BI. Stnllln. I LMHnL • »* I. mm KL HILbto. .^■■■■■■H ■■■■■■V .^■■■■■^. ■■■■■■IHBhHHI ■■■■■■■■■^■1 ■■■■■) flHMHHB >^^^^^^^^HB - ■■■■■■^■■■■■■1 ^^^^^^^^B ^■■■■B ■■■■■B AHHHHI ■■■■■■■■■^k. .^flHM^k. ^^^^^^^^^^^^ » ----------------------------- ■ i bftltl vaak iaa popoUnr liviMil a*4ftlit la pnuik«. IM St»U t Prostor 1 m/m X 54 m/zic za navadne ln mate oglase 83 vIil* 24 lUtduc rasgUse 1-20 KL za poslano in reklame 2 K. - Pri naročilu nad 10 objav popust VpraJanjem glede Inseratov naj se priloži rnamka sa odgovoc. VprrvBiitTO »Slav. Naroda" ta „Naroda* Tis*aras«' SaaHota nllea *t. Sv aritll&iio. — Teie'oa *t 90. „SU'ftaski Mat«.*' v«tja v I4«»l|aai lai pa psiaaa celoletno napcsj pUčaa . K !2t> — celofeteo ,••••• K140*— po! I etno ..•....„ 6fr— polkmo • ••«•••„ 7i>— 3 mesećno......„35-— 3 lacuftio • •••••» 35*— 1 ........I*- .. .......12-— Novi narotnikl naj polije}q v prvIC naroJnfno vedno 9^F" P° fuikasnici. Na sarnr» nisme^ naro MM brez posHlve dermie se ne morc ozirati. Ir^alMf« «*!•«- *■*•#«" Kaatlova «tloa H I, L aadatropjaj Y*l*to* *t*v. 34. »•alt* >pffl|Wl lt f*dalaaa« to IfttMta« fnotiUTtM. ■9" ItkofUtv «• vrate« "W Posamezita itevilka valja 60 vlnarjev. PoStnina paviallran«. Organizirajmo stranko! PoroČIlo dr. Kukovca na javnem shodu v Ljubljani dne 29. februar ja. Ce opravičeno vprašujete, zakaj smo vas povabili na današnji zbor, ođgovarjam vam, da je po našem rnnenju domovina v nevarnosti. Ob-rambna akcija v tem položaju naroda zdi se nam organizacija enotne demokratske stranke in ojačenje te stranke. Vaši uvidevnosti in odločit-vi pa prepuščamo, ali hoćete zasta-viti vse svoje sile, da na ta način zmara naša stvar. Očita nevarnost za naš narod se mora imenovati nov politični položaj v naši notranjosti, nastop reak-cijonarne vlade in vladanje reakcio-narnega bloka. Komaj nam je zmaga zaveznikov nad centralnim! silami in zlasti sijajna zmaga srbskega orožja leta 191S. prinesla svobodo in ujedinjenje, spoznali smo v dvodnevni seji narodnega veća v Zagrebu 16. In 17. novembra, da za-stopniki strank današnje vlade nišo bili za resnično ujedinjenje. Skoro brezupen je bil položaj prvi dan in še Ie drugi dan se je vplivu dr. Smodlake posrećilo približati odpor-ne zastopnike avtonomašev stališču :demokratov kot brezpogojnih prista-šev edinstva naroda in države. Eden 'Izmed najzagrizenejših zagovomi-kov individualitet iz avstrijske dobe dr. Brejc, takratni poverjenik notra-njih zadev v Ljubljani, ni maral za koroško nevarnost. Od njega sa-mega predlagani razgovor s Koro-šđ se je naenkrat moral preklicati, in dr. Brejc je kljub ledeni cesti moral z avtamobilom dirjati v Zagreb, da Se vjame vlak odposlancev narodnega veća za Beograd, da četudi neizvoljen mesto odsotnega dr. Ko-roSca bolj nasprotuje proglasu ujedinjenja avstro - ogrskih Jugoslovanov z Jugoslovani srbskega kraljestva, nego da podpira ustvarenje trdne vezi skirpnosti za ves narod, Videli smo te narodne zastopnJke kmalu potem na delu v narodnem pred-stavniStvu in nič dražega ni povzro-čllo prve krize v beogradski vladi In j tuđi najzadnje spremembe sredi tega meseca, nego razdiralni nacrti. Gro-rnelo se je zoper pretirani centrali-zem đemokratov, dočim je nal politični vodja Svetozar Pribičević že 6b novem Ierji v Zagrebu v svojem govoru opravičeno povdarjal. da pravzaprav Se pri nas sploh nič ni centralizirano, amoak srre skoro vse svojo- pot naprej x>o stan'n upravnih Jnstancah. Tuđi zadnje dni očita n. prim. meni »Slovenec^ upravni ro-mantic?zem. o katerem na na?> narod roče nič vedeti. Goriški Slovenci so poslali pred mesecem dni kljub svojemu mučeniškemu stanju svoje več-no znamenito priznanje k skupni ju-goslovanski državi brez vpošteva-nja kake pokrajinske slovenske individualnosti, naravnog v naš Beograd prestolonaslcdniku. ki je po volji naroda predstavnik naše narodne in državne edinstvenosti. Ennko snio pripravljeni mi Slovenci od se-verne meje, če tuđi radi zabajamo v Lji:blianf, vpreti se z vso s:lo tvorbi kake Stovenije, ker ne rabimo da-nos več Slovenije, ampak se prizna-vamo stokrat rajši k veliki Jugoslaviji ali k državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsi navidezni znanstve-n! razio^fi. ki crovore za dobroto "^tave po vzorfh Protićeve vlade, so nam malo merodajni. mi si hoćemo ogledati* osebe. ki ta boj vodljo, kajti značaj teh osebnosti in njili pretek-ko-nac?r»r»alne većine tn sem iriav*? v imenu Slovencpv. f^a b«v!c nal ori-crovor 7oner 79tTranie Čfrn tesn*j*e ujedinjenje z ostalim jtt^o^Tovanskim ^vetom v ktiltt'ri ir» cosnfv'arstvi' Ha b? pot^^^'t r^*^»cVrfc^»a^'iona1nc Hranitatie Ti<*r*»*HnT*Ti?v<>^t? dv^lezfč-ne pokratino Stalerske. dvio^il se Je na v dHčo «;voj"h d5»n^Q*t-"h m?Ti*«;rr-^kih tovarr^v ćr. Koro?5ca ?n Po5-karia in z rfJTi *in^]^^m ^?»ra^nti jtt- Vovfč z f7'avo. ki i> v^SitJi sr^motn za na? narrd m ki Vptti te n?i}z ganizacijo sploh ni močna stran naše družbe. Akoravno smo v dnevih 17. fn 18- februarja 1919 torej pred letom dn! položili v Sarajevem pod-lago tuđi politični organizaciji v smislu ideje edinstva* kaže današnji politični položaj, da v tem oziru nismo imeli preveč sreče. Najmočnejša je nač demokratična struja rudi v za-Časnem narodnem predstavništvu. Njena velika moč Je preiskušana si-jajno, ker v nji tekom leta dni ni bilo niti enega spora v naziranju glede plemen in verotzpovedanj, ki so v ti politični organizaciji bratsko združena. Ne moremo pa reci, da Je ideja politično doslej triumfiraia. Niti združena s socijalisti ni mogla demokratska zajednica odoleti vsaj začas-nemu uspehu združenih nasprotnikov, kterih ne druži nobena ideja nego bojazen. da vsi podležejo naši stranki pri bodoči odločitvi pri vo-litvah. Olavni naš odbor je zato pred dvema mesecema v Beogradu uvi-devši potrebo resne organizacije sklenil nacrt pravi! za res enotno demokratsko strako za ćelo kraije-stvo in današnji dan se ima zavzeti tuđi v Ljubljani stališče k temu nacrtu. Ker bode težko udeležitl se mnogobrojno skupnega ustavnovne-ga kongresa« umestno Je, da slovenski demokrati že danes sprejmejo ta nacrt kot svoj in izjavijo, da so organizirani na ti podlagi v enotni demokratski stranki, ne da bi formelno kaj spreminjali na slovenski podor-ganizaciji. Kakor Imamo neomajno zaupa-nje v zdravo dušo našega naroda, da se bode kljub političnim napakam in nenspehom tremrtka utrdil v močno državnost, tako zaupam v silo idej demokratske stranke glede njenega političnega programa, če ga borno res izvajali. Želeti bi Ie bilo, da bi zlasti Slovenci zapustili majhno in omejeno obzorje slovensko in kot polftikl delovali na demokratski podlagi Ie v jugoslovensk! politikl. S tem nf izključeno, da branimo posebne lokalne interese, nasprotno je to zahtevati glavna pravica volilcev, In dolžnost izvoljenih politikov ter zgo-dovina polpretekle dobe priČuje, da smo slovenski demokrati z vso od-, ločnostio kot Član? zajednice mogl! varovatl rudi naše posebne gmotno in socijalne interese. Vendar naj bl| pa ostala v glavni stvari ali recimo bofjše naj bi postala naSa politika še' doslednejše politika širokih pogl&^J dov, kajti velika naša skupnost po-] menja tud1 za posameznike pridob!