Goriška pokrajina ponuja občinam SAVOGna D-'i. večjezične ■--smerokaze Qomm Kmečka zveza in odbornica Seganti o razvoju kmetijstva na Krasu Trebče: nov »luksuzen« pločnik od konca vasi do vaškega pokopališča /7 Klop se je tokrat posvetil svetu mladih in glasbe / 22 Primorski PETEK, 5. JUNIJA 2009 Št. 132 (19.531) leto LXV. Vreme bo tako in tako slabo ... POLJANKA DOLHAR Evropska unija? Oddaljena imaginarna struktura, ki med pol milijardo svojih državljank in državljanov ne vzbuja zanimanja. Dokaj razširjeno prepričanje, v katerem je najbrž nekaj resnice. Težko bi lahko bilo drugače: o dogajanju v Bruslju in Strasbourgu ima povprečen italijanski (najbrž pa tudi slovenski) državljan le medlo prestavo. Naredimo preizkus: katera novica iz evropskega parlamenta vam je ostala v spominu? Meni dogodek izpred nekaj let, ko je Berlusconi primerjal nemškega evropskega poslanca z nacističnim kapojem. Zelo skromen rezultat: upam, da so vaši bolj spodbudni. Večina medijev le bežno poroča o delu evroparlamentarcev, o izglasovanih pravilnikih in zakonih. Pri nas se tudi nekaj dni pred volitvami raje ukvarjamo z Noemi, nogometašem Kakajem in morebitnim ljubimcem Veronice Lario. Kdo med nami pozna volilne programe posameznih kandidatov? Za večino so vsebine že dolgo postranskega pomena. Evropski poslanci pa naj bi se ukvarjali z zelo pomembnimi vsebinami. Decembra lani so na primer izglasovali novo skupno energetsko in podnebno zakonodajo za zmanjšanje izpustov toplogred-nih plinov in za spodbujanje obnovljivih virov energije. EU je tako kot prva na svetu sprejela celovit niz ukrepov za zmanjšanje globalnega segrevanja. Posebna komisija evropskega parlamenta je tudi razkrila nezakonite prevoze zapornikov, ki jih je v evropskem zračnem prostoru (ob mižanju nekaterih držav članic) izvedla ameriška agencije CIA. So nam te teme tuje? Evropa ureja tudi naš vsakdan. Evropski parlament je od letalskih družb zahteval bolj prozorne (in torej manj varljive) reklamne oglase, telefonskim operaterjem pa vsilil tako imenovano evrotarifo: gostovanje v slovenskem (a tudi finskem, irskem, slovaškem ... ) mobilnem omrežju je zato v zadnjih mesecih neprimerno cenejše. Brez ustreznih odločitev evropskega parlamenta bi še danes čakali v kolonah na mejnih prehodih in v vrstah pred menjalnicami. Večina študentov si ne bi mogla privoščiti študija v tujini: Erazem, Sokrat in njim podobni programi bi bili utopija, naše ustanove se ne bi vključevale v čezmejne projekte, ki jim že več let nudijo prepotrebni kisik. Ko se bomo v soboto in nedeljo odločali med volitvami in plažo, bi se morda veljalo spomniti vsaj na teh nekaj primerov. Tudi zato, ker vremenoslov-ci napovedujejo slabo vreme ... dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € EGIPT - Ameriški predsednik na Univerzi v Kairu nagovoril islamski svet Obama muslimanom predlaga »nov začetek« Nagovor je večinoma naletel na pozitivne odzive Palestinec sledi Obamovemu govoru po televiziji ANSA VOLITVE Opolnoči bo konec kampanje Volitve že jutri TRST - V Furlaniji-Julijski krajini, kot povsod po Italiji, se bo drevi opolnoči končala kampanja za jutrišnje in nedeljske evropske in lokalne volitve. Zaradi sobotnih volitev bo jutrišnji volilni molk dejansko trajal samo pol dneva. V naši deželi je volilk in vo-lilcev za evropske volitve skupno 1.050.903, od teh jih bo 403.848 šlo na volišča tudi za administrativne volitve. Prvi rezultati evropskih volitev bodo znani v nedeljo ponoči, volilni izidi za občine pa bodo znani v ponedeljek popoldne. Na 2., 3., 6.,13.,14. in 15. strani KAIRO - Ameriški predsednik Ba-rack Obama se je včeraj v Kairu v govoru milijardi in pol muslimanov zavzel za "nov začetek" v odnosih z muslimanskim svetom, ki bo temeljil na medsebojnem spoštovanju. "Sem sem prišel iskat nov začetek v odnosih med ZDA in muslimani po vsem svetu, ki bo temeljil na skupnih interesih in medsebojnem spoštovanju, na resnici, da se Amerika in islam ne izključujeta in jima drug z drugim ni treba tekmovati," je na univerzi v Kairu dejal ameriški predsednik. Obamov govor so mnogi že ocenili za zelo pomembnega, da pomeni "spremembo" v politiki ZDA do Bližnjega vzhoda, pa so prepričani tudi v regiji. Na 18. strani Türk in Mesič za zmanjševanje napetosti med državama Na 2. strani FJK bo dobila deželni logistični načrt Na 4. strani Senatorka Blažina obiskala tržaški zapor Na 9. strani Sodijo osumljenim za smrti zaradi azbesta Na 14. strani V Novi Gorici učitelja osumili pedofilije Na 14. strani TRST - Natečaj je priredila tržaška pokrajina Nagrada Kugy: visoka udeležba z uspehom slovenskih vrtcev in šol TRST - Na včerajšnjem nagrajevanju zmagovalcev letošnje izvedbe natečaja tržaške pokrajine za nagrado Julius Ku-gy so se zelo dobro odrezali slovenski vrtci in šole, ki so se v velikem številu odzvali na razpis pokrajinske uprave. V okviru natečaja, ki je bil posvečen ozaveščanju o čistem okolju oz. okoljski vzgoji že od mladih nog, so