152. številka. Druga izdaja. Ljubljana, četrtek 6. julija. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemfti ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeinan za aVBtr o-ogersk e dežele za culo leto 16 riđ- za pol let« 8 gld. ta četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.' Za pošiljanje na dom se računu 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodu učitelje na ljudskih šolah*in dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta '2 gld. 50 kr., po pošti prejeinan za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje četiristopne petit-vrste 6 kr., če 8e oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Popisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc KulnuiMovej hiši št. 96—26 poleg gledališča v „zvozdi" Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kohnanovej hiši. na za do Jugoslovansko bojišče. iz. IB<*3j£tri3«l 5. julija [Izvirni telegram „Slovenskomu Narodu".] Turki so napali Zajčar. o brst Lesjaiiin jih je prijel in po ostrem boji razbil ter odpodil. Iz Itrl^i ud i 5. julija [Izvirni telegram „Slovenskomu Narodu".] (icneral Oer-najev je s svojo srbsko vojsko prijel iu zavzel Odpalanko. Tako so, z Lešjaninovo zmago vred, vsi tisti poti zaprti, po katerih bi mogli Turki svojej obkoljenej vojski v Nišu pomoč »li podkrepljen*e privesti. Iz zanesljivega vira se nam tudi poroča: Srbi so vzeli turški utrjeni kraj Rača v Bosni. Včerajšnji naš telegram o prvem vspehu Černajevega potrjujejo denes tudi druge novine. Iz Zemuna je po nekaterih celo uže včeraj glas raztresen bil, da je Niš vzet. Turška gar-nizija je v neredu, pričakuje poveljnika Kerim-pašo, kateremu je pa 15.000 Srbov naproti šlo. Srbski vojni minister zbira novo rezervno divizijo v Topčideru. Mnogo novih oficirjev je prišlo in družili prostovoljcev, ki se bodo v novo vojsko uvrstili. Vsak čas smemo pričakovati velevažnega dogodka, zjediujenja oddelka črnogorske vojske s srbsko. To zjedinjenje so bodo hvršilo najbrž mej Sarajevom in Mostarom. — O Črnogorcih se čuje, da so se bojevali uže pri Korjenici. Črnogorci so boja vajenejši nego Srbi, zato bode njih zjedinjenje koristno za daljno utrjenje vojnega duha. V Bosno je šlo z Ranko Alimpicovo armado mnogo uradnikov, ki bodo v vseh osvojenih mestih za Srbijo vlado organizirali in administracijo prevzeli. Iz Carigrada se javlja, da se tam snuje magjarska legija, ki pojile pod vodstvom znanega generala Klupke Turkom pomagat. Ravno tako zbira Poljak Langiević poljsko legijo. Torej slovanski in krščanski Poljaki proti slovanskim Srbom. Porazi jih kletev Pe-runova take patrijote ! V svojej velikej nadlogi se je sultan obrnil do egiptovskega podkralja in mu vse terjatve izpolnil, da mu pošlje nekaj vojske. Ali mnogo egiptovski kedive ne more: prvič je bila njegova vojska v Abesiniji ravnokar pošteno pobita, drugič pa so mu godi kakor sultanu, denarja nema nič. Dunajskemu „Tagblt." so poroča, da bode Grška v 14 dnevih v boj stopila. Odvisno jo vse od prvih večjih vspehov Srbov in Črnogorcev. Carigradski telegram izraža turško bojazen, da bodo i Albanci vzdignili se na orožje. Deputacija iz Albanije je bila pri knezu Milanu iu mu je pomoč Albancev, ponudila, ako kasneje 5 let ne bodo davka plačovali. V Srbiji je vse svečano, vse v velikem pričakovanji. To je razvidno iz članka „Istokovega", ki pravi: „Svečan je ta trenotek, svečanejega ne zna srbska povestnica." Nij bil svečaniji, ko je Nemanja I. zjedinil razdrobljeno Srbstvo, ne ko so so Neinanjiei bili z Ogri, Grki in Bulgari, ni ko je odjekovala osodopolna pesen: „ko ne dodje na boj na Kosovo, ni početci pomenskega osvobojenja srbskega, ni borba Žumadije ni vojske Črne gore, — vzviše-nejšega momenta ne more biti nego, ka- dar se pod devizo „svoboda ali smrt" ide izkopavat, kar je 500 let zakopano bilo, da se preporodi, vzkrsno in osvobodi narod, ki je pet vekov izumiral i v okove okovan bil, da se povzdigne narod, ki pet vekov nij imel svoje historije. Slepi guslar izvijal je žalostno pesen kosovske propasti, narodne pesni so elegično kazale staro slavo in veličino srbsko, a videlo se je samo roblje, raja, koja pripravlja uživanja svojemu gospodarju, koja je znala samo slušati, ki nij smela ni misliti, da spada mej ljudi — in glej zdaj ta raja vojuje najsvetijo vojno, bori se za najsvetija prava človekova. „Kako da se ne raduje