttara mj m poftUjajo Mučnine, reklamacije, tnserati i. t d, to Je administrativne »tvari ———• fflmiim itovtffca velfa to viaarfev. ——— Na pismena naročita brez istodateie vposlatv* naročnine «• ne ozira. 9mmwumm Hrt ■On« tetofoa «L ti. .Slovenski Narod« vtl|a 90 pottli sa Avstro-Ogrsko: • za NemSjoi ćelo leto skupaj naprej • K 25*— I eelo leto naprej - • . K 30*— Miitta : ; :: : !l» I »Amerik°ta «• ^g«dežd« na mesec „ «• » • • 2*30 " ćelo leto naprej * • • . K 3S.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnici vo (spodaj, dvorišče levo), Snaflova ulica it 5, telefon it 85. Svetovna vojna. Odbit ruski naval pri Vezerszallasu. — Rusi so se umaknili preko Zielone, — Ponesrečeni franeoski napadi v Argonih in Vogezih. — Rasi so izpraznili posamezne postojanke pri Gumbinnenu. TOPOVSKI BOJI OB NIDI. — OD- BIT RUSKI NAPAD V DOLINI UNG. — NAD 1000 RUSOV VJETIH. DunaJ, 25, ianuarja. (Kor. urad.) Uradno razglašajo, dne 25. januarja: V Poljski in Galiciji ni nobenih bi-stvenih dogodkov. Samo ob Nidi se je vršil živaheo topovski boj. Ruske protlnapade. Izvršene v svrho. da bi zopet osvojili pozicije v gorenji dolini reke Ung pri Vezer-szeliasu, ki so jih zavzele naše čete, smo krvavo odbili. Sovražnikov poskus, da bi pro-dr' pri Ratainuwi, se je popoinoma ponesrečil. Sovražnik se je umaknll preko Zielone. V boiih zadnjih dveh dni smo vieli v Karpatih 1050 sovražnikov. Namestnik načelnika generalne-ga štaba pl. H o i e r, fml. ZAVRNENI RUSKI NAPADI PRI GUMBINNENU. Berolin, 25. januarja. (Kor. ur.) VVolffov urad javlja: Veliki glavni stan, dne 25. januaria. Vzhodno bojišče. V vzbcdnl Prusij! artiljerijski boi na fronti Lotzen vzhodno in severno od Gumbinnena. Naš ogenj je prisllil scvražnlka, da je izpraznil posanine poziciie jugovzhodno od Gumbinnena. Severnovzhodno od Gumbinnena smo odbili sovražne napade z ve-HKIrai izgubamj za Ruse. V severni Poljski ni nobenin iz-prememb. Vzhodno od Piliće se ni dogodilo ničesar bistvenega. Vrhovno armadno vodstvo, POLOŽAJ NA POLJSKEM Londonska »Dailv Mail« poroča iz Petrograda, da posvečaio tain j operacijam ruskih čet proti zapadni '. Prusiji posebno pozornost. Manjš" i boji, ki se vrše na desnem bregu j Visle pa sicer se ne prinašajo nika-kih odlečitev. Rusi so pr°d kratkim i udarili na Vlodavek. To je vdgovor | na svoiečasni nemški napad, vs-ed katerec:a se je nahajalo mesto Plock nekaj časa v nemških nkah. Bojna crta pričenja na severnem Poljskem pri Dobrzvnu ob Visli se razteza ob rečici Skazava in ob Wkri na vzliod čez Biežun, Radzanov na Konopko ob železnici Mla\va - Ciccnanow. Veliki knez Nikolaj skriva svoje nacrte prav dobro in r.ikćo ne ve, kaj je glavni cilj te ruske ofenzive. Posledice zavzet'a Varšave. Krakovska »Nowa Reforma« ve povedati, da razmotrivaio ruski listi o pesiedicah zavzetia Varšave. Zla-sti »Ruskija Vjedomosti« p>cjo silno skeptično. »Ako opustimo Voršnvo ter se umaknemo na rrihodnjo obrambeno crto, katere sr dišče je trdnjava Brestlitovsk, potem bi se spremenilo vse pred narni ?•':• nahaja-joče ozem'je v eno samo trdnjavo Nemcev in Avstrijcev. Mi -i bi bili tuđi prisiljeni zapustiti Golicijo in Bukovino. Pri \ sem tem pa bi bilo še dvomflivo, ali bi mogli preskrb-Ijavati svojo armado s potrebno municijo in živežem. Naš poraz pri Varšavi bi torel pomenil odločitev ćele vojne.« Citat »Nown Reforme« je smatrati za dokaz preeejšnje zmedenosti v ruskih krogih, ker bi bilo sicer malo verjetno, da bi smeli ruski listi, ki stoje pod najostrejšo cenzuro pisati tako odkrito, fcakor to delajo »Ruski-ja Vjedomosti«. Vojni korespendenti zapubtai Varšavo. Berlinska ^Post« javlja, da 50 morali vojni korespondenti in za-stopniki nevtralnih listov zapustiti Varšavo. Voja§ke oblasti so odpra-vile tuđi del civilnega prebivalstva. Uprava v vzhcdni Gaiiciji. »Glos Narodu* prinaša obsirnei-še poročilo o politični upravi v ti-stem delu Galicije, kjer je sedaj ruska armada. V tem delu Galicije in v Bukovini so Rusi ustanovili tri guber-r.ije, lvovsko in črnovško. Vsaka teh gubernij ima 15 političnih okrajev, lvovska pa 16. Sodišča so vsa osta-a kakor so bila, to je, sodijo samo av-strijski sodniki in po avstrijskih posta vab. Za okrairie predstojnike so postavljeni najvec domaćini, ki so iz-vežbani v upravnih stvareh. Davki se pobirajo samo v tamopolski gu-berniji, ker tam prebivalstvo vsled voine ni imelo dosti škode. Ljudske sole v vzhodrrji Galiciji so postale rucke, pač pa je poljski manjini do-voljeno, da srne ood gotovimi prgoji ustanavljati zasebne Doljske sole. Na železnicah so napravljeni dvojezični, to je ruski in porslancu Bie!owej5kemu naj se obrne na ameriški konzu'at v Bukare-štu, da bo ta za povmtek beguncev potrebno dog:ovoril. Mmistrski pred-sednik ie cbHubil. da bo stvar krep- ko podpiral, seveda v sporazumlje-niu z vojnim ministrom. POLOŽAJ V KARPATIH. Kakor se z vojaške strani po-udarja. zaslužilo dogodki, ki se o Prijatelja sta bila precej mrka. Vkljub vsemu prizadevanju, da bi prikrila svojo bojazen, se je v njun pomenek mesalo zmerom do: netrajno molčanje ... Oba sta na skrivneir. razmišljala o isti reci. In oba sia si želela, da bi se siloma ka^o r^z^re-sla in zadela že vendar ob katero ti-stih vstaških z^U ki so se baje zopet pojavile v deželi ... Toia trunvca se je zaman cddaljevala oi poti. se iz-gubljala v ozke Belestne soteske da je dvakrat komaj ušla nanadu in poginu — oddati ni muor!i niti enega strela. Krog štirih se je po kratkem premoru v podoi^asti oazi 3b reki vrnila čez dri in strn rrott Adk - Caru, da bi prišli zopet na cesto. Kc jo je dosegla kak.-i deset kilnrnetrov od Gullabe, se ie J3s*iosvetli mesec boril z mrakom, častnika sta se spogle-dala in sta se začudila svojim temnim obrazom. »Če bi pognala nekoliko hitre-je?« je vprašal Ludo. »Kratek galop po cesti bi nama izborno tekniL« vToua,<* je u^ovarjal Navonl, »spremstvo bi nama s svojimi rnuia-mi ne moglo slediti.« "Priđe za rama v tabor.« je od-vrnil Ludo. »Ceste ne more izare-šiti.To - vas je gotovo tako zamu-dilo?« je vprašal Ludo. »Da . . . In potem — ko bi nas tuđi ne bilo nič zadelo — mi ne gre-mo hitro ... Bi jih radi videli? . . . Če mahnemo prek planjave, jih lah-ko kmalu prehitimo.« Častnika sta prikimala. V urnem peketu so vsi trije zavili na levo nekoliko vstran in so v daljavi enega kilometra zopet dosegli cesto. Prednji konec kolone iih je kmalu do-hitel. V svetlojasni mesečini, ki ie da-iala sprevodu čudno podobnost z gledališčno parado, sta Ludo in Navoni s težkim srcem gledala, kako je ćela kolona defHirala pred njima. Bili so to izvečine topničarii domaćini, ranjeni v mesarskem klanju pri Am-ba - Alaei, kjer ie bil njih bataljon decimiran. Ta pogled je bil straše«. Ob bokih raul so v isele napol odtr-gme noge, trđo zavezane v cunje brez prave barve; ranieoec, ki ga Je I podpirala v sedlu, kolikor se je dalo, kaka ženska ali lazje ranien tovariš^ je zastokal pri vsakem koraku živin četa . . . Nekaj jih je bilo položenih na nosilnico, napravljeno iz pušk; nekateri so se dvigali na ležišču, gledali so častnike z mrzličnimi ocrni, kakor bi jih ne poznali, kakor da jih tišČi še vedno mora pogibelji. Drugi so tavali kakor pijani, oči uprte v tla, vpognjeni naprej, da se ie pri vsakem koraku zdelo, da padejo. Temu je roka počivala v obvezi, dni-gemu je bila glava ovita z umazani-mi cunjami. Vse to je bilo pomešano z obloženimi mulami, z vozovi, su-himi kljuseti in nenavadno množico žensk in otrok, ki so stopali hitro, stisnjeni drug ob drugega, tako stis« njeni, da se je Ludo spomnil gomaz-ni mladih kobilic, ki jih je bil videl Dri Masani, kako so šle čez cesto, plezale druga po drugi in se vendar vse enakomerno pomikale naprei. Ženske so bile večinoma žene ra-njencev in so spremljale svo]e može; druge so bile vdove: te so imele skoro vse rdeč ali rumen žaloben fes na glavi; pred častnLki so začele presnnliivo tožiti. Vsa ta žalostna truma se je premikala kakor kobili-ce, ki jih je bil videl Ludo, naprei po cesti, kakor da Jo goni in pođi neiz-befna usoda. Dva bcrsaglijerska podčastnika, vkljub naponi snažna in živahna, sta Jih bodrila in vzdrža-vala red. (Kcoec DribJ Srran 2. ,SLaVttN:Ki NAKUU-, anc *f. januarja iai& 20 stev. Zapadno boillče: V Fflea. porta lo Vpenui sa se vrilfi artilie. rijski boji. Jugozapadna od Berry au Bac smo izgttbffl okop, Id smo ga pred nekaj dnevi odvzcli Francozom. VčeraJ so se vrtfle severno od tabor&ča pri Chaloasn samo artflja-rijske torbe, danes pa so *e tam vneli tuđi lnfanteriiski bofl* ki ie trajajo. V Argonskem lesu severno od Verduna in severno od Toula artfl|e» rUs&e akcije. Odbili srao v?e francoske nape* de na Hartmannsw^iHrkopt Sofi v lesu so za Francoze združen! z ve'ikimi izgubaml: našli smo nič mani kakor 400 alptncev mrtvih. Stevilo francoskib vjetnikov na-*a$ča. Vrhovno armadno vodstvo. Aogleški zrakoplovci nad Zeebrugge. Angleska admiraliteta poroča: Dva brftska zrakoplovca sta obiska-ia v sobo to ZeebriigRe. Pri po iz ve-tjovalnem poletu, ki se je pred tem vTŠiL je sedem nemških zrakoplovov obkolilo enegg zrakoplovea. ta pa je ušel. četudi lahko ranjen. Naćaljeval je svoj polet ter rcšil svojo nalogo. 