levji delež nagrad in priznanj odnesle zlasti v kategorijah osnovnih in višjih srednjih šol, lepe rezultate pa so dosegle tudi v kategorijah, ki so bile namenjene otroškim vrtcem in nižjim srednjim šolam. Lep uspeh so želi tudi nekateri posamezniki, ki so nastopili v njim namenjeni kategoriji. Na 8. strani 2 Petek, 5. junija 2009 ALPE-JADRAN / CETINJE - Ob robu vrha predsednikov držav Jugovzhodne Evrope Türk in Mesic za zmanjševanje napetosti med državama Slovenski in hrvaški predsednik sta se dogovorila tudi za nadaljevanje pogovorov CETINJE - Predsednik Slovenije Danilo Türk, ki se na črnogorskem Cetinju udeležuje vrha predsednikov držav Jugovzhodne Evrope, se je ob robu dogodka sešel s hrvaškim kolegom Stipetom Mesicem. Predsednika sta se po srečanju strinjala, da morata državi zmanjšati napetosti v odnosih, dogovorila pa sta se tudi za nadaljevanje pogovorov. Kot je v izjavi za medije dejal Türk, sta z Mesicem poudarila, da je potrebno pri obravnavanju odnosov med Slovenijo in Hrvaško v skrbi, da se odprta vprašanja rešijo, paziti "da retorika ne prispeva h komplikacijam, da se zniža temperatura in da bi v takem bolj mirnem okolju dobro napredovali". Türk je še poudaril, da Slovenija zaupa, "da bo proces Evropske komisije in komisarja za širitev Ollija Rehna napredoval, da bomo napredovali še naprej in po možnosti uspeli". "Treba se je koncentrirati na en predlog, to je Rehnov predlog, in poskušati doseči najboljšo rešitev. Negocier toujours (Vedno se pogajati), pravijo v Franciji," je še poudaril Türk. Kot je pojasnil slovenski predsednik, "so aktivnosti, ki jih vodi Rehn, edina dejavnost, relevantna za reševanje mejnega vprašanja, in tej je potrebno posvetiti vso pozornost. Kakršni koli drugi koraki v tem času ne bi bili produktivni in ne bi bili zaželeni". Sicer pa je slovenski predsednik še poudaril, da Slovenija vsekakor ne nasprotuje arbitraži, kot so se razpisali nekateri hrvaški mediji. "Dogovorila sva se, da zmanjšamo napetosti, da problemi, o katerih govorijo politiki, ne obremenjujemo državljanov, in da se pogovori nadaljujejo," je podobno po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina dejal Mesic in dodal, da odprta vprašanja med državama niso nerešljiva. Predsednika sta sicer pred novinarje stopila ločeno. Za včerajšnje srečanje s slovenskim kolegom je zaprosil hrvaški predsednik, slovenska stran pa ga je sprejela. Po navedbah hrvaške strani, ki jih povzema hrvaška tiskovna agencija Hina, so v Zagrebu srečanje predlagali v želji znova zagnati komunikacijo na najvišji politični ravni, ki je potem, ko je Slovenija zaradi spornih hrvaških dokumentov v pristopnem procesu blokirala pristopna pogajanja Hrvaške z Evropsko unijo, praktično zamrla. (STA) KOPER Dobrodelni Sončkov festival KOPER - Do nedelje bo v Kopru potekal tradicionalen Primorski sejem. Več kot dvestotim razstavljavcem se letos pridružuje še Sončkov festival - dobrodelna družinska prireditev, kjer bodo otroci prinesli rabljeno igračo. Zbrane igrače bodo namenili otrokom iz socialno ogroženih družin in varnih hiš. Otroke bodo obiskali pravljični junaki iz risank in pravljic. K sodelovanju so povabili tudi plesno šolo Fiona, Tany, plesno šolo Latino, skupino Elite, Soy Cubano in druge, ki bodo poskrbele za obilo zabave ter dobrega plesa. Jutri bodo nastopile tudi učenke Osnovne šole Livade iz Izole z musicalom Ko so bili krokarji še pisani. Glasbo je napisal Iztok Cergol, koreografije sestavila Ivana Ban, pevske priprave vodila Andreja Štu-cin, režija Jasna Tuta. Predstava se bo začela ob 10.30. V primeru slabega vremena bo program potekal pod šotorom. (JT) Predsednika Slovenije in Hrvaške Danilo Türk (desno) in Stipe Mesic (levo) na enem od njunih prejšnjih srečanj Radio Slovenija: Somalijski pirati skušali napasti slovensko ladjo MOGADIŠ - Somalijski pirati so včeraj v Adenskem zalivu napadli slovensko ladjo, je poročal Radio Slovenija. Gre za ladjo Postojna Splošne plovbe, ki so jo pirati skušali zavzeti s tremi hitrimi čolni. Napad je bil neuspešen, saj je posredovala indijska vojaška ladja, ki je spremljala konvoj, v katerem je bila ladja Postojna. Po poročanju radia je indijska ladja izstrelila več opozorilnih strelov. V napadu ni bil nihče ranjen, pirati pa so poskus ugrabitve Postojne opustili in zbežali. Hrvaško vrhovno sodišče: Posest marihuane za osebne namene ni kaznivo ZAGREB - Hrvaško vrhovno sodišče je razveljavilo odločitev sodišča v Virovitici, ki je na leto zapora obsodilo moškega, ker je vzgojil dve sadiki konoplje, od katerih je dobil 68 gramov marihuane. V obrazložitvi so zapisali, da gre za manjši odmerek mamil za osebno uporabo ter da marihuana zdravilno vpliva na obsojenega. Moški je vojaški veteran, ki ima posttravmatsko stresno motnjo, vrhovno sodišče pa je ocenilo, da ga je marihuana pomirjala in mu lajšala težave z zdravjem. ZDRAVSTVO - Jutri v Vidmu Posvet v spomin Mirka Špacapana VIDEM - Na sedežu deželne vlade v Vidmu (Ul. Sabbadini) se bodo jutri z začetkom ob 9.30 spomnili prerano umrlega deželnega svetnika Slovenske skupnosti Mirka Špacapana (1953-2007). Spomnili se ga bodo s strokovnim posvetom (prireja ga prostovoljno združenje Mirko Špacapan - Ljubezen za vedno), ki bo namenjen zelo pereči temi oskrbe in zdravljenja bolnikov z rakom. Namene in cilje združenja bo predstavila pokojnikova žena Manuela Quaranta Špacapan. Združenje prostovoljcev Mirko Špacapan - Ljubezen za vedno se zgleduje po dejavnosti združenja »Via di Natale«, ki se je rodilo v Pordenonu in ki je aktivno v vsej Furlaniji-Julijski krajini. Združenje si prizadeva za zdravniško in drugo oskrbo rakastih bolnikov in njihovih družin. Na jutrišnjem videmskem posve- Pokojni Mirko Špacapan tu bo padel predlog, da tudi Videm v kratkem dobi primerne prostore za terminalne bolnike in njihove sorodnike. Na jutrišnjem posvetu bodo sodelovali zdravniki (med govorniki bo tudi Simon Špacapan), predstavniki zdravstvenih organizacij in deželni odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic. Slednji je od vsega začetka podprl nastajanje združenja Mirko Špacapan - Ljubezen za vedno. SLOVENIJA - Premoženjska škoda večja za 185% Gospodarska kriminaliteta narašča LJUBLJANA - Gospodarska kriminaliteta v Sloveniji narašča. V prvih petih mesecih letos se je obseg obravnav in s kazensko ovadbo zaključene gospodarske kriminalitete povečal za 12 odstotkov na 4549 kaznivih dejanj. Zaradi tega je močno porasla tudi premoženjska škoda, predvsem na račun davčnih zatajitev. Kot je včeraj na novinarski konferenci v Ljubljani povedal v.d. generalnega direktorja Generalne policijske uprave Janko Goršek, se je premoženjska škoda v prvih petih mesecih letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za 185 odstotkov na 139 milijonov evrov. Zaradi naraščanja premoženjske škode se policija usmerja v težje gospodarske delikte, ki generirajo veliko škodo. Delež gospodarske kriminalitete v celotni strukturi kaznivih dejanj se je z lanskih 10,72 odstotka letos povečal na skoraj 12 odstotkov. Delež premoženjske škode, nastale kot posledica gospodarske kriminalitete, se je v strukturi celotne premoženjske škode povečal z 32 na 80 odstotkov, je pojasnil Goršek. Direktor kriminalistične policije Aleksander Jevšek je povečanje obravnavane škode pripisal predvsem davčnim zatajitvam. V prvih petih mesecih letos so namreč zaznali porast ustanavljanja t.i. slamnatih podjetij. Kot pravi Jevšek, storilci kaznivih dejanj izkoriščajo razmeroma liberalno zakonodajo na področju ustanavljanja gospodarskih družb. Poleg davčnih zatajitev ostale trende na področju gospodarske kriminalitete zaznamuje gospodarska in finančna kriza. Policija tako beleži kazniva dejanja zlorabe položaja, oškodovanja upnikov ter poslovnih in ostalih goljufij. Jevšek je sicer poudaril, da je bil letos na področju korupcije in gospodarske kriminalitete narejen velik korak naprej. Policija je zaznala 65 primerov čistih korupcijskih dejanj in 32 dejanj z elementi korupcije, pri čemer obravnava še 10 korupcijskih zadev iz lanskega leta. V prvih petih mesecih je policija na okrožna državna tožilstva v Sloveniji posredovala 24 primerov kaznivih dejanj čiste korupcije in 10 dejanj z elementi korupcije. (STA) VOLILNA PREIZKUŠNJA - Volišča jutri odprta od 1 5. do 22. ure, v nedeljo do 22.ure Glasovnica za evropske volitve Možne so tri preference s priimki kandidatov ali kandidatk - Volilci Južnotirolske ljudske stranke-SSk lahko oddajo samo en preferenčni glas BENETKE - Za evropski parlament bomo na volišču jutri in v nedeljo dobili glasovnico rjave barve. Na njej prečrtamo simbol stranke, ob njem pa lahko napišemo največ tri preference s priimki izbranih kandidatov ali kandidatk. Vo-lilci Južnotirolske ljudske stranke-Slo-venske skupnosti lahko oddajo samo eno preferenco. Furlanija-Julijska krajine sodi v volilno okrožje severovzhodne Italije, ki zaobjema še Tridentinsko-Južno Tirolsko, Veneto in Emilio-Romagno. Iz našega okrožja bo šlo v evropski parlament trinajst predstavnikov oziroma predstavnic. Štetje glasovnic za evropski parlament se bo začelo v nedeljo ob 22. uri takoj po zaprtju volišč. Prvi neuradni rezultati bodo tako znani že v nedeljo ponoči. Za mandat v Strasbourgu se potegujejo trije Slovenci. Igor Kocijančič na skupni komunistični listi, Igor Komel na listi Sinistra e liberta (levica in svoboda) in Boris Pahor, kandidat Slovenske skupnosti na listi Južnotirolske ljudske stranke (SVP). / ALPE-JADRAN Petek, 5. junija 2009 3 VOLITVE - Kandidat se je srečal tudi s SKGZ Forum za levico podpira politiko ■ • mw • • V • V Igorja Kocijancica GORICA - Slovenski kandidat na komunistični in antikapitalistični listi na evropskih volitvah Igor Kocijančič je včeraj v Gorici predstavil svoj program voditeljem Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Prikazal je svoja gledanja na Evropo in tudi na položaj levice v Italiji in v naših krajih. Njegova