vsak Srbin, da je doživel ta čas, ko se veliki problem srbske bodočnosti rešava? Kako da se no raduje vsaki pojedinec, da je baš njemu v del pal oni trenotek življenja narodovega, ko more i s premoženjem i krvjo svojo služiti domovini in očevini svojej? Kako bi moglo drugačije biti, nego, da ves srbski narod svojemu vladalcu, ki je odšel na mejo kliče iz tisočev grl: srečen ti pot, gospodar! „Pa i mi, slabomočni novinari, koji smo vselej najtoplije zastopali idejo srbskega oslo-bojenja, in koji smo ognjeno ponavljali željo, da se Obrenović IV. v Sarajevu ali P r i-zremu krona kot kralj srbski, i mi želimo: „Sretan ti put, gospodaru!" Ponesli smo ta citat iz naj veljavne j šega belgradskega glasila tudi zarad tega ker kratko pa jasno pove, kaj Srbi z vojsko nameravajo. Osvobojenje in zjedinjenje vseh Srbov iu iz-klicanje kneza Milana za srbskega kralja, ki bi vladal v Srbiji pomnoženej z Bosno in dru-zimi srbskimi zemljami ter bil s Črnogoro v Mstek Mamajevo bojišče na kulikovem*) polji. (Po Petiuševskem in drugih spisal J. Steklusi.) Ruski knezi se nijso pomirili, tudi ne pod tatarsko roko; samo s početka so nekoliko časa mirovali. Veliki knez je bil takrat Aleksander Nevski. Za časa Batijeve navale je vedel ou kot veliki knez v Novgorodu hrabro braniti svojo dr/žavo pred divjimi sovražniki. Vrh tega so mislili pa še Švedi 1. 1240 po nalogu papeževem pripeljati Ruse nazaj v latinsko jedinstvo, in ker so se le ti temu nagovarjanju zoperstavili, napali so oni Novgorod. Aleksander hrabro brani svojo prestolnico, se strne s sovražniki na bregih Neve ter je popolnem potolče 1. 1210. Od te bitke je dobil on naslov Nevski. S tako hrabrostjo in srečo se je on bojeval tudi z Nemci in *> Kulik-kljunae-Schnepfe. Litovci. Ko je postal veliki knez, nij mogel s Tatari tako ravnati kakor z Nemci in Švedi. On je dobro sprevidel, da so ne da proti ta-tarskej sili vzdigniti, ter je zatorej na vse načine uklanjal se ordi, večkrat jezdil h kanu s prošnjami, pošiljal njemu bogate darove, za katere mu nij bilo žal, samo da reši Rusko pred novimi navalami. Ko je Aleksander Nevski umrl, nij jokal zastonj za njim ves ruski narad in prelival solze za tako veliko izgubo. Narod ga nij mogel pozabiti, pa tudi ruska cerkev ne, pri števši ga v število svojih svetnikov. Komaj pa je to solnee nade zašlo ruskej zemlji, glej! vzdignili so se precej prepiri in mržnje mej knezi. Začeli so zopet jemati jeden druzemu zemlje po krivici in nepravdi; pozabljali so na krščanska pozdravljenja, jahali v ordo, urinljivo so kanom približevali ter jim služili, ponižno se klanjali, obljubovali razno obljube, ter jim darovali drage darove. < >ui pa so morali ne samo od kana, nego tudi od njegovih slug vsakovrstna ponižanja in zasra- movanja pretrpeti. Ali knezi se tega nijso sramovali, nego obrekovali so jeden druzega pri kanu, lokavili na razne načine, samo da za-dobe moč in vlast v svojej zemlji. Tatarom pa jo šlo to na roke: oni so pomagali jed-nemu knezu proti druzemu; žgali in pokou-čevali mesta in vasi. Sredi vseh teh nemiroy in prepirov začela se je Moskva jačiti iu zmočnevati. Ne dolgo pred tem jo bila Moskva novo, mlado, majheno mestice; ali pod Tatari se jo v kratkem vzdignilo. Moskovski knezi so se odlikovali hladnim razumom in razboritim postopanjem, krepko voljo, in znosljiviiui nravi. Oni so nakanili rusko zemljo zjediniti v jedino pod svojo moč, ter so se trudili za to natihoma iu ne glasno. Kakor je delal knez Moskovski tako so delali tudi njegovi otroci: v Moskvi so knezi umirali, sledil je jeden druzemu ter se menjali, ali s kneževino je upravljal samo jeden. Na vse načine, s krivico in pravico razširjali so oni svojo domovino, zidali okolo mest okope, pomuoževali s silo svoje zemlje, obrekovali pred kani druge kneze svojo vojnej zvezi kakor je na primer nemški cesar 2 bavarskim kraljem. Mi moramo živo Želeti, da se to uresniči. Močna slovanska drŽava bi se naredila iz tega in to bi bila nova zaslomba Slovanstvu, veli-kansk moraličen zastor tudi za nas Slovane pod Avstrijo Mimogrede denes rečemo, da Be Hrvatje gibljejo v čudnem, da ne rečemo smešnem starčevićevskem šovinizmu, ki mu nij za stvar nego za oblico, za ime, če se obotavljajo priznati, da je Srbstvo uže samo s tem, da se je na boj odločilo, tudi pokazalo, da ima le ono moč in zmožnost vodstvo jugoslovanstva prevzeti. Proklamacija