0 m * Francoske izgube pri Soissonsu. Porocevalec londonske »Mor-nfrigposu konstatira, da so izgubili Francozi v boiih pri Soissonsu 12.00C mrtvih, ranjenih in vjetih. Razpdoženie na Francoskem. ^Budapester Korrespondenz« si poroča iz Kristianije: Iz privatnega pisma nekega norveskega trgovca v Parizu objavlja »Morgenbladet« sle-deče: Na Francoskem so se dodo-bregra raveličali vojne. Kar je bilo še navdušenjaje kar razpršelo.Ljudstvo bi bilo gotovo več nego veselo, če hi nastal mir. Zelo cziovoljeni so nad Angleži. Njihova trgovina gre bcljše nego kdal prej. Zaslužijo mnogo de-narja. Nimalo še ve'ikih izgub in njihove bogate nrovince še nišo opustošene. Odkrito rečeno, na Francoskem nišo bili brezpogoino ozlovolje-ni\ ker so nemške iadiie cbstreljeva-le angleško obal, in so upali, da jih bo to vzbudilo. Najbolje ie, da se o Ru-sih sploh ne govoru Razočaranje je neizmemo. Vojaki imajo grozno življenje v strelskih jarkih, Pripovecu-jejcu da mnogi dvigajo roke, da i im Nemci odstrele par prstov ali kaj drugega, da postanejo nezmozni za bol in da pričejo domov. IZKRCEVANJE NOVIH ANGLE-ŠKIU ČET V FRANCUI. Iz Zeneve porcčajo: Listi iavlia-io iz Pentarlera, da so se transporti nove Kitchenerjeve arrnadc že začeli Angleške čete se izkrcavajo v raznih pristarrseih francoskega zapad-nega cbrežja. kjer so transporti var-m pred nemškimi rcćmorsVimi čelni. V Brestu in v Saint ^azaire se iz-krca dnevro približno 20.000 m^ž. >Loka!?nzeiger<- poroča iz Rot-terćsma: -Rotterdamsche Coura-t« je dobil od svojega poročevalca v Le Havre pesameznosti o moči ang e-Skih čet. ki so se v zacHiern čas1' iskrcale v francosk;h pristanisčih. Samo v eno pristanišce je baje v teku stiriindvajsetih ur dospelo 2* transportnih lpdii. V par dneh se > na ta način izkrcalo na Francoskem ve£ stotjsoč mož. Isti list peroca iz Milana i K~kor poroča »Corriere delte se^a-, so dobili oficifa'ni kregi v Bernu poročila, da bo pristanišče J.a Havre meseca februari zaprto. To so odredile vr-jaške oblasti, iz ce«ar se da skkpafr da bodo meseca februaria izkrcali glavni del nove angleške armade. * Operacije neniš!db zrakoflovcev. Bero^n^ki »T.o'-alanze^er* prv reca: Pcizvedovalni polet čez Re:ms in Chaulnes skero do nariške predmestne črtc, se je v nedeljo po-polnoma posrečil. Zasledovanie istih je bilo pono'ncma breznspe^no. Vojni minister Millerani šs vedno zadržu-je poročilo o vre!'kih poskodbah vo-laških zavodov od strani nerrrkega zračnega brodovja >Figaro- peroča, da ie več strelov zadelo v Dun-kirehnu tuđi tri konzulate. %Matin« poroča, da je bombard-ma na Diinkirchen izvršilo šest zra-koplovcev iz visine 3000 metrov z 80 bombami. Tri bombe so zadele konzulate Urugvava, Norveške |o Združenih držav. Konzul Združenih držav /vlorel ie fcH pos bodovao. Angleška admiraliteta potrjuje nemski napad iz zraka na Dflnkir-chen in pravi, da ni bila povzročcna nikaka posebna Škoda. Ena bomba je padla pred amerikanski konzulat ter razrušila vsa okna in opravo. • «. # Asgleške odredbe proti mmmškmm Pa se ol0iko^\ •v«atu«tao izkr-canjc nemikib čet na anglettfh tieh, sa. kakor poroča >D«ity dvoiricle«. napravili na vshodnj obali Anglile več milj dolgo ograjo ii bod«fti žice. Položili so po kopnem tuđi mine, ki se bodo, 6e stopijo imnški voiaki na ondotna polla, razstreHle. MCleraad v AagOL London, 35. januarja. Francoskf vojni minister MiDerand se |e mudtl par dni v Londonu, kjer |e konleriral z angle§kim vojnim ministrom lordom Kitchenerjem. MiHerand k po» seti! tu-di ministrskega predsednika Asquitha ter ministra LIoyda Geor-gea, Churchilla in Haldanea. Sprejet je bil tuđi od kralja, na kar se je vr-nil v Francijo. Finančni ministri tripleentente Bark. Lloyd George in Ribot se se-stanejo koncem tedna v Parizu, da se posvetujeio o vlažnih iinančnih vpra-šanjih in o trgovskih odnošajih med zvezanimi dižavami. * • POMORSKA BITKA PRI HELGO-LANDU. Beroiinski listi naglašajo v član-kih o nemškem porocilu o pomorski bitki v Severnem morju, da so bils ans'eške vo're moči mrogo močnej-še nego cemške. Kar se tiče težkih pemerskih moči, so se morali Nemci bojevati s štir'.mi proti petimi. Angleži pa so imeli tuđi osem torpednih rušilcev več necro Nemci. Da so Angleži navzlic temu prekinili boi kaže, da jim je nemski art'lertjski egen] po\zrcčil mnogo sk^de. Izru-bo nemške križarke ^Blii.iier.- tele-žijo z velikim obžalovarrjem. O pozoi'išcu pomorske bitke v Severnem rrcriu, se poroča 24. ia-nuar;a !istu -Vo^sische Zeitung^' iz Amsterdama: Iz Franekena. provin-ca Friesland. rcročajo. da se od danes ziiurai sli^i nerrerchopia moćno topovsko strelianie, ki ic doseglo svoj vi^ek med pol 11. in 1! uro. Iz tega se da sklepati, da se vrši ve'ika prmorska bitka v Severnem morju. severno cd otokov Ameland in Schiermonnikoog. * • BOJI V KOLONUAIL Aticleški por?i v južnozahodnil AlrikL \Voi"fov vrač peroca o težkem porrzu Angr:-a?ev v lužrozahodnji Afriki. Uradno porocilo pjverrerja nemske južnozahodre A*r;ke potrjn-je poraz pri Son^fontainu dne 25. senfembra 19t4. Po tem porecilu ?o naše čete prd ro^eljstvom podrol-kcvrika pl. Heidrbrecka uničile tri angleSke škadror.e. 15 častr^kov, med njimi njihov po^-elinik. pclkov-nik Cran. in 20H n^ož je h;Vt vjetih ter č*a. trpa \T51er]ena. Izgube na npsi strani ^o ^n?s?!c dva častn:ka j:i 12 mož. ki so padli. in 25 r"r:eni'i mcž. Uradno an^1e?ko p^T'ijilo iz Pre*oriJe cH 7-^^V^ o^f"^f n^ nra-vi. da so združeni Angleži in Jrgo-afričani izpruhili le 15 mrtvih. 41 ranjenih. 7 potresanih in 35 vletih. * * DursKa vsfaja. London, 25. iarjjarja. (K^r. ur.) Reuterjav urod iavlia uradno iz Pre-tori;e: Sovražnik ie napadel z 1200 mo7mi in 4 topovi pod vodstvom ro-veljnikov Kem^a in Miritza Unirg-ton, a je bii o^bit. \a boji^ču je pu-stil 12 mrtvih in 33 ranjenih. V'eli •=mo 06 mož. Anele^ke izgube ?na-^ajo 3 mrtve in 12 rrMrenih. — Wrlf-fov urad pripominta k temu noročilu: Kako se na i ocenjuje:o a~"^e*ki po-datki o ijjrubah v južni Arriki, kaže pravkar objavljeno pnrt^čilo guverneri^ v ii^o^apadni Afriki o boju pri Sondiontainu.^ TURAKA VOJNA- Nova ojačen'^ za rusko armado v Kavkazu. Carigrad, 25. Januarja. Listi po-ročajo: V Kavkaz so dospele sibirske čete, ki so zime boli navaj?ne, da ojačiio tamkajšnjo rusko armada Oficirska revolta na Poriugafekem. Reuterjev urad poroča iz Vigo: Potniki, ki prihajajo $ Portugalske-ga, zatrjujejo, dn je roložaj nena-vadno resen. 300 oficirjev ie v znak svoje solidaritete z nporom oddalo svoje sable in so se branili, zapustiti vojašnice. Smatrali so se zaprte v vojašnicah. To se godi kot protest proti vojnemu ministru, ki Je bit prej monarhist in ki je zdaj pristopil k republikanski stranki. Madridski ^E! Libertć* poroča: Portugalska vlada je od 18 januar ja nadalje opustila vso cenzuro za časopise in pisma v inozemstvo. Ubfa-žili so brzojavno cenzuro tuli za br-p^«v^e politične in voiatte vsebifte. b Kp iktiNo v IMuhcmu dm »e koačao odpravll^a Mvantott, 4m In se Portugalska odeležila evropske vojne. • • • Sakri peta *|»t? Ortfta vTactspait« prtaaša i!e-dečo bnojavko: Po Mkem poročiln iz Petrograda, ie oni visoki ttrški častnik, ki je bil v Kavkazu težkp ranjen in od Rusov vjet, general Sukri paša, hrabri branitelj Odri na v bal* kanski vojni. Ruska poročila o bofl* v Kavkazu so pretirauL Carigrad, 25. januarja. (K^r. u.) V pregledu vojnega položaja v Kavkazu konstatira *Tanin«, da so ruski komunikeji napačni ali pa pretirani. Ruski poskus, obiti levo krilo turske armade v okolici vzhodno od Oltyja se je v očigled izredni hrabrosti turskih čet ponesrečil. Te nišo opustile ozemlja, ki so ga na ruskih tleh za-sedle, temvec so le iz taktičnih raz-lrgov zapustile nekatere brezp )-membne točke. Ruske izgube so od začetka vojne dvakrat to! ke kakor turske. Zdravstveno stanje in red v turski armadi sta izborna. Kanadski iezdecl za Esipl. •-Times* poročafo iz Toronta: V zahodni Kanadi sestavljajo jezdeške pclke, ki bodo skupa] z angleško in avstralsko kavalerijo vršili službo v Egiptu. • • • Maročani zavzell Fez. — Velike izgube Francozov, vTas\vir - i Efkiar^ priobčuje tri pisma ninročanske^a porclavaria Ab-dula Maiika, ki so došla iz Casablan-ce, V pismu, datiranem z 14. dnern decembra, piše Abdul Malik. ki se podpisuje Emir maročanski. da se mu je posrećilo po petnajstdnevnem bonu zavzeti Fe?. Francozi so po-skusili na begu. sežgati depoje živil in municije, kar pa se jim ni posrećilo. Mdrcčani so dobili bogat pien. Cepra\- so se morali bojevati preti Francozom v ra\-nini, so vendar njihove izgube neznatne, dočim so imeli Francozi 3o00 mož mrtvih in vietih in mnogo ranjenih. Med zapjenjenim vojnim materijalom je rnnoso strojnih pusk, devet topov, med temi tri.e velikega kalibra, vsi v dobrem stanju, razentega mnopro orožfa in dva sanitetna oddeN ka. Prebivaistvo zopet zasederih po-krajin se pridružuje vojnim četam, ki se bojujejo proti Abdulu Maliku. Po zavzetju Feza so prečitali v veliki mošeji na sla\Tiosten način fetvo, v kateri se v imenu sultana — kalifa sklicuje sveta vojna. Abdul Malik je izjavil v navdušenern govoru, da iniajo, ker ?e ka^;f oznanii sveto vojno, vsi venrki dolžncst, uc^eležiti se iste. Abdul Malik je pozval Maroča-ne, nai se bojin'ejo, da zopet iztrgaio svojo deželo Francozom. ki so se i^fe na krivičen način pelastili. * MaročanJ nsnad!i šras^ke čete. Tetuan, 24. janunrja. (Kor. ur.) »Agence Havas^ javlja: Sovražnik je napadel neko izvidno špansko kolono, ^^anci so imeli 10 mrtvih in 15 ranjenih. KABiNETNA KRIZA V ITALIJI. — 1TAL1JANSKA VLADA NA RAZ- POTJU. Po porocilih iz Rima se nanaja sedanji kabinet Salandra v kritičnein položaju. Bivši minstrski predsednik Oiolitti narr.erava baje zopet vstnpi-ti v ministrstvo, in vzeti vajeti itali-janske politike v svoje roke. Kampanja proti sedanjemu min. predsedniku Sn'andri postaja čim dalje ostrejša in politični krogi ne dvomijo, da je nov kabinet Oiolitti mogoč. O pomenu take spremembe vladajo precej nejasni nazori. Prijatelji dosledne ne-vtralnosti se nadejajo, da bi Oiolitti obvaroval Italtjo vmešavanja v vojno, radikalni krogi pa zopet o^ozar-jajo na dejstvo. da Je bi! GioIIttijev nastop v zadnjem zasedanju ttaliian ske zbornice dokaz, da tuđi ta voJi-tel] konzervativne politike ni »prijatelj mirn za vsako ceno«. Z največjo napetostjo pričakuje Javnost parlamentarno sesijo, ki se prične 18. fe-bruarja in ki prinese morda definitivno odločitev. Da postaja nervoznost v Italiji vedno večja, temu Je dokaz tndi dejstvo, da je italijanska ^adikaJ-na stranka sprejela resolucijo, ki za-hteva, da poseže Italija y vojno tako]. V stranki sami ie prišlo radi tega do ostrega spora in drugi predsednik stranke Fera je odstopiL — Pri nas vživa Oiolitti kot konzervativni pofitik mnogo simpatij in na$i politični kregi se nadejajo, da bi Kot načelnik italijanske vlade ne prernšil vezi. ki spajajo Italijo z Avstnjo in Nemčijo. Vo^ka pripravljen Italije. Kakor znano, fe bil v Italiji po-Meta 1& t m. pod orožie ktnik I8ML Na ere ta zt rezerviste^ tem* vtč za rakrute; tzredno ie le, da so biH klicanj že sedaj. Vsak letnik ima v Balili tri razrede: v pr\i razred spodajo za vojaško službo sposobni mlađeniči, ki nimajo pravice do zakonitih olajšav. Ti služijo dve leti. Moštvo drugega razreda služi le šest mesecev aktivno. V treti razred spa-dajo sposobni sinovi edinci staršev, ki so že 65 let stari. Tretji razred se v mirnem času sploh ne sklicuje. Italija ima sedaj pod orožjem letnike 1992., 1893.. 