132.
V Ljubljani, ponedeljek, 12. junija 1922.
Leto II.
j
l
Uredništvo in uprunlštvo v Ko« Ditafltvi elici ittif. 6 — Ulefon uredništva Ite*. 50 — Telefon sss uprauništva Jtev. 328 «sr
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
® celo leto Din 90-—
*8 pol leta Din 45’—
V upravi stane mesečno Din 7*— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
NOVIC
CENE PO POSTI:
za četrt leta Din 22'50 za en mesec Din 7‘50
Briana, spoitni praznike!
/ V naši državi imamo uveljavljenih več javnih ali narodnih praznikov, za katere j®8ve je predpisan počitek za državne^ ura-7> šole in vse javno gospodarsko življe-“K Tako je bilo tudi na dan kraljeve po-*°ke. Dobro.
V naši državi, ki je po ogromni večini banska in katoliška, imamo pa tudi Gobove praznike: nedelje in razne velike Spominske dneve, kakor velikanoč, binko-praznik sv. Reš. Telesa itd. Po vseh ^iliziraih krščanskih deželah je uvedeno gostovanje Gospodovih dni, ki se mu klanjajo predvsem državne oblastnije in ura-|*vTega smo bili vedno vajeni tudi mi. «8š režim pa tudi to davno naravno pravilo civiliziranih narodov prezira. Kar se j*hteva celo za časne spominske dnove — jjtžavne in narodne praznike — od držav-teiov, tega naša državna oblast ne pozna "hproti Gospodovim praznikom.
Že minolo nedeljo so nas presenečali ? Ljubljani fantje-nabomiki s svojim obilnim vriskanjem in ljudje so se nehote jlPraševali, odkod to. Ob nedeljah se ven-% ne bodo vršili nabori? Kakor smo se jj* Poučili, so nabori razpisani celo tudi na Jjto sv. Reš. Telesa. To je pa pač več, nego “ smeli tiho preneisti.
Živimo v času miru in kakor je danes toložaj, na kak vojni pohod živ krst ne molj misliti. Vojaška oblast ima torej dovolj ^8a, da izvrši nabore z vso mirnostjo ob klavnih dnevih. Nedelje in praznike naj to ona prva spoštuje, kajti ako ona ne po-N discipline, pokorščine do Izvira vse av-toitete, kako naj zahteva od vojakov naproti človeški avtoriteti, ki je brez opore Najvišjega ukazovalca hišica iz kart?
, Posebej pa opozarjamo merodajne vojske Činitelje, da je za katoličane praznik Rešnjega Telesa eden najlepših in najt ?®<$iih praznikov. Ta dan živi vsa katoliška gvnost pod vtisom procesij sv. Rešnjega [elesa, ulice in ceste nosijo slovesne znake «vnega češčenja evharističnega Boga. In J dan naj opita in razgreta naborna mla-kali mir in slovesnost naših krajev in j**sti naše Ljubljane? Proti temu dvigamo Jjttienu prebivalstva, ki po ogromni veči-^ &Uti katoliško, najodločnejši protest!
1 Vojaška oblast naj ne pozabi, da so r^ska čustva ljudstva — svetal Naj torej v ?lrnem času ne žali vere! Tudi tedaj ne, ko za katoličane, ki dajejo v novi državi j&omen del vojske in doprinašajo zanjo gmotne žrtve. Odgovorni krogi naj .3^0, da segajo verske žalitve najgloblje in J? jih ljudstvo ne pozablja. Iz ozirov na kojoti vojske in države same naj se torej na-°°ri na sv. Rešnjega Telesa dan opuste.
I* tobačne npraue.
w Na sobtni seji narodne skupščine se je |Wtal odgovor finančnega ministra dr. gjUnanudija na interpelacijo poslanca Uro-? Stajica radi previsokih cen, ki jih planjo tobačna monopolska uprava v ino-*^8tvu. Dr. Kumanudi pravi v svojem govoru, da je tobačna uprava pri produ-‘>ju luksuznih cigaret nujno navezana j® Uvoz tobaka iz Smirne in Trakije, ker t domače blago preslabo. Smirenskega to-3a so kupili 98.858 kg, a trakijskega pa kg. Vlada je bila prisiljena kupiti l «>bak od trgovcev, ker je direkten na-S1!). od producentov nemogoč. Poslanec j alic se z ministrovim odgovorom ni za-A?v°ljil, poudarjajoč, da je v lastni državi h!v°^i primerne robe za luksuzne izdelke, k® drugi strani pa je država plačala za to-iz Smirne in Trakije odločno previto.
trnafsfel list n Jngosl. klubu.
