100. številka, Ljubljana, nedeljo 2. maja. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD boja vuk dan, isvzemsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po polti prejenian za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 pl., za pol letA 8^1. *> ćettt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 (jld. 30 kr., za en mesec 1 g\d. 10 kr. Za pošiljanje na dom «e računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih'šolih in a* dijake ve^ja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po poŠti prejenian za Četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četirisiopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj le bivole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hifti St. 3 „ffođftliika Btolba". 0 p s h v n i s t v o, na katero naj »e blaxovolyo podivjati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiSi. Solidarnost naša. Češki „Narodni Listyu pišejo zadnji vtorek o Bprejetji dr. Vošnjakove resolucije glede srednjih šol in takole pošteno slovanski govore: „Sami Nemci so v včerajšnjem zasedanji priznali opravičenost narodnih prizadevanj čeških in poljskih. Samo Slovencev nočejo priznati kot narod, kot živelj opravičen klicati po ravnopravnosti. Za to so češkem u narodu vsi včerajšnji ustavoverni govorniki Duchatsch, Sturm in Foregger delali poklone, kakor de nijso bili slišani v tej zbornici. Ali le Slovenci naj bi ne imeli pravice do šole in do razvoja svoje narodnosti. Čehi, rekel je Duchatsch, to je vse nekaj druzega, Češkej ladiji se ne sme primerjati slovenska orehova lupina. A Foregger je dokazoval iz naše (češke) velike preteklosti opravičenost narodnih terjatev, katere Slovenci da nemaj o ... Ali da bi se češko vprašanje uredilo za krvavo ceno žrtvovanja katerega izinej slovanskih narodov, tega naj od nas Nemci ne pričakujejo! Poniževanje slovenskega naroda, posmeh, s katerim so Nemci odgovarjali na njegove prošnje in pritožbe, čutili smo tudi mi! Za niiuisterstva meščanskega je nam ponujal Giskra pomirjenje za ceno, da prepustimo M oni v a ne njih osodi — Sladkovski je razjarjen odbil tako ponudbo kot zločinsko. Denes smo iz pohval nemških na naš narod, ko je šlo za S1 o v e n c e, slišali podobno ponudbo, ali še bolj jo odmetumo! Slovenci so Slovanje, v tem je njih moč, v tem je njih bodočnost in rešitev; in .zares je bil lep trenotek v državnem zboru, ko se je pokazala tudi pri giasovunji za slovensko resolucijo solidarnost vseli Slovanov. Čehi s Češkega in z Moravskegu, Poljaki, Slovenci, Hrvati so kot en mož vstali za terjatve katerega koli slovanskega plemena in z i a'tost j o zaznamovan io, da celo It u s ino v ny zadržalo njih sovraštvo do Poljakov, da se ne bi pridružili k rodovini slovanskej. Slovenci si iz tega toliko jeinljo tolažbo za psovanje, s katerim jih je Duhatsch hotel obsoditi k večuej ničevosti.u Tako češki list. To je glas srca, glas krvi. Veseli nas videti tu nuglašano stališče, katero smo tudi mi v tem listu vedno zastopali, stališče solidarnosti Slovanov. Denes beremo v Čeških „Nar. listih" telegram z Dunaja, da je češki klub poslal v obu prijateljska kluba, v poljski klub in v klub desnega centra kot posebno deputacijo dr. Itiegra, dr. Srnina in kneza Lobkovica zahvalit se za podporo Poljakov pri glasovanji o čeških terjatvah. JRieger je Poljakom zahvalil se v imenn naroda češkega za dokaz bratstva. Poljaki so sprejeli češko deputacijo prav simpatično in dr. Groholski je izjavil v imenu poljskega kluba, da Poljaki imajo za svojo dolžnost, hoditi v vseh narodnih vprašanjih skupno s Čehi, tako, da se v poljskem klubu niti nij glasovalo o tem, ali se imajo češke terjatve podpirati, ker se taka podpora razume uže sama ob sebi. Tudi naše slovenske terjatve so Poljaki isto tako podpirali. Ako bodo slovenski poslanci izpoznali za potrebno — privatno ali bolj oficijalno, po svojej previdnosti — podoben korak zahvale storiti kot Čehi, govorili bodo gotovo od srca in duše celega slovenskega naroda. Poleg Slovanov, to se ve da gre zahvala tudi konservativnim Nemcem, da so pomagal' našej pravičnej stvari do zmage, to se ve, bolj iz ozirov do interesov države, do pravičnosti in iz družili ozirov nego iz simpatije do narodnosti naše, kar pa nikakor ne preči, da smo jim hvaležni. Slovan je vsacemu uže za izkazano pravičnost hvaležen. Govor