1894. pr\-ega razreda, to je skupno cea. 275 000 mož. Z vpekii-canjem drugih razredov in pri^tevši nove rekrute, se zviša to število na 485.000 mož. Mobilizacija te armnđe bi bila v najkraj^em času gotova, ker je treba Ie £e vpokf*cati letnike 1S91., 1890. in I8S9. ter k prvi liniji pr pa-dajočo tkzv. mobilno milijo. Ta ar-mada bi štela: 12 armadn'h zborov s 37 pehotnimi in 3 konjeni'Šk;mi d:vi-zijsmi, 2 zbora alpincev in potrebno artiljerijo, katere reorpranizacijo ie vojna unrava bas končala. [taliian^ka vojna mornarfea šte-je 4 dreadnoughte od 21 000 do 23.500 ton. 6 velikih linijskih bojnih ladii ro 12.800 do 13.4r0 ton, 3 oklopne križarke, 3 velike križarke ter 2 manjši linijski ladji. Krrarka flotilja šteje 8 enot, torpedns 40 rušilcev, 10fi torpedovk in čez 20 podmorskih čolnov. * Za i talijansko zračno brodovje. Uradna italiiapska ^Oazetta Ufficiale^ priobčuje kraljevski dekret, ki dolečn vsoto 16 in pol rnili-jonov zn vojaSko zrn čno broćovje. Genadilev a svoii misiji. Milanski vSecolo- prlobčuje iz-favo bolj?arskega odpnslanca, Gena-diieva, ki pravi: Prišel sem v Italijo, da študirem balkansko vpraranje z rimskega staliŠčcr. Tlali^anski interesi n<; naspretujeio bugarskim. Itali;'a je nastala na podlagi narodnostnega principa in bo getovo podpirala o-^e narode, ki se, kakor B^olgariia. b^re za isto nacelo. ♦ * Ruski finančni ininister v BukareštL Bukarešta« 25. fanuaria. Ruski finančni minister Barh je prispel v Bukarešto ter se ie posve to val z ro-ir.unskimi državniki. Barh potuje iz Bukarešte v Sofije ter od tam v Francijo in Anglijo. Kakor se zatrju-je. Ima Barh naloge najeti tam velike posejilo. ker bi bila sicer Rusija prisiljena skleniti separatni mir. Trojjii! sporazum as delu v Vatikana, Iz Rima poročajo: Diplomaciia trirleentente deluje na vse kripije. da bi pripravila papeža do še ostrei-šega protinemškega nastopa. Poma-ga ii katelisko belgi'sko časopisje, ki napada papesko stolico hi njeno uradno glasilo -Osservatore Roma-no-, čes. da je Nemcein preveo pri-iazna. Glavni namen te kanipanije Je pridobiti ital'ianske klerikalec za vojno agitacijo v Italiji. • m • Romunsk! bencin za tripleenteeto. Iz Bukarešte poročajo: Franco-ski poslanik je pokupil v Romuniji vse zaloge bencina za tripleentento. da ne pridejo v roke Nemčije ali Avstrije. HOMATUE V ALBANIJI. — GRŠKA REKRUTIRA V SEVERNEM EPIRU. Iz Alen poročajo: Albanski vsta-ši $o zasedli Berat. Malacastra in Fieri. Pred Dračem je položaj neiz-premenjen. Ba e na željo prebivalstva je odredila grška vojna uprava v severnem Epiru splnšno rekrutacijo ter sklicala štiri rezervne letnike* pod orožje. Ustane vitev posebne severo-epirske divizije kot 15. grške divizije s sedežem v Korici je sklenjena stvar« Nove grške vojne fcdUe. Iz Atcn poročajo: V neki angle-slci lađjeđelnici so spustili novo gr&o križarko ^Admiral Kondnriotis^ v morje. Orška vlada bo kupila še neke druge ladje. Turiti deomtkaio frtke ▼•id * P**-gttianiu Ortor v Tartlfr Cvfgrad, 24. tmmd** (Kor. u.) Uradno se razgfaša: V^Mi gprSkffc B-stov o preganjanju Orte»» ^ MwwM* kier da so bili nekateri cdo «Wti so zlobne izmišljotine. To dokazuje uradila preiskava in potr)u]e tuđi sam grški metropolit Kriza v poriugafskem kabinetu. tl^booa 24. Januarfa. Volni minister je vsled spora z ostaiirni čla-ni kabineta podal demisijo. POVRATEK NAŠEGA PRKTO-IXWASLEDN[KA. — AVDUENCA PR! CESARJU. Duoa], 25. janaarja. Prestolona-slednik nadvojvoda KarI Franc Jože! d* Este se ie povrni! v nedeljo zve-čer iz nemškega glavnega stana. VČera] zjutraj ]e porcčal prestolona-slednik cesarju o uspeh a svojega po-tovanja, Avdilenca je trajala od pol 8. do tri četrt na 9. uro zjutraj. Ob 10. uri je nato cesar sprejel vojnega ministra gen. Krobatina, ob 11. uri pa dornebranskega ministra gen. pl Oeorgija. Visoka vojaška funkcijo-narja sta ostala vsak po eno uro pri vladarju. * V REIMSU MFD BOMBARDIRANJEM. Voim poročevslec lista »Politi-ken • slika pojedino, nu kaiero ie po-vabila vojne poročevalce :n ki se Je vršila med groznim bombardiranjem. -Med svojim potovamem ob južni fronti, sem še le v Reimsu prav do dobrega čutil. da sem blirj najhujših bo;ev. Tu smo dobili ognjeni krst, dobili smo ga pri neki slavnosti. Tako epična slavnost, taka bojna slav-nostT tako impresionistična in čudovita, da ie nihee izmed nas, id fo je doživei, ne bo pozabil. Dozdevalo se mi je kakor >crimen laesae humani-tatis- slaviti slavnoM v hipu. ko ie Franclja. da ves svet v najgroznejši vojni, ki ie kdaf divjala med narodi. In 5icer je bil to zajtrK. ki ga ie dala republika nevtralnim poročeval-cem. kj so prišli sem. da vidilo in poročajo. Postalo je ft precei pozno, ko smo prišli iz Fpcrnaya v Reims. Nismo si torej hoteli ogledati mesta in smo tako] odšli v hotel du Nord na PiaceDrouei d' Erlon, kjer nas je čakal zajtrk K<: smo prišli do hotela, sem vide! neka? čudnega Moj avto-mobil, ki je bii zadnji v vrsti, se je ustavil pred nišo, ki ii je bila fasada popolnoma razrušena. Vpraš&l sem zelo vljudnesca hotelskega slugo, ki mi je pomagal '*z voza, kdai se je to zgodilo. »PiedvčerajŠnjiiru. mi je odgovori!. In rr.arsikdo bi mislil, da bo ta hipni in krepki argumentum ađ homfiiem spravi! človeka v neprijet--no razpoložtrtje. Toda nikakor ne; Bilo nam je. kakor da bi se veseli humor, ki smo ga prirjesli iz fronte od čet s seboj, in pa naravni način, na kakršen so se prebivala" v Reimsu gibali in živeli, polastil tuđi nas, tako da smo vsi z nekakim izvrstnim humorjem in dobrim tekom sedli k mizi. Jed je bila dobra, in zajtrk na-ravnost sijajen. Velika okna jedilni-ce so bila cbrniena proti trgu, kamor so padle pred kratkim zadnje nemške bombe. Menda spleh nismo na to mislili, da bi mogli dobiti eksplo-dirajoč pozdrav iz Nemčije na našo belo pokrito mizo. ali pa smo mislili sp?oh na navadr.e vsakdanie stvari, deistvo pa |e bilo, da se je zabava hitro razvila. VeČ častnikov Je prišlo iz strelnih jarkov k nam. da nas po-zdravijo. In nišo mogli dovolj pove-dati o čudnem življenju tam zuna]. Po izvrstnein bordoškem vinu smo dobili šampaniea v pokalih. Zakaj pa ne? Vsaj ie vendar naraven pridelek dežele in raste v masah po vseh holmcih. in ctlo ceste se imenujejo po njeni, na prmer Boulevard Pcm-mery ali Boulevard Louis Roeserer. Zadnji kozarec še ni bil napolnjen, ko se je — razletela granata na trgu pred našimi okni. To je bil vsakdanji bombardma Nemcev. Naš doyen. neki Svicar, je vstal, kakor da bi ga izstrelili iz topa, dvignil kozarec ter napil republi-ki in častnikom našega spremstva. Začel }e s sledečimi besedami: >Mes-sieurs et chers confreres des pays neutres, ce coup de canon nous rap-pelle notre devcir. -Ko je bila napit-nica končana, smo pogledali skozi okna. da vidirro. kam je udarila granata, Hotelirka je stala smehljaje se ob naši strani ter rekla: »Ne go-spod]e, bilo je v smeri proti železni-ški postaju dvesto metrov od tu od-daljeni.« Toda pfiletela je že druga granata, ki je ie v zraku eksplodirala. >Ta je bila že bliže«, je rekla, ^kakih sto metrov daleč na drugi strani.- Nato je priletela tretja. In zdaj smo slišali natančno, kako se }e nam nasproti na cesti porušila neka hiša. Tedaj pa je postala hotelirka nekoliko resna ter rekla« kakor da bi se hotela opra viči ti: »Oospodje, storila sem vse mogoče. da prikrijem oavzočnost, toda se mi zdi, da fe sovražnik izvedel, đa ste vendar tukli (fl?K »Eden francuskih častnikov Je Mito razdravH najpogumnejši hoteilrki v deželi« kl ni zaprla hotela niti za en 4an med ce!o vojno, če-prav je um* pUtmJiih boiev.« 20. Ste* »SLOVENSKI NAKOaVdnc igo. januarja i»io. Stran 3i ffpohllC frnOVOJRihll. Danes zjutraj Je bil objavljen ta - le pozivni razglas: Na podstavi NajviSjc zaukazane-ua sklica ćele c. kr. in kr. ogrske crne vojske se pozove}© na črnovoj-no službovanje z orožtem, ako se na prebiranju spoznajo* da so sposobni za to: 1. V letu 1891 rojenl čmovojnl zavezanci. ki so bili na naboru ali na popreskušnji spoznani za »nesposobne za orožje«, ali so bili do 31. dne julija 1914. 1. po vnzrvičnem zdrav-stvenem pregledu odpuščeni iz skupne vojske, vojne mornarice, deželne brambe ali orožništva; 2. v letib 1895 in 1896 rojeni čr-novojni zavezanci, in 3. tišti, v letih 187S, 1879, 1880 in 1881 rojeni črncvojni zavezanci, Ki so — ne da bi bili prej v avstrij-sko - ogrski monarhiH zavezani vo|-ni dolžnosii — dosegli avstrijsko ali ogrsko državljanstvo sele po 31. dne-vu decembra tisteg? leta, v katerem so dovršili 33. teto starosti, in jim, ne krate njihove črnavome dolžnosti, ni bilo treba pri ti na nabor. Na prebiranje so dolžni priti: a) Tišti, ki opravljalo že sedai — tuđi brez orožja — in siccr vsaj od 10. dne januar ja 1915. L pri crni vojski zavezanih korporacijah, pa od 26. dne oktolTa 1914. L. črnovojno služilo, ali sicer aktivno voja^ko službo, dokier so v tem azmerju; b) zdravniki (doktorii medicine); c) vojaški sažieti v pckoju in v nzmerjn izven službe, potem vsi, ki so služili pri vojakih in uživajo državno preskrbo; d) osebe, ki nimajo ene noge ali ene roke, k: so slspe na ofceh očeh, Ki so gluftcneme. b°bastc ;n sođno proglašene za blazne, umobolne ali slaboumne, ako so r.