kneza Milana našteva turške okrutnosti, ki so vstanek vzbudile in končuje s sledečimi besedami: „Braćo! Kad bismo mi, i posle ovakih neprijateljskih postupaka i namera turskih, ostali i dalje na putu uzdržljivosti, naša ume-renost prešla bi u slabost, naše ćutanje u plašljivost, nedostojnu potomaka Dušanovih i Miloševih. No i ako je rat izmedju Srpskog naroda i Otomanske Porte postao neizbežan, Ja sam opet opravio u Carigrad predstavku, u kojoj sam označio i sredstvo, kojim bi se pobunjeni narodi na istoku umirili, a Srbija izvela iz težka položaja, u koji je bez svoje krivice zapala. Zahtevao sam, da se sa granica naših digne turska vojska sa svima divljim hordama, koje su ih posele, i objavio sam vladi Carskoj, da će vojska Srpska u ime zakonite samodbrane u ime Čovečnosti i bratskih ose ran j a, koja nas vežu za našu putničku braću, da udje v pobunjene krajeve, da povrati mir, da ih uredi na osnovima pravde i jednakosti bez prizrenja na verozakonske razlike Srbi vojnici! Mi ne polazimo u ovaj rat gonjeni čuvstvima mržnje i divlje osvete, nego proniknuti neobhodnem potrebom našom i naše braće na istoku potrebom obšteg mira. Pono-seći se lepim poslanstvom prosveto i slobode, koje nam je božjim promislom na istoku pove-reno, stupajte pouzdano i smelo napred, podižući Bvoje oružje samo protiv onih, koji bi nam na suprot stali. Prelazeći granicu znajte, da mi ostajemo verni načelu celokupnosti Otomanske carevine, dokle nas god odpor carske vojske nebi prinudio, da sudbini oružja predamo izhod naše svete stvari. Ne zaboravljajte ni na jedan trenutak, da u predelima, u koje idete, žive braća vaša, koja će vas kao svoje izbavitelje razširenim rukama dočekati. Ima tamo, istina, i takih, koji su nam se verom odavna već otudjili, ali su i oni, po krvi i jeziku prava braća naša. Ako vam se oni uzprotive oružjem u ruci, oružjem ih suzbijajte, ali čim ga polože, šte dite ih, koa i sve druge protivnike, i zaklanjajte njihov život, njihove porodice, imanje i veru. To je Moja tvrda volja, a vaša sveta dužnost; to će vam nabaviti poštovanje pro-svećenog sveta, i ubediti ga, da ste u njemu zaslužili bolje mesto. Naš je pokret čisto na-rodan. On mora zatvoriti svoje redove svima elementima socijalnog prevrata i verozakon-skog fanatizma. Mi ne nosimo sobom prevrat, vatru, i opustošavanje, no pravdu, red i bez-bednost. Strance štedite onim gostoljubljem, koje Srbinu dolikuje; poštujte granice, susedne monarhije i ne dajite nikakva osnova nezadovoljstvu carsko-kraljevske vlade, koja je stekla prava na našu priznatelnost, primivši hiljadu nejači bosansko-hercegovačke pod svoje krilo i zaklonivši ih od zime i gladi. Braćo! Pun pouzdanja u vaše rodoljublje i vaše vojničke vrline. Ja ću s vama i pred vama, a s nama će habra naša braća Crnogorci, pod svojim vitežkim vodjom Mojim bratom kjnazom Nikolom, s nama će naši divni junaci Hercegovci i naši mnogoiskušeni paćenici Bosanski. Naša vredna braća Bugari čekajo na nas, a od slobodoumlja ponosnih Grka možemo očekivati, da ne će iza nas dugo zaostati ti slavni potomci Temistokla i Bočarisa. Podjimo dakle napried, Moji lični junaci, u ime Svemoćnoga Boga, svima narodima pravednoga oca, podjima u ime pravde, slobode i prosvete! Na Deligradu 18. (30.) Juna 1876. godine. Milan M. Obrenović IV. s. r., kuja/, .srpski. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 5. julija. CV»*«f je ruskemu poslaniku na Dunaji Noviku in njegovim uradnikom nekaj ordnov in odlikovanj podelil. To se smatra kot znamenje, da naš dvor hoče zvezo in prijateljstvo z Rusijo ohraniti če judovski Nemci in nem-škutarji prav vpijejo na njo. Denes je na Dunaji imela biti velika konferenca vseh ministrov naših „polovicM države. Ali Andrassv je željo izrekel, naj se odloži tako dolgo, da se prej cesar snide v Reichsstadtu z ruskim carjem. V fHalicifi je agitacija za deželno-zborske volitve jako živahna. Odbor, ki je voljen bil za vodstvo agitacije, nastavil je v vseh okrajih pododbore in sklicuje volilne shode. Mit-vntski sabor je začel „mirno" sa-borovati, kakor da bi nič ne bilo doli v jugu poleg njega. In „Obzor," ki se nekoliko drgne ob Srbe in Srbijo, menda še misli, da to hrvatsko saborisanje komu inponira, ali kaj. Vitanje države. tlftjtifit je pozvala velevlasti, naj se ne vmešavajo v boj, ki je mej Turčijo in njenimi vazali začel se. Temu so pritrdile