6. Belgrad, 12. junija. »Jutamji Ust« v »®aSa sledečo vest svojega poročevalca H ^lgradu; V Jugoslovanskem klubu ved-°y prevladuje republikanska struja. bpfv°k temu je ta, da so člani kluba pre-v&t .*> da 86 v ta*“ monarhiji ne more jjj-^riti demokratični režim in je tudi ne-Mr ie iivaJati socialno politiko. Za samo ^ anko pa pride tudi v poštev to, da se
008	s hrvatsko republikansko
r*ako. Eden izmed naiboii	šlar
nov kluba je izjavil dopisniku, da on radi monarhije ne dela nobenega vprašanja; zanj je glavno, da more stranka izvrševati svoj program. Člani Jugoslovanskega klu-
ba se poročnih svečanosti niso vdeleževali, ker jih je priredila vlada, kot protest proti njenemu režimu.
SLS na pokodn.
Sijajna zmaga SLS eri dopolnilnih občinskih volitvah na V Mu In pri D. H. v Poliu.
Vič, 12. junija. Včeraj so se vršile na Viču dopolnilne volitve za 7 razveljavljenih komunističnih odbomiških mest. Pri volitvah je dosegla SLS naravnost sijajen uspeh, liberalci so bili katastrofalno poraženi. Odanih je bilo 511 glasov. SLS je dobila 305 glasov in pet odbornikov, socialdemokrate so dobili 111 glasov in eno odbomiško mesto, liberalci pa, ki so se skrili pod gospodarsko stranko, so dosegli z vsemi svojimi avtomobili in kočijami 95 glasov in enega odbornika.
Zanimivo je razmerje glasov pri zadnjih splošnih občinskih volitvah. SLS je dobila 254 glasov, socialdemokratje 116, liberalci 171 glasov. Kljub temu, da je bila včeraj udeležba za 247 glasov manjša kakor zadnjič, je SLS napredovala za 51 glasov. Organizacija SLS na Viču se je sijajno obnesla. Vladnim gospodom bodo pa te volitve gotovo precej neljube. Ker ne znajo in nočejo upoštevati ljudskih zahtev, jih bomo morali pa s kroglicami vliti v glavo
drugo spoznanje.
Dev. Marija v Polju, 12. junija. (Izv,) Včeraj so se vršile nadomestne občinske volitve za razveljavljenih 6 komunističnih mandatov v občini Dev. Marija v Polju. Doslej so imeli; Delavska zveza (kršč. soc. delavci) 5 mandatov, SLS 4, samostojneži, liberalci, narodni socialisti, socialdemokrati skupaj pa 9 mandatov. Pri včerajšnjih nadomestnih volitvah je bilo oddanih 346 glasov, od katerih je dobila SLS 86 glasov — 1 mandat, lista Delavske zveze (kršč. soc. delavci) 133 glasov — 3 mandate (SLS skupaj 219 glasov), samostoj-1 neži 75 glasov — 1 mandat, liberalci, so-| cialdemckrati in narodni socialisti skupaj na eni listi pa 51 glasov — 1 mandat. Tako imajo sedaj somišljeniki SLS v obč. odboru 13 mandatov, nasprotniki pa 11.
Borovnica, 12. junija. Pri včerajšnjih volitvah je SLS dobila 168 glasov, združeni nasprotniki pa 38 glasov. SLS je dobila vse 4 mandate.
Vell£asfna manifestaciji katolISfeega IJndsfna.
Marija Nazaret, 10. junija. 22.
Danes stoji mozirska dolina pod silnimi vtisi katoliškega shoda, ki se je pravkar sijajno končal. V soboto zvečer so goreli po vseh hribih in gričih obširne savinjske doline mnogoštevilni mogočni kresovi, naznanjajoč, da se bliža ura, ko se bo zbralo katoliško ljudstvo, da pregleda a paznim očesom polpreteklo dobo, da premotri do pičice natanko sedanje dni politične, gospodarske, hulturno in verske sužnjosti celokupnega jugoslovanskega, predvsem pa še katoliškega ljudstva ter da si osnuje smernice za bodoče delovanje, ki mora prej ali slej prinesti popolno svobodo vsem ki so po nasilju ponižani in razžaljeni. Vse vasi so plavale v zastavah, vencih in mlajih, vse ljudstvo je bilo svečano razpoloženo. Na vse zgodaj so pričele prihajati v Marijo lazaret mnogobrojne ljudske množice na vozeh in peš, vsi obdani z zastavami in okrašeni s cvetjem. Orli in Orlice, mladeniške in dekliške Marijine družbe, župani in odborniki, Kmetska zveza, izobraževalna društva, staro in mlado pomešano med bujne narodne noše je stvorilo impozanten sprevod, v katerem je korakalo 8000—9000 ljudi, na čelu jim godba iz Šmihela nad Mozirjem.
Sv. mašo je služil prošt dr. Martin Matek. Med svetim opravilom je imel globoko zasnovan cerkven govor, ki je segel tisoč-glavi množici v dno duše. Po sv. maši se je začelo zborovanje. Shod je otvoril s toplim pozdravom na zbrano katoliško ljudstvo župnik Alfonz Požar. Za predsednika je bil izvoljen Ivan Močnik, svetnik trgovske zbornice, za podpredsednika pa župan Martin Steblovnik.