slovenskega poslanca Kluna za dr. Vošnjakovo resolucijo o srednjih šolah v drž. zboru 23. aprila. (Po steuograričnem zapisniku.) (Dalje.) Pravim Nemcem, gospoda, akoravno je njih število tako neznatno, da je se slovenskim prebivalstvom v razmeri 1 k 23, nij se ničesa bati, kajti Slovenec ve, kako teško in bi itko da je, ako se komu jemljo one pravice, katere mu gredo po naravnih in državnih zakonih, da, kar je za enega prav, mora biti tudi za druzega, tedaj se on uže naravno ne prizadeva dobiti nadgospodstvo nad druzimi, temuč privošči svobodo, kakeršne želi in jo ljubi, tudi drugim, po načelu: kar nehčeš, da se stori tebi, ne stori tudi ti drugim. In ravno kranjski deželni zbor, ki se opisuje obično tako rad kot non plus ultra fanatisma ter in-tolerance, je pri vsakej priliki, kjer je šlo za jezik, delal zmirom izjeme za ono malo Nemcev, ki stanujejo v deželi; to je gotovo posnemanja vreden izgled graškemu in celovškemu deželnemu zboru, kjer imajo vaši somišljeniki, gospoda z one (leve) strani večino, ki se pa ne ozirajo tako na Slovence, da si v teh deželah mej Nemci in Slovani nij taka razmera, kakor 1 k 23, nego kot 1 k 3. Nemški Kočevarji to tudi izprevidajo, zato žive 86 slovanskim svojim sosedom v najlepšej slogi; ti se ne pritožujejo o pritiskanji in oni klici, ki se čujejo iz naše dežele o zatiranji nemštva, ne prihajejo od pravih Nemcev, ampak od takih ljudij, katerim je na tem ležeče, da ljudstva ščujejo in potem laglje v kalnej vodi ribe love. (Dobro ! na desnej. — Smeh na levej.) Gospoda! Nemštvo je bilo veliko in močno o času, ko nikjer v Avstriji še nij bilo kake ustavoverne stranke in bode kljubu temu, da g. celjskega poslanca skrbi, da se bode naposled nazaj potisnilo in zgodilo ž njim, kakor sc je zgodilo s Polabi, na čast nemštvu moram reči, ravno tako močno in veliko stalo vsled naravne svoje važnosti, kadar ne bode v Avstriji o kakej ustavovernej stranki ni duha ni sluha. (Smeh na levej.) Da omenjam zopet Kočevarjev, (Veselost na levej), moram reči: Ako bi bili mi na Kranjskem poskušali Nemce pritiskati in zatirati, tega marljivega Ijudstveca bi potem zdaj ne bilo uže nikjer več. Nij tedaj res, da hočemo Nemce iz naših zavodov izpodriniti, in ravno tako neresnično je, da je nemštvo sploh v nevarnosti. Kdo vam to trdi, gospoda? Poznamo veliko veljavo nemškega jezika za kulturo in kot sredstvo, da se mnogojezični na-rodje avstrijski porazumevajo mej soboj; zato zahtevamo, da se otroci slovenskih staršev na naših srednjih Šolah tako izobrazijo v nemščini, da si jo popolnem prisvoje. Saj ste zadnjič čuli izjavo o nemščini prejšnjega narodnega šolskega nadzornika in jaz mislim, da ga ne bode hotel kmalu kdo desauvirati. Ako se z one (leve) strani sklicuje na veliko peticij, ki so se vložile zoper uve-denje slovenskega jezika na naših srednjih šolah, moram nasprotno naglasiti, da imamo mnogo več peticij slovenskih občin, ki nasprotno, to je, uvedenje slovenskega jezika zahtevajo; in ko so gospoda z one (leve) strani tako izključni, da izjavljajo — kakor se je n. pr. ravno v ljubljanskem mestnem zboru priznalo — da se je doslej uze itak preveč oziralo na slovenski jezik, da pa ga hočejo še bolj nazaj potisniti, kolikor se je uže doslej zgodilo, tedaj pa konstatujem, da naši ljudje ne ravnajo tako z nemškim jezikom, ampak hočejo, da je pouk iz nemškega jezika obligaten in urejen tako, kakor se glasi v peticiji ljubljanskih meščanov, da si vsak učenec in vsaka učenka pred dovršenjem srednje šole prisvoji nemški jezik v besedi in pismu in da se seznani z nemško literaturo. Ko bi naša mladina uže zdaj ne bila preobložena, zahtevali bi celo, da bi se jej dalo možnost prisvojiti si ravno tako italijanskega jezika, kakor nemškega, ker ima italijanski jezik zbog živega občenja južno-slovanskih dežel z Italijo isto važnost kakor nemški. Nepotrebno je tedaj res, ako se nekateri gospodje za gojenje nemštva tako vlečejo in se tako razgrevajo zavolj odpravljenja nemškega jezika iz naših srednjih šol, katero v istini ne na-merja nobeden. Meni se vi zdite tako — oprostite mi to primero — kakor oni vitez, ki je vzel Čelado in oklep, oborožil se se sabljo in sulico, smelo poskočil na svojega visorega vojnega konja, potem pa je mahal okolo sebe, borec se proti vetru. Ako pa mi uže zalite-vamo, ila se na naših srednjih šolah ne prezira