velesile : A v s tri j a, Nemčija in Francoska. Pričakuje se odgovor AngliČanske. itiištiim.rhtn zbornica se je otvorila. Knez je v prestolnem govoru opominjal poslance k zmernosti in mirljivosti nasproti ne-mirnej vnanjej situvaciji. Torej neutraliteto bode llumunija ohranila. Vendar je velika stranka v Rumuniji proti takej politiki. Ttiriki Bultan žuga, da bodo Mohamedova zastavo razvil po prvem pobitji. Potem je vojska religijozna in pogin Turčije gotov, ker razen Magjaro-ciganov ne pojde nihče v Evropi z njimi. Iz fjtttulotut se poroča: Anglija je ne-kej posredujočej velesili, najbrž Francoskej, svetovale, naj ona zbere pooblastence vseh I šest velesil v kacem neutralnem mestu blizu j bojišča, kateri bodo svojim vladam poročila j pošiljali kako ravnati, da vojna ne bode barbarska postala. Vse velesile so potrdile sprejem tega nasveta in je upati, da se ga oprimejo. V zgornjej zbornici je rekel Bourke, da mej ruskim prebivalstvom so najživejše simpatije za Srbo, tako da nij uzroka misliti, da so prejšnji ruski oficirji v soglasji z rusko vlada šli v Srbijo. V spodnjej zbornici pak je Disraeli povedal, da sta Srbija in Črna gora Turčiji vojsko napovedali in da so tudi pogajanja z vstaši končana. Bright je rekel, da Angleška ne sme vojske začeti za ohranitev Turčije, ker Anglija hoče neutraliteto. Dopisi. Iz rožne doline na Koroškem 8. julija. [Izv. dopis.] Večkrat uže je omenil vaš cenjeni list od naše prelepe rožne doline, hvaleč njene prebivalce, da so značajni Slovenci, ki napredujejo tudi v gmotnem oziru. Res je. naša dolina in posebno župnija St. soprotivnike. Jeden moskovskih knezov se je celo oženil s hčerjo kana Uzbeka; od tega sicer on nrj dobil posebne pomoči, nego še le njegovi nasledniki. Drugi moskovski knez, Ivan Kalita (1328 —1340), mlajši brat Jurjev, prišel je pri Uz-beku v tako milost, da je pobiral zanj davek po vseh ruskih mestih. Se ve, da on pri tej priložnosti sam na sebe nij pozabil: njegov zaklad je tako rastel, da je začel kupovati od siromašnih knezov ne samo vasi nego tudi mesta z zemljo. On se zavoljo tega imenuje prvi razširitelj Ruske. Tudi on, kakor vsi drugi moskovski knezi, nij pozabil hoditi v ordo; tam pa je sipal kanu zlato in srebro, da bi se s tem kanu in družim tatarskim knezom prikupiti mogel. Taka obiskovanja moskovskih knezov navadno nijso bila zastonj: Kani so se namreč nagibali na njihovo stran. Moskovski knezi so pri vsakej priložnosti druge kneze prekosili ter so se vračali domov vedno z bolj-Bim delom in v večjej milosti nego drugi. Mnogo so moskovskim knezom pomagali verni bojarji in posebno pa metropoliti. Črez GO let po razdejavi Kijeva po Batiju, preselil se je Kijevski metropolit v Vladimir, kjer je bil takrat tudi velikoknežev-ski prestol. Za Ivana Kalite je bil metropolit sv. Peter; on je tako priljubil moskovskega kneza, da se je prestavil iz Vladimira v Moskvo, in od tega časa so metropoliti vedno v Moskvi. Metropolit je bil največji duhoven ruske cerkvo; vsi so ga spoštovali in mnogo so držali duhovni in knezi na njegova dela. Moč in slava mesta, kjer je prebival metropolit in knez, se je močno povečala in tako je prišla Moskva na glas. Metropoliti so pa tudi pomagali moskovskim knezom rusko državo širiti. Sv. Peter je zaprl je-denkrat cerkev v Pskovu za to, ker so Psko-viči držali pri sebi kneza moskovskega. Ravno tako je jedenkrat kasneje naredil sv. Aleksij v Nižjem Novgorodu. Metropoliti so večkrat jezdili v ordo kot zastopniki svojih knezov ter so se vračali nazaj vselej z milostjo, posebno sv. Aleksij, ki je ozdravil z molitvijo kanovo ženo. Še zdaj se poje pesen o metropolitu Petru in moskovskem knezu Simeonu Oholem (siuu Ivana Kalite), za katerih se je bila pokazala v Ruskej strašna kuga; v kate rej sta se oba dva pri postrežbi bolnih posebno odlikovala. Na tak način, kakor smo poprej popisali, postali so moskovski knezi najsilnejši in najbogatejši v celej Ruskej. Oui so vedno bolj in bolj pridobivali na svojo roko druge kneze. Za Simeona oholega se ostali knezi nijso mogli meriti z Moskovskim v nobenem pogledu. Rusi so se čudili, kako da vsi knezi moskovskemu služijo kakor podložni ter so ga za to imenovali gordega (oholega). Tako se je zbirala in zjedinjevala okolo Moskve iztočna in severna Ruska, a Tatarom nij v glavo palo, da Moskva raste na njihovo pogubo. Ordi pa tudi nij mnogo stalo