Prvi je govoril p. Mariofil Holeček o katoličanstvu in javnosti. Njegov globoki govor je izvenel v dokazani ugotovitvi, da
je katoliška vera tisti silni dej, ki se ne da zapreti v ozke prostore zasebnega življenja, marveč neprestano trka na vse panoge javnega življenja, neprestano se udejstvujoč z vso silo svoje životvornosti.
Silen vtis je napravil na katoliško ljudstvo govor poslanca dr. Hohnjeca o šolstvu, ki ga hoče framazonstvo spraviti pod kolesa svobodomiselne države, ko ima vendar po božjih in naravnih zakonih odločilno besedo pri vzgoji otrok družina in roditelji. Stariši so za svoje otroke odgovorni pred Bogom. Država nima posmrtnega življenja, zato ne more biti odgovorna. Ta odgovor bo padel na roditelje, iz vsega pa sledi, da morajo roditelji odločati o šoli in šolski vzgoji ptrok.
Računski nadsvetnik Jos. Pirc iz Ljubljane je poudaril v svojem govoru velike naloge mladinske organizacije. Kakoršna mladina, taka bodočnost. Katoliška mladina mora v teh težkih dneh do zadnjega v katoliške organizacije.
Odvetnik dr. Ogrizek iz Celja je govoril o silni moči tiska. Svobodomiselstvo ima v tisku svojo najjačjo armado. Katoli-čanje ji bomo kos samo z dosledno proti-akci|o. Iz katoliških hiš morajo izginiti vsi protiverski in verskomlačni časopisi, na njihova mesta pa morajo priti glasila katoliških organizacij. Strup se onemogoča samo s protistrupom. Zato v boj proti brezverskemu za katoliški tisk!
Poslanec Vladimir Pušenjak je nato reasumiral izvajanja posameznih govornikov, nakar so se sprejele resolucije in se je shod zaključil.
Katoliški shod se je izvršil nad vse pričakovanje. Globoko zasnovani govori so orali globoko. Že bližnja bodočnost bo pokazala, da je padlo seme na rodovitna tla.
Demnnsfracije u Zagrebu.
Zagreb, 11. junija. (Izv.) Ko je v soboto ob devetih zvečer imela na Jelačičevem trgu vojaška godba koncert, je prišlo do spopada med demokrati in blokaši. Padali so streli. Baje je nekaj ranjenih. Godba je odšla. Meščanstvo je panično bežalo na v6e strani. Policija je le s težavo napravila red. Bilo je več ranjenih.
Zagreb, 11. junija. (Izv.) Danes v nedeljo je tukajšnja jugoslovanska sokolska župa priredila javni nastop. Popoldne so se zbrali hrvaški Sokoli-blokaži in demonstrativno korakali na Starčevičev grob. Zvečer so se vračali Sokoli vladinovci * telovadbe v klavrni povorki, ki je vštevši vojaštvo in šolsko mladino brojila komaj par stotin udeležencev. Na Jelačičevem trgu so se srečali s hrvaškimi Sokoli, ki so se v veličastnem, več tisočev broječem številu, vračali s pokopališča. Ob spomeniku so se ustavili in pričeli pevati »Lepa naša domovina«, Velikanska množica ljud-
Gršha in .tagosiMila proti Bolgarski.
Belgrad. 12. junija. (Izv.) Grška vlada bo v najkrajšem času poslala bolgarski vladi slično noto kakor naša vlada. To je bila sklenjeno na sestanku med grškim zuna-njim ministrom in dr. Ninčičem, ki se je nedavno vršil. Grška vlada bo odposlala svojo noto, čim se vrne zunanji minister v Atene.
Sofija, 12. junija. (Izv.) Stambulinski je dal zastopnikom časopisja sledečo izjavo: Bolgarski poslanik v Belgradu je dobil od naše vlade nalog, da predlaga belgrajski vladi osnovanje jugoslovansko-bolgarske komisije, ki naj preišče vse pritožbe, češ, da so bolgarske čete z dovoljenjem in znanjem bolgarske vlade izvrševale napade na jugoslovanski teritorij. Bolgarsko bi v tej komisiji zastopali vojni, zunanji in notranji minister. Od belgrajske vlade do sedaj še nismo prejeli nobenega odgovora, <
' '*% '
Parlamentarne pnEIM*-ce 15. iuiiga.
Belgrad, 12. junija. (Izv.) Iz parlament tamih krogov se doznava, da bo odšel pai* lament na dvomesečne počitnice dne 15. ju-* lija. Do 15. julija pa se bodo vršile seje predpoldne in popoldne. Parlament bo raz** pravijal o zakonu glede posojila in o prora* čunu ter o volivnem zakonu. Za časa razprave o proračunu bo zunanji minister dr. Ninčic poročal o delovanju naše delegacije v Genovi in o pogajanjih z Italijo.
PrtsraSnnsIse ihramaj-stine.