RNRttNUie, to umete z lehka, da nehčemo, tla bi se z našim materinim jezikom ravnilo kakff s popelulio, Mgo !). rojstvenemu letu. Vse dnige slovesnosti so se odložile zavoljo velikega tedna do ponedeljka. llollfar.iiko „narodno sobranje" je sklenilo adreSO do svojega kneza, v katerej se mu zahvaljuje, da jo Sel obiskat ruskega carja osvoboditelja, da je tam izrazil čutja in hvaležnost bolgarskega naroda; nadalje prosi se v tem pisimi knez, naj izrazi z nova Bolgarov popolno udanost do ruskega carja in ljubezen ter hvaležnost do bratskega ruskega naroda. Nr.rodno sobranje koncem svoje adrese želi, naj bi knez dosegel svoj cilj: združenje vseh Bolgarov. Ker so zbog zmage O I a d s t o n a lUemcI dobili hud nahod, zato zdravja ne privoščijo tudi svojim sosedom Ilusom, ki se vesele zmage angleških liberalcev; tako piše n. pr. berlinska „Post" o priliki (»*). rojstvouoga dne ruskega carja, da Itusi ne delajo prav, če se od (Jlad-stona kaj nadejajo, kajti on jim ne bode šel nigdar na roko. — Nemcem jo strah vro kosti pretresel, radi bi imeli nazaj zvezo treh cesarjev. KallJ;iii«li«» ministerstvo s Cairolijem na čelu je dalo kralju svojo ostavko. Pravijo pa, da bode do občnih volitev še na vladi ostalo. Dopisi. Ik fj.lublfaiie .'10. aprila. flzV. dop/j (Nezadovoljni nemški uradniki.) Glasilo Kalteneggerjevo in družili nemškutarjev, uradnikov in neuradnikov, se jo, kakor ste omenili vtorek, zelo hudovalo na našega poslanca viteza Schneida in pri tem reklo „dass er in jene Bestrebungen einstimmt, vvelehe den Siihnen der hier zu loben vorurthoilten deu-tsehen Beamten, der hier ansiissigen Fromden und llberhaupt der deutschen Bevol-kerung i m Bande den Besueh der Mittelschu-len in Kraiu unmiiglich machen wollen." Iz bosedij „ tukaj živeti obsoj eni h nemških uradnikov", posnemljem jaz, da se gg. nemški uradniki pri nas nesrečne Čutijo, kajti, kdor je kje živeti „obsojcn", ta no živi rad tam, temuč bi rad proč prišel drugam. V tem o^iru pa lehko gg. nemškim uradnikom, ki so na slovenskoj zemlji „živeti obsojeni", dober svet dam in sicer dam zastonj. Proč naj prosijo od nas, naj konipetirajo, da jih slavna vlada prestavi ven iz naše slovenske dežele mej njihove nemške rojake v kako nemško kronovino. Tako bodo ustregli sebi in našemu narodu bodo veliko veselje naredili, kajti kakor se oni čutijo nesrečne pri nas („Tagblatt" je njih glasilo, on uže vo), še veliko bolj čutilno mi, kako nemški uradniki mej slovenskim narodom nijso na pravem mestu. Torej pomagajte *i profi, gospoda, mi vas bomo živo v tem podpirali. Kje „ obsojen" biti in bivali za zdravje nij pridno. In kako lehko more nemškemu Človeku biti, da pride proč, saj Nemci pravijo, da se z nemškim jezikom po celem svetu pride. Kdo vraga bo potlej pri nas „obsojen" sedel V Iz *4lov«'»i|ijr;iilt«» dolino 27. aprila. | Tzv. dop ] Oosar smo se uže dalje časa bali, to so jo pretekli četrtek vendar le zgodilo: blagorodni g. Franjo Pehare. Rlovonje-tiradski c. k. okrajni sodnik je a svojo rod bino mesto svojega dosedanjega službovanja, kakor se govori večjidelj zarad neprestanih denuneijaeij nekaterih Slovenjegradskih nomškovalnih zagriznjencev zapustil, ter se je na svoje novo mesto v Ribnico na Kranjskem, preselil. Dva zadnja večera njegovega tukajšnjega bivanja sta kazala, kako obče spoštovan je bil ta gospod, kajti vsi odličnejši krogi slovenjegradski brez razlike slami narodnosti in političnega mišljenja so se brez vsega po« vabila in priprav okolo njega zbrali, da so mu zadnje trenotke njegovega bivanja v Slovenjem gradci kolikor mogoče s svojo navzočnostjo oslajšali, in gotovo ne rečem preveč, ako trdim, da ga izvzomši kakih pet prenapetih sebičnežev, simpatije celega okraja na njegovo novo službo spremljajo. Preteklo soboto je tudi tukajšnje mestno starešinstvo peticiji Mariborčanov zoper vpeljavo slovenščine kot učnega jezika na srednjih Šolah po Slovenskem pristopilo. Had bi videl, kaj bi vsi ti mestni zastopniki začeli, ako bi slovenski ne znali; še tople juhe bi si tukaj ne mogli zaslužiti! — Kaj ko bi Slo ven C i na to odgovorili s sklepom, da pri nobenem nemškutarji n e h č. o j o z a n a p r e j tt i č e s a r v e* č k u p i ti, in ftko bi od nOtarijrtta in odvetnika le slovenska pisma zahtevali? (Oboje to bi bito dobro. Agitirajte narodnjaki V tem smislu. Ur.) Na tak način bi se lahko brž 'dokazalo, da je vpeljava slovenščine kot učnega jezika v srednje šole potrebni-. Prihodnjo soboto bo tukajšnji okrajni odbor vftled Vladinoga vprašanja odločil, imajo 11 nove kafastralnc pole tega okraja za naprej le slovenske ali le nemške ali slovan.