\ hak ze doslej izreklo, da sr» oproštene criiovcjne službe, nadalje drugi bolniki na nrrvi m taki, kl imvo božiast. vsi ti, ako ie na prebiranju predložen zadeven dokaz. Prebiranje. Da se preskusi njihova ^podobnost za črnovojrso službo z orožjen% se poiivijajo ozn<-manjen* črnovojni zavezanci, da prideio cred komisijo za prebiranja čme ve-;ske. Te k«>mv sije bcdo uradovak v času od 10. dne fehruaria do 3. dne aprila 1915. L Krai? dan in ura uraćovanja se razg!a>i s posebno objavo. Kateri komisiji ^a prebirarje ie odkazan posamezn: črnovoini zave-zanec, *e ravna po n.iegoveot biva-lišCu ob času, ko se izda ta razglas. Črnovojnim zavezincern se do-vcljuie brezplačna vožnja p~> želez-nicah in parnik'h v stojališče komisije za nrehiranie In nazaj. Kdor želi to ugodnost, mora >r občini brvališča (na ohčmskem uradu, magistratu) v času do korica i3rmarja 1915. !. prositi za izdajo črnovojne izk^.znice. Vsi. zgoraj pod 3 oznamenfeni čraovojni zavezanci. potern tišti crno vojni zavezanci, ki bivajo v dm-gem političnom okraću, ne v okrMu svoje domovinske občine, končno morda v posebni objavi sicer še oznamenieni črnovojni zavezanci, se mora?o f*a vsak način, in sicer v Času do konca januar ja 1915. U zgla-siti na obćinskem uradu (na na^i-strntu) občine svojega bivališča s sverimi listinami. n. pr. krstnim ali roisrvenim listom, domovnico, de-lavsko ali pcselsko knjižico itd. in dobe tam Črnovojno izkaznico. Črnov^o izicazaico te treb* skrbno hraniti in jo prinest* seboj na prebiranje. V tem razgiasu oznamenieni čr-no vojni zavezanci, ki so bili z ae-premasHiviroi ovir^-ri z*ć\^ir\ priti na prebiranje ob dne\ ki prideio Darije v r?oštev, se m^ra!o predstaviti kom'' 7a ^rr^no n^eh'ra*1^ ^d*1! in kje bodo poslovale te poslednie komisije, se objavi posebej. Ođhod v službovanje. Tišti črnovojni obvezanci, kl spoznan*, da so sposobni za službovanje. ?e pozovejo za poznejši čas. Kdaj in kam morajo odriniti v službovanje tišti, ki so spoznani za sposobne, izvedo na prebiranju. Tišti, ki so bili na dodamem prebiranju spoznani za sposobne, moralo cdriniti v službovanje v 4S. urab potem, ko so bili odbrani. Ugodnosti. Tišti črnovojni obvezanic, ki spadajo med osebe, imenovane v § 29. vojnega zakona (pesvečeni du-hovniki, nameščenci v dušnem pa-stirstvu ali v duhovski učiteljski službi, kandidati duhovskega stanu zakonito pripoznanih cerkev in ver-skih družb), se ne privzemajo na čr-novojro službovanje z orožjem; priti morajo na prebiranje in prinesti sc-boj dotične listine ter dokazati to svojo lastnost. Črnovojnim zavezancem, kj so dokazali do volnem zakonu za usrod- nost enoletne prezeatne službe dolo-čeno znanstveno usposobljenost ali svoječasno na naboru, ali jo doka-žejo sedaj na prebiranju, se podeli do voljen je, nositi znak enoletnih pro-stovoljcev v času svojega Črnovoj-nega službovanja. V tem razglasu oznamenjeni črnovojni zavezanci morejo, ako so bili na prebiranju spoznani za sposobne, prostovoljno vstoprti tuđi v skupno vojsko, vojno mornarico ali deželno brambo. Zgoraj pod 2. imenovani vstopijo, ker še nišo zadostili svoji naborni dolžnosti, na prezentni in skupni službeni čas, ki ga je odslužiti po določilih vojnega zakona o prostovoljnem vstopu. Zgoraj pod 1. ali 3. imenovani lahko prostovoljno vstopijo ali na triletni — v vojni mornarici štiriletni — prezentni službeni čas, ali pa na dobo vojne. Po prezentaciji pa ie prostovoli-i vsrnf v v:e^ T ^ pr'rne- • dopušten le pri tistih vojaškili krdelih, Katerim !e bil dotičnik prideljen za činovojnika. Kdor ne sluša ten raukazov, se strogo kaznuje po obstoječih za-konih. Đuna], 25. januarja. (Kor. urad.) K razglasu o vpoklicanju, oziroma prebiranju črnovojnikov, oMavlJajo: Eden najvažnejših predpogojev za uspešno vojevanje, so odredbe, s katerimi se pravočasno in neprestano izpopolnjinejo izpube, ki se naravno pojavljajo v armadi. Naloga vojaške uprave mora biti, da ima brez prestanka za bodočnost pripravljena vsa potrebna nadomestila za armado, pri čerrer je treba uvaže-vati, da je treba vojake, predno se Uli poSlje na bejišče. č:m raheme'i*i-teje izvežbati; predno pa se prične z izvcžbtinjem, je treba dati na raz-pola^o uovolj časa za izvršitev na-berov in vpeklicev. Kakor je znano, so za službovanje sposobni črnovoj-niki, roieni v letih 1S7S. do 18S6.. dne 1. in 15. februaria poklicani pod orožje. Izvršujoč svoio dolžnost, mora vojaSka uprava skrbeti za to, da «e pravočasno odrede nabori r»a-daljnib črnovojn'ških !etnikov, ki jih ima sedaj še na razpolago. Burodno-nnprBdno lenstva y služili milosrEnasti. V kahiniL Bilo :e začetkom rtga meseca, V prvem nadstrepju šentjakobske soie v traktu proti Florijzinsk: cesti je bila ?rire]ena kuhinja za zasilno bolnico, ki \to poši-ljatve iz Ljubljane in z dežele. Na-vadno so bile direktno naslovliene na ?0SD0dične, ki so bile prevzele kuhinjo. Prihajalo je madč. Vita Zupančičeva, gdč. Vida M a I -1 y j e v a, gdč. Zora Hudoverni-k o v a in gdč. Marija Mehletova, Nisi pozabila Da nas. Vsak dan je hodifa gospa obisko-vat ranjene in bolne vojake v najbliž-njo bolnico. Vsak dan je nosila ranjenim kruha in čaja. Ljudje so ji prina-šali na dom peciva, pošiljali moke in gospa je poskrbela, da so bili vsi vojaki v belgijski vojašnici deležni teh darov, danes ti, jutri oni. Ranjenci so jo poznali že tako dobro, da so ji pri-hajali tožit svoje skrbi ćelo na dom, ustavljaii jo in se ji zahvaljevali ta v nemškem, oni v slovenskem jeziku, Srbi, Hrvati, Madžari, vsak v svojem jeziku in dasiravno mnogokaterih be-sed ni razumela, razumela je, kar so hoteli povedati, razumela, kar je ču-tila niih duša. Bilo je 7. januarja dopoldne. Gospa se je pripravljala, da obišče ranjence. Kruha je bila napravila snoči /a ranjence. Rada bi bila nesla ranjenim več, toda moka se je tako po-ćra2ila, da je nobeden ne daruje več. Kar se spomni: Pravoslavni božiČ. Tu jo, kjer so ležali pravoslavni ra-njenci. Dva dni so se bili postili za praznik in danes so ležali v svojih posteijah. Soba je bila vsa temna. no-bene luči. Zalosten božič. Nobeden se ni zganil. »Napravite luč!* se oglasi gospa in kakor bi trenil priđe življenje med ranjence. Z vseh postelj planejo in ji hite nasproti. »Nisi pozabila na nas!« se je glasilo z vseh strani. »Vedeli smo, da ne pozabiš na nas. Nisi bila v vojašnici. Vsa!: dan sicer obiščeš te ali one. Danes je bil naš dan. Vedeli smo, da ns boš pozabila na nas.« In stiskali so ji roko in se radovali, kakor se raduje otrok. če ga obisče mati. Hčerka je med tem postavila na mizo jaslice in prižgala svece. In možje so se zgrudili na kolena, skle-nili roke in molili božje dete. Težke solze so se iim vlile po licih. Kdo bi zadržal pri tem lastne solze. S postelje v kotu ie bilo slišati mrmranje. »Slava Dominului!« Slava Do-minulni!« Romun ie ležal tam. Ranjeni je imel obe nogi. Gospa je stopila k njemu. Mož se je zjokal m ji poljubljal roki. Vmes je vzdihovaJ: »Saracul de mine«. (Jaz ubogi!) In govoril je gospej v svojem Jeziku. Ni ga mogla razumeti. a iz tresočega glasu se je slišala neskončna bol. »Nisi pozabila na nas!« so se ji hitcli zahvaljevati Rusini in Srbi. Kolika boi leži v teh beseđah. »Vsi so pozabili na nas,« ti edina si se nas spomnila s svojim zlatim srcenu« In ta hvala je veljala vsemu narodno-naprednema ženstvu, ki brez razlike stanu, brez ozira na veroizpoved, brez ozira na narodnost lajSa bedo in tolaži, kjer nm je to mogoče. Dragi dan Je prinesla gospa pravoslavnim ranjencera v belgijsko vo-iainico kot priboljiek Čaja in kruha ter mesa, ki so ga darovale v ta naima rane raesarice. Oospo Ano Podkrajlkovo pozna vsa belgijska vojalnica kot •vojo dobrotnioo. SpremilaU Jo n|c- na hčerka gdč. Vida Pod kraj-š k o v a in gdč. Josipina P o d k r a j-škova. Pri nabiranju darov in raz-deljevanju prejetih darov pa đelujeta večidel skupaj z go. Milko Potoč-n i k o v o. Razglednice, svinčnike in vojnopoštne karte pa ie darovala za pravoslavni Božič tvrdka Bon ač. (Dalje prthodnji«.) Dnevne vesti. — Pred odstopotn grofa Stiirgkha. Zadnje dni ie sprejel vladar ponovno grofa Stiirgkha in viteza Bilinskega v avdijenci. Vesti o skorajšnjem od-stopu sedanjega ministrskega pred-sednika postajajo čim dalje resnejše. Politični krogi sodijo, da postane nemara vitez Bilinski njegov nasled-nik. V tem slučaju bi bil kandidat za portfelj skupnega finančnega ministra tržaški namestnik, princ Hohen-lohe, ki se je nedavno mudil na I)u-naju in je bil tuđi pri cesarju v avdijenci. — Z ozirora na poset prestolo-naslednika Karla v nemškem glav-nem stanu, piše »Die Information«: »Da morajo biti narodnostna in druga strankarska vprašanja v monarhiji absolutno svobodna od vsakega zunanjega vpliva, to je vedno odgo-varjalo zdravim realnopolitičnim nazorom merodajnih krogov v Nem-čiji ... V Nemciji se nikdar nišo branili spoznanja, da so smeri za notra-njo politiko Avstro - Ogrske oštro zacrtane po zgodovini in po etnografskih dejstvih. Zato je respektira-nje popolne suverenosti vsakega kempasiscenta na polju notranjih vprasanj najsigurnejša opora trajne-ga in neomainega soglasja« — O cenzuri razpravlja sedaj vse avstrijsko časopisje. Dunajska korespondenca »Die Information < piše: »Pritožbe proti cenzuri so splo-šne in prav je, da se je jelo razprav-ljati o tem vprašanju. Oblasti pač streljajo daleč preko cilja. Da se ne smejo priobčevati bolj ali mani važne vojaške vesti, je povsern v redu. Da pa se onemegoča razpravliarije o zgolj administrativnih in gospodarskih ukrepiti in odredbah, to pač nima prav7 nobenega resnega smotra. Takisto ne moremo pojmiti, zakaj se ne smejo priobčevati poročila zuna-njih listov. Kar je že enkrat tiskano v Berolinu ali Curihu, v Milanu ali Londonu, pripada celemu svetu in o stvari je poučen že tuđi sovražnik. Ta vendar ne bo Čakal, da bo stvar tiskana na Dunaju ali v Pragi. ko io lahko čita v izvirrJku. Grof Stiirgkh je obljubil. da se bo zavze! za stvar, in nadejati se je, da bo njegova intervencija donesla zaželjene sa-dove.vanajst milijo-nov Poljakov Je obubožalo, nekateri milijoniod teh bodo lakate in mraza v pravem ponienu besede kon^c vze-H. Ne gre samo za eno provineo, ne samo za en del, atnpak za ves narod. Samo Belgija ima enako usodo. A Belgija bi se bila tej usodi lahko ogntla, docim smo mi nedolžno za-deti. Vendar misli vse na Belgijo. Nevtralne države je ne pozabijo. Amerika prireja zanjo zbirke. Na nas pa se nihče ne spomni. Za nas se ne zanimajo nevtr.države in Amerika ne misli na nas. Ni dovolj, da smo vse izgubili, še gledati moramo, ne da bi mogli pomagati, kako dan za dne-vom mrjo naši otroci od mraza in uboštva, kako zblazne od obupanja matere, ker nimajo svojim otrokom kaj jesti dati. Na tisoče našega naroda nima drugega zavetja kakor v ja-mah in gozdih in nima druge hrane, kakor skorjo drevja...