stranka računa, da bo presegla 4-odstotni volilni prag, ki je temeljni pogoj za predstavništvo v evropskem parlamentu. Kocijančič sporoča svojim volilcem, da mu lahko oddajo preferenčni glas s tem, da napišejo njegov priimek ali pa tudi samo ime Igor. Kocijančičevo kandidaturo je medtem podprla večja skupina predstavnikov Stranke komunistične prenove iz severovzhodne Italije in levičarjev iz Avstrije, Slovenije in Italije, ki se zbirajo v Forumu za levico Alpe Jadran. Poziv v podporo Kocijančiču so podpisali Kristian Franzil, deželni tajnik SKP iz FJK, deželni svetnik Roberto Antonaz, Alessandro Saullo, pokrajinski tajnik SKP Gorica, Carmelo Seracusa, pokrajinski tajnik SKP Videm, Fabio Visentin, pokrajinski tajnik SKP Bocen, Renato Car-dazzo, deželni tajnik SKP Veneto, Franco Porta, pokrajinski tajnik SKP Trento, Matteo Gaddi, odgovoren za strankin oddelek za Sever pri SKP, Vladimir Kapuralin podpredsednik Hrvaške Delavske Socialistične Stranke, Pierangelo Petteno, deželni svetnik SKP Veneto, Franco Juri, poslanec v DZ Slovenije za stranko Zares, Mirko Messner, Komunistična Stranka Avstrije, Elio Bon-fanti, Forum za Evropsko Levico Trento, Elena Carra-dori, pokrajinska tajnica SKP Benetke, Emilia Butturini, član deželnega tajništva SKP Veneto - Mladi Komunisti iz Verone, Fiorenzo Fasoli, pokrajinski tajnik SKP Verona, Mauro Scroccaro Forum za Evropsko Levico, Annalisa Tescari, blagajničarka SKP Veneto, Antonio Caramel, Forum za evropsko Levico Alpe Jadran Trento, Mauro Tosi, pokrajinski tajnik SKP Treviso, Antonio Saul-le, pokrajinski tajnik CGIL FIOM Trst, Moira Fiorot pokrajinska tajnica SKP Belluno, Alessio Bellin, blagajni-čar SKP Benetke, Annalucia Riberto, pokrajinska tajnica SKP Rovigo in Sebastiano Bonzio, pokrajinski tajnik SKP Benetke. Na evropskih volitvah je pomembno izraziti krajevne kandidature, ki ob tistih, ki so bile odobrene na vse-državni ravni, lahko prispevajo k poudarjanju centralnosti obrobnih območij, tako da kompleksnost in sestavljenost teritorijev tolmačijo v smislu bogastva, ki lahko kljubuje birokratski in neplodni ideji centralizma, beremo v apelu. »Predlagamo, da izrazite svoj preferenčni glas, ob preferenci za oba nosilca liste, ki ju priporoča stranka na vse-državni ravni, za Igorja Kocijančiča, (dovolj je, da napišete Igor), tržaškega in slovenskega tovariša, ki se je v zadnjih letih skupaj z nami posvetil pomembni transnacio-nalni izkušnji Foruma za Levico Alpe Jadran«. Forum je bil ustrezno mesto za obdelavo in tolmačenje nastalih sprememb celotnega območja znotraj srednje Evrope ter njegovega gospodarskega in finančnega ustroja, osnovnega laboratorija, v katerem se je učvrstila nevarna zveza med divjim liberizmom in kse-nofobnim populizmom. Igor Kocijančič (v sredini) med predsednikom SKGZ Rudijem Pavšičem in tajnikom Marinom Marsičem GORICA - Srečanje z Deboro Serracchiani SKGZ: Goriški Trgovski dom bi lahko gostil ■ v • • sedež nove evroregije Senatorka Tamara Blažina, Livio Semolič (SKGZ) in kandidatka za evropski parlament Debora Serracchiani GORICA - Kandidatka Demokratske stranke za evropski parlament Debora Serracchiani se je v Gorici v spremstvu senatorke Tamare Blažina srečala z vodstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Na srečanju je pokrajinski predsednik Livio Semolič poudaril potrebo, da se čimbolj ovrednoti vloga Evropske unije predvsem v naših obmejnih krajih, ki vidijo lastno perspektivo prav v vrednotah razširjene EU. Pri tem seveda želimo, tako slovenska kot tudi italijanska manjšina, odigravati vidno vlogo v integracijskem procesu tega prostora. V to smer gredo tudi specifični evropski projekti, ki finančno omogočajo uresničitev številnih čezmejnih načrtov, kar je za naš prostor še posebno pomembno, je dejal Semo-lič. Član vodstva Aljoša Sošol je prav glede tega izpostavil določeno stagnacijo v odnosih med FJK in Slovenijo, saj v zadnjem letu ni bilo opaziti zadostnega interesa in prizadevanja v to smer. Kandidatka Serracchiani je poudarila, da določeno krivdo nosi sam predsednik Dežele Renzo Tondo, ki si je sicer obdržal zase odborništvo za mednarodne in evropske zadeve, vendar pa se v tej vlogi ni posebno izkazal. Potreben je torej čimprejšni zasuk v teh odnosih in tudi toliko opevana Evroregija ne sme ostati samo projekt na papirju, ampak mora dejansko pridobiti konkretne vsebine, je dodala Serracchiani. V diskusiji je Semolič izpostavil posebno vlogo, ki jo želi odigrati Gorica, in sicer ambicijo, da postane kulturna prestolnica Evro-regije. To bi bilo veliko priznanje za naše mesto in še posebno pomenljivo bi bilo, ko bi za sedež izbrali Trgovski dom, ki bi tako lahko postal prava vizitka sožitja in povezovanja narodov. SKGZ je prepričana, da prav z navdihom EU lahko širše uveljavimo naš pro-stoi; ki sicer drugače tvega dokončno marginalizacijo. EVROPSKE VOLITVE V Sloveniji samo v nedeljo od 7. do 19. ure LJUBLJANA - V Sloveniji bodo v nedeljo druge volitve