ško-nemške ali nemško-slovansko biti. Zanašamo se, da bodo imeli slovenski okrajni odborniki kljubu nasprotnega krika nemškutarjev poguma dovolj se za to potegnoti, da bodo to pole za naprej slovensko; tembolj, ker se je c^lo mariborski okrajni odbor za slovensko-nemftke pole odločil. Domača stvari. — (Nova volitev na Dolenjskem) za deželni zbor kranjski namesto umrlega grofa Barba, v kmetskih občinah volilnega okraja Trebuje-Zatičina- Žužcnberk - Mokronog - Litija-Uadeče, razpisana je in bode 14. maja t. 1. — (L j u h I j a n s k i mestni zbor) je imel v petek večer izredno sejo. Zupan pozdravlja prejšnje a zopet voljene odbornike, kakor (udi novovoljenega odbornika dr. Dorča. Bivšemu odborniku dr. Ah ač ič u cel zbor na županov predlog vot.ira zahvalo za njegov trud. Za župana je bil od većine voljen zopet g. Lase lian z 18 glasi, !) navzočnih narodnih odbornikov je oddalo prazne liste. Za podžupana je bil voljen z enakimi glasi g. Bttrger. Potem se je vršila 'volitev v odseke. Voljeni so: Policijski odsek : dr. Keosbaclier (načelnik), pl. Zhuber (namestnik), dr. Bleivvois, dr. Der6, Doberlet, Franc vile/ Ganboldi, Anton vitez Oariboldi, Lesko vic, dr. Sclialler. — Šolski odsek: Pir-ker (načelnik), dr.Suppan (namestnik), dr. Blei-\v e i s, Dežnimi, .1 u r č. i e , dr. vit. Kaltenegger, dr. Keosbaclier, dr. Schailer. — Odsek za Tivoli: dr. pl. Schroy (načelnik), Dnsuik (namost- ]J4F" Daljo v prilogi. ""^Htf Priloga „Slov. Naroda" k it 100., 2. maja 1880. nik), Iliirger, Lukman, Petere a. — V ma gistratni odsek, kjer jo načelnik župan: Do berlet, II o rak, Lasnik, dr. Pfeferer in Ziegler. — V personalni odsek. dr. vit. Kaltenegger, (načelnik), pl. Zhubor (namestnik), Frane vitez Gariboldi, dr. Pfeferer, dr. Suppan, dr. Supan-tschitsch, dr. Z ar ni k. — Finančni odsek: dr. pl. Schrov (načelnik), dr. Suppan (namestnik), Iiilrger, Dežman, Dreo, Leskovie, Lukman, Petričič, Potočnik. — Stavbeni odsek : Ziegler (načelnik), Ihh-ger (namestnik), Doberlet, dr. Keosbaeher, Lasnik, Lukman, Potočnik, Ilegali, dr.pl. Schrev. — Odsek za ubožne, kateremu je načelnik župan. dr. D e r č , Dežman, 1 >reo, G o r š i č, I ,asnik, Leskovie, Pirker. — (Dram a t i č n o društvo) bode te dni začelo razpošiljati vnanjim družabnikom knjige za minolo društveno leto. S temi novimi knjižicami se je „Slovenska Talija" pomnožila za štiri zvezke, v katerih je na 89 po-lah natisnenih devet iger. Društveni odbor pri tej priliki vnanje gg. družabnike uljudno prosi, naj mu čim prej mogoče po poštnih nakazilih pošljejo društveno let ni no, da bodo moči o pravem časi z računom v red priti. — — (Slovenske pisatelje) opozarjamo na razglas, v katerem Dramatičnega društva odbor po naročilu si. deželnega odbora kranjskega denes raspisuje dve znameniti darili za izvirne dramatične proizvode slovenske. — (Koncert) v čitalničnej dvorani priredi prihodnjo sredo g. Gerbic s soprogo. Pri tem koncertu sodeluje tudi čitalniški pevski zbor in drugo domače umeteljniške moči. — (Deželni predsednik kranjski g. \Vinkler) pride po končanoj debati o vo-jaškej noveli t. j. vtorek ali sredo v Ljubljano. — (Imenovanje.) Finančni minister je imenoval J, pl. Fevrerja za finančnega tajnika pri linančncj direkciji ljubljanske5. — (Umrl) je tukaj .'$0. aprila znani vinski trgovec g. Janez Gregorič, 77 let star. Zadel ga je v Tavčarjevej kavarni mrtud. — (Umrl) je v ljubljanskoj hiralnici sv. Jožefa 23. t. m. J. Kapelj, lokalist v pokoji, rojen na Igu 4. grudna 171)7. — (D u h o v e n s k e spremembe v ljubljanskoj škofiji.) G. V. Lavtar pride iz Višnje gore v Moravče za duh. pom.;g. Fr. Rozman iz Zagorja v Višnjo goro; g. A. Srni-dovnik iz Cernomlja v Zagorje; g. Fr. lloncelj iz Žirov v Dražgoše; g. Fr. Alijančič iz Moravč V Zire; g. .lan. Hizjan iz Selc v Škofjo Loko. — (Vreme.) Ko je bil pretočeni mesec april primerno lep in topel, oglasil so je nam maj s hladom in dežjem. — (Za slovenske srednje šole) so posilile prošnje državnemu zboru občine iz or-mužkega okraja, dalje trg Gorenji grad in občina V očna pri gorenjem gradu. Proti