« V Švici je bil pod predsedstvom pisatelja Hen-rika Sienkiewicza ustanovljen med-narodni pomožni odbor, ki nabira darove za poljski narod. — Krepke besede. Artiljerijski stotnik je pisal, kakor }e čitati v »Ar-beiter Zeitnng«, ženi naslednje pismo: »... Danes dobiš pravo pismo. Prav ia prav odgovor na tvofo karto, kjer si vprašala za ašL Te so ne* kaj poscboegA. Kakor imate na Du- naju vodovod, tako imamo tu uši. Vsak Jih ima. Čemu bi olepšaval? Ene vrste uši ni, namreč na glavah iih nimamo. A v perilu v odejah, v oblekah jih kar mrgoli. Pišem tako lahko o tem, a verjemi, to ni malenkost. Pri ti priliki še eno prošnjo. Ce najdeš tistega časnikarja, ki je dal natisniti lepa pisma z bojišča, kjer je na primer rečeno: »Ha, ali je bil to krasen dan boja, ko smo po šest-intrideset ur trajajoči ho?i prišli do sovražnika«, ali tistega, ki je pisal: > Ha, kaka slast, ko so leteli šrapneH In razpoK?H nad n?mi,« — potem mi jih pošlji sem, da ta dva osla vprežem! Nikakor ne misli, da smo malodušni, ali taka brezstidnost, po-pisovati, da kriči infanterist, ki je 36 ur v blatu marširah »na, kako krasen dan boja!« ali da drugi ne more dobiti dovolj šrapnelov in kriči: »kaka slast«, to je vendar preveč! V nas vseh se je tekom časa nabrala že velikanska jeza. Bili srao dolgo časa z Nemci skupaj in vsi srao se skandalizirali, kako polna je rubrika naznanil o zabavah na Dunaiu. Tam tulijo ljudje pri šampanjcu in ostri-gah nad nesramnimi dovtipi, tu zu-naj pa leže na zamrzli zemlji ubogi mrtvi vojaki in se pokopati jih ni mogoče zaradi neprestane toče krogelj. In ti vojaki so žrtvovali svoie živlie-tiie tuđi za one! Pa ti liudje so poslali v dar po tri športne cigarete. S tem so ševe dosti storili. Le povej na Dunaju, kako tukaj o tem mislimo.« — Priiožbe proti nrenizko ed-merjenim državnim podporani. Ko-respoiidenčni urad objavlja: V zadnjem času se množe slučaji. da po-šiljaio svojci mobilizirancev pritožbe radi odklcnitve ali prenizke od-mere državne pcxlpore naravnost centralni oblasti. Ker so po določbali zakona glede rodpiranja roćbin mo-biliziranjev končno veljavne odlo-čitve dotičnih preskrbovalnili komi-sij, je za izvedbo tega zakona pokli-cano domobransko ministrst\ro moglo o takih vlogah strank kaj ukre-niti samo s stališča svojega nadzoro-valnoga prava in še to samo v nai-redkejših slučajih, dočim se je morala pretežna većina takih vlog od-stopiti v poslovanje pristojnim oskr-bovalnim komisijam. Te komisije so že pričetkoma vojne dobile ukaz, na| na pritožbe strank svoje sklepe same reasumirajo in znova razprav-Ijajo o dotičnih zadevah. Priporočati Je tore], da se takšne prošnje ne po-šiliajo centralni oblasti, marveč naravnost dotični komisiji. — Odlikovanja v voiašid službi. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil rezenrni poročnik pehotnega polka št. 7, Emil Lesjak; signum laudis na be-lo - rdečem traku pa nadporočnik železniškega polka, Rihard Gami 1 š e k. — Hrvat namestnik mestnega poveljnika na Dunaju. »Die Drau« v Osjeku poreca: Generalmajor Martin pl. R a d i č e v i ć je imenovan za namestnika mestnega poveljnika na Dunaju. — Vprašanja o pogrešanih yoja-« fcsh. Pogreša se lovec Ježe Š t i -m e c, 7. lovskega bataljona, 2. stot., doma iz Bosljive loke pri Kolpi, okraj Kočevie, vojna pošta 73. Imenovani se že od 24. novembra 1914 ni oglasil. Kdor kaj ve o njem, nai blagovoli to sporočiti njegovemu očetu, Antonu Š t i m c u v Bosljivi loki št. 13. pošta Osilnica pri Kolpi. — Pogreša se Rudolf Š k ra b e 15, črnovoinik 87. pešpolka, 8. stotnije. Od julija 1914 ni o njem nobenega glasu. Njegova žena prosi one, ki bi kaj vedeli o njem, naj to snoroče na naslov: Lojzika Škrabeh Ljubljana, Vodmat 107. — Pogreša se od novembra 1. 1. Martin S t r ž a j, lovski bataljon Št. 7. 3. stotnija. vojna pošta 73. Kdor izmed njegovih tovarišev o njem kaj ve, naj blagovoli to spo-i ročiti njegovi ženi Antoniji Stržaj, Slivce št. 3. pošta Unec pri Rakeku. — Tragična usoda znanega kole* sarja. Znanega zmagovalca v kole-sarskih dirkah. Franca Gregla, je zadela tragična usoda. Kakor poroča »Orazer Volksblatt«, je bil zadet na boiisču od šrapnela in so mu amputirali eno nogo. — V srbskem vjetništvu se na-haja rezervni praporščak pri pehot* nem polku št. 22, Anton L u š i n. Interniran je v Nišu. — Zahvale In pozdravi našib vofakov. Z bojišča nam pišejo: »Sprejmite srčne pozdrave iz Karpa* tov od slovenskih vojakov 5. dra-sronskega polka. Obenem se zahvaljujemo vsem plemenitim daroval* cem za poslana krasna božična darila, ki smo jih sprejeli s srčno radost« jo. Dasi smo imeli nemirne božične praznike, kakršnih še nismo dozive^ li. vendar smo si napravili božično drevesce pod milim nebom ter zapeli zraven par slovenskih pesmi. Pri tem smo se spominjali daljne domovine, kateri pošiljamo tem potom svoie iskrene sinovske pozdrave. Fr. Kastelic. Anton Beiič, Iv# Colarič in Fr. Derma&tiia^ Stran 4. •SLOVENSKI NAROD* dne 26. januarja 1915. 20. štev. — Nadalje smo dobili Se ti-le dve pismi: >Vsem prijateljem in bralcero »Slovenskega Naroda« pošiljajo iskrene pozdrave slovenski vojaki 8, železniške stotnije na severnem bo-jiŠču. Ciril Gregorin. Vičan.« — »V imenu Slovencev pri avtotnobil-ski koloni na bojišču poŠiljain vsem znancem in prijateljem, pa tuđi vsem čitateljem »SJovenskega Naroda« presrČne pozdrave. Luka Tur k.* — Češki ranjeni vojaki v L od-delku deželne bolnišnice se tem potom iskreno zahvaljujejo gg. zdrav-nikom, dr. Drgancu, dr. Z i ž e -k u in njegovi soprogi za njihovo zdravniško oskrbo, cenjenim da-raam, predvsem gospej Indrovi, za vsa darila, vsem gospem in gospo-dičnam »Rdečega križa« za njihovo požrtvovalnost. — Iz politične službe. C. kr. okr. komisar dr. Ivan Lininger ie pre-stavljen iz Novega mesta k okrajne-mu glavarstvu v Kočevje. — Iz poštne službe. Imenovani so: poštni aspirant Alojzij Božič za poštnega oficijanta v Kozini, poštni oficijant Rudolf Božič za pa-štarja v Medolinn, DOštna pomoćnica Marija Su bičeva za poštno eks-pedijentinjo v Poijanah pri Skofji Lcki. — Reaktivirani ste poštni ofi-cijantinji Frančiška M a j d i č e v a v Radovljici in Justina R i h t e r š i -čeva na Jesenicah 1. — Vpokojena je poštna adjunktinja Hermegilda P e 1 i z z a r o. — Iz Ifudskošolske službe. Učiteljska kandidatinja Kristina Moče v a r je imenovana za suplentinjo v Strugi, definitivni učiteljici Mariji Znane je poverjeno vodstvo ljudske sole v Starem trgu. — Zadnja prodaja krompirja na mestnein magistratu. Mestnemu magistratu se nudi prilika, da pridobi v aprovizačne svrhe ljubljanskoga pre-bivalstva večje množine orvGvrst-nega ogrskega krompirja. Na drobno se bo prodajal na mestnem magistratu 1 kg po 11 vin. Priglasi za nakup ?e sprejemajo do 6. februarja v srednji hiši mestnega magistrata (pri-tlicje prva vrata na levo) vsak dan od 8.—12. dopoldne in od 2.—5. po-poldne. Krompir lahko naroči vsak-do. Občinstvo se v lastno korist iz-rečno opozarja, da se pozneje mestir magistrat bržčas ne bo več moge! pečati s prodajo krompirja. — Cene petroleju. Včeraj sme poročali, da sta dve ljubljanski tvrd-k\ oferirali v soboto petrolej po 100 kron za 100 kg. Poslediee tega ofer-ta so se včeraj že čutile. Nekateri trgovci so prodajali petrolej po 56 v. drugi po 64 v, tretji zopet po SO v in 88 vin. Merodajni krogi bi tako neupravičeno zvišanje cen petroleja pač lahko preprečili. — Promocija. V soboto, dne 23. ianuarja 1915. je promoviral na gra-škem vseučilišču za doktorja prava starejšina akad. tehn. društva »Triglav« g. Janko K o š a n. Iskreno čestitamo! — Malo gleđališče javlja vsem onim, ki z zanimanjem pričakuiejo prve predstave, da se bo že v ne-kaj dneh postavljal nov oder in pri-čelo s izkušnjami. Repertoir je pripravljen. Danes je vplačal neki go-spod pod imenom ^prijatelj igral-cev« za nov gledališki oder g. Dani-lu 100 K. Slava mu! — Jubilej dela. G. Alojzij P i r -nat, trgovski potnik, slavi prihod-njo nedeljo dvajsetletnico, odkar je stopil v službo pri tvrdki A, Skaber-ne na Mestnem trgu. Potuje za svojo tvrdko po Notranjskem, Dolenjskem. Primorskem, Štajerskem in Liki. Po-vsod todi je znan in splošno priljubljen. Naj bi še najmanj enkrat tako dolgo potoval po slovenski domovini ! — Poroka. Poročil se ]e gospod Pavel Ješe, pristav c. kr. drž. že-Ieznice, z gospico Iko B e 1 i č e v o iz znane narodne rodbine na Dunajski cesti. Mladima poročencema obilc sreče! — Hodnfki v Spodnji Siškl se ponekodi polni snega. Menda velja za Sp. ^iško isto, kakor za Ljubljane da se morajo namreČ hodniki pred hiŠairii osnažiti snega ter nasipati. — Koze. Sanitetni oddelek mi-iiistrstva notranjih del razglaŠa: Od 17. do 23. januarja je bilo v avstrijski državni polovici dognanih 237 sluča-jev crnih koz in sicer 125 na Duna-ju. liv Knittelfeldu, 6 pa v Šmihelu pri Ljubnu. Razširjenje delokroga gospodar-s*kih pomožnih pisarn za zasebne za-deve vpokHcanlh. Kakor je btlo pri-čakovati, so se po nstanavitvi go-spotiarskih deželnih, okrajnih in ob-činskih pomožnih pisarn za zasebne zadeve vpoklicanih pripetili slučaji, v katerih se nišo le vpoklicani sami, marvec tuđi njih svojci obmili na različne pomožne pisarne radi zadev vpoklicanega, katere ie bilo radi vpo-klica ali pa sele po izvršenem vpo-klicu hranitelja rodbine uravnati. Ker zamore biti po sedanjih mero-đainih dok>čbah Ie vloga, v kat eri iz- razi vpoklicani svoj© želje, in Id do-spe potom vojaških poveljstev na deŽelno vojno pomožno pisarno, podlaca uradnemu postopanju pomoŽne pisarne, bi se morale zavrniti vse pri gospodarskih pomožnih pisarnah podane prošnje rodbinskih Članov vpoklicanega za reiitev važnih zadev ali bi pa moral vpoklicani Sele pismeno izraziti svo]e želje. Ker bi bilo to v slučajih, v katerih gre za vitalne koristi vpoklicansga, deloma neupravičeno, deloma bi imela pa taka zakasnitev rešitve lahko za po-sledico obžalovanja vredno gospodarsko Škodo vpoklicanega, se ie po odloku gospoda ministra notranjih zadev izza zadnjih dni delokrog gospodarskih pomožnih pisarn v tej smeri razširH, da se istih lahko po-služujejo pri rešitvi važnih zadev vpoklicanega neposredno tuđi njegovi rodbinski udje. Gospodarske pomožne pisarne bodo torej v bodo-če sprejemale tuđi prošnje svojcev vpoklicanih. »Svojcem« je smatrat! v tem ožiru v § 2., zak. z dne 26. decembra 1912, drž. zak. št. 237. na-štetc osebe. Gospodarske pomožne pisarne bodo pri vložitYi prošnje svojcev vpoklicanih