Belgrad, 12. junija, (Izv.) Ker poteSeji
stva je pela odkritih glav in ogorčeno protestirala proti vladnemu Sokolu, ki se je plašno skrival po mestu. Tu in tam so se slišali streli. Alarmirana je bila policija m vojaštvo, ki pa ni aktivno nastopilo. Za prihodnje dni se zopet pričakujejo demonstracije, ki se vrše že od dne kraljeve poroke vsak večer.'
Zagreb, 12. junija. (Izv.) Sinoči, ko se je vračala v sprevodu iz Šestin, kjer je priredil Hrvatski blok veliko svečanost, velikanska množica udeležencev, jih je za-vstavila policija in zahtevala, da naj se sprevod razdeli na dva dela. Ko je šel en del mimo kavarne »Korzo«, je množica klicala Radiču in republiki. Eden izmed gostov v kavarni je pri tej priliki vzkliknil: Fuj Radiči Vsled tega je nastal v kavami pretep in se je streljalo tudi z revolverji. Policija je takoj izpraznila kavarno. Tudi po drugih mestih je prišlo med blokaši ia Sokoli do manjših incidentom
koncem junija proračunske dvanajstine, jih je parlament dovolil za mesec maj in junij, zahteva finančni minister, da naj parlament izglasuje do 1. julija proračunski načrt za proračunsko leto 1922, ki naj bi se pričelo s 1. julijem. Velika večina po* slancev je odločno proti tej zahtevi finan* čnega ministra, ker je za razpravo o proračunu 14 dni veliko premalo, posebno še zato, ker je vlada na svojo pest vnesla H proračun razne velike postavke. Razprava o proračunu bi morala trajati najmanj 3 meseca.
Današnja predborza*
Ziirich, 12. junija. (Izv.) Berlin fOt* Holandsko 244, Newyork 523, London 23.52, Pariz 47.20, Italija 26.80, Praga 10.075, Budimpešta 0.59, Zagreb 1.88( Sofija 3.55, Varšava 0.13, Dunaj 0.03, a. K 0.035.
Zagreb, 12. junija. (Izv.) Berlin 96.71$ Italija 14.40, London 1250, Newyork 272~~ 273 (tendenca slaba), Praga 545, Dunaj 1.70, Ziirich 53—53.75, dolarji 270—275w . --------------r   H
Jolltični dogodki.
'-f' Dickinsonova pojasnila. Sir Dickfifc son je imel pogovor s sotrudnikom :>Pragei Presse«, v katerem je izjavil svoje obžalovanje, da je vprašanje o varstvu narodnih manjšin dovedlo na kongresu lige narodov do tako neugodnega položaja. Poročilo ko» misije je enostavno ugotovilo stališče obeti prizadetih strank: večin in manjšin, nikako* pa ni sodba o upravičenosti protožb. Poro« čilo tudi nikakor ni merilo ne na Češkoslovaško ne na katerokoli drugo državo, ampak je podalo le splošna načela, po katerih naj se uredi varstvo manjšin. In v tem po« gledu je Češkoslovaška republika storil« že doslej znatno več, nego katerakoli druga država. Jasno pa mora biti za vsakogar, da države, ki imajo narodne manjšine, le-tera ne bodo priznale predpravic, dokler obstoja kak dvom o njihovi lojalnosti nasproti državi. V najlastnejšem interesu narodnih
A'
predlog, da se to načelo izrazi v rezoluciji komisije, kakor tudi predlog, da se vsaka država, ki se sprejme v zvezo narodov, obveže, da bo spoštovala pogodbe o varstvu manjšin, Dickinson odobrava. V poročilo in rezolucije same pa nista mogla biti sprejeta. Vsekakor pa se s tema vred odpošlje zvezi narodov tudi protestna nota. Meseca
stran 2.
>Novf Čas-", dne 11. Julija 1922»
Sfer. m
septembra ali oktobra t. 1. bo zboroval svet zveze narodov in tedaj bo zastopnikom vseh narodov dana prilika, da podajo predloge in predlagajo izpremerabe. Dotlej bo pa to vprašanje mirovalo.
+ Besedam naj slede dejanja! Vladni listi, inspirirani od zunanjega ministra dr. Ninciča, dementirajo vse vesti, po katerih naj bi bila mala antanta sklenila vojno konvencijo, naperjeno proti sovjetski Rusiji in po katerih bi se bila zajamčila Besarabija Rumuniji. Nasprotno — pravijo ti dementiji — se mala antanta in Jugoslavija ne bosta priključili nobeni akciji proti Rusiji. — Te besede so lepe, in človek bi jih bil iz srca vesel, če bi dejanja ne govorila drugače. Mi namreč dr. Ninčiču absolutno ne verjamemo. Pod enim pogojem pač: Z železno metlo naj požene Wrangla čez mejo, potem bo šla vera njegovim besedam.
,+. Gibanje bolgarskih komunistov.
1?6 zvršetku zadnjega komunističnega kongresa v Sofiji se je vršil velik komunistični shod. Sprejeta je bila resolucija, ki naglasa nujnost, da se skliče svetoven delavski pjongres. Dalje se izreka resolucija za Ustanovitev delavsko-kmetske sovjetske tfepubfike na Balkanu in za svetovno proletarsko revolucijo.