seje oglasil Slovenji gradeč, čegar župan Tomscheg uže po imenu kaže, da jo Čistega g e r m a n s k e g a rodii. — (Parna gasilnica.) V tukajšnjih meščanskih krogih so je osnoval odbor, ki namerava v Ljubljani nabirati doneske v to svrho, da bi so kupila in požarnoj straži izročila parna gasilnica. Taka brizgalniea ima zlasti to veliko prednost, da bi bilo ž njo o požarih mogočo, iz Ljubljanice — no da bi zato trebalo človeških rok — dobiti vode, kolikor hi se hotelo, naj bi gorelo kjer koli v mestu ali v predmestjih. — (Dober izgled.) Pred par dnevi jo organ naše birokratske klike „Laib. Tagblatt" pridigoval narodnim časnikom, kako sveti in nedotakljivi za časopise so profesorji, to so ve, nemški in n em š k u t ar s k i profesorji, kajti slovenske in narodne je ravno ta list vselej rad denuneiral. Najbrž, da po izgledu dokaže, kako sam svoj nauk z nemško vestjo izpolnjuje, „Tagblatt" grdo opsuje v listu od petka pod naslovom „Gcfalligkeits-Slovenon" nečega profesorja tukajšnje pripravnice, trdega Nemca, in sicer (kar se tiče slovenske peticije kar mi vemo) celo po krivem. — (Železnica od Celja do Škofje Loke in (J o r ice.) V graškej „Tagesp." beremo, da se govorica razširja, da je vojno mi-nisterstvo za to zavzeto, da bi se zidala železnica od Celja po Savinjskej dolini, čre>, Kamnik, Loko in Idrijo v Gorico, da se tako po krajšem potu more do italijanske meje, nego ga daje južna železnica. — (Nova državna cesta.) Izza Poljan nad Loko se piše „S1." 26. aprila: Prve dni t. m. so merili in pregledovali cesto, koja gre po poljanskei dolini črez K ladje proti Cirk-nemu naprej na Tomin. To kantonske cesto bodo premen ili v državno cesto. Vsi pametni poljanski dolinci, pa tudi hribovci z veseljem ta načrt pozdravljajo, a tudi za državo je jako važna, ker ta nova cesta gre proti laškej meji in ravno tu nam jo treba dobre cestne zveze. — (Občinska volitev.) V Kandersah, okraja litijskega, jo voljen za župana g. Matija Obreza, za svetovalca pa posestnika J. Lautar in g. Josip pl. Pilpah. — („Slovenski Gospodar") mariborski piše pod naslovom „Prva zmaga slovenska v državnem zboru" sledeče: „Naša slovenska žilavost, neomahljiva vstrajnost in naposled sreč n o d o m a d o g nana s 1 o ž n o s t podpirana od modre politike naših lani izvoljenih poslancev prodrla je prvokrat do toliko želene in moramo reči — sijajne zmage , . . Dokler bodo naši poslanci tako modro postopali, kakor do sedaj, zboruje sedanji državni zbor, in ostane gro T Taalle minister ter se ne umakne liberalnemu ustavaku, potem nij dvomiti, da bodo resolucije izvršeno." — (Ljutomerska okrajna posojilnica) ima 9, maja t. 1. občni zbor. Načrt: račun od 1. 187!» z določilom o letnem prido-bitku in odvezo načelništva zastran tega računa, izločitev društvenikov, ki društvenih pravil ne izpolnjujejo, izžrebanje in volitev 5 udov v nadzorno svetovalstvo. Zborovalo se bode v šolskem poslopji ob 8, uri prcdpoludnein. — (Požar.) Dne 10. pr. m. je poleg Ver-neka v litijskem okraji navlašč zažgal gozd mlad 17 let star fante iz Mavč; zgorelo je tri orale gozda; požigalca so na mestu zasačili, a ušel jim je, ter ga zdaj iščejo. — ( Deček samomorilec.) Trinajstletni deček gospodarja F. Krajarja v Kovlerji na Kočevskem se je 11. ni. in. obesil v hlevu svojega očeta. Brat ga je našel mrtvega zvečer, ko je stopil v hlev. Zakaj se je deček obe-sel, tega no ve nobeden. — (Rop.) Pri Malej Nedelji na slovenskem Štajerskem je v gozdu nepoznan človek z nožem napal 18 letnega sina J. Ratekovega od sv. Lovrenca na dravskem polji in mu oropal 1 gld. — (Surovost.) Ničvreden pobalin Fr. Gorinšek je 24. t. m. v Zbelovem v Konjiškem okraji v gorici zaklal T'.Hetnegj starčka P. Grila, ker mu ta nij hotel vina piti dati. Starček je drugo večer umrl. Cbijavca so odgnali žan-darji v Konjice, kamor je rad šel rekoč: zdaj imam vendar „gvišon kvartir" in Bdobro košto". — (Dve blazni sestri) Ana in Marjeta Pušnik, po domače Lebčnjak, 38 in 28 let stari, sta — kakor njiju oče v „D m." piše — uže pred veliko nočjo šli od doma, kakor se je zvedelo, na Uraslovče, od Vranskega na Motnik, proti Kamniku na Kranjsko itd., ter ju še sedaj nij domov v Gorenje, fare Taške, pošta Šoštanj. Če na Kranjskem, ali kjer >'\ bodi, kdo zve za nji, je lepo prošen, naj to naznani občinskemu županu g. Fr. Stebloniku na Kaki. — ( P