pred vsem imele ugotoviti, ako se nanaša prošnja na zadevo, katere rešitev je resnič-no v korist vpoklicanega samega ali pa je Ie v prid svojcev vpoklicanega (n. pr. žena vpoklicanega, ki vodi sa-mostojno obrt). V prvem slučaju bo-de* ravnati z zadevo tako, kakor da bi vpoklicani pismeno izrazil željo potom voiaskih poveljstev. V drugem slučaju se z ozirom na to9 da zamo-rejo dotični svalci vsak čas tuđi brez pomoči pomožne pisarne dobiti pri-merno zastopstvo s pravoveljavnim pooblastilom, ne bode poverilo članu pomožne pisarne rešitev dotične za-deve, marveč se bode omejilo delo-vanje pomožne pisarne pri tak;h zgol Ie na korist svojcev podan;h prošnjah na to, da se dajo nasveti in podučila. V takih slučajih seveda tuđi ne pridejo v poštev koikovne in pristojbinsike ugodnosti. Neka gospodarska rKMTiOŽna deželna pi^arna ie opcyzorila na ta da poštni, odn. finan-čni uradi ne i^ročajo na vpoklicanega naslovljenih denamih in vrednost-nih pošiljatev rodbinskim članom, ako si vpoklicanec ni postavi! pr> onlaščenca za prejemanje denarja. To postopanje, ki se sicer vjerna z obstoječimi predpisi o izročevanju denarja. bi pod sedanjimi okoliščina-mi lahko neugodno vplivalo na go-sr>odarski položaj zaostalih rodbinskih udov. Zlasti se je to opazilo pri rodbinah obrtnikov, trgovcev, kme-tovalcev in sličnih. Da se rodbinam vpoklicanih tuđi v tem ozrru po mož-nosti opomore, je pravosodno, finan-čno in trgovsko ministrstvo dogovorno odredilo, da se imajo gospodarske pomožne pisarne pečati tuđi s takimi slučaji. Oblasta in uradi, ka-teri imajo dostavljati na vpoklicanega naslovljeno denarno in \Tednost-no posiljatev, bodo svojce dotičnega \T>oklicanega podučili, da morajo pri pristojni gospodarski pomozni pi-sarni. odn. ako te ni, neposredno pri pTistojnem okr. sodišču zaprositi, da se za vpoklicanega sodno postavi skrbnik. S tako prošnjo bode p^to-pati tako, kakor z vlogo, v kateri bt vpoklicani to želei. Smrtno se je ponesrečil pre-vžitkar Ivan Kuhar iz Krivce a v občini Oozd. Vrača! se je s seina v Kamniku ponoći domov ter pade tako nesrečno, da si je razbi! glavo. Fz Kočevja ođide ondotni odvet-nik dr. R i e b 1 in sicer se preseli v Celje. — Poroka. Poročil se Je dne 25. t. m. gospod okr. pom. učitelj Davo-rin S t a n t e . z gospico Marico K o- dermanovo, hčerko g. naduči-telja iz Pirešice pri Žalcu. Hilo srečno! V šali svojo sestro ustrelil. Tz Celja: Dne 20. t. m. je sedel posest-nfka sin Josip Mulej iz Sv. Lovrcnca s svojo sestro Nežo v hiši neke po~ sestnice v Mostah. Neža je vprašala svojega brata, kaj bi storil, če bi prišli zdaj razbojniki ali sovražni vojaki. Josip Mulej je na to vpraSa-nje vzel iz žepa revolver, ga narneriJ na svojo sestro in dejal: »Vsakecra oi ustreliN. V tem hipu se te revolver po nesreči sprožil in kroglfa je zade-la NeŽo Mulej v glavo, da ]t biia tako] mrtva. — Poljski begimcL Iz Maribora nam pišejo. Nas« tnesto ima precej-Šnje število poljskih, oziroma firali-ških.beguncev. no doslej pd|ski emigrantje še nikjer nišo iskali posebnih stikov, ne Javno in menda tuđi ne privatno. Morda je krivo temu to, ker se boj«, da bi našli premalo ljudi s katerimi bi se ražu meli. Se verjetneje pa bo, da jira kratkomalo ni za tujo jim družbo__ V javnost hodijo večmoma samo v promenadnih urah, tak rat pa jih je opaziti zelo mnogo. Skraja jih je seveda vse zelo radovedno gledalo, a končno je tuđi malomestna zijavost prenehala. Le tu in tam se to Se zgodi, po većini takrat, kadar prihajajo poljske dame. Te seveda so ostale in menda tuđi ostanejo v bodoče, ved-no ogledovane ... V »Slov. Citalni-co« pohaja precejšnje Število Polja-kov. So vsi zelo Ijubeznjivi in vljuđ-ni in tuđi prav dobri pevci. »Čitalni-ca« jim seveda nudi poleg čtiva tuđi možnost. biti takorekoč »pod domačo streho«. Polovica — menda 15 njih — je pristopila kot plačujoči Člani »Litalnici«. Le ti se pa tuđi vadijo v petju za to. da bi bili v stanu nasto-piti pri enih svojih narodnih svečanost ih, ki bo spojena s slovesno, peto sv. maso. Če smo jih prav razumeli, si $e\e tuđi se par sopevcev, zlasti memla tenorjev, kojih jim primani-kuje. Kdor iz naše srede bi bil zato, bo najbolje storil, da poseti goste v »Slov. CitalnicU kadar jih je največ in sicer bo menda najbolje, iti tje v četrtek med peto in sedmo uro. Ćela tatinska družba are tirana. V Trstu so aretirali brezpjseino služkinjo. ki je ukradla nekaj kokoši. Pri zaslišanju je ta služkinja priznala, da je že dve leti v slabi družbi in se s to družbo vred udeležila mnogih tatvin in vlomov. Na podlagi priznanja te služkinje je policija aretirala šest moških. Bivši bosanski dež. poslanec aretiran. »Grazer Volksblatt« poro-ča iz Franje luke, da je bil bivši- bosansko - hercegovski dež. poslunec inž. dr. Jovo S i m i ć aretiran. Izro-čili so ga okrožnemu sodišču. V Boki Kotorski je položaj po poročilu zagrebškega »Obzora« tak, kakršen je bil ob izbruhu vojne. Semtertja grme topovi s crnogorske strani, toda njih ogent je docela brez-uspešen. Z neke točke nad Kotorom streljajo Crnogorci s puškami in zavirajo prcbivalstvo v mirnem vršenju njegovega posla. Na topovski ogenj so se prebivalci že docela navadli, zato so popolnoma ravnodušni, kadar jamejo grmeti topovi. Skof Ucceliini je hi1 o božičnih praz-nikih v Kotoru, nato pa se je zepet vrnil na svoj priljubljeni otak. Osma velesila drama v 3 delih. ki se prodvaja od danes naprej v kinematografu »Ideala je deloma dru-žabna, deloma socijalna in vojna drama. Dejanje je jako krasno izvedeno in obsega mnogo velezanimivih pri-zorov. — Tuđi veseloigra »Išče se ženska na posodo« je prvovrstna. Izgubi! je neki delavec dne 17. t. m. na potu od deželnega dvorca na južni kolodvor listnico. v kateri je bil 1 dvajsetkron^ki, 1 desetkronski bankovec in menica za 652 K 52 v. Pošteni najditeli naj listnico odda na policiiskem ravnateljstvu. Sirolln. V najnovejsem času si je to sredstvo med zdravniki in bol-niki pridobilo prav mnogo prijateljev, ker se dobro obnaša pri vseh kataraličnih odnošajih. Lahko se reče. 6n ie danes že tako razširjeno. da »Srro'ina Roche« ne manjka v nobeni hiši, kjer se hočejo previdno varo-vati vseh prehlajenj, vseh bolerni so-pil. škrofuloze itd. Okusa je prijetne-ga in ga radi vživajo. Henjeni in mrtvi slovenski vojaki. (Kratice: p. = polk; komp. = kompanija (stotnija); r. = ranjen; m. = mrtev; v =» vjet.) (Iz seznamka izgub St. 100.) Adatnčič Ivan, korporal, 17. p. p., 11. stot.v iz Smartna pri Litiji. r.; Arko Ivan, 17. p. p.„ 1. stotnija* iz Jurjevca pri Kočevju, ranjen; Avkič Alojzij. 17. p. p., 12. stotnija, iz Most pri Ljubljani, mrtev; Babič Anton, 17. p. p., 8. stot iz Pod- gore, ranjen; Bajc Iv^ 17. p. p^ 3. Stot, iz Hre- novc«, ranjen; Đartel Mih.„ 17. p. p«, iz Vrhnike, r.; Belavič Ivan, 17. p. p^ 10. stot^ r.; Berus Martin, 17. p. p., 3. stot^ iz Prečne, ranjen; Birtič Josip, 17. p. p^ i* Dobfovc, r.; Bidovec Fran, 17. p. p.. 12. stotnija, iz Pred dvora, ranjen; Điščak Pran, 17. p. p^ 9. stotnija, tx Koša ne, mrtev; Bitenc Ivan, 17. p. p^ 3. siot \% St Vida. ranjen; Bizjak Ivan. 17. peh. ifoBc, mrtev; Bobnar Anton. 27. dom. p.. 1. nad. šL, iz Dobruni m.. (umri v Koiicah); Borštner Fran. 17. p. p^ 9. stoL. ix Št. Vida. ranjen; fioštele Antbn, 17. p. p.. 14. stOl^M Aržii, ranien; Brajko Anton, 17. p. p., 7. stot, r.; Brolib Alojz, 17. p. p„ 12. stotM iz St Vida, ranjen; Brozina Jakob, 97. p. p.v 6. stot., iz Jelšan, vjet v Serdobsku, gubernija Saratov, Rusija; Brulc Iv„ 17. p. p., iz Velike Lokev r.; Đrulec Alojz, 17. p. p., 8. stot, iz StopiČ, ranjen; Brumen Ivan, 17. p. p., 10. stot., iz Idrije, ranjen; Brvar Ivan, 17. p. p^ 7. stot, iz št Lamberta, ranjen; Đučar Štefan, 17. p. p., 1. peh. stot., iz Aržiš, mrtev; Burja Fr„ 17. p. p., iz Vel. doline, r.; Buršič Josip, 17. p. p., 3. stot, iz Rake, ranjen; Butolen Fran, 87. p. p., 13. stot., iz Žetal, vjet v Atkarsku, g. Saratov; Dužan Anton, 97. p. p., 4. stot., iz Buzeta, vjet v Elabugi, gub. Kasan; čadež Fran. 17. p. p., 11. stot., r.; Camernik Fran, 17. p. p., 10. stot., iz Poihovega gradca, ranjen; čebašek Fran, 17. p. p., 7. stot, iz Smlednika, ranjen; Cekada Jakob, 97. p. p., 4. stot., iz Jelšan. vjet v Serdobsku, gubernija Saratov, Rusija; Celestina Ivan, 17. p. p., 8. stot., iz Kotredeža, ranjen; Centa Anton, 17. p. p., 12. stot., iz Lužarjev, ranjen; Cerar Ivan, 17. p. p„ 12. stot, iz Mo- ravč. ranjen; čermelj Fran, 17. p. p., 12. stot, iz Rake pri Vipavi, mrtev; černe Viktor, 97. p. p., 3. stot., iz Gr- garja, vjet v Elabugi, gub. Kasan; Cesar Josip, 17. p. p.„ 8. stot., iz Mirne peči, ranjen; čuk Iv., 17. p. p., 7. st, iz Slapa, m.; Cvelbar Josip, 17. p. p^ 8. stot, iz Rake. ranjen; Cvetan Matija, 17. p. p., 11. stot., iz Prečne. ranjen; Debevec Avgust, 17. p. p., I. stot., iz Št. Petra pri Nov em mestu, r.; Demšar Ivan, 17. p. p„ 12. stot, iz Sele, ranjen; Derčar Ivan, 17. p. p., 12. stot, iz Prečne, ranjen; Deteia Karei. 17. p. p., i. poh. stot, iz St. Ruprehta, ranjen; Deželak Matevž, 87. p. p.. 9. stot, iz Marija gradec, vjet v Atkarsku, gu- bernija Saratov, Rusija; Doienc Jakob, 17. p. p., 2. poh. stot, iz Vrhnike, ranjen; Dolinšek, 17. p. p., 7. stot., ranjen: DragoliČ Anton, 17. p. p„ 8. stot, iz Cerknice, ranjen; Draščič Alojz, 97. p. p., 5. stot. iz Buzeta, vjet v Serdobsku, gubernija Saratov, Rusija; Organe Fran, 17. p. p., 8. stot., iz Metlrke, ranjen; Drnovšek Ivan, 17. p. p., 14. stot, iz Trojan, mrtev; Drnovšek Vincenc, 17. p. p., 14. stot, iz Krške^a, ranien; Drobnič Jakob, 17. p. p.f 5. stot, iz Cerknice, ranjen; Drobnitsch Hugon, 87. p. p., 6. stot., iz Rogatca. vjet v Atkarsku, gu- bemiia Saratov, Rusija; Drofenik Fran, 87. p. pM 6. stot, iz Sv. Heme. vjet v Nižnjem Novgo- rodu, Rusfja; Fabjan Fran, 87. p. p„ 4. stot., iz Brt pri Gorici, vjet v Atkarsku, gub. Saratov. Rusija; Felicij'an Fran, 87. p. p.. 6. stot. iz St. Hijeronima. vjet v Atkarsku, gub. Saratov, Rusija: Ferlin Jozef. 