-] tev. Napredek celote pomeni uspeh posamnih delov. Očividno gredo tu pota demokratske stranke in pota sedanje vladne koalicije daleč m od*, ločno narazen. Če se naše demoni kratske množice nišo mogle povsp©., ti čez malenkostne predsodket ka] smo imeli krmilo osrednje in pokraj jinskih vlade v rokah, naj doba boja! zoper nepoklicane činitelje, ki so sej moči polastili, vzbudi novo odporno; moč v stranki. Nujna zapoved tre-' nutka je pa, da ustvarimo res enoN| no demokratsko organizacijo nemu-i doma, da vprežemo v delo ves mW sleči narod, da popravimo napako, da se tesno složimo. če zaupam v moč idej demokratske stranke v državnopolitičnem] oziru. velja vse to v isti mertj o našem kultumem socijalnem pro-^ grramu in mislim, da sploh danes ni i druge stranke v državi, ki bi mogla] postaviti času odgovarjajoč kulturetij in socijalen program, ki srne racu-1 nati na uspešno uveljavljenje. Mom? rebitf bode še Ie poznejša zgodovinai dokazala, koliko pomeni za bodoč-j nost naše domovine, da imamo da^j nes n. pr. v ćeli državi udomačeif! agramoreformni procrram naše stranJ ke. Ozkosrčneži bodo ugovarjali, w se v letu dni ni izpeljal. Toda agrarni reformni programi, ki so jih prine*' sja pretekla stoletja, se tuđi nlsoizvr-1 šili niti v malo letih ali v celotl sploh! nikdar, vendarso pa zapustili najglob«! Ije posledice v zgodovini dotičnih: narodov. Boji na vstoku nas oporni* i njajo, da še ni konec boja za pravi«; ce množic zlasti glede zemljiške po-: šesti, in gorje našemu narodu, če bf stalno zavladala reakcija, ki Je iuu sprotnfea tudl te reforme. Ljudje, ki so pozabili, da je Sa Bog za stvarstvo sveta 7 dni rabftV tuđi ne morejo pojmiti, zakaj pro^] blem uprave v rokah naših mož nfj v tako kratki dobi triumfiral. Zlasti; se čudijo onf, kl so marsikaj gledaJli s pobarvanim varljivim steklom. Mt; pa vidimo, da je narod ostal zdrav,! in Če ni mogel izprevideti vzrokovt- Tran Govebar; 7 Svitanje. (Dalje.) >fn kako se bo imenoval?« Je vprašal Premrov. »„Ljubljanske Novfce od vseh krajev sveta"!« je odgovori! Wenigar in že brskal po polici, ki je visela na zidu. »Evo, poslušaj ta: na$ pesnik urednik mi piSe sam« — našel Je Vodnikovo pismo in bral —: >,Eger me je nagovori!. Rad sem mu svoje tumpasto pero po-sodil v štero in zdaj se kremžim in pačim ter gledam, kako bi naš jezik najbolje prireza] po drugih, že osnaženih evropejskih Jezikih.« »Zlat človek, čudovit mož!« Je dejal ka-plan B!až z Iskrenim občudovanjem. »V naj-strašneJSi dobi so ga nam rosita nebesa kakor mano izstradanim Izraelcem v puščavi. Naš prvi resničnf pesnik! Naš prvi žurna list! In ta pogum, Izdajatl »Novfce« med ljudi v tem času! —O, nič več ne velja, da. tnter ama si-lent Musae.« »Pa koflko bođo stale »Novice«? Je vpra-Sal »cesar« ter Je že odpcnjal svoj pas. »Po poSti prejemane šest goldinarjev za vse leto,« Je odgovori] župnik tn natakal. »Naročite Jih za naju oba, prijatelj žup-tikU Ie dejal »cesarc. »Pilite nm dl et po-l 2dravljava in da mu želimo toliko naročnikov, kolikor je zvezd na nebu in peska na dnu morja!« — In položil je na mizo dvajset goldinarjev, si odrezal kos štruce ter hrabro jedel in pil. Veselo razburjeni so se razgovarjal! prijatelji dalje o prvem slovenskem časopisu, kl je tako ljubo iznenadi! vse in ki se ga ni v tem času nadejal nihče. Wenigar Je pripovedoval, da bodo prina-Šale »Novice« vest! Iz domačfh in tujih krajev ter z raznih bojišč, da bodo žaba vale svoje bralce s povestml smešne in resne vsebine, Jih seznanjale s slovstvom, s svetovno in pro-svetno zgodovino slovensko In slovansko, po-učevale o kmetijskih gospodarskih In obrtnih zadevah, naznanjale najnovejše iztime ter raz-glašale nradne oklice fn oznanila sodne fn mestne gosposke, žitne cene, loterijo In umrle. »Koliko pridnosti, koliko vztrajnosti, koliko učenosti Je treba za vse to!« Je strme! kaplan Blaž. »Oh, to ie mož, to Je mož!« »In vse sam — sam!« je klf&I »eesar«, »in vse to Ie zato, da bf naš Jezik kar najbolje prireza!« ugladi! in opilll! _ Da, da. prav piše naš Balant: jezik je prvo. vse drogo bo narodu navrženo. Narod živL dokler živi nje* ?ov j e z f k. Brez narodneffa jezika nf naroda. In karkoli Ima narod velikega, položi v svoj Jezik!« r / In že se je zače! razoredati med družbico razgovor, fn vsak je hitel povedati svoje misli in svoja čustva. »Kremen je naš Vodnik!« je vzklikal stari Blaž. »In kadar bo tak kremen vsakdo izmed nas, bo ves naš narod iz kvadrov!« Župnik V/enigar pa Je dejal: »Usoda malih narodov je ali poginlti ali izginiti med velikim!. Tega pa se mali narodi, kakoršni smo tuđ! mi, ubranljo Ie takrat, če se odlikujejo s svojo kvaliteto, ko več ne morejo tekmovati s svojo kvantiteto!« — In obrnil se Je ter pokazal na steno, na kateri sta viseli v ozkih, zlatih, ovalnih okvirjih dve črnl tiskan! sltki: »Olejta: tale dva sta nas učila: Edinl sodnik, kl se era bojimo, bod! naša vest! — Cdino orožje, ki mu zaupamo, bodi kultura na-5ega razuma in srca! — Edina naša bramba proti vsem usodnfm viharjenj je in ostane moralna sila naše Ijubeznl do rodne zemlje In maternega jezika!« Na stenl pa sta viseli slikf rajnega ce-sarja Jožefa II. is rajnega Uubljanskega kne-zoikofa — grofa Karla Herberštefnskega. , »Vldlbu s lemale možema Sele se je pre-nehal za Slovence temnl, srednji vekt« je na-daUeval Wenlgar .»2 njima sele začenja med narnf doba svobode razuma, prepričanja bi vesti; ta dva tnoia sta prlzadela obskurantlzmu Mnrtnl stmek, na katerem mora poginlti prej aBsUI« In govorili so dalje, vsi navdušeni za rd-forme Marije Terezije in njenega neizprosnega svobodomiselnega sina Jožefa ter za blago* slovljenl vpliv knezoškofa HerberSteinskega.* Njihova zasluga je, so razlagali, da je končno* slovensko ljudstvo dobilo tuđi sole, v katerih' se je poučevalo tuđi v domaćem jeziku in te pod vplivom idej, ki so se žanje borili vse živ-j ljenje Marija Terezija, Jožef II. In grof Herber-< šteinski, se je končno, končno začelo razvijati1 med Slovenci tuđi posvetno slovstvo. Z njlmi se zaključuje absolutno molltvenlška in cer* kvena slovstvena doba slovenska ter pričenja! ljudstvu namenjeno pesništvo, pripovedniStvo in znanstvo. I Pater Janez Damascen Dev s svojim!1 »Pisanlcaml tepih umetnosti« In pater Marko Pohlin s svojimi slovnlcami in računlcami sta, začela, a Valentin Vodnik nadaljuje In v kratki • dobi nekaj let je že nadkrilil daleč obadva. Svobodoljubje Jožefovo je oživilo v Ljutn (Jani društvo učenjakov in pesnikov — Aca-dentia Operosorum — z nepozabnim pospeše-vateljem narodnega Solstva grofom Ivanom Cdlingom na čelu. Jožeflnec Edling pa je naiel vrlega wh slednika v herberšteinovett Antonu Unhartn, okrožnem šolskem komisarju, našem prvem znan$tvenem iffodovinarju, in našem prveop Stran 2. »ma//ENSKI NAROD*, dne 3. marca 1920. Stcv. 51. fealraj v«e nf Ho gladka, da vsaj po odstopu naSe vlade manj zmerja, ker pač dvotnt, ali hode zdaj boljke. Birokratski vzorni sistem centralnih sli se je izkasal nazadnje kot nesre-ča ljudstva, ker Je bil brez duše. Zato ne mislimo, da je le tedaj narod dobro vladati« će mu armada uradili* kov vse naprej prežvekuje, da le jnnožica odvezana potrebe strna ml* sliti Kn si tuđi v nriprostem položaj« sama pomagati. Koliko več Je vredno, če za usodo naroda me* jrodajnl možje stoje na visini časa ,vsaj v velikih za narod merodajnih ftrprašanjih. In četudl ni bilo vse parlamentarno v tem oziru, pod od-Btopivšo vlado so v sogtasju z osta-fllmi demokratskim! politiki padle {Važne odločbe v zunanje-polftičnem jpofožalu in prešli smo srečno čez notiranja vprašanja, katerim nišo še danes dorasli ^ navfdesno kulturnalM sosedni narodi I r*ri*!l Dooo soaf slcer coper o^ bro misleći pa naivni kroti naša Javnosti, katerim bi se idela stoga ali ćelo kapitulacija naše stranka zaslužno delo ta katerim ne borno mogli ustrefl. Mislijo, da dobro ho-Cejo naroda« če nas hotejo pripraviti do zastoja življenja, k\ mirovanja ne pozna in poznati ne srne. Hoteli bi nam tuđi taktiko predplsovatl, o ka-teri nas more podučiti še prittodnost in trenutek sam. Tuđi današnji zbor Ima tu be^rdo. Ce nali somtltjeniki bočejo zatajiti svoj program In Pu-stiti triumfirati reakcijo lahko nam predpiSejo pasivnost. Kcr tega ne morejo hoteti, upam da odobrijo na$ nacrt boja zoper temo in reakcijo, da priđe Um prej zopet luč in na-predek. ..