poslancev v Evropski parlament, na katerih bo 1,7 milijona volilnih upravičencev lahko izbiralo sedem evropskih poslancev. Približno 3400 volišč se bo odprlo ob 7. uri, zaprla pa se bodo ob 19. uri. Za mesta v evropskem parlamentu se poteguje 12 lisat, ki so na glasovnici zapisane po naslednjem vrstnem redu: 1. NSi, 2. Stranka mladih Slovenije (SMS), 3. SLS, 4. Krščanski socialisti Slovenije (KSS), 5. SD, 6. Združeni zeleni, 7. DeSUS, 8. SDS, 9. Zares, 10. Neodvisna lista za pravice bolnikov, 11. LDS in 12. SNS. Državna volilna komisija je v tujino poslala48.459 glasovnic. Volivci, ki so vpisani v evidenco volilne pravice in nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, lahko glasujejo po pošti ali na diplomatsko-konzu-larnih predstavništvih. UPRAVNE VOLITVE - V Špetru dva kandidata Leva sredina strnjeno podpira Simoneja Bordona ŠPETER - V največji občini v Nadiških dolinah, to je v Špetru, bodo občani konec tedna izbirali med dvema županskima kandidatoma. Leva sredina namreč tokrat strnjeno podpira tridesetletnega Simoneja Bordona, lokalnega koordinatorja Demokratske stranke in sedanjega občinskega svetnika, ki bo skušal preprečiti ponovno izvolitev Tiziana Manzinija. Slednji po mnenju opozicije špetrske občine ni upravljal najboljše, tako da je ta izgubila svojo vodilno vlogo v Nadiških dolinah. Simone Bordon, ki je v zadnjih petih letih, kot je sam povedal, nabral veliko izkušenj tako na osebni kot na ravni javne uprave, je na čelu liste »La nostra terra«, ki je nastala po združitvi dveh opozicijskih list. Mladi županski kandidat bi rad, da bi občinski svet po volitvah spet postal to, kar v zadnjih petih letih ni bil, in sicer demokratični organ, v katerem se razpravlja o raznih temah in se sprejemajo, ne pa le ratificirajo, odločitve. Sicer pa je glavni cilj Bordona in njegovih somišljenikov vrnitev ugleda špetrski občini in ponovni prevzem osrednje vloge v Nadiških dolinah. Pri tem sedanji občinski svetnik računa na doprinos mladih, katerim je treba nuditi vse pogoje, da bodo lahko živeli in delali, kjer so se rodili in zrasli. Obljublja tudi, da bo njegova uprava v primeru izvolitve zelo pozorna do potreb občanov, s katerimi želi sodelovati in od katerih pričakuje nasvete. Bordon je namreč prepričan, da mora uprava glede glavnih izbir doseči dogovor s prebivalci, ne pa preprosto vsiljevati svoje sklepe. Pomemben del volilnega programa pa je posvečen okolju in varčevanju. Z investiranjem v alternativne in obnovljive vire energije in tehnološke resurse bi občina obenem zaščitila svoj teritorij in prihranila precej denarja. Županski kandidat pa hkrati zagotavlja, da bo takoj po izvolitvi sprejel nov regulacijski načrt, s katerim sedanja uprava odlaša že ce- Simone Bordon, kandidat za župana v Špetru lih pet let. V zvezi z urbanistično ureditvijo Špetra pa bo potrebno vsekakor odpreti širšo debato, saj bo treba razmisliti, v katero smer naj se občina razvija. (NM) Popravek V včerajšnji številki smo v naslovu in podpisu k sliki ob članku o upravnih volitvah v Podutani zapisali nepopolno ime županskega kandidata Dreossija. Njegovo polno ime je Paolo Giuseppe in ne samo Giuseppe, kot samo napačno zapisali v redakciji. Za napako se opravičujemo. VOLITV V ŽIVO ^ V ponedeljek na spletni strani www.primorski.eu SPLETNA ANKETA - Evropske volitve Velika večina bo šla na volitve Če sodimo po rezultatih naše spletne ankete, naj bi se jutrišnjih in nedeljskih volitev novih evropskih poslancev in poslank udeležilo veliko ljudi. Na vprašanje Ali se boste 6. in 7. junija udeležili volitev za evropski parlament je namreč 129 oseb ali 84 odstotkov odgovorilo z da. Volitev se gotovo ne bo udeležilo 15 ljudi (9 odstotkov), z ne vem pa je odgovorilo 12 oseb ali 7 odstotkov. Seveda to še zdaleč ne pomeni, da bo volilna udeležba res tako visoka, vendar pa kaže, da je vsaj med tistimi, ki spremljajo dogajanja tudi po spletu, velika večina takih, ki jim ni vseeno, kdo nas bo zastopal v novem Evropskem parlamentu. Na spletni strani www.primorski.eu pa začenjamo z novo anketo, ki zadeva napoved Italije, da bo zaradi vrha zunanjih ministrov osmih najbolj razvitih držav sveta v Trstu skoraj za mesec dni ukinila veljavnost Schengenske-ga sporazuma in ponovno uvedla mejne kontrole. Vprašanje se glasi: Ali ponovna uvedba mejnih kontrol na meji s Slovenijo in Avstrijo prispeva k večji varnosti? f Da Ne 129 glasov - 84% 15 glasov - 9% Ne vem ■ 72glasov- 7% } * j — __ T r," v www.primorski.eu 4 Petek, 5. junija 2009 GOSPODARSTVO LOGISTIKA - Napoved deželnega odbornika Riccardija na posvetu inštituta ISTIEE Tondov odbor pripravlja deželni načrt za logistiko Na njegovi osnovi bo FJK doživela kakovostni premik na tem razvojno pomembnem področju TRST - Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine bo sprejel deželni načrt za logistiko, ki bo deželi omogočil kakovostni napredek v sektorju, ki je volan gospodarskega razvoja, je na včerajšnjem posvetu o