A + Važnost haaške konference, ki bo kakor znano — nadaljevanje genovske, leži po zatrjevanju dr. Beneša v tem, ker bodo državniki razpravljali na njej o od-nošajih male antante napram Rusiji na eni Ser napram Poljski in Grški na drugi strani. — Nam se zdi, da bo čičerin postavil za predpogoj teh pogajanj sledečo zahtevo: 'Jugoslavija mora razorožiti in umakniti s svojega ozemlja Vranglovo armado, potem se bo šele dalo govoriti z njo. Rusija se bo dobro zavedala, da ima na svoji strani že *— Bolgarijo! In zoper to gre Jugoslavija £ez drn in strn.
+ Pred trgovinsko pogodbo med Češkoslovaško in Grško. Pred odhodom iz Belgrada se je dr. Beneš dalj časa razgo-varjal z grškimi državniki glede sklepanja trgovinskih pogodb med obema državama.
'+. Politični kompromis v avstrijskem parlamentu. Avstrijski parlament mora te dni rešiti zakon, ki daje vlads pooblastilo ;za nujne kredite, Tu je treba računati tudi s socialističnimi glasovi. Po daljših poga-fanjih so socialisti pristali v kompromis pod pogojem, da se preosnuje bolniško zavarovanje in dosedanja bolniška podpora podvoji. S tem se obenem podvoji tudi podpora za brezposelne. Zakon velja ?iod 12. junija t. 1. dalje.
dnevni dogodki.
Vi — Klavern shod ministra Puclja. Včeraj po prvi maši se je vršil v Sevnici shod .samostojne kmečke stranke, ki je delala zanj veliko reklamo. Shoda se je udeležijo kakih 300 ljudi, med katerimi je bil ;yelik del pristašev SLS in republikancev. Od samostojnežev so govorili minister Pucelj in poslanca Majcen in Mermolja. Njihovi govori so bili z ozirom na razne medklice na katere niso znali dati nobenega odgovora, zelo klaverni in' niso našli uiti med njihovimi pristaši nobenega odjava. Ko so se oglasili k besedi nasprotni Igovomiki in orisali delovanje samostojnih poslancev, so shod kar na hitro in predčasno zaključili. Minister Pucelj in razni kmečki bogataši najbrž ne bodo nikdar več prišli na Sevnico, kvečjemu na živinski semenj prodajat vole, kadar jih ne bodo mogli več v Belgradu.
— Državna borza dela. Pri vseh podružnicah »Državne Borze Dela« v Ljub-lani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 28. maja do 3. junija 1922 dela 209 moških in 89 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 329 moških in 105 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 271. — Promet od
1.	januarja do 3. junija 1922 izkazuje 17.906
strank in sicer 8.731 delodajalcev in 9175 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 3637. — Dela iščejo: elektromon-terji, strojni in stavbni ključavničarji, čevljarji, mlinarji, peki, strojniki, kurjači, kamnoseki, kovači, krojači, šivilje, pisarn, moči, trgov, sotrudniki, prodajalke, vzgojiteljice, vajenci, vajenke, itd. — V delo se sprejmejo: rudarji, kleparji, stavbni in strojni ključavničarji, mizarji, zidarji, kolarji, tapetniki, žagarji, pisarn, moči, šivilje, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
— Nesreča na blejskem jezeru. Včeraj zjutraj okrog tretje ure se je na blejskem jezeru prevrnil čoln, v katerem se je nahajalo sedem precej veselih ljubljanskih izletnikov. Čoln se je prevrnil, na sredi jezera in so bili gospodje izletniki v precejšnji nevarnosti. Na pomoč jim je prihitel g. Avgust Kadunc, poslovodja tvrdke Kette, in rešil iz neprijetnega položaja šest teh izletnikov. Sedmega pa je potegnil iz vode in ga pripeljal na suho 12 letni sinček cerkovnika. Čim so bili izletniki na suhem, so jo popihali in niso smatrali za potrebno, da se vsaj z najmanjšo besedico zahvalijo svojim rešiteljem, ki so tvegali za njihovo rešitev skoraj svoje življenje. Vsaj na kranjski način bi to lahko storili!
— Alarm v hotelu »Jekler« na Bledu. Sobotna »beneška noč« na Bledu seveda ni ostala brez mučnih incidentov. V hotelu »Jekler« se je bila utaborila »Orjuna«. Ko se je okrog polnoči usul dež in je občinstvo iskalo streh, je prišlo v hotelu »Jekler« do javnega škandala. Ljudje so tiščali v hotel, »Orjuna« pa je lokale pridržala samo za se. In tako je bilo izmenjanih nekaj udarcev in protiudarcev, dokler ni bil hotel do zadnjega količka poln premočenih ljudi.