do Moskve, kajti mej Tatari samimi so se porodili prepiri, ki so jako slabili. V tem ■ Jakobska ima nekaj prav vrlih mož. S pomočjo teh mož oživljal se je duh slovenski ob času taborov in ravno &t. Jakobska župnija dala je največji kontingent taborcev na Žnpračah. S pomočjo teh mož osnovala se je v St. Jakobu prva slovenska posojilnica uže leta 1872., katera deluje prav hvalevredno uže četrto leto in je v pretečenih treh slabih letih — zavoljo slane — zmrzline in toče — inasikateremu kmetovalcu pomagala, da ga nijso dejali na boben. In kdo je prav za prav pripomogel k temu napredku? Po mojih mislih slavni možje, ■katerih rojstni kraj je St. Jakobska župnija. Ne govorim denes od veliko mnogo čislanih ■duhovnikov, ki so v tej župniji rojeni, in ki so večidel tudi iskreni sloveči rodoljubi. V mislih imam denes slovečo rodovino Janeži-•č e v in posebno prerano umrlega Antona Ja-nežič a. Radostno sprejela jo Rožna dolina ;glas iz Celovca Ljubljane, itd., da mislijo Slovenci svetu pokazati, kako čislajo mnogo zaslužene može — in da hočejo v ta namen : napraviti večjo slavnost v spomin neumrljivega Antona Janežiča na njegovem rojstnem domu. Izvolil se je uže tudi tukaj poseben odbor, .ki bo vzajemno s celovškim odborom imel skrbeti za potrebne priprave. Pridite torej Slovenci od vseh krajev maše mile domovine 13. avgusta t. 1. in po-rslavite moža, kateri je njej žrtvoval premoženje, zdravje, vse, sprejem bode vam gotovo bratovski; pridite in razpodite megle tujstva, katere se vlegajo in vlačijo čedalje bolj po starej Gorotaniji; rešite nas more, katera nas tlači in nas hoče zadušiti, in svet naj zve, da smo Slovenci in hočemo tudi zanaprej ostati, čeravno znana sila napenja vse svoje žile, da bi nas vtelesila nikoli sitej Germaniji. — Korošci sploh Nemci in Slovenci zdijo se mi kaj praktični, bolj kot sosedni Krajnci in Štajerci. V kratkem času zraslo je tukaj po celej Koroški 20 posojilnic vse s tem namenom, v sedanjem za denar toliko kritičnem času ubožnim kmetovalcem in obrtnikom pomagati. Komaj pa so se te skoraj bi rekel jedino rešilne naprave nekoliko razcvetele in se postavile na trdne noge, prišla je nikoli sita tiuanra in naložila davek, katerega prenašati posojilnice nikakor ne bodo mogle. Tako na p. naložilo se je Št. Jakobskej posojilnici za pretečeno leto 23 gld. pridobnine času pa nijso moskovski knezi križem rok držali, nego so urejevali svojo zemljo z dobrimi postavami. Ivan Kalita in njegovi sinovi so plačevali ordi davek, samo da nij njihova kneževina videla tatarske navale in nasilstva kan-8kih boskekev. Ljudje so se v celih trumah preseljevali iz družili kneževin v Moskovsko; narod se nij nič več tako orde bal, z vsacim dnevom si je zbiral smelosti, večkrat se vzdignil na Tatare ter je pošteno izbil. Za velicega kneza Dimitrija Ivanovića Donskega (13G3—1380) je postala Moskva še silnejša, nego je bila poprej. Dimitrij se je srečno tolkel z Litvani, s Tverom in z Rjeza-nom, ter je vse svoje sovražnike osramotivši, začel pomišljati tudi na Tatare. V tem času je zbrala orda zopet svoje moči pod vlado kana Mamaja. Mamaj je poslal na Dimitrija vojsko; Dimitrij pa ga je čisto potolkel. Mamaj se je vsled tega strašno razsrdil, zatorej je poslal cele trume svojih ljudij razdevat in pokončevat rjezansko zemljo, ker ga je bil tukaj Dimitrij potolkel. „Pojdem na ruskega kneza in na vso njegovo moč, kakor Batij," in 281 gld. dohodnine in zdaj še hoče imeti od vseh vložin in nadvložin „Gebiihre," kar more znesti kacih 500 — GOO gld. — in tako jej bo požrla skoraj vso matico, katero je v pretečenih treh letih po marljivem delovanji skupaj spravila. Da bi to finančno in birokratično — zakaj oni terjalo različne izkaze, za katere izdelovati bi mogla vsaka posojilnica imeti svojega dobro plačanega tajnika — točo od sebe odvrnili, zbralo se je 28. junija t. 1. 20 zastopnikov skoraj od vseh po celej deželi raztresenih posojilnic k skupnemu posvetovanju, kako bi bilo tem počenjanju financije v okom priti. Sklenilo se je: 1. jednoglasna prošnja do deželne vlade, da naj ona sedanje počenjanje finančnih uradov sistira in 2. da se hočejo vse posojilnice skupno postaviti na postavo i». aprila 1873. in se pustiti registrirati. Iz Idrije l. julija. [Izv. dop.