Žlahta". t SLS se Je odločffa za osebni boj. prVSb smo s tem njenim korakom 'srečno nazaj v strankarsko mlako, v ,kateri nas je iztreznilo 1. 1914. Usiljeni boj sprejemamo toliko ložje, ker ae zavedamo. da so naše roke čiste. Nedeljo — da vpliva na shod — IJe priobčilo glavno jdasilo SLS pam-iflet na mene. Ce odbijem vse mono-itone in plitve zafrkacije, ki se ogi-jjbajo direktnih obdolžitev, ki bi se jih jđalo gnati pred sodnijo, ostane to-le iSrno: »Dr. Ž e r j a v je svaku odvet-jniku dal 4. tastu »mtlijonarju* 5 se-fcvestrov, kjer brez dela ogromno fcaslužfta.« Naloga, da branim čast državne Itprave. ni več na meni. Vendar mi ie Jcot državljanu prijetno, da morem 'potrditi, da naša uprava ni koruntna. Ne rečem, da je bil vsak sekvester v Sloveniji absolutno korekten. — to se med 300 slnčaji lahko oripetl — a korektna je bila oblast k! sa ie po-Jstavila do gotovih načetih In strofo nadzirala. Le en uradnik je zlorabil ^aupanje. !n ta je s>S!ovenčev« — in-formator! Metil Je teđaj le dolžnost. đa Rranim svojo čast: Jaz sem začetkom svojega poslovanja 1. 1919. kot referent za nacionalizacijo postavfl jnekaj nadzomikov. kl pa nišo kaj bi-frtvenega zaslužili. To delo mt ie bflo »krajno neprfietno, kaiti zavisti ni jnikjer toliko kakor v Sloveniji. Zato sem forsira!, da |e postavljanje nad-isomikov prevzel oddetek za trgovi-!no fn obrt. ki se je v to svrho reor-fcanizfra! Ko so prišli sekvestr! v tnaju fn juninu nisem imel ž njimi oo-wa. Jazniscm sploh nobe-^e;a sekvestra fmenoval, koliko manj kakega sorodnfka. Na-Celoma, da se obvarajem zaplet-ljajev. sem se ogfbal v plivati ha to. koga naj postav! o đ -'d e! e k zatrgovlno in obrt. To •dejstvo samo, kl ea morem prav lah-Tco dokazati ored vsakim rednim ali castnlm sodiščera, že izpodnaSa vse laži »SLSc. Rekel sem že. da m! je inforrna-tor »Slovencev« znan. Lopov Jc# k I je zapravi' čast državnega uradnika in prisego, ne le s tem. da je izdal tiradne spise, mnogo bolj pa s tem, da Je svojo službeno pozicijo zlorabil za svoj ž e p. Usmiljente. ki se sra Je imelo s tem klerikalnim uradnlkom, mi placuje z obrekovanji! Ta obrekovalec Je tako oovrfen. da je v navici napačno iznisaval. Iz nlačila dejanfskih pntnih (zdatkov )e hitro napravil honorar. Iz g. Alojzija Lavrenčfča, ki je brez mole !n-gerence — fz Gradca od nemSke-ga fnrorja »zrinjen, v nemočnostl, da s! takoj osnuje v domovini lastno podtetje. kot strokovnjak izvežban — bn postavlien v par malopo-membmh slučajih za sekvestra, jt naoravil mojega tfsta. Pri »Slovencu« lnoiega tasta g. Josma Lav» renčiča dobro poznajo in bf motrli vedeti, da se iz zasedene Postotne ne more biti sekvester v Sfovensti. *5!ovenec* pa si mistf: neka! le ob-v!sf tn njecrovi katolik? bodo laž širili v tisocih izvodih tiapre}. G. Francu Smodetn, jrlavne-rmi uredniku »Slovenca* čestftam na nainovefšem koraku fn borben? tak-rfki, kf bo zfasti na Koroškem imela koristne posledfce. Ce ma ie na tem. da Izbriše raz sebe krivdo pamfletske metode, ga vabim: Izberimo častno sodfSče. kfer borno vsak svofe dokaze nredložilf. Akose Vam posreći dokazati mi en nepošten ali se-bičen čin tekom 13 mesecev. kar sem bil v vladi, se odpo-vcm iavnem« delti. Ako pa te-ea ne morete. aff oa se začnete skrivati z tzbe<3ravanl! fnplftvimnorčeva-njem, potem Vas moram fdentificfra-ti z onim Vlerikainim uracfnfkom. ki zaslužen! kazni za svo*a lonovstva uitf ne srne. Dr. ?eiiar. Politične vesti. = »Pr2bič«v!čey potom v Llpblja-nj«. »Slovencu* in Se marsikomu ie ne-đcljski shod JDK zmeSal štreno. Po dolgem je JDS nastonila znova z Javno manifestacijo. Ista JDS, o kater! pišejo nasprotnfki, da nlma ntista§ev, \t na shod združila čez 4000 ljudi, gotovo preko 1000 jih ni dobilo Drostora. Bret-Žcv $\*ak Vencajz je nabral okoli 40 ielezničarjev. da shod razbiieip. Ti so skušall motiti shod, ki se d* ie oo tri-tomem trajanju v redu završit. Shod le pokaza!, da ima JDS za sabo mosočno maso. Razbijati shode, ni težko. To pot te najetim smrkolinom n! posrečfio. naC pa se prljemajo tam, kjer so dobili ba-ttne. = Sttiča) Marfn&k. K!ernVa!nn .časopisje nenrestano slika bfvšeisra občlnske?a tajnfka v CerkHah m\ KrSkem Marinčka. kakor žrtev »lasti drla. Zerlava. Mar?n5ek |e Do^or-tiost Javne oblasti pote^nfl na sebe v ,'tnesec^ mahi, ko le naščuval ktnet-*rfce mladeniče, da se ne odzovejo posivu k voiakom. Takrat se fe po* klfcafo rekal tetnfkov prKj nroVm radi znanHi usn^tiov Nerrc^v na Vom-Sketn. V Cerklfafi In v blt^njf oknfirt Je nastala mala revolta. troomfVi **• prereza!! brzojavne Zlce fn ^bnrože-ni koraka!! proti Kr^Vemn. Se le vo-ja^tvo jih je razorožilo. Ni nobenesra dvoma, da je duSa vsefra te«ra žz~ lostnejra pokreta bft MarfnCek. Ma-rinček pa pod zaščlto ćr. Brzica, kl sf obflo zastu«? lastt za KoroSko, ni nehal rourovmtf prot! državi. Nenre-stano f- huHVal prott oro^l, kl 90 ©ravUal? teVko slti«bf> tneditaSčuva-plmprebivpNtvom. Ka^^rsose>met-J^avel^aHMarinčkovIlibtJlskaHi. f€ veđno iz^J'š0! k?i novela, da RH anfavi nokond. PT«čevs»n'e đavkov ttf n^b**n^Tn?i č!oveku nrlletna đo!2-liost, Marinček fe začef km^te 5čw-vatf. na) ne plačujejo več cfavka hi ni davčM organe, te bi priU fvbtt. siloma preženejo. S to zapeljivo auri-tacfio je drtižil trditev. Ua ie Sloven^ ska Ljudska Stranka republikanska stranka. Torej. če prlđemo do repub-Mke. ne bo treba plačatl nobenih lavkov. Država, kl je kaj vredna in k\ noče raznastf. taklh igitacij ne more dovnlitl. Ko le prišli đ^včnl onran v Cerkije. so kmetje nastopill s silo \n mu zaorečili izvršite* nfe^ove službe. Tedaj sele je prejSnfi deželni nredsednik dr. 2erjav odr^dil areta-cijo nevarnej?a bufskača. OrožniStvo je nem»doma izročilo Marfnčka prf-stojnl okrožni sodnijl v Novem me-^tu^ kier se je proti njemti začela redna prelskava rad! raznih z1oč?nov. K temu je prišlo ie na dan. da te Ma-rlnček sfeparfl z občinskim pečatom, s katenm je samolastno svojim prl-tateHem 21 etosa! otihotan!?ene nežr?r>-«ane bankovce. Kako daleč ie sodnii-Sko Dostonar-je dozorelo, nam ni sna-no, In se rudf v to ne vtfkattKi ter se slast! čndhno. da ie doptigtno v ča-*iof3is?b srovorUI o nedolfcnostf ali Vrfvdi. tačas ko prelskava le vKl. Vsekako bomo n stvari §e poročali. *= »Mttče«ftkc f!. fe^ot Pofee Marfnčka hna*o kleriValcl §e rne^ra mučenika, H |e r d^narlem sVuiaf favnesra nradnlfra podktroHf, da nm Izrod oradne »p!»e. Tnđf ta |e seve-da žrfev »demokratske na^flnostl*, Serfe! |e 4^ ?tr v zanoro. dolrfer se le nrtče zasflševato. Atro bf bffo Merf-ka!nr> f nson?s»e dostojno, bi o stvari ne pikalo. đ"fr!er se ne fnrit nr^ff fefcffHi lavna soćnm rnrvrnvm. Ct nofde po tri praksi nittfl. bode vsafc ♦at fn n>»f*a!ec. tri *% $"»d^fla »a?