o n a r e j e n o vino.) Iz Trsta so nam piše, da je dal tamošnji mestni magistrat preiskati vsa vina po zalogah, ladijah in gostilnah, in da so veščaki v mnogih krajih našli to pijačo pomešano se škodljivimi tvarinami (fnlisinom itd.) Taka vina prodajati so potem ostro prepovedali. Ali bi ne bilo tudi v Ljubljani dobro in koristno, ako bi so razna vina, katera pridejo zlasti z Magjarskega na prodaj, po strokovnjacih preiskala? — (Nesrečno skočil na tramvav-vagon) je v ponedeljek popoludne v Trstu neki zlatar. Voz jo namreč bil še v teku, ko je minj poskušal priti nesrečnik, — spodrsnilo se mu je, da je pal, leva noga mu je prišla pod kolo in zlomilo mu jo piščal. — (Neprevidno igranj e.) V Primorji je obče navada, da ob nedeljah in praznikih ljudje balinajo, t. j. mečd lesene krogle in z njimi pobijajo keglje. Zadnjo nedeljo so zvečer tudi nekje blizu Trsta balinali iu jeden igralcev je tako neprevidno vrgel kroglo, da je odletela in zadela petletno Marijo Šinuc na levo oko. Krogla jej je stila kost pri očesu. Siroto so odnesli v tržaško bolnico. — (G. s e m e n i š k i p o d v o d j a d r. A n t. Jeglič) v „Slov." objavlja, da je on pisatelj onih dveh strastnih in provokatoričnih napadov na nas in na dr. Tavčarja, katere smo mi po inieijalili šifre in po prostovoljnej povedbi jednoga sodelavca „Slov." pripisovali podpredsedniku „Matice" dr. Jarcu, o katerem pa nijsmo rekli — nič neresničnega, torej nič nepoštenega, kar bodi tudi Jegliču povedano, kateri »e zastonj domišlja, da bomo morda njega priznali za kompetentnoga ali opravičenega ošabno visoko doli soditi o „pošteno-stiu in (naravnost i li nenaravnost) o „hudobiji". Prav ima sicer g. Jeglič če pravi: „nič se mi bolj ne gnjusi, kakor grdo, strastno, krivično straukarstvo". Samo da bi g. pod-vodja Jeglič, ko bi mirno sam sebe premislil, videl, da tiči z onima svojima spisoma in z zadnjo svojo poslanico ravno on sam v svojem obsojevanji prav v sredi „strastnega s trankarst v a". — Sicer jo pa to naša zadnja beseda. Ha/.ur vrsti. * (Potreba, da tudi tujec zna deželni jezik!) Iz Češkega se piše: V Liber-cih (Reichenberg) je oddal nekdo pismo, ime-joče razločno pisan češk naslov: pau Josip Aiulel, „kavama London" v Praze. Uradnik na pošti je razumel od vsega fega samo besedo „London14, zato je poslal pismo na Angleško. Londonski poštar, ki je bil tudi odličen jezikoslovec, je čital besedo „kavama" „Kanada" in hnjdi — pismo jo romalo tija. Tukaj šele je poštni uradnik (najbrž kak Ceh) umel, kam je uaslovauo pismo iu zapisal ju nanj besedo „Prag", tako da je je po več mesečnem potovanji naposled vendar srečno prejel našlovaneC Ta dogodek — smerno-tragičen je — jasno priču, kako se blamira Nemec, kateri zaničuje in se iz sovraštva- nehče učiti jezika on, 1 kr.; speh povojun — gld. 6) kr.; — jajce po ls/, kr.; — mleka liter 8 kr.; —govodnine kilogram 54 kr.; — toletnin > 48 kr.; — svinjsko meso 60 kr.; — sona 100 kilogramov 1 gld. 87 kr.; — slame 1 gld. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 6 gld. 20 kr.; — mubka 4 gld. -r o kr. Dunajska borza 1. maja. (Izvirne teiogradčno poročilo.) vmtm drž. dolg v bankovcih . . 72 gld. 90 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 73 „ 2"> zlata renta. ........89 „ — M60 dri. posojilo ...... 130 „ — Ikeije narodne banko .... 835 „ — iiroiitno akcije....... 276 „ (JO London..........119 „ — Napol...........9 m 48'/, (). kr. oekini....... . 5 „ 61 Državno marke.......58 .65 Tujci. 30. aprila: P. i Slona t Kngel, Bncher, Kaiser iz Dunaja. — Toman, pl Smigots iz Trsta Hrtun«, Sohr iz Dunaja. Pri Mali«! t Kelerman iz Dunaja. — Lugher iz Dalmacijo. — H'guli iz Dunaja. — U bančič iz Dvora. Moss iz Dunaja. — Samet iz Kasla. — Sovdat, dr. 1'etris iz Voloske. — Polak iz Dunaja. Pri avatrijakeni eesmrjis Johanič iz Zagreba. — Schauer iz Dunaja. — Paskali iz Idrije. Rudninska kopelj TOPLICE na Dolenjskem se odpre 1« mu ju. Ta rudninski studenec, 30° H., priporoča te zopor vso Icronlftke bolezni; tu se bbko vdravi tudi inhalneiJMlto m- sirutko m brezkrvni ter bolni na pljučab dobivajo bopelji v banah. Obskrljeno so nove »otttelje, dobiva se dobra jed in lawrHt.no vino ter streže se skrbno. (182—3i prakt. zdravnik in najemnik kopelji. Razpis daril. Na podlagi sklepa si. deželnega zbora Kranjskega je si. deželni odbor namenil: a) 