— Zunaj in znotraj mokri. Neko skupino ljubljanskih liberalnih študentov je sobotna »beneška noč« ganila. Njihove duše je očarala bajna svetloba milijonskih lučic, vozili so se s čolnom krog kinča nebeškega, neprestano gledali navzgor v višave sveta idej in polnili grla z vinsko kapljico. Krog štirih zjutraj se je čoln prenapolnil mladostnega idealizma in nadebudni fantiči so se mahoma znašli v mrzlih valovih prav nasproti kraljeve vile. Na obupne klice na pomoč, so orožniki potegnili idealiste iz mokrega realizma. Čez dan pa se je sušilo krog mežnarjeve hiše precej kosov perila in oblek, urezanih po najnovejši modi,
— Dobavitelji za kraljevi dvorec na Bledu. Uradno se razglaša: Vsi oni, ki dobavljajo sedaj živež ali tudi kake druge potrebščine za kraljevi dvorec na Bledu, se opozarjajo, da morajo svoje račune, pred-no jih predlože upravi dvora v poravnavo, vposlati preje mestnemu tržnemu nadzorstvu v Ljubljani, da jih pregleda in ugotovi primernost cen. Brez tozadevne klavzule mestnega tržnega nadzorstva se predloženi računi pri upravi kraljevega dvora sploh ne bodo likvidirali.
— Poizkus enotne šole to Avstriji. V Avstriji hočejo namesto dosedanjih meščanskih in nižjih srednjih šol uvesti štiri-razredno enotno šolo, ki bo obvezna za vso mladino brez razlike. Še-le s 5. razredom se srednja šola razcepi na gimnazije, realne gimnazije itd. S prihodnjim šolskim letom pripravl)ajo za nameravano enotno šolo poizkus v treh deških in treh dekliških šolah. — Kakor znano, ima štiriaz-redno enotno nižjo srednjo šolo v načrtu tudi naše naučno ministrstvo,
— Iz države izgnani. Zagrebška policija je izgnala iz naše države sledeče osebe: Pretenhofer Leopoldina, roj. 1873 v Zagrebu, pristojna v Budimpešto. Izgana za vedno. — Ristič Aleksander, roj. 1898. v Požaru, okraj Sabatka. Izgnan za 10 let. — Ivanov Peter, roj. 1900 v Vidinu na Bolgarskem. Izgnan za 10 let. — Stanek Marija, roj. 1896. v Švitavski. Izgnana za 5 let. i
JSjubljanski dogodki
lj Krajevni odbor SLS za frančiškanski okraj. Današnja seja odpade. — Predsednik.
lj Rekrutovanje za mesto Ljubljano.
Rekrutovanje za mesto Ljubljano se vsled kraljeve poroke prične namesto dne 14. junija, šele 15, junija 1922. Nabornikom, ki so pozvani s pozivnicami za 14, junija 1922 k rekrutovanju, se je zategadelj dne 21, junija 1922 predstaviti rekrutni komisiji, Zunaj Ljubljane stanujoče nabornike naj o tem obvestijo sorodniki.
lj Poprave v Koleziji. Edino javno kopališče v Koleziji je postalo nujno potrebno temeljitih poprav. Treba je nanovo betonirati bazen, urediti iznova čistilno napravo, obnoviti jez v betonu itd. Dela se že izvršujejo ter bodo do 20. junija 1922 gotova. Dotlej pa ostane kopališče zaprto.
lj Ljudska kopel v Kolodvorski ulici se mora radikalno preurediti. Kotli in stroji so potrebni temeljitih porav. Magistrat bo z deli baje šele v šestih tednih gotov; dotlej se kopel ne more uporabljati.
lj Novi odbor Gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani je občin, komisar, gospod ministerijalni direktor dr, Bogu-mil Senekovič v zastopstvu obč. sveta potrdil in bo odbor v ponedeljek zvečer ob pol osmi uri v dvorani Mestnega doma zaobljubljen.
lj Iz Ljubljane izgnana je bila dne 2. maja t. 1. Stiglič Barbara, delavčeva žena, rojena 1876. v Lokvah ter pristojna v Delnice. Vzrok: ponovne tatvine.
lj Tatvine. Dne 7. t. m. je bil Marc Ivanki, *stanujoči v Cukrarni ukraden na južni postaji ženski plašč, vreden 600 K. — Dne 31. maja t. 1. je bil ukraden gostilničarju Matku Senica iz Sp. šiške med 10. in
11.	uro iz gostilniške sobe namizen prt, vreden 300 K.
MnMIsnsss psrots.
Ljubljana, 12. junija 1922. Današnja porota razpravlja o dveh slučajih,' katera bi morala pravzaprav presojati novomeška porota, toda ker sta bila za drugo letošnjo zasedanje v Novem mestu razpisana le dva porotna slučaja, se novomeška' porota ni sklicala v zasedanje in sta se oba slučaja odkazala ljubljani poroti v presojo.