^e. v *w vz-IJeirftfntacffo. da le ?Tan £1-£. TaVot bn moral b?tl o*rogč**n. ste^r nrldefo na!ca sva L ^rotlčem pristala valstae re-for na taki podlagL knkrino le ustvarB bivši kabinet ff. DavidovU ča in tttfla sva lojalno za tem. da se ustvtrUo prednofofl za sprejetje take reforme. V časa. ko so se vr-nii razfovori sflede sestave seda-nje^a kabineta, je terazil Narodni klub gotove želje 1 mslrom na Izme-no kron ▼ dinarje. Q. Protič ni prt» stal na te 7aht*ve In Narodni klub se je prHacrodU v svojih zahtevah nf«p-->vemii c.^Fyčn. V^rnšanje raz-merja med dlnarjem in krono se ne bo resilo* pre svoji protldrčavn! in nevarni poll-tfkl. = Kedaf fe Protlč« kal neno-?tavno? Beograd. 1. marca. Nemoralno tr^todo, k^tere se poslujte Sto?an Prorlć, flnstrfra nafbotje s!edeč! slučai: Pred dobrim mese-cem Je nanade! ProtIĆ v nekem beo-rradskem !!sro s polnlm Imenom Ha'.Tto kontrolo. k**r fe fzp!ača!a demokratsko - socijal?st!čnl vladi buđ-^et^e dva*av?tine. ^rozač. da bo Izrodi! jdavno kontrolo sodi^čn. čim nrfde na vlado. Sedaf pa, ko se !e njegova žeffa soofnfla ht ^e prsta! ml-n!str5?frf nrpdse\m*&& stranke. Zagreb. 1. marca. Kakor noroča ^R?ieć SrfS« vrSUo se je minuli te-de:i več skupSčln demokratske stranke, katere je sklical poslanec đr. Anrtelinovlć. 22. februarfa se je vrš?fa sktmSčina v Prapntniku. 23. v Kras'c!. 24. v Krlžt§čn, občfna Baka-rac. Sknpščlna v HrelUmi Je bila nre-ložena. ker so hote!f nekater! bo!j?e-v?§kl element! Izzvat! nerede, pač pa se Je vrši! tam sestanek rannnlkov demokratske stranke, kl mu Je prl-sostvova! dr. An^jelinović. V nede-!Jo, 29. fenmaria se je vr5l!a skrirSčl-na demokratske stranke v Virovitici. Vater! Je rr?sostvova!o več tlsoč IJndJ. oovečfnl km^tfe. Preftsedoval •• *tr. Oto Oavrančl^. srovorlla na sta *T- *1 ban dr. Tomllenovfć In Mfhm Pr'nfčevfć. Navznfn fe bHo ttidl prečeste ftevilo reakcii^narcev in ko-rrtm^t^v In so se čnll Iz nfltiovih vT*i fr?f^ rn rennbtlko H nrorl Vralfti »?•♦*-♦ fn f^^asttfl. Voditelja mxm~ ??*?** *tn h*i dva duhovntVa. Po %o***w! s?niT>J5^'n| so napad!! fran-V<^vct, komtinistl H zafednlčarjl mtr-»*e zborova^ce s kamenjem, a orot-nl^rvo. Id |e p?to pozvana, ćn nanra-vl r«f, fe d«?!o nrek»sno. ker so n»--nafaVd med tem časom fe zapustili bojISCe. = Nov defwlrratsVt IW- Ocrn-f I n. t. marca. Tn le t»r?c>! \ert teti-trffc Izba^r! Wst »ln«osfnven^va ml-wf>« kot onran demokratske stranVe. wm ff*^"©**»!o «mt »M^^a^r^ro« I ?*vtHi fe f o^rfonu. da Je m notah I W0aooovai doapeto jadranAo n>ra- lanje zopet na ono stm!!S6e, na kate-retn |e bilo ob začetku pariSke kon-fference preo vec nejro enlm letom. Pričakovati Je. da bodo soiite sadr-žanjaV/iUonove^a kot saičUnikaJo-goslavijc. vsa pocrajan|a med 1taIQo in JofiroslavUo breztisoešna. Zato m vredno. začeti ponjanja. » VpraSanje nove bottMta« hereacovtake vladai Milan Bračič ¥ bfl včeraj pri mlnlstrskem pred sednlkn Stojanu Protiću. VpraSanJe o Imenovanju nove bosansko-tterce-novinske vlade Se ni definitivno re-šeno, toda pričakuje se, da bo ure-jeno tekom Jatr*5njetra dne. = Jami namcščencl v Zacrabn In nflk organteacfja. V nedeljo je bila tukaj skupSčina saveza javnih name-ščcncev, ki je bil pod banom đr. Ton-iljanovićem razpuščen. Sprejela se j« resolucija. v kater! se protestira pretf temu, da se podtika savez« Jsvnili nanneščcncev indentifteiranje s Rad?<5evo kliko. Sprejet je bil tuđi predio^, da se naprost ban, naj na najvišlem mestu nastopi proti odgovornim in neodgovornim elementom, ki so podtikali javnim name-SČencem nelojalnost in širjenje jav-nepra rardora. Javni nameščentH se nnpolncma nridružujeio želji zagreb-§ke5ra meščanstva. ćst bi prestolo-nnr.Tedn?k Aleksander čimprej pose-tl! Zagreb ter se tako tnogel prepričati o iskrenost! čnstev, ki se goje napram viadnrsk! rii§?. = VotaSIre spremembe na Hr-vatsTcem? Beoerad, !. marca. Iz Zagreba sta prispela v Beograd general Plivelić In major Soretić ter bi!a snrejeta 27. februaria od regenta v avđ'Tenc!. kl ie traiala nad pol nre. Oenera! Plfvelić je referira! ob tej primki 0 položain na ftrvatskem. V političnih krotfh se spravlja njegov prihod v Beojrrad v zvezo s kombinacijo, da sa namerava Narodni klub kandidirat! na mesto Šefa armijske komande v Zasrebu, a Sef štaba armije bi naj postal podoolkovnik Kva-temlć, ki je bi! za časa avstrijsko-nemške oknpaclfe Srbije šef policijske gpijonaže v Rhemenovem R^jver-nementn, na dra$ri strani pa se na to mesto kandidira majorja SoretiĆa. kl fe b?! za Časa vojne zasrrlzen Avstrt-fanec In v Beograd« ra\*nate!j realne crlmnazlje. — V vseh poštenih narodnih krosrfh v Beosrradti se z osrorče-njem komentira ta kombinacija, po kateri naj bi prlSe! na mesto enew na.ibolfllh narodnih častnikov av-strijskl sreneral. kf je dobi! za svole zvesto avstrlfsko mišljenje prvi međ avstrlisklmi častnfkl kot plačilo zlato svetinjo. = Za regentov po«et ▼ Zcfrreba In LJabflanf. V kuloarjih narodnei?a predstavništva se je včeraj povorilo, da ho vlada predlacrata NJ. Vlsočan-stvn regentu presta!onas!edniktif naj poset? Z^^n-eb In Tjublfano. = Bt>!^arsko sobranje. Boljgrar-ska brzojavna aeencija javlja: Urad-no se naznanja. da se vrše volitvc v sobranje dne 29. marca. Sobranje se sestane najkasneje t8. aprila. = Na na5l mei! uroti Boftrarslrf. Kakor javliajo od naših mej, prlčaku-fe prebivalstvo Can'broda vsak čas, da za5eđe naša vojska mesto I* okolico. Seljak!, ki so pribežali na našo stran, se pnoravliaio na povratek. Klirb acrltacl.!! ?n nasilja boi^rarskiTi oblast! prebfvalstvo kotnaj caka, da se vrne nod ckrflfe naše države. = čehosfovagVa tfStava. čeho-«:?ovašVa narodna skimščlna Je začela ?7. m. m. ustavno debato. Po sve-^^.nem na^ovoni predsednlka Toma-šfca je noročevalec dr. Bouček izja-v!l: Naše r?r.rneiie do Nemcev, Ma so-vražnfkotn pokažemo, da smo boliŠi. kakor oni. Mo-Čemo se mašČevati, toda nemška mentaliteta se ni Izoremenila. Dobro vemo, da bodo Nemci še dalje kričali: čim več jim damo, tembolj bodo kričali. Pokazati moramo Evropi, da Je to kričanje krivično. Poročevalec dr. Me*ssner po'Tdaria. da volilni red ni začasni revolucijsk! Izdelck. tem-več trajna smem?ca za načela demokratske tistave. Nato je b*!o spreieto poroci!o o zakonskem nacrtu srlede sestave In prav!c senata, o nacrtu vo!?lneora razsodišč?! In » nacrtu nstanovitve okrafnih In okrožnlh nradov. V noDoIdansVI sei! je pri cre-neralni debat! dr. Krama? kritizira! volfln? red. Poslanje čehosTovaške republikanske stranke dr. Viskov-skv Je polemizira! pmt! dr. Kramant Prihodn^a seia se vrsi Jntri. V sej! dne 28. m. m. narodne skupščfne se je no dvodnevni raz-prav! končala de^ata o ustavi. O!a-sovanle se Je vršilo v nozn! nočn! uri. Criavnf boj se fe vršii za označe* nje češko - slovaške^a lezika kot đr-žavnesra jezika, nri čemer so narodni socialci stavili kompromisni predio?:, naf se označi Če^ko - slovaškl Jezik kot državni offcielni jezik republike. Ai?rarci, narodni demokrati in katoličke stranke so se oridružfll temu predlogu, ki Je bi! tuđi spreiet Pri