17. p. p., 8. stot., iz Di- njana. ranjen: Ferme Ivan. 87. p. p., 4. stot.. iz Zibi- ke. vjet v Atkarsku, gub. Saratov; Fornbacher Julij, 17. p. p„ 9. stot, iz Kočevja, mrtev; Fortun Josip, 17. p. p., 12. stot, iz Sinjega vrha pri Vinici, ranjen; Franko Anton, 17. p. p„ 11. stot. r.; Furlani Ivan, 17. p. p., 6. stot, iz Pr- vačine, ranjen; (Dalje prfbCHlnJie.) Razne stvori. * Pobmzmll ir nemikesa vjetni-5iva. Iz trdnjave Ingolstadt je po-beRnil v soboto neki tam internirani franeoski stotnik. * Ruski vittnikl v Tur&JL V Ercinjan v Anatoliji so pripeliali te dni ruske vjetnike iz bojev v Kavkazu in sicer 32 častnikov ter 2400 tnoi. 4 Ruski listi prepovedanl na Praacosk««. »Orazer Volksblatt« poroča, da Je franeoska vlada prepo-vedala za dobo vojne uvoz vseh ruskih časopisov, izvzemSi »Novo)e Vremia«. ♦ Im stradaloče čmagorem. »Berltner Zeitung am Mittaffc poro£a iz Londona: Člani franeoftkega viso-keffa plemstva so izdali oklic v Dro-SDeh Dfebivalcev Crne ffOre. ki zelo stradalo. # Od UNka do Uk. V soboto je prttel — kakor poroča Wolltev bureau — osebni promet med poata* iama Ottrawo in Lodz. tako, di| se ie mof o£e sedaj pellati po nemških že-lenicah od Lodsa na Poljskera do Uda v Fraaciiu * Angll]a gradi ladjedelnice na Španskem. Angieška industrija skuša na vse mogoče načine trdno se naseliti na Spanskem. Veiika angieška ladjedelniška tvrdka »Vickers and Son«, ki gradi že v Corani za špansko mornariško upravo ladije, je ustanovila v Bilbau Jadjedelnico s kapitalom 12,000.000 peset, da bo tam gradila velike tovorne parnike. Še ta mesee bodo pričeli z zgradbo ladjedelnice, ki bo imela tuđi velik dok. Pri tej stavbi bo dobilo 3000 de-lavccv dela, Špansko - Zaoceanska paroplovna družba je pri novi firmi že naročila 20 ladij z obsegom 10.000 ton. * K«ko postopaio Japonci z našim! vjetimi mornarji. Vojaški škof dr. Bjelik je dobil od svojega nečaka, ki se nahaja med vjetimi mornarji posadke »Kaiserin Elisabeth« na Ja-ponskem, pismo, ki pravi: »Japonci postopajo z nami naravnost plemenito. Takoj, ko so nas pripeljali na Japon?sko, so nam visoki dostojan-stveniki izjavili: »Ne smatramo vas kot vjetnike, temveč kot vojake, ki so storiji svoto dolžnost.« Stanujemo v prostornih postranskih dvoranah nekega velikega svetisča, okrog ka-terega se razteza krasen park. Tam se smemo sprehajati, kolikor nam je drago. Naš komandant je neki pod-polkovnik. Imamo tuđi svojega zdravnika. Hrana je prav dobra, Vsak teden dvakrat smemo na spre-hode. Avstrijci in Nemci, ki se na-hajajo v vzhodnji Aziji, nam pošiljajo darila. Vlada izdaja za nas poseben, v nemškem jeziku tiskan časopis. Korespondirati smemo, kolikor ho-čemo. Od nas se zahreva le to, da se obnašamo, kakor se vojakom spodobi in da čuvamo svoje zdravje. Dvakrat na teden dobimo toplo ko-pelj. Naš dnevni red je ta - le: Ob 7. zjutraj vstafcmo, oh 8. zajtrkuje-mo, od 8. do 12. dopoldne se smemo pečati s čemur se nam ljubi, ob 12. kesimo, cd 1. do 5. popoldne delamo, kar hečenio, ob 5. popoldne večer-jamo, od 6. do 9. smo zaposleni, kakor od 8. do 12. dopoldne in od 1. do 5. popoldne. Ob 9. zvečer moramo spat. — Mesto, kjer se nahajamo, se imenuje Himeji. Tu nas je 224 od »Kaiserin EHsabeth« in nekaj nem-ških votekov. Ostali Nemci se naha-jajo v nekem drucjem me^tu. irzo!onno porobilo. Izbori avsArijskih m nemŠkih podan i kov Iz Petrograda. Petrogra, 25. januarja. »Rječ« poroča: Stcvilo avstrijskih in nem-ških podanikov, ki moralo do 28. januarja zapustiti Petrcgrad, znaša 5O00. Nesiovanom ne dovoljujejo oblasti nikakih iziem. Francos!:! poslane? — oficirjl. Pariz, 24. januarja. (Kor. urad.) Vojni minister namerava povišati vse franeoske poslance, ki služijo v armadi, za oficirje. Nesreća na železnic], Dunai, 25. januarja. Danes zjutraj je trčil v postaji Sirnice pri Brnu dela\ ski vlak št. 752 v tovorni vlak. Tri osebe so ubite, več iih je ranjenih. POMORSKA BITKA PRI HELGOLANDU. London, 24. januarja. (Kor. ur.) Porcčilo Reuterjevega urada: AdmiraHteta poroča, da je bil preprečen napad neraškega brodov-ja v Severnem morju. Potopili smo neruško oklopno križarko »Bliicher« ter težko poškodovaii dve drugi nemškl križarki. I/med angleških ladij se ni nobena potopila. London, 25. janiiarja. (Kor. ur.) Poročilo Reuterjevega urada: Admiraliteta lavlja dne 24. januarja: Danes ziutraj je angleško bro* dovje, obstoječe iz ok'opnlh In Iah-kih križark, pod poveijstvom pedad-mirala 6eattyja, in iz Hotille torped-nlh rusilcev, pod poveljstvoni komo-dorja Dyrrwigha, opazilo štiri nem-ške oklopne križarke, več lahkih križark in nekaj torpediiih mšflcev, kl so pluli y zapadni smeri in kl so bili očividno na potu proti angieškemu obrežju. Sovražntk se je takoj okre-nii, dm ]e zazrl naše ladje, toda naše brodovje ga je zasledovalo. Ob pol 10. dopoldne so se naše oklopne krl« žarke; »Lion«, »Tiger«, Prlncess Royal«9 »New Zealand« in »Indomi-table« zapletle v bo] z nemškimi krl-žarkami: »Derffllnger«, »SeydSitz^ »Moltke« ln »Bliicher«. Zadnja ladja Je že preje prišla v streino daljavo. Dve drugi nemški oklopni križark] sta bPi nevamo poškodovani* ven« dar pm sta lahko nadaljevali svojo pot in sta dospeli v kraj, kjer ]e na-daifna zasledovanje onemogočlla pri« sotoost nem&klh podmorskih čolnov tm mltL. Izmed anglešklh ladl} se ni aobeaa potopila« Izgube na mo§tva s* lahko. »Llon«, kl \e bila nm Čtfa ho|ne crte, le Imela samo U ranjenih, a nobmega mrtvega. Od posadke oklopne krlžarke »Bliicher«, kl |e šteJa 888 mož, Je bHo rttarih 123 moi. 20. Stev. »: OVENSKT NAROD* đae 36» januarja 1915. Stran 5» ----------------——■—■--------------------------------------- _____________________________________._____________________________________________________. - - ----------------------------'—■--------------■■■■ ~ ______________________________________________________________......__________________________.______________________. _ I Darila. I V. fzkaz daiw za rađene bi bol- I ne vojake v c In kr. garnlzijski bo|. I J>&iicl In podrainicah ▼ Ljubljani I parovali so: Visoki deželni odbor I vraniski, tedensko po več hektoli-I *rov vina; slav. Filharmonična draž-I ha 200 K; občina Podzemelj, zbirko I to K 77 vin.; g. Ednmnd Kavčič 40 I kron: gg. Škafar Anton in Stimec I Josip, po županstvu v Osilnici, ibir-I ico 18 K 60 vin- li kateri so prispe-I vali £g-: Bsvk Marila, Čop Manja, I Malnar Angel in Peter, Muhvič Ma-I rjia, Firšič Marija, Rugule Franči-I podzglavnic; er. Bežek Ema, Uub-f Hana, tretia pcsiljatev: 16 sraje* 3 r'podrne Mače, \2 narov rcosavic: g. Tgnadi Žargi. trgovec, Ljubljana* Sv. Petra ceste: 14 palic, 12 rebcev. 3 iopiče, 10 parov ncgavic; g. Schwiekert Juliiana v Vipavi: scd-ček vina. 10 sraic, 6 spodnji1! nlač; %. Deu Mariia v Tržiču na Gorenj-oproga kavarnarja -Evrope- v Ljubljani: 20 buteljk belega in 1 bu-•ei^ko rdečega lira. 200O ci^raret: ; i sini en ovan i gospodični 10 parov I latikalnikov. po 6 zimskih srajc in I spodnjih Mac, 150 Nil-cigaret in 3:n smotk Reg-alita^: gdc. Mar? Koc!er fVodrna in O2rna nošiljatev): 3 palice, -1. ročne hlazinice. 4 spodrne hlač^. 1 sraico. 70^ cigaret; tvrdka L, W. Seidl in siri na Dunaiu: 20 besedr-ja-kov za. občevan'e z ranienc:; e. Kni-feli Ludvik. Eohiniska Be!a 37: dve sfeklenici bezgovca. suhe češpl^e. 1 zavoj prsnega čaia. tobak in vžica-lice: g. baron rgcre^. c in kr. ritrnoj-^.ter:\'eč sira in 600 ckare*; %. c!r, Makso ni. Wcrzbach. odvefnik: smo Ti dru^e divjač-'ne: prozdarski urad harona Borisa v Trriču na Oorenj-sk^m: 2 košuti: g. Ana pl. Tor nago, v imenu odbora za vcia^ko rskrbo: fOOO ci^aret. potico. dobitke zi tombolo, potrcbsčinf; za riimč. 100«'» r'-^emskiVr zavitko^ in ino K v gotovini; go^pa Pirker, soproga c. kr. prof**5°r?a, 6 bla/^ic: ^osn. Herma*"1 pl, Salomon. računski revident pri c. kr. deželni \~\adu več knrg in civilno cb^eko; založba * R^tge^er - V Teš:nu 2" koledariev za leto 1015.; 5^. Josip T^mšič. župnik v Torest, City. Amerika, <^ funtov ster;1'zi^*?ne-ga bomhaza: koncno mnogi ne:me-".ovani dobrotniki velike množine naturali? ko+ bož:čne in rovoTetrc darove. — Vsem plćirenitim daro-vatcein izreka povelis*vo c. in kr. garniziiske bolnice svojo najtopie^šo z?hva\e>. proseč )\h i nad^ljne naklo-rnenosti. Vse za imenovano bolnco namemene darove te rasla^iiat-* na upravne R3T* ^oročena. -&P- JLjubijanat v zrosincu 1St5. Št. 195/15 V. u. 272 Preskrbnine za vdove (žene) in sirote (otroke) v vojni padlih ali potresanih vojaških oseb. Vdo^e fžrne) in se r^^rrskr^lirn^ ?rakoiiskc ali t>o akonjenr 5^ote fotreci) v vo]Di padhh ali po?re«-»" h fiaŽ'StO? t's častnško stooaio) in moMvi vojske, VOJne mornarice, deželne brarrr e n crne vojske imajo pravico do voja^ke prrskrbnine po zakonu z dne 27. anrila 18S7. št. 41. d^i. rak, nopol-njenen^. oz^^^a pred atj3Čpr»F- pO zakomh z dne 3 ap*P* 189S. ^t. 48 drž zak. z dTT" 28 3. 1896 St 48 irž zak in z me 19 3. 19^7, št. S6 drž rale. T<« pravico je treba pa v vsakem sTu5aju dokazati s posehno preskrb-ninsVo vi g\ Vat»-ro »ma z^» dobo voinega stan;a pri vo^a^kih osehah, ki so v urednih SCSBaOSlilll iz*?Clj9 navedeni kot mrtvi ali potresani, sestaviti ono Dolitičro okrajno ob! -stvo, v čigar okol»§u je imela padla ali pogre^ana vo-ja?ka oeeba svoie redno bivaMšče. Da se bc^o unravčercem prestertmine lah'.-o UoliUor mrgode krnalu •^akazova'-e, se s tem poziviiajo oni svoici, lci so ze dobili ali bi V bodr-Ce dohrli WaWo vpst, da ie njihov na vojno od'sli moi, oziroma oće. ki je StaĐoval v Liuhljani. mrtr^r a*i ^T^an. zp1-««;e v ▼ofa^kem uradu podoisanega mestoega magistrata (v „ifestnetB d«*««11)« kiw se bodo vsc te voia^re tsebe obdr?a!c v evid^eci, tako da *e bo pre^krbnioske vloge sastavilo lahko Ukoj, ko bodo te os^bf* v seznamih izgub objavljene kot mrtve ali pogr^Š^oe. Z^^ago že sestavljf ne, in tuđi on m ne. ka»erim ie zane^liivo znano, da ie nj hov moi oztroma oće, umri v kaki boln*Snxi irv^n boine^a o«mlji ali v za«eboi o-krbi, ker taVe o?ebe sploh ne spadalo ▼ srasname ix^ub ali pa k • eči^mu kot ranjene, in ker pre-krbmn-kih vlog za njihove svojce O'majo sestavljati politična, temveč vojaška oblastva, kat era o njihovi smrti dobivajo uradna obvestila. Mestni magistrat ljubljanski, doe 1&. janu*rja1915. Pfjiaiki it tttei okraj Velikolaškiter okolico rat> sair« i ■•—•!•■• iattio vabi k ki se bo VTŠil dM 7. ftfcrur'a 1915 ob 2. uri popeltee v pesoIUnUU plsaraL DNEVNI RED: 1. Pcrcčilo naćelstva in nađ'-crstta 2. Odobretije ietne^a raČona. 