| Z vso nepristanostjo ter udanostjo za obči blagor i prosveto sužnjih idrijskih hočem povzdigniti glas, morda se vendar začuti pravi zadetega, ali pa se zdrami mesto, da pazi pri novih volitvah, koga voli v mestni zbor, komu izroči časten posel zastopništva v starešinstvu. Ako se ne motim, pisali ste v nekem dopisu iz Idrije, da pri nas hiše v zemljo lezejo — prav! — denes vam pa moram povedati, da so začele nekatere na kup iti ter se pod njimi kar luknje in globoke jame delajo. Verjemite, ko se je raznesla po mestu vest, da se je naredilo v Poženelovej hiši, nasproti novega šolskega poslopja veliko brezdno, da je hiša — polna ljudij v nevarnosti ali da govorim z besedami bistroumnega „bau- und ma-schinen-inšpektorja" g. O.: „ja! ich von mei-nem standpuncte aus muss constatiren, dass hier grosse gefahr zu befUrchten ist" — vrelo je vse na kup in sleherna duša je mislila, da bode pomoč nemudoma tu od moža, kateri sicer vtika nos v vse, kar ga toliko briga, kakor lanski sneg, kateri se z županom vred po cestah z ljudmi krega zarad drvarnic, če jih gospodarje popravljajo — a motili smo se. Dasiravno je vendar rudnik kriv teh in jed-nacih protečih nevarnostij, ker se pod hišami tako nerodno koplje, iskajoč novih srebrnih žil, vendar mestu odgovornost in skrb za nevarnost, ki žuga toliko ljudem! Da bi mi imeli moža na županskem stolu, govoril je Mamaj, „cerkve popalim, kristijane pozobljem in postave njihove pokončam." Nad rusko zemljo se je zdaj vzdignila zopet strašna nevihta. Dimitrij je sklenil Mamaju poslati davek, kakor sta se bila pogodila in to zadnjikrat. Ali Mamaj je terjal po starej navadi večji davek. Veliki knez nij hotel privoliti, nego začel se je pripravljati za junaški odpor. Poslal je po vsej Ruskej pisma, ter klical kneze in njihove ljudi na vojsko. Ko so se bili vojniki pripravili in zbrali, vzdignil se je veliki knez ž njimi proti Trojici (G4 vrst od Moskve; 7 vrst = 1 milja). Opat tamošnjega samostana pobožni Sergij pogostil je kneza. Sedeč za mizo zagledal je Dimitrij dva mniha — brata; bila sta posebno velika in plečasta, ta sta slula v svetu kot bogataša. Zvala sta se Osljablja in Peresvjet. Ona sta se velicemu knezu posebno dopala, zatorej je prosil za nju sv. Sergija. Opat je njima zapovedal iti z Dimitrijem v vojsko. In ko je Dimitrij po obedu pri mizi ostal, blagoslovil ga je sv. Sergij, poškropil z blagoslovljeno vodo, ter rekel: „Gospod bog naj bode tvoj pomočnik in za- kakoršnega nemarno, verjemito, resni so vam poročamo ! tu je prilika pokazati, ali je mesto podložno rudniku ali narobe; sedaj je čas povedati na višjem mestu, kako se dela tu za „otfentliche sicherheit" in „gemeindevvol." Domače stvari. — („Slovenski Narod") je bil denes konfisciran, zarad male notice na tem mestu, — polemike s „Tagblattom". Ker nam so došle take preimenitne novice kakor je prvi telegram, ki vse veselje turko-ljubih listov podira, in turško iz Vidina poročano „zmago" pri Zajčaru kot sleparijo in kratkonožno laž ovaja, — naredili smo novo izdajo lista. — (Imenovanje) Avskultant Franc Vovšek je imenovan za sod. adjunkta v Konjice. — (V vodi) pri Fužinah pod Ljubljano so našli v četrtek v Ljubljanici truplo utopljene hčeri gostilni carice „zum Nordpol." — (Strela ubila.) Piše se nam: V nedeljo t. j. 2. t. m. je gospodinja vulgo Ma-tičevka na Korenovem v Krašenjskoj fari pasla svojo kravo. Kar zagrmi in strela njo in kravo tako zadene, da ste obe mrtvi precej na mes tu ostale. Ženo so denes pokopali v veliko žalost zapuščene rodbine. — (Iz Celja) se poroča „S1." Ko je 29. jun. po polu dne na sv. Petra in Pavla dan neka kmetica šla iz mesta proti domu, jo doide nek velocipedist. Priletna žena se mu izogne; toda v svojej neumnoj lehkomišeljnosti ali hudobiji se vozač okrog žene zasuče, pri tem v njo trešči, tako da se žena na tla zgrudi. Skoro brez zavednosti jo pripeljejo na dom, kjer je črez nekoliko ur zdihnila dušo. — (Iz Amerike) je prisol te dni mlad Slovenec, kateri si je razstavo v Filadelfiji ogledal. Pripoveduje, da je jako velikanska in-pozantneja nego dunajska in naj nikdo ne bi zamudil ogledat si jo, kdor more. Ljudstva je od vsega sveta in vse narodnosti so tamkaj zastopane. Peljal se je tja skozi Hamburg in vozil po morji samo 14 dni ravno tako nazaj. Ko je v Ljubljano došel bil mu prvi pot po „Slov. Narod," ker uže dolgo nij eital, kaj se v slovenskej mu domovini godi. — (Živinska kuga) v Hrastovem dolu na Dolenjskem je nehala, in je kordon odpravljen. stopuik; on naj pomaga in pokonča tvoje sovražnike, ter te proslavi!" Vrnivši se v Moskvo, začel je Dimitrij zbirati za vojsko še družili vojnikov, molil v stolnej uspenskej cerkvi, ter se klanjal ostankom metropolita Petra. 