glasovanju je bi! zakon o ustav! sprejet Sklepn! srovor je imel pred-sednik Tomašelc ki Je poudarja!. da predstavlja sprejeti zakon kot celota delo vseh strank. Cehoslovaki so po-nosnh da so doživeli ta dan. Sele se- * daj Je končana naloga, kl ie bila prevzeta 28. oktobra. Govornik je končal % >na zđar« klici republikL Narodna skupina Je stole poslušala srovor predseđnika ter mu odjrovar-Jala z burnim! »na zdar« klicu Po-s!anc! so pe!i Kdc domov muj--. >Nad Tatru se bliska*:, člani levice pa »Rtidv prapor , na kar je zbornica viharno nazdravljala pređsedniku Masar>rku. Seia se je zaključila ob štirih zjntrai = Časnlfrarski zakon ▼ Avstrlit Časnikarski 2akon stopi v AvstriH takoj v veljava Zakon urejnie službene oosrodhe, doouste, odpovedni rok in od-fleodnino žurnalistom, ako se list proda, ako izpremenl svojo smer. alt ako preneba izhajati. Ražen tesra zahteva zakon, đa mora podietie plačevati za urednika 10 let po 500 kron v fond za starostno pre^krbo. Ta znesek se mora xa orre uredrtifce.VI so že nastavlient nri !Mih. doDlačati za čas od leta 1915 do 1919, xa one urednike oa. ki so Doznete vstopfH. na od oneca leta dalie, ko so vstopili. O tem fondu bo natančneje od-ločila tzvršilna odredba, začasno na ie ukrenieno« da se inoraio doplačila in vplačiTa za !eto 1920 nlačati do 27. marca. sicer H se fzterjala s politično ekse-i Iraciio. Zakon velia za urednike vseh listov. tuđi tedenskih !n mesečnih. Telefonska in brzolavna poroillg. ARETACUA fCLOBUČARlCA NA DUNAJU. DtUMd. 1. marca. Na zahtevo jusro-slovenske vlade je bil tu are ti ran »policijski komisar« Beno KlobučariC, vod ja madžarskega urada za izdajanje potnih Hstov v Gradcu. Izročill so «a deietnetnti sodlšču. Klobučarič je bil •oudeieicn pri urotidržavnem rovarenju gotovih hrvatskih krogov proti Ju-loslavijt In je, kakor se zatrjuje v av-strijskih političnih krozih, sokriv, da se je mnojjrira madžarskim bolJševiSkim agitatorjem posrećilo uiti preko av-strljskih mcj. Ju^oslovenska vlada Je v posebni noti obdolžlla Klobučar i Ča na-vsdnlh zločinov ter orosila, da se I! Klobučarič izroči. Kakor se domneva. avstriiska vlada tei »htevi ne bo ugodila, ker se ie oosrečito Klobučarlča pridobiti si avstrijiko državljanstvo. Domovinsko pravico ima slccr v Jusro-slavijt počnete le postal madžarski obrne ini policijski komisar. s^daj oa si le oridobtl avstrt^sko drlavljanstvo. Are-tirall so sra Dunaiu, ko se ie hotel ođ-ocljatl v Svfea kler bi se morale v Pranfftnjtft vršiti ki>nference.lCaknr zna« no. fte natinta tamka! tud! bivši cesar Karei s svotim dvorom In «voiimi aceif-tl. KiohtJČaHCa označuiefo kot bres-ve«tneft7* in rretk^ne^a lonova. kl le bi! med voino lef nddelka avstro-nvr- ^ ske iDkmafe v Beocrado. kier k do4 protektoratom klerikalneca ocrskera majmata Smreczanyja Izdelava! ro-tvorjene dokumente, s katerimi ie no tem denuncira! razne iu^oslovcn^ke oolitike. Po končani vojni ie temi pri Madžarih veliko vlosro kot obrnejni no-llciiskl komt^ar v Bratislavi, ko oa mu tantkaj ->de!ovanjo« ni bilo več mo*o-Če, preselil se ie v Avstrijo, kier je đe-lal proDajrarrdo za Habsburstovce !*i monarhijo, obenem pa skupno s hrvnt-sklml frankovci rovari! prot! Jueosla-viji. Sedal se mu Je posrečllo pridobiti si avstriisko državlianstvo* Avstr1!*tki Nemci si lahko čestitalo na tald orido-bitvt ki lo morajo sami vtakniti v zm-Dor. ROn IN TATVINC NA DUNAJU. Duša), t. marca. Štavilo momr tn tatvin na Dunaiu od dne do dne nara-Sča te oresesraio svote* kl se odneseio tedc^-Vo več stotisoč kron. Podzetnelj-skl kanali se no večVrat terensko nre-l^čeM In *rićt ob *ch f>rf!?Vah veđtio konnl!$ča. kier *n v™ ztestl bakreni nredmetl dobrodošli. Na, centrnlnem noVonnli^ču sa nređ kratkim ednesll ! bakreno nosodo z ostankl iimrlesa oto-teofja dc Haaca. Itev. 51.__________________________________________________________.SLOVENSKI NAROD«, dne 3. mare« 1920,_____________________________ Stran t. PASIVNA RESISTENCA V DR2AVNI TISKARN1 NA DUNAJU. DunsJ, i. mare*. Delo avstrijskeffa parlamenta In od se kov je agroženo, ker je nastalo med osobjem dr Javne tiskarne tnezdno šibanje. Vsled visokih zahtev delavstva po tek a jo pogajanja le zelo počast delavstvo pa med tem Časom izvaja pasivno resistenco, kar ogroža in zavlačuje tisk vladnih predio* tn drugih, v parlamentu potrebnih tiskovin. ROMUMJA DOVOLILA IZVOZ DE-LOV ŽELEZNEOA SAVSKEOA MOSTU. Beograd, 1. marca, Kakor poroča-}a je dovolila Romunija vsled intervencije naše vlade izvoz zadržanih de-lov železniškeea savske a: a mostu in Je prvi transport, obstoječ \z 32 vagonov materijala za štiri dele 21. februaria dospel y Za*reb. Nadaljni transporti se pričakujejo tekom enesa meseca in poL tako da se lahko računa, da bo Železnt savski most pri Beogradu dograjen Se tekom Ietošnjejre leta. NAPAD NA VOJASKO SKLADISCE NA POLOTOKU OALIPOLI. Dunaj. 1. marca* Angleško vojno imrristrstvo razidaSa: Na veliko voia-ško skladišče, ki so Ka izročili Turki ob prevratu na polotoku GalipoHfn franco-skim četam in v katerem so se nahajale velike vojaške in municijske zaloee, Izvršili so Turki napad, pi čemer ie nodiesrfa maloštevilna franeoska oosad-ka turski premoCi. Iz sklad išča so od« nesli 8000 pušk, 3000 strojnih pušk in nad 2 miinorta nabojev. Doslej 5e §e n! mosclo doimati, ali se ie DosreČilo tur-fidm fanatikom odnesti svoj plen v Malo AzUo ali ne. NOV MIROVA PRFDT OG SOVJETSKE RUŠITE. LDU. New York, 28. februarja. fDKU.) Porocevalec »Associated Presa« v Wasrrin£rtonu je brzojavi!, da je sovjetska Rusija v uradnem brzojavu iz Moskve stavila velesi-!am nov mirovni predloj?. V tem predlogru so se sovjeti obvezali, da bodo vodili v Rusiji demokratsko politiko in da bodo sklicali konstltuan-to. Nadalje so obljubili, da bodo raz-veljavilf dekret, ki ne pripoznava ruskih zunaniih doleov, tn da }ih bodo plaćali do 60%. Obljubili so tuđi, da bodo plaćali zaostale obresti, Sov-fetska vlada Je izjavila, da bo nudila znatne garancije, zlasti z odstopftvi-jo koncesij slede srebrnih rudnikov ameriškim in anerleškim sindikatom. Sovjeti pa zahtevajo. da se druge države ne bodo vmešavale v niske zadeve. Obenem se Izraza feUa. da bi Zedinjene države dovolile Rttslji kredit DVANAJSTURN1 DELAVNK NA RUSKEM. LDU. Berlin, 2a februaria. (Hun. kor. urad.) »Deutsche AUtfemeine Zeitirng« javlja Iz K odan ja: »National Tidonde« doznava iz Helsfngfor-sa. da boljševiški listi pozivljejo de« lavce. uvesti 12um! defavnik. Po* vsod je že uvedeno prisilno delo, tako da delavci ne morejo službe me-njavati. BOL.IŠEVISKO PRODIRANJE. LDU. Dunaf. 28. februarja. (D. kor. urad) Ukraifrskf tiskovni urad javlja iz Kamenca Podolskesra od Zfi. tt. rn.: Boljševiško Droditanje proti Onjestru so zadržale ukrajinske Čete pad noveljstvom eenerala Pavlen-V? nri Bal ti. Razvijajo se ljuti Spo-padL RUSKA TRGOVINA. LDU. Berlin, 29. februarja. (D. kor. urad.) »BerHner Ta^eblau« lav-lia iz tfaa*ra: Minister boljševiške vlade za trgovino ?n transnort fe iz* javfl poročevafeu Usta -Dailv Chro-nic^e« v Moskvi: Imamo v Sibirif! velike množine žita, krme, lanu in đrasrih stvari, ki bi se mosrle fzvaža-ti. Toda naša transportna sredstva so vsled vojne nničena. Manjka možnost, soraviti blasro. kl }e name-njeno za izvoz v inozemstvo, v naše luke. Zarać; teera prosimo zaveznt-ke, da nam dobavljalo lokomotive in lokomotivne defe, ter da nam preskr-be vse, kar fe Dotrebno za rednf Že-le^niški promet. Porocevalec Usta »Newyor?c VVrvrld* ?e izjavil: Ruska vojska jfe kos svojim so vratnikom, ako lim zaveznikl ne bodo nudili podnore. Narodno nosnodarstuo. — n% ?e!ezn!