3 Volitev nače'stva. 4. Ctanie revizijekcga poroSil*. 5. S učasnosti Oponiba: Al pot ure pozr.f je brez otm na zasto pine ćt\tf.Q in navzoče Z2dru2n«ke dru^i občni /bor v istih prostorib in z istim dntv-nim redom. "66 M&čelstv*. Predivo ta 226 kupuje ponajvislilicenah H. Podpecan, Llablfana, Gradišće 8« drogerija in /oto^anujaV.tnra Ljubljana, Selenburgova ul. 5 priporoča veliko zalogo desinf ekcijskib preparatov kakor: Lyso1, Lysoforin, Kreolin, Fonnalin, Farmaliaove pastire, karbolova kis- lina, karbolovo apno. Pofpebićlae za postrežfco bolsiikov in ranjencev, obvss in gu^aslegas blaga, konjaka, ruma in čaja. ^croform. fi htiiriH. f erelin. Proti 9 ' izborno delnje dobro maaa i antise^tsena Alelusine ustna in zobna voda ki ntrdi đlesno to ođstraniu|# nepriietso sapo iz ost : 1 staklenica s naroiinoni 1 krono. Deželna lekarna Milana Lensteka : v L1«Wftal, fieslfava cesta itev. 1 f»o!ef FraRc Jofefovega tnbileine^i mocta. ; V tei fc?ošliite mi ropet J tii irteklenice Va^e Izborno deltrioče I anttsenttćae meluslne-ubie sata« vo4c katera ie neprekosljivo sredstvo i zoper zobobol, utrja dlesno in od- : strani a nepnietno sapo iz usl Za ohranjenje zob in osveženje ost Jo bon : vsakomur kar najbolje ptiporocai. ; Spoštovamem , Malo Kaurinović, fcr pošte meštai , Staaovanje i } M 'n nritilrlinmmi ▼ I. nadstropjo, M taka! ođđa. Naslov povc uprarništro »SIov. Naroda«. 244 BW Sprelmem tak#I "W prodajalko spfc^rijske stroke. Prednost imajn one, H ne ^o^tilne. JOSip Jebač o, Dolenlska oesta. 363 Pofasnilo- Pođpis^ai oauanlam s taVt da nisem Ia ne boa pla&nlk sa nlfeogar. 36% IDRIJA. dne 26 janoarja 1915. Josip Bvpnlkp strojar. Iščem velikof lopo mebUrano soho event. s oskrbo. Pcnudbe pod „Sofe* 270** nm opravn. >S!ov. Naroda« 270 no?tenih «itar?ev. zdrav in krepak, staf 15 ict. £el| mesta kot vajeneo v kaWi večii trgovini v rresiu ali oa deželt DovTsil je 2 srednji soli. Onjerje ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda*. 218 W Proda me ~V9 232 &Đ9Đ3đstrapna lila z dobro uneijano jfostilno s 5 gosti), sobami in s pritiklinami in vsem posti i. inventarom, s 4 »tanovanji, kleti, hlevi ir drugi prostori pripravni in v dobrem stavbenem stanju, s prostom m dvoriSčem. vrt jm in s prostorom za balinanje. — Ponudbe na ucravniStvo »Slov. Naicdar pod „redkt prUika 232". Zenitna ponudba. M'ad vdovec* brci oirok* teve ju* nan o*it in dobro vpelfan trgovce v vsčJem k*cju na Jfranfsksm, se feh ctm ore^e mogoce seinanttz v svrho jeiitie 2 gospoairno v starosti 23*30 tet ali vdovo brcy otro%. %aiera bi tmeta ne^olt^o jmofnosti tn veselja do trgovine* ter oremoSenfa alt dote naman? Jf 4000 Ie re-ne ponudbe nai *e oošiijajo s pri ofeno 5/^0 do 30 ianuar;a 1. I vod šifro ,t2)^f{). CJi 333 247* na upraimištvo f»S^m leistegra /faroda'. 7ajnost strogo Zajamčena. 217 Vabimo na svoj 1 redni oii zbor ki se bo vršil dne 2. febrnarja 1915, popoldno ob 3. ul t ssdrniai pUaml v MatonJiTaal, DNEVNI RED: 1 ) Porocilo načelstva in nadzor^fva. 2) Potr en e let. računa za 1. 1914. 3) Voli te v načelstva. 4.) Voli te v nadiorsUa. 767 5) Slučajnosti, V Ma ten ji vaši, 25 jatinarja 1915. Kmetska Hii ia Hinio v afatcnllvasl, Za naCelttvo; fr. Tafelal L r. KHatfai Kasalo in ^SlROLrlN^Roch^ Prsne bolesni, oslovafci k*selj# naduhoP influenci. Kdo noti jemljc Siratin f 1 Vsak. ka trol a« frm\w\eitt\ kaaMiu X Osebc % kroničnim k»#*rom brookijav, ki & Siralinam ax.tlrM*m~ \ VaduaMiivI .kafarim Sirolin xn*1*e 4w Skro^Msm obroci.phkaferih u&nkttft&plta & ugodnih vapahom nasaioicil poeufak. SmdbMv mđfifitrattnti S«nm ft JLOVEHBKI NAKOO*. dt 26. janmrj« 1915._________________________________________________________20. Stev. Kompanjon T 2—3000 krooami zaneko prat dobro uneljaoo obrt, BaV M lito U tatol. 264 Ponudbe in ▼pratnja pod naslov: „▼•lik laslaiek 2*4" na upravo. 3»Slov. Naroda«. 3Bf9)taaa ICVUVlIlJI CtovaMaei m^ I ipnja po ■■>■)■ cijali pod tak* f dnfrri pofofl, k» aetotiia *oga anrarovatefca, ZlftStl Ic aaMalftlmaa mmmmmmmmammšm m dožtoOa te Mrt x i jlajiltel at U vplačili. „SIvAVIJA« [•■• • ••• vsavltma* zavaravala« banka v Pragli ••• • ••• ■mm ii laman ■ •t.m-TM-tt - UpUaaaa adttiMI— ta kajttalftl« e l*Mt&3*4-M H ftttaati dragi rajemsa zavaravalaica naše žrtava i neskozl slavaiiskd-flaradiio opravo. aar taninndjMiil|&1£H3£uitortiHidM~\l -m* Zaviruje ooslopfa in premfCnine proti požarnim Skođam po najniZjiti cenah. Škode cenjujc tako) in najkulantncjc UZiva najbolja slovea, Koda posluje,' Pozor! Sprejema tud! zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-rlimi po goji. — Zahtevajte prospekte! Vizitnics in kuverte s firmo •■ priporoča =^=^=== n „Narodna tiskarna". ::l f. K. KUR puškar LJUBLJANA Selei^snova olita It. 6 iSSr^S^SST pusk, samokrcsov, lovskih notrebščin kakor tuđi umetalm ogenj po na'HižJUi cenata. Popravila pnftk, samokresov točno In solidno* Cenovnik zastonj in poštnine prcsto. Cenovnik za^tonj >n poštnine prosto. iuyi^^> ^^bbs a^a& au jsn R^a\B^n ■KsaV ^an ^aw?jsaM_-a^aT-a^aT-a^at^aa* kdor fo ima na prodaj, raj jo ponudi takoj JGROBF9 fJSif 11 Mestni trg 22 Kupim vsako vrsto, tuđi Črn > in neočiičeno po brezkonktt-rendsl CCIll. Posebno pa se plača Iepo helo oprana po Da-vlŠ^i CfHi, k: se 7t\i\o lahko nudi. 44 Po Najvišjem pooblaščenju N:eg. ^^^ ces. in kralj. Apost. Veličanstva. Is^edna 420- [. If. ifISVI iSlBFi za V3iaiis':rj"«ii! nm Ts denarna loi^rlfa ima 21.143 dobit ov ▼ geto* vem deaar'n v skapaem mesku 625.C09 %ron. Glavni dobitek znaša 200.000 kPOII. Zrebanje bo javno na Dunaju dne 28. janurrja 1915. Srečka stane 4 krone. Srećke se ai£Ivaso m\ oađ3lku la do^rođs.as lota-ie ni Cnni^a. li!.. Vor 6sre 2oISani*S5frss3e 5, po lotc-ri^h. Ir^flkaU, pri d-vćnJb. ^o*»si>h »ipeo ^rnih :a Žele ^niskih ursdh, pri ne«: a?n"cah Ud- !"rin5. asćr« ta kopčo sreć** zsstoni. — Srežke se ^oii a'a ^ožia'ne prosto. Od c. kr. ?enerc>-^a ravnateHct"a drž. loteri? (oddel^k z^ d-nndehe loterije). 9 umetni in trgovs'd vrtnar mmz ± u. u. Bbi'Mt*! ;ti se nahaiž nstijtn 127 cvetlični salon sami Pod 3ranco stev. 2. noleg Gsvllira ie?i mostu. ' V2'il'2 zaloie sffl mm. ; zdalo faci! ag:.n. isbot. tnhi 31 ' Zusanja naročHa te Jao. / Vrirafija sa Irci! M i li. t\ SANATORRJM ■ EMONA, Si 2A M0TRANJE IN KIFHJRG1CNE BOLtrZNO r POR0DNlSf>CCA HLUUBLUANA komenskega ulica h \ f/ sef-zor^t«ffirvwjDRFR DERGANC Jabolčnik čisto »n snažno pretočen, ^iav s*adek, za-mmčeno naraven, na)boli^e vr^te, prešan iz dobrih sladKih jabolk imo$anci) razpošit a po povzctju liter do 2 > vinarjev od 100 litrov naprej 4 <56 Juri ]os. Stelzcr, trgovina z mostom Wotiolsdorf pri Srađcu- Irikoviioiie pruti plačila 261 sprejme takoj tvrdka Peter Keršič, tovaraa vozov v Spođ. Siškl. I krojač prve vrste ^ | I Ljubliarta, 2S7 ^|B I vhotda ,pri Jđaličtt'^KS ■ (I. nad strop je) ^^S? . (sasproti glavno n^*te) B I Zai oa fljleiis ii 1 ckr.SrisvKlcterije za po^ccs rtC73l e ^a^ieae 21 1€5 d^blikov fjl*?v*ii doiiitek 200 009 kron razp-'Silia franko i rott vpcsl'atvi zoe-ka po p štni n«-aznicp a!i v ievd.> vo>ili do preklica v okraju tukaj-oe^a ravnatel)$Ua s odai oavedeni vlakt po od 1. maia 1914 veljavnem poletnem voznem redu. Teh vlakov se lahko noslužujejo ¥Si civilni potniki brez pri silne 7a legitimtranfa. Civilni potniki. kl se peleno v Pali, morafo imeti legitimacije od c i. kr. povelistva vojne Inke v Pul u. CĐHOĐ iz Lfnbli»ne gl?irn1 kolodvor, samo osebol vlakl: 6*00 zjutraj v Kianj (Tržič), Jesenice, v Trn?. 6-05 dopoldne v Grosur»lje Kočevje), Trebnie CS*. Janž), Novo mesto, (Straža- Tnrifce), Buhn;arci. 11-30 dopoZdne v Kran\ Jesenice. TrbiZ. 12-52 popoldne v Grosuptje, Trebnie, \V.v--= mesto {Strafa- Toplice), Bubnjarcr €■30 xvećer v Kianj, Tr2ič, Jesenice, Ce- ■-.vec čez Sa'cburg na Cunaj. 6-36 ivečer v Grosurlje (Kočevje), Treb-i ie. Novo mesto, Bubnjara". PRIHOD v L'n!>?:8no gladni kolodvor, osebni vifki: 7-35 cfopoldne iz Jesenic, Kranja (Trf iča). 8*56 dopoldne iz Novija rresta, Treb-nitga (5t Janža), Grusupl'a TKočevia). 11-16 dopoldne iz Trbiža, Jesenic, Kranja 2'35 popoldne iz Bubnjarcev, Novega mebi?. (Srrs^e-Toplic), Trebnjega, Grosuplja 8-20 ponočl iz Trbiža, Jesenic, Kranja, ( Iržiča). 9-23 ponoći iz Novega mesta, Straže-iophc), Trebnjega (St Janža), Grosuplja, (KoCevja). Kamniška železnica. OĐHOĐ z driavnega keodvora v Hamnik z raešanimt vlaki 7-40 dopoldne, 2 30 popoldne in ob 7«15 zvečert PRIHOD iz Karanlka v Ljublfano ob 6*42 zlutraj, H'OO dopoldne in ob 6*2£ zvečeri Ckr. državno-železniško ravnatelfstvo v Trstu. Pred uporabo« Po uporabi« Tako čudovito izpremembo povzroči BCOLA-DULTZ najboljše krepilo možganov in živcev v naravi. Fr*zr!o1o2enie misli, de o in vsak> gibanje telesa }e odvisno ođ možgan. Medsost. robitost. utru enost slabotnost živcev in sdošna telesna oslabe-lost co znamene poT.ankiiive živlienske moči. Če se hočete čutiti vedno čilega, s čisto g avo in (lot?rim spominom, če hočete občutiti delo in napor kot razvedrilo, vzemite Kola-Dultz. To je naravno krep lo ž vcev in možgan, ki ob enem izDoljša in pomladi kn. daje moč in vpliva na vsak organ telesa. ko!a-DultZ prinaša veselje do divljenja in mo6 za delo ter občutek m'ndosti z đeiavnostjo ki amči za usoeh in srečo. Jemaite Kola-Duh nekai časa vsak dan, okrepit vam bo živce, izginila bo vsaka slabost in čutili se boste močnega. Kola :~r'poročai > zdravniške avtor tete vsega sveta to se uporabl;a v bolnišnicah in živčnih sanatorij ih. Zahtevajte Kola-Dult? zastonj! 262 Sed3.i van nudim pniožno:t ojačiti svoje živce. Pišite mi dopisnico s svojim natančnirn nasiovttn, in rošijem vam takoj gratis in franko nekaj Koia-Dultza, desti, di vam stori dobro in da imate priliko piepiičati se o megovi moći. če vam ugaja, si lahko naročite več. Pišite pa takoj, piedno pozabite. Heilige Geist - Apotheke, Budapesi VI., Abt. 418. JADRANSKA BANKA podružnica v Ljubljani. Centrala v Trstu, po&nuiice aa Suaja, v Dnbrotaiktt, JCotorn, JCetkovih, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. s Živahna iveza x AmiHm. a D«lnisMui glavnica K 8,000.000. UUmm* v MMMHkm ta akredltlTL v Sprejema nove vloge s katerlm! se zamore wedno razpolagati9 ^L 1| 0 brez ozira na določbe moratorija ter jlh obrestuje po čistih ■" 1% I®