Porotnemu senatu predseduje danes dež, sod- svetnik dr, Ivan Modic, votanta sta dež. sodni svetnik Anton Lajovic in sodnik Ferdinand Merala; tožbi zastopa državnega pravdnika namestnik dr, Hod-žar. Porotni redni avditorij je z zanimanjem konstatiral, da vodi g, svetnik dr. Modic prvič porotno razpravo in da tudi državnega pravdnika namestnik dr. Hod-žar prvič zastopa obtožbo pred poroto in je avditoriju dobro znan, ker je kot votant v znanem senzačnem Briceljevem porot-nen. slučaju poleg predsednika g. dvornega svetnika Regalyja energično posegal z vprašanji v razpravi.
Prvi se je zagovarjal Poznik, Prvi državni pravdnik v Novem mestu dr. Krem-
žar je njegove grehe v obtožnici tak«k
opisal:
Čevljar Anton Poznik, rojen 18. jufl' 1879 v Kaplji ob Dravi je prišel 14. marci v vas Božjakovo, se tam izdajal za nabi* ratelja milodarov za ubogo deco v Nove® mestu in na ta način izvabil od ljudi 60 K‘ Prišel je nabirat tudi k Marku Nemaniča kateri pa je raje šel zanj v klet po vinS' Ko se je Nemanič povrnil iz kleti je p°' grešil na steni visečo amerikansko tilft katero je tudi od obtoženca zahteval n*' zaj. Poznič je tatvino trdovratno tajil ‘lS odšel, a kmetje, ki so ga došli, so mu u1,0 odvzeli, To svoje dejanje obtoženec Pn' zna in trdi, da je tatvino izvršil v pijan0! sti in v neprevdamosti. Predno je *c Poznik »pobirat milodare«, je napadel ob' činskega stražnika Vincenca Podlesnikay Metliki, ker je namreč ta vodil neke|SJ sumljivega tujca na občinski urad, da bis® legitimiral. Obdolženec je stražnika suva v hrbet in ga obkladal s priimki ter h°jc na ta način odriniti tujca. Poznič to <3«ia' nje zanika, trdeč, da se je stražnik v os^1 zmotil, a stražnik odločno izpove, daj* drugi dan po tem dogodku, ko so o-rožfli^ obdolženca peljali na kolodvor, takoj * njem spoznal Poznika, ki ga je irejšul’ dan napadel in žalil. Obdolženec je sta' 42 let, a je že skoraj polovico svojega Ijenja presedel v ječi. Da je tat iz navad* znači, da je bil radi iste že trinajstih kaznovan in je tudi vslcd tega hudolst',s zadnjo 18 mesečno ječo prestal 'avgust* meseca 1921, s 15. novembrom pa sc K zopet radi prestopka tatvine moral za ^ mesece naseliti v njemu »priljubljeno b1' vališče«. Da je obdolženec tat iz mavaj^ priča, da ukrade prav vse. kar mu pr>“f pod roke.
Na vprašanje predsednika dr. Mo^ ca, če se Poznik čuti krivega, je ta odjK voril, da je kriv, le zanikava, da bi ^ imel Spor s stražnikom Podlesnikom v Metliki, Podlesnik kot priča zaslišan je P® Pczniku v obraz povedal, da ga dobro P° zna in da ga je bil res napadel.
Porotni senat je stavil porotnikom glavna in eno eventualno vprašanje, 0<' žavnega pravdnika namestnik dr. HodŽg je v svojem govoru poudarjal, da je Pozo® zločinec po poklicu; potepuh, goljuf in S 14. letom je bil prvič kaznovan; tudi vojakih so ga petkrat kaznovali. Poznikof zagovornik dr, Sajovic ml. se je zelo top;8 zavzel za svojega klijenta. Po kratkem stvarnem resumeju predsednika porot®6' ga senata svetnika dr. Modica so se P®' rotniki podali ob tfičetrt na 11 v posvet01' valnico.
Prvomeslnik porotnikov posesw Anton Verbič iz Sinje Goricc št, 26 |e 0f' znanil, da so porotniki soglasno potrH«1 prvo in drugo glavno vprašanje in četf“ dodatno vprašanje, s 3 da in 9 ne pa z3' nikali vprašanje glede na Poznikov sp0' pad z metliškim policistom, Predseduj porotnega senata svetnik dr. Modic f nato razglasil sodbo, s katero je bil Pozo1' Anton obsojen na 6 let težke ječe.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Urednik in odgovorni urednik Franc Kremi**1 Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Tovariši!
Pomnile!
Lisi krščanskega delovnega ljudstva
NOVI ČAS je odvisen le od Vaše pomoči in Vašega sodelovanja! »NOVI ČAS« le glasilo krščanskega delovnega ljudstva in Vaš lisi)
Par
kurjenih kovačev
in
žeiemtrugarjev
sprejme tovarna »Zavora« Laško pri Celju. Hrana in stanovanje v tovarni. Plača po dogovoru.
IZJAVA.
Izjavljam, da je obdolžitev, katere me obdolžujejo, izmišljena in neresnična, in da bom proti vsakomur, ki bi me nadalje obrekoval, postopal sod-nijsko. —
SREČKO ILOVAR.