ško zvezo Sv. La-cf|a * Predil hoče|o Ttalijani zapoto-vr?ti in je ?e1ezn"ška direkcija v Rimu sklenifa, da se t?koj Izdela nacrt za napravo železniske proge Sv. Luci-fa - Predil. Projekt ie smatrati za nn-ien. Z zgradbo te crte hočejo dosečl Dnevne vesti. V Ljabtfani, 2. marca /920. — Dolžtiost sorefemanja dinar-»kih fn kronsko - dinarskih bankov-cev. Ker so se zgodili slučaju da nišo hotel! posamezniki sprejeti v pla* čilo kronsko - dinarskih bankovcev In so zafuevalf dinarske bankovce Narodne banke kraljevine Srbije, razslaša ministrstvo notranjih del sporazumno s finančnim ministr-stvom, da ni nobene razlike v vred-nosti med kronsko - dinarskih ban* kovcem Narodne banke kraljestva 5M5 in med dinarskim bankovcem Narodne banke kraljevine Srbije. — Oba bankovca sta zakonito plačilno sredstvo, vsakdo lahko fzpolni svojo obveznost v enem ali drugem in bo vsak. kdor ne bi hotel spreieti v plačilo kronsko - dinarskih bankovcev, najstrožje kaznovan. — Voteške podnore za vćovt-Žene vjetnikov. po^reSancev !. dr. so se doslej izplačevale vsakega l. in 16. v mesecn. Danes pa so ženske odslovill, čes da se denar menjuje. Vse ženske drve zato na ma^strat fn drvele bodo vsak dan do 6. t rtu ker sele tega dne se bodo izplače-vaTe podoore. S čim naj te dru/5;ne žive do 6. t- m.? Tn magistrat naj vzđržuje kar vse te vdove, sirote fn žene rrez mož do fi, t. m. zato, ker — ne utegnejo? Gospoda, to ne ?re! Vsak čfovek mora Imeti red v HŠi fn fm«tf ga mora ttidi financa. N^ mfn^a-'ie želodd ne morejo ča-Vati šest dni, magfstrat pa tudf ne bo prevzPTnrl o^krbe ene četrtfne mest-rer^a prebivalstva »a dobo teden dni! — fnoremšfcf časonfs? se od strani vojaSke cenzure od 6. februar* ja dalje sdIoTi ne cenzuriralo fn Ifh poStnf urad več ne pošflfa na vojaško cenzuro. — Imenovanje. Beograd, 1. marca. Za poveiienlka v CetmHi je bil Imenovan Ljuba Jović, bivšf mi-nister notranjih zadev za Časa solun-slceca procesa. — Narodni poslanec Jn bV?Sf rta5 zastoprtk v Novem Jor-ku dr. Snvepre! je bfl imenovan sa načelnika 1- razreda v ministrstvu za trgovino In ohrt Dr. Shvegef bo va\-brže odtclonil to tnesto in obdr^al fe svoje mesto kot poslanec. da s tem uhrani en crlas v narodnem oređ-stavniStvu. Wer je Protiću vsak po-sameznik dragocen* da si f njim ohrani svoj majajočl se prestolček. — Afefrsmac ▼ Sfbfrffi? »Sto-venčev« tiskarski Ikrat zelo slabo potom domovinoznaiistvo naie dc^ žave. Aleksinac je posta vit kar v Si« biriio! — Invalidi, pozor! PoverleniŠt-vo za socialno skrb sporoča: Razpf-sane so nnsto?in** slu^he: Pri okraj-nem sodišču v Ormo^u služba sod-nega sluge t običajniml prejemki če-trteca krajevm^flra rarreda. Prošnje ie vladati do 2S. marca 19?0 pri r^red^edništvu ^kroJne^ra sodiSča v Mariborti. — Prf oVrainem sodišču v Trebnjem mesto $odn>?a siuge t običainimi nreiemkf 4. krajevnega razreda. Prošnje je vlagati do 1"5. marca 1920 pri nredseđstvu okrož-nega sodišča v Novem mestu. Na-tanCnejSa pof^snfla se dohe nri vre^ fialn za mvalfde r»rl l}"bljan^lci po-dnižnfcf državne posrednvalnlcc za delo, kjer se tuđi lahko vlagajo prošnje. — MedJclns^tm fntidofn je darova! lekamar g. Plccoli fiamesto ven-ca na krsto nmrletra fpkairarla A. Rrhlnca 100 K ter fz istera namena za umrlo eomnrifčno stud. med. M, Rodino tttrff ino K. — »Pri**«. Prvt sesta^^V ^st-nfkov »z itai:tPnrV'h taborr^ Ot*a!-nno. Tea^o, Ca^^ov*. P^ya In N»-side se vr^f v s^h^to 6. t. m. ob 7. u. zvečer v **t~i'i njri^. — Pore. — C^fK v tetrfrt 26. febrnarja 1920 se je vršil v Čelni občni zbor Zveze slov. posojilnic, ki Je lastnica Zvezne tiskarne v Celju. Na tem ob-čnem zboru je bil izvoljen mesto od-^topivSega dosedanfega ravnatelja tiskarne g. Jos. Smcrtnika g. Ivan PrekorSek za ravnatelia tiskarne. — Umrla Je v nedelfo 29. svečana na težkl pljučnicf in legariu učiteljica gđčna. Ema Lijekova, Tcžfco priza-detfm starcem, kf jfm je vojna v*cla sina edinca in sedaj še težka usoda edino bčerko, naše gfoboko sožaffe. — V počeščenie spomfna svoje-ga prffatelfa in planinskega tovariSa dr. Cdvarda Brctla Je tero£!f g. đr, Jos, C, Oblak svoto 100 K sfovtn-skemu planinskeoni dmltvu v Ljub-Ijanf k — TatvffM t tncovlil nrnmmtc. Oledc predrzne tafvine Cevfjer ▼ omenjeni trgovini se nam naknadno poroča. da v trgovfn? posrofoCa Ma-gajnfčarka *. Tfnka Sch6ff med Ca-s«m, ko sta bila tiffca ▼ trgovini, ni 51a ven, ampak v tnrovskem lokaht stmern, katerf Je en def fočen z le-seno steno. agasnffa efektrfčno žar-nfco, a prftfko Je porabfl eden izmed , latov. ter J* fori X m mta lota* ' del trgovine ter jth držat tako dobo, . dolder ni pni po^egml a blagont — Tip wMMMM§Bi verfiMka. Skromno oblečen je» ni eieganten, nošvedrane čevlje, toda agilen v ve-riženju. DunaJ - Trst so bila njegova toriSča, pa tuđi v Temefvarn fe odprJ svojo tvrdko pod htienom »Marton Stopar, TemeSvar«, dru-gače nosi na dokumentih »trgovec Rečica pri Celju.« Pred vojno Je imel skromno premoženje. a sedaj se mu je plodonosno postotorilo in 5e več. Policija ma Je zaplenila velike svote denarja. tisočake, lire, srebrn in zlat denar. zlatnino in druge dragocenosti. Zadevo njegovega ve-riženja je centralni verižniški urad vodil z vso natančnostfo. Sedaj so ga obsodili na dva meseca zapora, v srlnbo 2000 K in v zaplernbo tujih valut. ki reprezentirajo znatno premoženje. ^ — Zaradi razgraianja je policija v sobnto po noči arefrala 14 mladih, inteligentnih gospodov. Bili so zelo strofo kaznovani. — iVfezdno gibanje natakarfev. Or?ra!iir?»Hia nat^k?*rjev, hotelskih in j kavam?ških uslužbencev sporoča I iz Zagreba, da se je tam pričelo mezdno gibanje. Enako velia za Osek. Tuđi v Ljubljani se je pričelo mezdno cr'banie natakari^v in drugih . hotelskih in kavamfških usluž-hrncev. fk) ffultura. Naše gtedaftš£e — posebno onert. V j »Slovencu« zahteva j?osp. Fr. Bcvk svobo-do ra gledaffško krftfko, in ml mu v poln! morf prftrjnjenio. Toda pod sledečitn! po-gr»?i: krftlka mora WH sirokovnjaška, to Je, ' piše naj !o ilovete, fcf ima popoltto stx>sob-j nost 2a ta tefVi in odgovorni posel, — trti j mnž, kf pozna stvar do nosleđnfe pftee «• !e Iz teorije, neco tvđ\ fz prakse, — kl upo$teva sredstva ht razmere, tvoreče ne-oremasljlvo vis major, In — končno kritik, kl fe sares neodvisen, vsakrSnih osebnftt \T)!ivov svoboden sodnik. ITfer pa so očitiH lafirhtnl stikf, osebni vpflvt, osebna ma?SCe-valnost otroČfa s*Vodože!ttio«t ter hrtr!-jraflfna in maTenirosma zadfrCIHvost fam o \ svobodoirt kritiM ni govora. Gosp. Franct i Bevk nas razume m nam sotovo pritrjuje. i Zato ŽiveU svobodna, $rrokovnial?Va. poštena, stvari fcoristna kritika! Način kriri-knvanfa fn polemike naj bo vedno tak, ka* fcrSen Ie običafen med mteflurenco Iralrornili narnđov. AH t»a fe smatrati Ko^oieve tz-bruhe !n frofnboci'e za inteflsentne fti Icnf-turne? —* »^loven^c« fe % svojfmf sodefav-cl vedno pobija! In uhflai na?