20. avgusta 1380 1. je odšla vojska iz Moskve proti Kolonmi; tukaj so ga čakale četo družili knezov in podložnih. Oleg, knez rjezanski, nij prišel, pa tudi svojih vojnikov nij poslal na pomoč. Strašno so ga plašili Tatari, večkrat so namreč Tatari navalili na rjezansko kneževino in nedavno so jo bili čisto pokončali. Oleg je mislil, da Dimitrij ne bode mogel Mamaju zoperstati in ako on Moskvi pomaga, bodo so Tatari zopet nad njim osvetili. Vrh tega pa so bili rjezanski knezi večni protivniki moskovskim. Oleg je mislil, da bi pomenilo Moskvo rešiti toliko, kolikor sebi iu rjezanskej kneževini konec storiti. Zategadel on nij prišel na pomoč drugej ruskej vojski, nego je začel prijateljevati z Mamajem in z Litvani, ki so šli Tatarom na pomoč. Iako je zgubil Oleg svojo rusko čast. (Konec prih.) — (Umrlo v Ljubljani) je meseca jumja t. 1. »»4 osob, Bi moškega in :i'2 ženskega spola.___ Kasno vesti. * (Konfiscirani patroni.) Na Dunajskem severnem kolodvoru konfiscirali BO tri zaboje, na katerih je bilo zapi ano .,Keuer-vverksktiiper" v resnici bili so pa le patroni za OstmguSne puške. Zaboji namenjeni bili BO V (>sek. * (M agj a rs k o n e m šk j ud) si je pri-dejal ime Vamberv inje nekoliko potoval ob azijskoj meji, potem pa učeno knjigo izdal o srednjoj Aziji ter rekel, da je sam vse notranjo prehodil in videl. Evropa mu je verjela tako dolgo, dokler nijso ruski učenjaki in vojaki dokazali sleparstvo tega magjarskega juda V&mberjrja, Mej temi Rusi je bil tudi general Černajev. Za to ga zdaj jud psuje po ogerskih listih z lažnu. Omenjamo to, ker je tudi „Laib. Ztg.u to laž ponatisnila. tJBierli v S,Jiil»l JtiiBl od 80. junija do 9. julija : Ivana Nekerman, 80 L vsled organične s^-Čne napake. — .)o8i|) Erli< vnic, 60 I,, v bolnici, za pljučnico. — Ivana Fajge j, 7 ted., doto stražnika, vsled ntropliic. — Venci Ij Mah z, 69 1., vsled ntrpnenja uiožjan. - Terez ja Oerrak, 45 1, za sušico. — Anton Jaklič, 60 I., v bolnici, vsled slabosti« — Mart. Lešak, M 1 , v bolnici, f« vrnlcnico. 4. julija« *»"wno"«: Deutseh iz Zagreba. — Zadnik iz Krškega. — Ilerbotb iz lteke. Pri ' ouu: Roblek iz Litijo. — Gogala iz Gorenjskega. — Pnliar iz Rateč. — Pel iz Lukovec. Svotoc iz Litije. Pri n»ll«l: Gorup i/. Tista. — Polak iz Reke. — Kocb iz Gradca. — Wenzovsky iz Idrije. — Fucks iz Dunaja.i Tri lmvui-nk«>iu dvoru: Rol iz Hrastnika. Pri %»iiior<*i: M;.rn iz Gorenjskega.— Zalar iz Gradca. Dunajska borza 5. julija. itikvtffKi tetagreiiObtj Enotni dri. dolg t banko o i) porucv.,i 64 tel ti. 65 kr. Enotni Ori. dolg v srebrn 68 . —. 1860 drž. posojilo . 108 . 50 * Akcije narodne banke 845 , — Kreditne skcije 142 _ 130 , 15 i Napol. ... ... C. k. cekini 10 29 6 06 Srebro . . 102 20 Dobro odgojeni učenec od 14—16 let zna takoj k meni v službo stopiti, vso drugo pri Franc Slovše-tu, meBarju, poljansko predmestje št. .'31, (202-3) v Ljubljani. Faictel stanuje poleg MMvarterhijrvefja mttsta v Mali-Jevt'J hi i i v I. nadstropji in ordinira od 9. do 12. in od 3. do 6. uro. Njegova «•.»■«'««■« ustne t »tli-, stekleni OS po 1 gld., in mobmi j»»-o*, škatljica 60 kr. dobiva se razen v njegovem stanovanji tudi pri gospodu lekarju Mujerju in gospodu Karingerju in Kašu. (176—7) V najem se daje ft l^uhljuni) (209 — 1) gostilnica s hlevom, kovačijo in trafiko vred. Več p tom se izve v administraciji „Slov. Naroda". Circus Sidoli! (»a scjiiiiiciu trgu.) Denes četrtek 6. julija 1876 v viSjej umeteljnosti jabanja, izučenih konj, gimnastike, ballete in pantomine. Krna se odpre ob 7. uri. Začetek točno ob 8. Uli. Vse natančneje naznanjajo posebni dnevni listiki. (197—8) ravnatelj. Trgovinski pomočnik, izurjen za speceriisko kakor tudi za manufakturno, in štaciino z mešanim blagom, popolnem zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče službo. — Ponudbe na i so blagovoljno oddajo v administraciji .Slov. N.irotla-*. (210—1) •4B*4& ^k^dfcdfc^BdlM^dMMhdMMi j Eliksir iz Kine i Koke, oajboljil do sedaj znani -«/«»»/«m likei'. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različno organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr. Dobiva se jedino le pri (53—1") <3-a,TorIel 2?iccoli, hknrju, na dunaj.skrj cesti v Ljubljani. Zaradi odhoda napravim v ponedeljek lO. Julija t. I., in ako bode potrebno tudi naslednje dni v mojeji prejšnjej hiši v kolodvorskoj ulici st. 117 prostovoljno licitacijo vseh mojih mobilij in hišnega orodja, parnih kotlov,., parnega stroja, transmisije, rasli enega orodja, železnih peči, cevov, izložnih shramb, steklene steno in vrat itd , ter 80 usojuin kupce s pristavkom vabiti, da lehko u/.e sedaj ogledajo omenjene reči v gori navedenoj hiši. (208—2) V Ljubljani 1. julija 1876. Vinc. VVoschnagg. NB. Kahjeni šivalni stroji prodani so uže vsi, dobodo so samo šo novi, a po jako nizkoj coni. C-^v Mej mnogimi anonci, posobno za j uro in zlato blago jo mnogo tacih, rfor ki prebivalce, po dežni i samo sleparijo. Vsak naj bodo svar j on za svojo lastno korist pred kupovanjem, kjer firma prodajalcev ne ga-I ran tira zadostno. Vso ure in drugo zlato blago, katero kdo pri meni kupi, izmenjam mu po volji vsak čas, ali pa tudi nazaj sprejmem, to jo dokaz najostreje soliditoto! Neverjetno, pa resnično! tf% • -|0 ii-l prava angleška, sro-i Jtl £V Mm gl« brna cilinder ura s primerno verižico in medailonom, etuijem, kljuČ-kiim in petletnim garancijnim listom in po vrhu šo jedno reservono steklo za uro. Ravno iste krono-časomerno uro fino ogujo-pozlačene samo gl. 12.50. Samo 18 ali 25 gl. fSTJSfc anker-ura, savoneta z dvojnim pokrovom, fino izrezana poleg tudi šo verižica in garancijni list. ^'lllltfk 1^1 atentirana. Samo 23, 25, 27 gfrtftTiJ rižico, medailonom in garancijnim listom. Samo 35, 45, 50 gl. JSE^ anker-ura s kristalnim steklom. Samo 60, 75, 100 gl. ura s kristalnim steklom. 105 in 115 gl. z dvojnim plaščcui. Samo 200—300 gl. g3u& nomoter z remontirnim dvojnim plaščem in kristalnim steklom. Razun tega pak še vsake vrsto drugod od ka-cega drtuega anoncirane ure in gotovo cenejši. Atelier za popravljanje. Stare ure, dostakrat preljubi drnžbinski spomeniki popravljajo se, ter onove. Cene popravljanja s petletno garancijo: gld. 1.50, 3, 5 do 10 gld. Zlatnina. Od c. kr. kovničnogn urada na Dunaj i kot pravo izkušeno. Prsfnnb Prstani za d.imo gl. 6, 7, 8, 10, 12, 14, 15. Prstani I pečatnikom za gospode gl. 8, 10, 11, 12 do '20. Poročni prstani gl. 5, 6, 7, 8. %latfc verižico za ure. Verižice, kratke s ključkom gld. 1", 20, 25, 30, 35 do 80 v vsakej obliki. Verižice, dolgo z gladkim ali facijoniranim paha- čom z biseri gl. 28, 30, 35, 40, 50, 55, 60, 65, 70, 80 dO 150. Klati iiiedailoui za gospodu in dame. S pravilni kamenji gl. 14, 16, 18. 20, 24, 30, 35, 40, 45, 60. Zlate gariiitiBrc. Brožo in uhani gl. 18, 20, 24, 30, 35, 40. S pravimi kamenji ali biseri gl. 36, 40, 45, 50 do 200. Z dijamanti in liri lan I i gl. 60, 80, 90, 100 do 200 Klati uliaiii. Lečnefi za otroko gl. 1.25, 1.50, 1.75, 2, 3 s6 ali brez kamenjčkev. Uhani, dolgi ali okrogli bo ali brez kinča, gladki ali pa so pravim kamenjčkem ali pa v obliki sulice gl. 12, 15. 18, 20 do 30. Boutoni z dijamanti ali brilanti gl. 50, 55, 90, ICO do 500. Klate gumbe za kemisete lil manscktc. Z dragocenimi kamenjčkt gl. 6, 7, 8, 10, 12, 14, 18, 20. Klate brože. Enojne najnovejšo oblike gl, 12, 15, 20 do 25. S slikami gl. 12, 15, 16 do 40. Klati križići. gl. 6, 7, 8, 9, 10. 12. Se biseri aH dragocenimi kamenjčki gl. 8, 9, 10, 12 do 25. Klate prMiic igle. V različnih oblikah, .lokev, Sport itd. od gld. 5 do 30. Ne, dragocenimi kamenjčki od gl. 5 do 30. Se brilanti gl. 15 do 150. Klali brazletl. Gladki obročki, različne širokosti gld. 18, 20, 26, 30 do 60. Se pravim kamenje ko m ali biseri gld. 30, 36, 40, 50 do 80. Se brilanti od gl. 80 do 500. IF^isrriena, aaa.ročilst izvršo so v 24 urah proti poštnem povzetku ali pripošiljatvi novcev. Na zahtevanje razpošiljajo so tudi ure in zlatnina proti poštnem povzetku za izbiranje, tur se za neobdržano vrača denar nazaj. BHBfll Mojo eone so vodno nižje, kakor najnižjo povsod, ter zahtevam dobička le sedanjemu času primerno. Vsi, kateri žolč nove ure in zlatnino naročiti, Vsi, kateri stare ure ali staro zlatnino za novo izmenjati žolč, se uljudno prosijo, da se obrnejo na mojo firmo. (26—21) Philipp Fromm, fabrikant ur in zlatnine, Rothenthurmstrasse štev. 9, nasproti Wollzeile, DUNAJ. Naj »e uc uozabi naslov. Izdatelj in urednik Josip Ju rti t. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne". 6479