Arhitekt in mestni stavbenih
: VILJEM TREO j
Ljubljana, Gosposvetska cesta j* Telef. inter. št. 103. Ustanov, leta
se priporoča za zgradbe vseh VJ*1 ter izvršuje načrte in proraciu^
F.BRUMOT Ljubljana
U MM) lil lEaia
po konkureninl coni. Mastni trg 25. I.
Tunsl.
6«
Roman,
Spisal Bernbard KeHermann, — Posloveni! Peter Mlakar.
Sledili so znani finančni velikaši in prvi inženjeri raznih postaj. Od njih se je krepko odražal zlasti tolsti Miiller z Azore. Bil je okrogel ko balon, na mestu glave 'e nosil zgolj slar tog klobuk.
»Maslen kos za pekel!«
Med lorkljajočimi čredami ljudi so korakali ducati godb, ki so vse istočasno svirale in polnile brezno broadwaysko s hruščem in truščem, kot da se istočasno iisoč pa tisoč šip razireskava na asfaltu. Delavska krdela so tulila, žvižgala, smejala se, vsa usta sp se spakovala, da bi bil hrup čim večji. Posamezni bataljoni so prepevali mednarodno koračnico, drugi marseiezo, še drugi so prepevali križem in vprek, po mili volji. Temeljni glas brezbrežnega vrešča pa je tvoril slop in topot korakov, zamolkli taki težkih škornjev, ki je uro za uro ponavljal isto besedo: Predor ~ predor — predor...
Podoba je bila kot da je predor sam prispel v New V ork, da bi demonstriral.
Veliko pozornost je vzbujala skupina sredi sprevoda. Na čelu so ji korakali prapori vseh narodov in ogromen lepak:
»Macovi pohabljenci.«	■	li	l	,r
SkuDiiifl ie hila sestavljena ir. nruče mož. ki iim ie
manjkalo ali zapestje, ali roka, ali noga; lesenonožci. dd, celo taki, ki so se po berglah poganjali nalik zvonovom. Za njimi so tavali možje z rmenimi, bolestnimi obrazi. To so bili oni, ki so trpeli na »grumu«.
Korakali pa so predorci v deseterostopih in sprevod je bil dolg pel kilometrov in več. Stoprav je njih rep smuknil iz Hudson Riverjevega predora, ko je glava dosegla wallsko cesto. V popolnem redu se je valila vojska predorcev skozi broadway in ceste, ki jih je prehodila, te po avtovskih obročih gladko zbrušene ceste so bile še naslednji dan posejane z odtisi čev-Ijevih žebljev. Promet je bil zaustavljen. Brezkončni vlaki cestnih železnic, voz, avtomobilov so čakali na konec povorke. Vsa okna in vse izloge so bile zastavljene z radovedneži. Vsakdo je hotel videti predorce, ki so žoltih jamskih obrazov, izdelanih rok in usločenih hrbtov v težkih škornjih merili cesto. Prinesli so iz predora grozničavo ozračje. Saj so bili vsi v tistih temačnih rovih, kjer jim je smrt pokosila tovariše. Žvenket verig se je dvigal izsred njihovih vrst, vzduh po kaznjencih in brezpravni ki h.
Fotografi so nastavljali leče in priškrnjevali, kinematografi so vrteli kljuke, tz brivnic so planili namiljeni gostje s prtom pod brado, iz čevljarn gospe z enim čevljem, v skladiščih za obleke so stali kupci v srajčnih rokavih, da, celo v spodnjih hlačah. Prodajalke, delavke in pisarke blagovišč m trgovin so ležale rujne od vabucienosii io iceoelaiočc od radovednosti na okrph
od prvega do dvajsetega nadstropja ter so sc opasno daleč spenjale čez podzidke. Kričale so in vreščale in mahale z robci. Toda val hrupa, ki je udarjal s ceste, je vznašal njih svetle krike, tako da jih ni bilo mogoč* slišati.
V neznatnem zasebnem avtu, ki je sredi lomečega se veletoka ljudi čakal med siotinami drugih vozišč, sta sedela Lloyd in Ethel. Ethel je drhtela od nemira in radovednosti. Vpila je brez piostanka; »Look at them -just look at them — look! look!« Hvalila je srečno naključje, ki jo je privedlo v sredino parade.
»Oče — Allana neso! Halo! Ga li vidiš?«
In lloyd, ki je na dnu voza sedel v dve gubi in se je razgledava! skozi gledalce, je rekel ravnodušno; »Sai vidim, Ethel!«
Ko so L|oyda samega nesli mimo, se je zvonko nasmejala, prekipevajoča od zabave.
»To si ti, očel«
Zapustila je sedež pri oknu in je objela i loyda »Ti si, mar vidiš?«
»Vidim, EtheU
Ethel je potrkala na okno, ko so prišli mimo »pe* klenščaki«. Zamorci so se ji režali in so pritiskali svoje ogabno rdeče dlani na šipe. A ustaviti se niso mogli kajti zadnjiki so jhn stopali na pete.
»Le okna nikar ne odpri, otroki« je rekel Uoyd lavpctdu&io. ,
oham