© aledalf?55e: mifovtl Je i« tekom dobe »Kina« ier nar početnih me«*cev lanske tirve sezrme. Nato pa Te začei iznova svole herostrafsko đeto-vanie m ^a — pleđe opere — dosledno na-đa"nfe dr»s!ef. fn to nekntnirno razsralante obfalutemfv. * Prodana nevesta«. PreJeH smo: Ve-locenfenf sosfiod urednik, prosimo konstatirati, 4a operna predstava »Prodane treve~ ste« preteklo nedelto nt hlffa odoovedana, ker Je Mla zdč. Medvedova »haje« še vedno bolna, temveS Iter Je Ma ret Hotna, fcakor mora vsakngar prepričati ftedalllfc) plsarnl tzročeno zdravtilSko IrerlCevaK Z ndliCnim spoštovanlem. — Cirfla Međve-dovi, — Radi konstatiramo, kar Želi naša pevka tn ponavt'Tamo, da smo očitali I« vodstvu *!edališča. zaka) nf pravoča-s n o issedlo dotične malenlrostne viotre * d r o sr o oevko. VedeM le vendar moslo In moralo it đober teden. da dobi ftedali&e beozrafske toste t Alt pa naj bi bilo vodstvo postavilo na repertoftr drugo opero, da bi ne bilo zaradi slab« operetne predstave treba ođpovedati S« — dramsko predstavo. Sfcer pa vnov^J: bodi ta slučaj prvi In raStiH*. IL slmfonl£nl koncert v MaiwVw. Mariborska dfvfzHska firodba Irvaia pod vodstvom ffaoelnilra F Herzota v koneertnf j đvoran? pfvovame Ootz IL timfonlčni kon> etrt. Prcdorodtit vstopnlc v trfovinl n mti7ikallle *r*. ftofer, Sol^ka nttce. fn v tr-; fcovfnt s pa^lrfem, 71ata Đrffnik, Slovenska ^ r«Tlca if. Plstf dobfček Je ■amenjta mari-' hor«H*»r m»«*ti*m n^'ceiH. ' ^MC. **•*?<* »fttrletđeva. nafodTičnefsa Ifiiral^a modernih psIfeoloSictn aloc na Uh-«re**^^em odro. p^arnul« Htm. -Inietnlco , svojem umetnftketa deiovtnia 06Č. Ml* ; hičić )e močan, samonsH tatart. kakrfnfli j Jn^osiovensk« pozornice ne pozna Jo do-t vol|. Obenem le Izvrstna dramatična oCfte-l'lea, tri |« ▼z^olSm «• nekaf do»ta.ianwii-iw raivna nal so^ kot Pri letwF»dwHi toCkah tvfra prfznana i gsdna wivwt dnf«le» fnavsajp (acka $• radevnHe prevtcM Itratrovatro . fraovmVs b#itstn> društvo. Cisti flAMcck te nsmmlefi ta praM tVlad Vstapnice ao v av«dpredafl a>rf Brajar mmni htiria Jv«ca?CT itb. VMomrtna 12 K ta iva** CTanl »ntohinil drantav pMafo prmi fcajtrmadll It 6 kma\ aa ^aCef ari hla^Jifnf aa> vsf hrgf|^jawa-vor Anelijc in Prancije na Wilsonovo noto, ki se )e odooslal dne T8. februarja; 6. Wllsonov odgovor z dne 25, fe* bntarla in 7. Memorandum Frandlc in AnsrliJe dne 2*>. februarja, tičoč se ored-Idočeara VVilsonovesra odgovora. — »Temns« orlobča dva nova dokumenta v Jadranskem voraSanJu: franeosko-ande^ki memorandum Italiii z dne 9. fehmarJa, v Katerem se oredlasa iz. prememba nekaterih točk Nittilcvcza proiekta z dne 6. jamrv. v smislu, da se priklopi Reka In okolica vme^nl državici s tvv^ebnim avtonomnim statutom: đrujra listina oa je odsrovor ministrske-sra nredsednika Nittija, kf SDrelema nredlotr Clemenceaua ?n Llovđ Geor^a v memorandumu na Wiisona, da *e ima nr?vir>piti T?pka z okolico In Cresom ftaHH, ostanek vmesne državice pa Ju-go*lavlIL ITAUTANSKE P0B07IVE 2EL.TE, Trst 1. marca. »\\ Piccolo« ooroča \z f?lma, da se skuša fu^oslovenska delegacija pribivati italliansklm za^ton-nikom in stonitl z njimj v nova pokajanja srlede sadranskega vpraSanja. V tem trenutku je mojfoČe. da se ie prvi oo-govor 2e vrSil. V nadaljnih lzva.ian.Hh Dravi t>oročlla da se mora Iskat! vzrok novemu stališču ju^oslovenske delejra-cije v đuševnem razooloženiu jueoslo-venskih oficiialnih krogov. kl so zbesra-nl vsled odfočnesra in solidarnesra stali« ^ča zaveznikov. dok^rnentfrane^a v ori-Hld novecra vstooa Wilsonoveira v kon-fere^co. BrzA^avka navaja nato rimski uradnl list »Messasrsrero« ,ki trdi. da je trenutek za Italijo ujsroden. Italija je klfub Wilsonovemu nastoou ntrdila svojo pozi ci i o pri zaveznicah glede fa-đranskega vorašanja. dočim mora Ju-£o*!av!1a računati s sulošnim evropskim ooložajem m Iskati novih točk. na ka-tere nal nasloni svojo politiko. Francija m An^lija sta sfcer Dovabili, kakor po-roča acrendja Reuter. Ameriko na so-delovanie v reševanju jadran^V^a problema, toda v fej noti le bil Wilsnn nanro^en samo, da oomasra oregovoritl Jugoslavllo, da se i>ri?ate!isko sporazume z Ttaltlo srlede Jadrana. S to akciio se ne namerava zmani^atl vrednosti pariSkecra komnrotnisa. katereera zamore ne Ie Jujrosfavlta sprege« leot pravično re?fitev proh^ma, marveč £a lahko oodplra tuđi Wilsort. STAVKA V TRŽICU. Trst 29. februarja. V ladjedcTnicf v Tržlču je Izbruhnila pred par dnevi del-na stavka. Danes je stavka skoraj po-poha. ODDAJA PREMOŽENJA V AVSTRI.n. Dona], 29. februar ja. Avstrijski parlament je v svoji seii 28. februaria obravnaval oddajo orem oženi a ter relil pojtlavje o 2avarovanju kaoltalov In retit Za slučaj doživetia naloženi kaoi-tali se bođo obremenili z 80 odst. za slučaj smrti naloženi kapitali ter meša- na savarovanja ot se obremeoe i 8i odst HORTV UPRAVNIK MAD2ARSKC LDU Budlmoešta, 1. maroL (a kor. ur. — OKU.) Narodna tkmh Sčloa le Izvolite Nlkoiala Hortt]yia • 131 Klasovi za državnega ipraulki Madžarske. LDU BuđimpeSta« 1. marca. CD« kon ur. — OKU.) Povodom volitve državnega upravnika so davne ce« ste mesta bogato okrašene z tasta«! vam! v narodnih in mestnih barvahj Poslanci so se skoraj polnoStevilno zbrall k slavnostni seji narodne skupŠČine. Oaferije so bile gosto za?-j sedene. V diplomatskih ložah so prisostvovali seji mnogoStevifnl za-j stopniki ententnih misij, nadalje av-! strijski poslanik, avstrijski konzul !«' nemški konzul. Ker predplsuje za-i kon tajno polmensko glasovanje, 8O oddalf poslanci svoje glasove v po* i Imenskem glasovanju. Oddanlh |« bilo 141 fflasovntc. od katerlh se je oddalo 131 2a Morthvja. Poslanci so; se dvigrnflr raz sedeže in Dloskali več! minut Predsednik je naznanil Izlđ vofitve In deial: »Iziavljam, da je> Nikolaj Horthv državni upravnik! madžarski.« Clani zbornice so bur-i no klicali »Eljen!« DEMISIJA MADŽARSKE VLADE. , LDU Budimpešta« 1. marca. (DKlf — OKU) Po volitvi državnesra eprav* nika so sra spremili v ministrsko dosv«-tovalnico, kjer je bila ood njegovim predsedstvom seja mlnlstrskecra sveta, katere so se HdeležHi vsi člani kabineta. J Mintstrski nredsednik je fzjavil. da smatra vlada z današnjim dnem svolo' rnisiio za končano in da podala đcmisl-io. Državni upravnik se je vladi za* hvalU za đosedanje delovanje ht po-uđarjal. da ea bo v \rsem njesrovem do-slovaruu vodil edinole en smoter: da hlj osrecil domovino. VOLITVE V BRNt. LDU Brno. I. marca. (ČTUT Pri) včerajSnjih volltvah so dobili Cehi dve-», tretjinsko večino. Dobili so 78.149 ria-» sov (61 mandatov), Netnd 35.298 jtfa* so\^ (27 mandatov) in Judje 3542 kUsov (2 mandata). -' POGAJANJA Z RUSKIM! BGLP ŠEVIKL LDU London, 1. marca. (DmJ kor. ur. — Brezžičiio.) Zapadnoj evropski zastopniki zadružniškiK zvez so riavnemu ^vodstvu v Moskvi naznanilL da je britanska vlada pol zvala Finsko, švedsko in Danskor*fll »Naredne čltahriee« v Kra-ifi t ireda dne J .marca koncert, ki ea profsvajatt gđC Marica KropS In g. Danilo Svara. Začetek točno ob pol 9. rvečer. k Tmuiaae boMftn ta> aodponro traUv v LlaMNat. V ettrtek 4 t «. te vrH et» pet i, sw£er v teM dvorani meiinega me« ffetrata S2. reda! olični »bor. Na đnevnem ređiie tledeče točke: Računsko noročifo, sorocUo rovliHtiiefli otHetn« odobrenle onkialiilii fakvftatlvntfi podaorT predloK fl podetltvr txrednflh podoor, vnlftev trch čla-nov ra^ntatdl^tva. vnttter revfKf|sfre«ra od-seka« arememha eVeKrvanln eravli Samo. •IdM vredlotl Mtmnr. Of. elane vahtom k ■aaeavcajBavfnii noeieivi* k ApravfzaciiF« r+ TcleOt meso. VnovCevalnica asa žfvino in mast ▼ Lfnbtfani Je od-stopila tnkajjnfm mesarom veCJo BaVtite ^^a\4 BOA BOflOŠSML đft ajadft* jajo meso po 16 K sprednje, po 17 !C zadnje. Meso se bo prodajalo jutrt to je v sredo, na stojnlcah sledečili mesarjev: Novljan, Cuzak, Seljan. Kocjan, Zajc Ivan, Bizil], PetriC. -W Jutri se na stojnicaTi JmenovanfT! mo-sarjev ne sme prodajati meso dnigii, telet. »SanoDonoć« t Unliljtfri prodajg] vsak dan do prcMica dopoldne In popoldne! brez vrstnesa reda mast, milo« svece, čafc cfkoHJo, flžol, jeSpren), feCmen, IraSo, f8)c% kls, rwm, sllvovko, mazilo za Cevlje, preka« leno meso, metle. sol. rogaSfco slatino, sf» dol ,u^n)e »vžigalice ter končno kavo, n>* fine« clvebe in rožice, dokler le zaloga. • Pofxvet|bee W Itdo hmmđ vra^afoaii ee aiefaHvv Ur Rusije bf zamecel kal tiatančiieca eoveđafl o pogreSanem praporščaku Herbcrt Kuhne» rojen v Inomostu na Ttrolskem. Služfl li! pri 7. fovskem haonu ter se borll dne 2&| aveosta 1914 v Krasno pri Lvovn. V !f.