400 gold. (štiri sto goldinarjev) za darilo pisatelju najboljšega resnega igrokaza, vzetega Iz Kranjske ali Avstrijske zgodovine, katerega predstavljanje mora izpolniti celi glediški večer; b) 200 golcl. (dve sto goldinarjev) za darilo pisatelju najboljše vesele igre, obstoječe najmanj iz dveh dejanj. Tri presojanji se bodo v poštev jemale le igre, katere dozdaj še nijso bile niti tiskane niti predstavljane. Igri, katerima bode priso-jeno darilo, ostaneta lastnina „Dramatičnega društva". Po naročilu si. deželnega odbora od dne 24. aprila 1.1. št. 324 podpisani društveni odbor razpisuje omenjeni darili, pristavljajo, da se rokopisi morajo „Dramatičnemu društvu" poslati vsaj do 31. decembra tekočega 1880. leta. Na vsak rokopis naj se zapise kak motto, ime pisateljevo pa priloži v posebnem zapečatenem listu, na katerem je isto tako motto rokopisa. V Ljubljani, 19. dan aprila 1880. _Odbor »Dramatičnega društva". Nove vozne liste za železnice prav po nizkej ceni priporoča „Narodna tiskarna" v Ljubljani vzajemno zavarovalna "banka v Pragi. Vabilo k zborovanju členov oddelka I-V. ki se bode vršilo dne 17. maja t. 1. po 10. uri dopoludne, v vlastnej hiši banke „Slavije" (senovažni trg, p. št. 978-11) v Pragi. » BI I l3 I* O O I* Jk. 3X : Oddelki I-1I: zavarovanje kapilalov in dohodkov. 1. Dopolnilna volitev pregledo-valnega odbora in namestnikov. 2. Volitov petih členov in treh namestnikov pregledovalnega odbora samoupravnih društev 7.11 zavarovanje dohodkov »ploh in vž tka posebe. Oddelek III: (Vzajemni podedovanska društva.) Dopolnilna volitov pregledovalnega odbora in namestnikov. Oddelek IV: (zavarovanje proti obilju) 1. Dopolnilna volitev pregledovalnika odbora oddelnega in namestnikov. 2. Dopolnilna volitov pregledovalnega odbora in namestnikov za samoupravno mlinarsko zadrugo IV. oddelka. Oddelek V: (zavarovanje proti toči) dopolnilna volitev pregledoval nega odbora in namestnikov. Legitiinaeijski listki dobivajo se pred občnim zborom pri glavnem ravuatjlistm (souo-važni trg p. fit. 978-2). V Pragi, dne 26. aprila 1880. Upravilno svetovalstvo vzajemno zavarovalne banke „Slavije" v Pragi. Izpisek iz pravil vseh oddelkov. V smislu $, 8 pravil odd. I in II, §. 10 pravil III. 111 5. |J splošnih določob za vse oddelke zavarovanja premoženja morejo se gospodje »Meni teb zborovanj oddelkov vdeležiti ne glede na visokost zavarovanega kapitala ali trajanj zavarovalne dobe. ,1" 4 A Naznanilo. Po sklepu likvidacijskega odbora se ima tretje, v občnemu zboru delničarjev 20. t. m. jednoglasno skleneno doplačilo 24 ffld. na vsako delnico v dveh obrokih, in sicer prvi najdalje do konca nia);i. drugi do konca avgusta 19*iO pri Im n k ine j kasi doplačati. Po preteku teh obrokov se bodo zamudne obresti priračunile. (174—3) Likvidacijski odbor prve občne banke „SLOVENIJE" v likvidaciji, v Ljubljani dne 22. aprila 1880. Razglas. Ker bode letos semenj v Velikih LaiMčah dne 13. maja, t. j. sv. Janeza Nep. dan, bode letošnji semenj v Sodražici namesto 18. mujn, uže 12. maja. t. j. na sv. Pankraeija dan. Županstvo v Sodražici, dne 24. aprila 1880. (I7f>—3) Župan: Fajdiga. Važno za gostilničarje! Podpisani po zelo nizkej ceni izdelujem vsake velikosti ledenic (Eiskasten), v katerih se dajo dobro hraniti pivo in jedi. Vnanja naročila Izvršujem takoj in točno. Janez Podkrajšek, (110—7) v Ljubljani, v Trnove« hfg. fit. 10. Denes v nedeljo 2. maja se bode odprlo fe @ g l j £ s cS © na gostil ničnem vrtu NT „pri Novem svetu" "M („zur neuen "vTelt"). Gosp. p. n. kegljalce vabim k ohilomu obiskovanju, ter obljubim, da bode vedno moja skrb, čest. gospodom gostom z izvrstnim pivom, nepopačenim čistim tluoiu in z dobro kuhinjo ceno postreči. Janez ltler.setol, (189) gostimlčaV. Bcrgmaiiovo s katerim se p^čge na lici odpravljajo popolnem, priporoča po 45 novi. komad lekarnar «J. &vot>ađa na Preširnovem ^rgu. (186—3) ^»anio i>i*i M. Neumannu, v Ljubljani, Slonove ulice 11. Popolna obleka tflblaščenea lastnoročno podpisano in izgotovljeno na tisto j tiskovini, katoro v ta namen pilijo puohlaščeueit na zahte vanje glavno ravnateljstvo. Pooblastilo izroči ravnateljstvo potem, ko ga je pregledalo in podpisalo, pooblaščencu. V. Kdor so hoče udeležiti občnega zbora ima to najkasneje osmi dan*) pred občnim zborom objaviti ravnateljstvu, katero mu izroči legitiinaeijski list In program občnega zbora. VI. Koncem vsacega leta, računši od enega občnega zbora do druzega, izstopijo štirje člani, ki so najdalje poslovali; pri onih, ki 8» poslovali enako dolgo, odloČi žreb. Oni kateri so izstopili, morejo se zopet voliti, (Iz opravilnega sveten alsrvii Izstopijo letos gosp.: Rudolf Novak, K. P. Khell sin, JUDr. Jo«. Milile in JUDr. Jan. Jerabek. Pragi, dno 20. aprila 1880. Upravilno svefovalstvo vzajerrmo zavarovalne banke „SLAVIJE" v Pragi. letos do incl. 9. maja (.od 8. uro dopoludne do 1. popoludno. 