logistiki v Trstu napovedal deželni odbornik za infrastrukture in transport Riccar-do Riccardi. Na simpoziju z naslovom Razvoj logistično-pristaniških grozdov - primerjava evropskih izkušenj, ki ga je organiziral tržaški inštitut za preučevanje transporta v evropski integraciji ISTIEE, so bile analizirane tudi aktivnosti, ki jih je na območju Baltika sprožil finski inštitut za raziskovanje logističnih infrastruktur v severni Evropi NELI. Na posvetu, ki ga je uvedel docent za pomorsko ekonomijo na tržaški univerzi Vittorio Torbianelli, je odbornik Riccardi potrdil, da deželna uprava ravno v teh mesecih pripravlja načrt za logistiko, ki bo slonel na treh prednostnih ciljih. Prvi zadeva odpravo kronične neustreznosti prometnic (kar je sicer splošna slabost Italije), kar pomeni delati za povečanje »komunikacije« med različnimi modalnimi sistemi, predvsem pa - danes bolj kot kdajkoli - realizacijo, vzporedno z mrežami, visokih kvalitativnih standardov v povezanih službah. Skratka, šlo naj bi za pravo logistično verigo, ki bi jo dosegli s povezavo med cestnimi prometnicami, kombiniranim prevozom (inter-modalnost) in ustreznimi službami, kar bi omogočilo pritegniti nova vlaganja in promovirati deželno ozemlje. Ob tem pa je bilo na posv etu poudarjeno, da mora tak sistem objeti ne samo vse infrastrukture, namenjene transportu in logistiki - v prvi vrsti pristanišča in prekladalne postaje - v Furlaniji-Julijski krajini, ampak tudi deželni proizvodni sistem, ki ga v prevladujoči meri sestavljajo majhna in srednja podjetja. ŠTUDIJA - Videmska univerza in Unicredit Za izgradnjo transevropskih transportnih mrež bi morala EU centralizirati pristojnosti TRST - »Z zadovoljstvom sem izvedel, da denar za realizacijo železniške proge za veliko hitrost in zmogljivost (TAV) obstaja,« je včeraj dejal predsednik Dežele FJK Renzo Tondo in se pri tem nanašal na izjave predsednika vlade Silvia Berlusconija v neki televizijski oddaji. Novinarjem je tudi zagotovil, da se bo za podrobnosti o tej dotaciji obrnil na člane pristojnega medministrskega odbora CIPE. Hitra železnica v okviru vseev-ropske železniške mreže je tudi predmet posebne študije, ki so jo včeraj predstavili v Trstu. V študiji, ki so jo izvedli videmska univerza, bančna skupina Unicredit, Aiscat in Slala, je izpostavljena potreba, da Evropska komisija vzpostavi »okvirno evropsko disciplino, ki bo državam članicam odvzela jurisdikcijo na področju uresničevanja kohezijskih infrastruktur«, kar je edini način za pospešitev izgradnje transevropskih transportnih mrež. Avtorji študije ugotavljajo, da Renzo Tondo ARHIV kohezijska politika na področju transevropskih transportnih mrež do danes ni omogočila dokončanje načrtovanih del. Še posebno v Italiji je zamuda zelo huda, in to zaradi »dolgih in zapletenih postopkov, pogosto pa tudi zaradi pomanjkanja pripravljenosti za odločanje«. Glede na zamude pri realizaciji infrastruktur v številnih državah, avtorji študije predlagajo centralizacijo odločanja, v primeru prednostnih projektov pa tudi okrepitev pristojnosti EU oz. Evropske komisije. OBRAČUNI - Tržaški javni prevoz Trieste Trasporti lani s kar zajetnim dobičkom KRIZA - Sporazum Zadružne banke za pomoč deželnim obrtnim podjetjem VIDEM - Deželna federacija zadružnih bank (BCC) in stanovska združenja oz. jamstveni konzorciji obrtnikov (Confartigianato, CNA, Confidimprese FVG, Confidi Gorizia, Confidi Artigiani Trieste) so sklenili sporazum za podpiranje deželnega obrtnega podjetništva. Kot je zapisno v sporočilu deželne federacije zadružnih bank, je cilj sporazuma delovati v sinergiji in komplementarno glede na ukrepe, ki jih je že odobril deželni svet. Po oceni predsednika federacije BCC Giu-seppeja Graffi Brunora gre za »skupno potezo, ki bo omogočila realno pomoč obrtnim podjetjem, zadružne banke pa s tem potrjujejo svojo tradicionalno antici-klično funkcijo in tudi posluh za gospodarski sektor, ki jim je posebno blizu«. Med ukrepi, ki jih predvideva sporazum, so lokalni dogovori za začasno prožnost pri obročnem odplačevanju kreditov, vključno z delno ali popolno zamrznitvijo obrokov v skupni vrednosti do 250 milijonov evrov. Potrebe podjetij po likvidnosti pa bodo krite z izrednim financiranjem do največ 400 tisoč evrov na 12-mesečni rok. Obvestilo SDGZ o novih terminih za razprodaje TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča, da je začel veljati nov deželni zakon št. 1/2009, ki spreminja časovne termine sezonskih razprodaj: zimska razprodaja od 3. januarja do 31. marca, poletna razprodaja od prve sobote v juliju do 30. septembra. Izvleček zakonskega besedila je dostopen na spletni strani Dežele FJK (www.regione.fvg.it). V Kopru se je včeraj začel 16. Primorski sejem KOPER - Na 16. mednarodnem obrtno podjetniškem Primorskem sejmu, ki so ga včeraj odprli v Kopru, se predstavlja približno dvesto podjetnikov, obrtnikov, trgovcev, vinarjev in rokodelcev. Sejem, ki poteka v športni dvorani Boni-fika do nedelje, je še zanimivejši kot sicer. Obiskovalcem se predstavljajo ponudniki zdrave prehrane, izdelkov za dom in široko porabo, ponudniki izobraževalnih, zavarovalniških, poslovnih programov in projektiranja. Svoje programe predstavljajo tudi zdravilišča in centri dobrega počutja, rokodelci pa so postavili na ogled izdelke domače obrti. V kotičku, poimenovanem Mediteranska kulinarika, lahko obiskovalci poskusijo in kupijo tradicionalne dobrote, na Aveniji vina pa predstavljajo domači in tuji vinarji. Za najmlajše so organizatorji sejma pripravili Cicibanove delavnice, mini kuharske delavnice in dobrodelno družinsko prireditev Sončkov festival, na kateri zbirajo rabljene igrače. Hidriine klime bodo hladile Moody'sove prostore IDRIJA - Idrijsko podjetje Hidria bo s svojimi klimami opremilo prostore bonitetne agencije Moody's, ki so v najvišjem nebotičniku v Veliki Britaniji, imenovanem Canary Wharf. Družba je s svojimi prezračevalnimi sistemi opremila tudi Buckinghamsko in Westminstrsko palačo. Skupina Hidria, ki jo obvladuje družina Svetlik, je leto 2007 (za 2008 še ni podatkov) končala z 220 milijoni evrov prihodkov in 4,4 milijona evrov čistega dobička. Zaradi upada naročil pa so morali novembra lani v posameznih poslovnih enotah družbe Hi-dria Rotomatika uvesti skrajšani 36-urni delovni teden. EVRO 1,4095 $ -0,79 TRST - Tržaško javno prevozno podjetje Trieste Trasporti je lanski poslovni obračun sklenilo z 2 milijona in 706 tisoč evrov čistega dobička. Kot so upravitelji povedali na tiskovni konferenci po včerajšnji skupščini delničarjev, so k tako uspešnemu rezultatu prispevale izredne aktivne postavke in zaslužek pri prodaji že amortiziranih avtobusov v vrednosti 1,8 milijona evrov. Skoraj ves čisti dobiček, 2,516 milijona evrov, bo šel za dividente delničarjem transportne družbe. Prihodki podjetja Trieste Tra-sporti so se lani glede na leto 2007 povečali za 2,1 odstotka. Proizvodni stroški pa so zrasli za 2,6 odstotka, pri čemer so se odhodki za nakup surovin (v glavnem pogonskih goriv) povečali za 1,373 milijona evrov, medtem ko so se stroški za osebje glede na leto prej dvignili za 1,276 milijona. V ta znesek je vštet tudi strošek za nagrade za delovno storilnost, ki so jih zaposleni prejeli aprila letos. V Lanskem letu je prevozno podjetje prevzelo 34 novih avtobusov, naročili pa so 33 novih, ki jih bodo prevzeli letos. Povprečna starost voznega parka je 31. decembra lani znašala štiri leta. Na skupščini delničarjev je bil obnovljen upravni svet družbe, ki ga bo še naprej vodil dosedanji predsednik Dario Fischer. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 4. junija 2009 valute evro (povprečni tečaj) 4.6. 3.6. ameriški dolar japonski jen 1,4095 136,32 96313 1,4207 136,33 9,7044 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 43,6440 665350 43,6217 66,8580 II IUIIJKO 1 ULJIJa danska krona hntan^U'! ti int" 7,4479 08689 uu,o JOÜ 7,4463 0,8597 1 Lcl 1 O M 1 Ul 1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna 10,8115 89055 10,7766 8,9210 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 26,931 15126 26,816 15175 jviv.aiji\i iiuiiiv estonska krona TAnnt 15,6466 287 10 15,6466 282,90 1 1 lcl ČEDADO^" /TA VIDEM O 15/22 /"V XW 14/23 O PORDENON 15/22 17/23™ 14/21 CELOVEC O 10/18 O TRŽIČ 12/17 _ O KRANJ 0 10/17 S GRADEC PTUJ O CELJE 11/18 MARIBOR O 11/19 M. SOBOTA 011/19 O LJUBLJANA GORICA rt O N. GORICA 13/18 GORI« O , POSTOJNA 17/23 N^ 14/21 010/16 yyx KOČEVJE X/Ji.^ čE N. MESTO 13/18 o ^^ ZAGREB 14/20 O ^NAPOVED ZA DANES 1010 LIZBONA O 17/25 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. \ ^ ATENE :<¿> . Ä jo/28 ».„ - " "A Ob morju bo prevladovalo spremenljivo oblačno vreme; pihal bo zmeren južni do jugovzhodni veter. Verjetno bo rahlo do zmerno deževalo. Drugod po deželi bo oblačno z močnimi padavinami in tudi nevihtami. Prevladovalo bo oblačno vreme. Občasno bo deževalo, vmes bodo tudi posamezne nevihte. Več padavin bo v zahodni Sloveniji. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, najvišje dnevne od 14 do 19, na Primorskem do 22 stopinj C. J r V naslednjih dneh bo naša dežela pod vplivom južnih tokov, ki bodo iz dneva v dan močnejši in vlažnejši. Jutri nas bo prešla atlantska fronta. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.50 Dolžina dneva 15.33 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 19.05 in zatone ob 3.18 Nad jugozahodno, srednjo in severovzhodno Evropo je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se zadržuje nad Alpami in Balkanom. Z jugoza-hodnikom doteka k nam nekoliko toplejši in razmeroma vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv obremenilen, občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na soboto bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. -/^T-^ PLIMOVANJE Danes: ob 3.34 najvišje -60 cm, ob 10.03 najnižje 24 cm, ob 14.53 najvišje -9 cm, ob 20.55 najnižje 47 cm. Jutri: ob 4.05 najvišje -63 cm, ob 10.40 najnižje 27 cm, ob 15.34 najvišje -7 cm, ob 21.26 najnižje 45 cm. TEMPERATURE V GORAH 500 m...........18 1000 m ..........14 1500 m ..........10 C 2000 m............7 2500 m............4 2864 m............2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 8 in pol, po nižinah 7 in pol. O GRADEC 12/21 M. SOBOTA O 12/25 MARIBOR 12/25 012/25 CELJE 12/24 0 T, (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri bo deževalo. Padavine bodo močne do obilne tudi z nevihtami. Pihal bo jugo, ki bo močan ob morju, šele proti večeru bo hitrost vetra upadala. V nedeljo bo vreme po vsej verjetnosti še vedno nestanovitno. Jutri in v nedeljo bo na vzhodu delno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno. Predvsem v zahodni polovici Slovenije bo občasno deževalo. Več padavin bo v hribovitem svetu. NESREČA - Za nekatere ga je uničila eksplozija, za druge ne O izginotju potniškega letala Air France različne razlage EU - Astronavt Frank De Winne Poziv na evropske volitve tudi iz vesolja Iskanje sledov nesreče sredi Atlantskega oceana PARIZ/MADRID/SAO PAULO -Medtem ko so oblasti okrepile iskanje razbitin letala družbe Air France, ki je z 228 potniki na krovu v ponedeljek izginilo nad Atlantikom, so se pojavile tudi različne razlage, zakaj je letalo strmoglavilo. Francoski dnevnik Le Figaro je tako včeraj poročal, da bi lahko eksplozija ali zelo močna nevihta letalo razklala na pol. Le Figaro se sklicuje na vir blizu preiskave, ki je pojasnil, da je mogoče razbitine letala videti na območju, velikem več kot 300 kilometrov. "Prvi znaki kažejo na eksplozijo, ki je na letalu odjeknila, ko je bilo to še v zraku, in ne na uničenje letala, ko je to prišlo v stik z morjem," je za Le Figaro dejal neime- novani vir. Kot ob tem navaja nemška tiskovna agencija dpa, ta hipoteza ni v neskladju z možnostjo terorističnega bombnega napada ali nenadnega uničenja zaradi hude nevihte. Nemški strokovnjak za letalstvo Heinrich Gross-bongardt pa je v nasprotju s tem za dpa povedal, da zadnje sporočilo, ki ga je posadka poslala pred padcem v morjem, očitno ne kaže na silovito eksplozijo. Da tragedije ni povzročilo silovito uničenje, je nakazal tudi brazilski obrambni minister Nelson Jobim. Kot je dejal v sredo zvečer, naj bi sledi nafte, ki so jih našli na morju, izključevale eksplozijo na letalu. "Prisotnost sledi nafte kaže, da nafta ni zgorela," je dejal. ansa Pilot španskega letala, ki je bilo v času nesreče na poti iz Lime v Lizbono, je medtem za španski časnik El Mundo povedal, da je videl "intenziven žarek bele svetlobe". Po mnenju španskega pilota bi lahko bila ta informacija koristna pri osvetljevanju vzroka nesreče. Družba Air France je medtem svojcem potnikov - na krovu letala, ki je bilo na poti iz Ria de Janeira v Pariz jih je bilo 216 - svetovala, naj opustijo vsakršno upanje na preživele. "Kar je jasno, je, da ni bilo pristanka. Nobene možnosti ni, da bi se spustile reševalne drče," je povedal Guillaume Denoix de Saint-Marc, ki ga je pariško tožilstvo zaprosilo, naj pomaga žalujočim svojcem. (STA) Frank De Winne ob izstrelitvi z ruskega vesoljskega izstrelišča Bajkonur v Kazahstanu ansa BRUSELJ - Belgijski astronavt Evropske vesoljske agencije (Esa) Frank De Winne je z Mednarodne vesoljske postaje (ISS) pozval Evropejce, naj se udeležijo volitev v Evropski parlament. Po njegovih besedah je njegova misija dokaz, kaj lahko naredijo Evropejci, kadar sodelujejo. "Od tukaj se Evropa vidi združena," je povedal De Winne, ki bo na nedeljskih evropskih volitvah oddal svoj glas prek pooblaščenca. "Upam, da boste volili tudi vi, ne glede na to, kje ste in kakšni so vaši politični pogledi," je njegovo sporočilo evropskim volivcem, kot so sporočili iz Evropskega parlamenta. De Winne je na šestmesečno misijo v vesolje poletel prejšnji teden z ruskega vesoljskega izstreliš-ča Bajkonur v Kazahstanu. Od oktobra do novembrske vrnitve na Zemljo bo prvi evropski astronavt, ki bo poveljeval posadki na ISS. "To, da bom postal prvi evropski poveljnik postaje, je odličen primer, kaj lahko dosežemo Evro- pejci, kadar delujemo vsi skupaj," je prepričan De Winne. Med polletnim bivanjem v vesolju bodo glavne zadolžitve belgijskega astronavta povezane z evropskim znanstvenim programom in poizkusi, ki jih bo izvajal. De Winne je tudi izpostavil pomen volitev. "Seveda so pomembne. Evropa namreč prinaša izboljšanja na številnih področjih našega življenja, od varovanja okolja, do zaščite potrošnikov. Tudi izboljšanje prometne varnosti in svoboden pretok ljudi sta zasluga Evrope, ki želi prispevati k blaginji ljudi," je dejal astronavt, ki se je za pošiljanje sporočila Evropejcem odločil skupaj z Evropskim parlamentom in Eso. Volitve poslancev v Evropski parlament bodo potekale v vseh članicah unije med 4. in 7. junijem. Gre za največje čeznacionalne demokratične volitve v zgodovini, na katerih bo 375 milijonov volivcev lahko izbiralo med 9000 kandidati za 736 poslanskih mest. (STA)