0<1 3. do IO. niHjiiiUn,. Francoski magazin 5. v judovskih ulicah 5. Lepa izbera ljODakega blng» o<1 Ntile; Mvilnati rob«*i, ovratniki ca kobimmI« in goM|»«>, Hcuum itd. najboljše kakovosti. Ker se vračam domov na Francosko, prodajem svojo blago jako po ceni. V Ljubljani ostanem samo kratek čas, zato prosim p. n. občinstvo, naj o pravem času porabi to redko priliko. (190-1) M. St. Martin iz Lyona. Do 15. maja in od 15. septembra je cena stanovanjem in kopeijim za 25 °/0 znižana. Ta kopelj je od železniško poBtujo Zaprešič, črta Zidanimost-Sisek, oddaljena ji, in od južnu-železniške postaje INdirana 4'/i tire. 80 do 215° it. dosezajočo akritthcrnie tega zavoda so nedosegljivo v svojej izvrstnej zdravilnej moči zoper trganje no udih, revmatizem in njyu slabe posledice, zoper bolezni v živcih, na koži in zoper rane, zoper % kronično bolezen brightis, pr patliologičnih pro cesih ženskih seksualnih organov itd. Kopelj je od 1. aprila do konca oktobra odprta, in zadostujejo velike businske, posamezne iu douho - kopelji in kopelj i v marmornih huuah, potem stano vanja, restavracije, veliki sa lom za obed, kavarne biljard, zdravilska dvorana, godba, lekarna, senčnati nasadi in druge naprave po-polnem vsem modernim zahtevam. rt IjF^f Počensi ^'^r s 1. majem 3^ S vozijo postni i omnibusi moj tu in mej železniško postajo Poli čase po do-bodu dunajskega pofit-nega vlaka ob 10'/* uri zjutraj. Voinja za osobo 3 j goldinarje. — Od I. junija daljo so dobivajo v Zaprešići pri dohodu vsacega vlaka vozovi za v K rs- , pino Toplice. Za vsak drug vlak stoje, pripravni vozovi pripravljeni. — Pojasnila dajejo o tej kopelji nje vodstvo in kopeljsk. i zdravnik gosp. dr. 10. Naročila z dežele bo točno in ceno izvrše. Se spoštovanjem poBestnica modne kupčije, Gledališke ulice št. 7, v Pa vsi no ve j hiši. (172—:J) Cenilnik rudninskih voda v Ljubljani, na dunajskej cesti. (108-12) ---»■» - Carlebader Muhlbrunn, 1 sklenica .... — gld. 40 kr. „ Spmdelsalz, „ „ .... 1 „ — „ FriedrichEhaller Bitterwasser, 1 sklenica . . — „ 35 „ Giesshubl - Puchsteiner Sauerbrunn, 1 velika sklenica............ — „ 40 „ Gleichenberger Constantinquelle, 1 sklenica . — „ 25 „ Haller Jodquelle, 1 sklenica...... — „ 35 „ Marienbader Kreutzbrunn, l sklenica ... — B 35 „ Meerwasfier - Mutterlauge, za pripravo morskih kopelj, 1 sklenica......... — „ 40 „ Ofner Bakczyquelle, 1 sklenica..... — „ 20 „ Preblauer Sauerbrunn, l sklenica .... — „ 18 „ Selters - wasser, 1 sklenica....... — „ 30 „ Naročila se izvršujejo točno proti poštnem povzetji. ww\*/\*/W\^WnWWWr^^W^pWWW'WWW^W^^'W"WN*/ Zaloga klobukov. * * * * * * X * Naznanjam slavnemu občinstvu, da sera zraven kupčije s lco-dfc-va.liovlao ustanovil tudi veliko zalogo klobukov za goHpode, 4l*.»^*lto in otroke. ltlago si naročam iz prvih fabrik na Dunaji in /ugotovim poiteno in oeno postrežbo, bodem pa tudi skrbel za najnovejše m dobro M-igo. Shrani se pri meni drez poletje kožuhov ina, zimska obleka in tepih i. Zahvaljujoč se slav. občinstvu za prejšnje zaupanje, prosim, da rac i zdaj z mnogimi naročili počasti.— Vnauja naročila se točno in oeno oskrbe. So spoštovanjem (162-3) Anton Kaman, Mestni trg št. 8, v Ljubljani. ;^e\ ^^l^^. .^^..^^ ,^^„^ev ^^^^^S ^^v^^^^,^^,^^,^^v^^. ^^v^^v H. Hauptmann, v semeniškem poslopji, v Ljubljani, priporoča po nlzkej ceni najboljše oljnate in sune barve, flrneže in lake, ter najlepše čopioe (]>eiiasljc) za slikarje in zidarje. (160-3) Severno-nemški Lloyd (Norddeutscher Moyd) v avstrijBkej državi koncesijonfrana parobrodna družba. Direktna redna poitna parobrodna voinja mej Bremenom i& Ameriko. Poleg najnižje oene prevožnjl in najsolidnejiega ravnanja s potniki, priporoča se za natančnejša pojasnila uradno potrjeno Glavno zastopstvo severno-nemškega Lloyfla n Kranjsko \ It. ltaii%iii£r