| lisni izgab je bil naveden kot ranjen In o4 Hstcca časa pa i« ostal bres sledtL Ze>^ tozadevna blagohotna pismena pojastiltcj prosi nlesov oče, kl radevolje povrne do* tlcnemn vse stroike. Josip Kuhn, trgovce v Inomostu, Museumstrasse 1, Tirolsko, Sta* (Stofrtč) Jolei 29 let star. I,1 peSpolka. 9vo]ci naj nirnmOo stoj naslov »Slovenskemo Fdečetnn krlfn« r LioMjaiii, Neža odrona Ivin Centa sti pisali ztttnte pismo pred petim! let! te Breretoi Hl. B, X, 23 U. & A. t* Amerike, kltr H deial v premogokopa. Ker od tesa cara «| nobene vestt veS. se prost vsafcosar. kdor M o nHfc kaj vedeL i* speroM to oroH D|»« čilu stroikftv na naslov Antonjie Tttankf. Kolonija 115. posta ZicorJe ob Stvt O^aTnl trredntkr Rasio PnstoslemSek. Ba4aa^af V^i^k - - -. . *.,-. Ui i'j«..;!'» Ve^ a* poizve v gostHni 2)b«t Trtta k IM ud DbMNm. 1648 3ščemo imr eno strojepisko Ponudbe pod p Is«aiba>tiaM na Aaeai- eno aatD#aliel*o. A1M ti l« Ltmb ljaaa, ■—frtaMl tr§ 9. L Mtfstr. Ya aaabana s ttrojnim obratom se IM DPcMfllM išče fnancielno podprt nkordant ali zakupnik Pojasn la dije Robert Smel«?ski. arhitekt ia nestai sUv. benik. timska cesta t 1537 LiirijeitilDJliipttori^nfe^n"; ■ n koncesijo oddajo se takoj v naiem v prometnem trgu ob že»e*nic' P «me-na vpra^an a pod Jlajaaurik H44** na uprav. Slovenskega Natoda. 1644 Puisr! BaireihiJaprilifca! fm\ Naprodaj več krataUk atarlnaklb olf. ra>ć. atlk (ena ceo 4 m2 vdika Sv. Jakoka nifcr. tK LJuiHim. 1646 Prela u zlata roitita z itakn. Naslov pove upravni5tvo Slovenskega Naroda. 1657 Proda & w$A peintie 'LunTm od LjuDlianc, večje poslopje v Ljubijani s precejšnjim dvorištem, sposobno za kako tvornico, vrt za zelen?avo v Spodnji ŠiSki. Poizve se pri #>. 1 Stare, odtetnK f jjak|jwl }**m ma St 4 ^^grtriinl(ciaBiiii(iiia mešane stroke, kateri bi rad svoje se-danje mesto premenil. VeC pove A Ka-divc tvrdka BosnfDn * Tadrarat L'vUliaaa. 1553 fltiAkA c? 9e00 k0 ' •iz zldtJ» %^5**»l%Ci ki se ima razdreti v Ljubljani, se proda stavbentku. ^i prev- ?.am« razdor. Ponudbe nod mPlat41 na anonftii zavoi Drago Besetjak. Liab- jana. 1601 Hht ta kaiianvaala ki bi bfl tmožen SC6 SE IB 13011011 voditi pišamo Prednost imajo slovenski uradnlkl, ki so delovali že v železn-narski mdustri-i in so ve^Či dvome^a knjigovodstva. Plati dobra. Ponnđbe s sa. Dopise na anonsno-eks»e-didoni 1 inionnadoni biro Dra OJr Bo-gojevlća, Beograd, Srenaka «1. 9. 1611 Proda se: a srednjeveliko postavo 2 lepi ko-»tnmni obleki. 2 ziroald Jopf9 par bluz, par svflenib nit. lep muf m* dekl^co in 2 povtšna skoco nova sokn Hča (rekelca) za dečke od 14-16 leta. Naslov pove npravntttvo Slov. Naroda. 1647 Vinara Fh lim. Jata. MH. priporoča prtstaa ritia lm fesJa isji ' po vgodai dnevni ceni 511 > Tlifanfh a^y^ za btll Iliol, ko-IHmV* |MHi nuo od firme ^h^ai^a^aaaflAa^ i^L^Bi^B^Usft faa^^^g^^^^^—^B f^HflB^a^B^ssftšA a«P^^^RP^a»Bj^BJ ^i^v ^B^B^a^pp ^a^^p^ss^B^ssf e^sssjp aHHSjs^B^B^BSsssvev »rit !•■ 1655 ■Tkfvll mebka ia trda dobavi in pripeije na dom. V. SMgaattlf parna žaga za državnim kolodvorom. Sirgfae se iiiin v papirno trgovino Ivan Bonač. KljiiavDiiir ki se razume na strojno ključav-ni^avničarstvo in zna deloma šo-firati. se sprojme pri VINKU MAJDIČU, valjčni mlin, Kranj. iurlja greffa rhurtiskaga iaklarna na Ravnali laataal- aUvaia. aiov«atj«) ma na raznoLago mkolikSno množino kotanega stroj lega jclda (za tra«»HJ)ska «aQlta) v dimenzija^ 35 do 130 mm (trdnost približao 70 kg>. 1625 Drtds ft Ufam * cpeka, les. okna. Plina U NlfiO. Mropniki, I Jebi, že lezna posteha, acetilenski aparat, avto matičen klavir, otto&ka postelja, lovske ouika, gosli, tolilmk za pivo s kom. presortem lestva za dve nadstrop f, klozeti, vodovodniki, ^zpenjaCa za jedila, i druge stvari. Hotel Triglav Svinjska abtrfaa. 16^0 laptarn dobro •hrasfaao lokomobilo od 30 HP naprej. novejšega sistetna* Ponudb« pod J.ofco»iahMa 1640** na upr»v-niStvo Slov. Naroda. 2640 O9las. Komanda Dravske divizije potre-buje za prehrano vojske v mese-cu marcu dnevno do 2.500 kg svežega mesa. Radi zaključka pogodbe vrši se dne 8. marca tek. leta točno ob 10. uri v pisarni intendanture te komande (Kazina I. nadstr.) ustmena licitacija, na katero se interesenti vabijo. IiHila iianta Mb Načelnik intendanture: ppak: Al* Sonldć. Posoli nico v HaHboni vabi na UM. Rili tftffl zli. ki se vi« I Kttjl, In 14. VID ftli- Hk i ^ii nU (laniri in). DNEVNI RER: 1.) Poročtlo ravnateljstva. 2.) porodio nadzomiStva, 3) odobrenje računskega sklepa za upravno teto 1919 ter razdelitev čistt-ga dobička, 4) volitev predsedaika ravnateljstva ter dveh Članov ravnateljstva, 5.) volitev nadzoraiitva, 6.) slučajnosti, f Hartjsnv 1- marca 1920. Ravnateljstvo. Zadruga soboslikarjev, čr-koslikarjev in pleskatjev ima občni zbor v sredo om 17- mrča 1920 r satoM fosp. KoSaka (pri tObi tafiw ofc 3. uri impoI-daa, 1 ar« pazatie se tkeni ibarvrS tk vsafcta Štetili Nacotatv9> VrBln (wtnflrja) ■efeafa sMćota od K 30a— i obakr- Immb iU oStalanof (bas dece) kojega haa kaha I knčae poalove obyrl)a pU- čotn od K 900.— i obakrbooi KRAVARA atafioai od K 20&— mjeaećno, obakr-bosi i 10f> slcosvvflae traži «aaf Maar ta dooco SaaSjat saisi lajisfc. 1654 Heknpovoliiii zadruga aa kaansnata« te prodnMtrmm sav a>»fja te sa •*• r. i t •.i.fLJakQaaJ. Aleksasšr»?a e. S, | fna v zalomi večjo mnoimo trikajoetra Jtin skegi mesa katereffa odda ja v poliuboh množtn h po K 30-— za kg. 1541 deske in trame Iz mehkega !n trdega lesa kupi po ra višji ceni \ sako urno-žino dru ba Iaapaz v Ljubi a»V t^ra' ov trg 1C. 1333 KONJAK ::: Pri slabo ti vsled starosti, težkočah v 2e odcu, pt^nja mod, je star vinski konjak pravo živ! erje vzbujajoče sredstvo. Dve pol li trski steklen ci po'Ije z Z2bojem vred kot zaporno blago za 80 K BlSliCI Dult, pri Konjkah, Štajersko 12^0 !QpliiiIiiiWvnte: totali, Clab, Attacfeai Tabu Varf i, A»a«la U lasu prlBOta aa tfabalo; ■UC-FIFIDIUJilllj« I«H1 nML Oglas oddrave „UDMH" Maribor. tele vagone odda: Importna ter eksportna tvrdka Ferdo Sert, Maribor, Koroika c 21. Brzojavi: SERT, Maribor, telef. in-terurb. št. 265. 1407 ^»■IIIIIIIIIHIIMItlllMIlIlIflMIlItltlllKtirflllllUIIIIIIIMIIIUIIIffMlItllHIMIIIIIIIIIMIIHIIIIIIIIIMIIinttllHtlllllllll!^^ (Zaloga parketov.; I Dobavljam n& debelo in drob no. Prevzemam tuđi pokladanje ter vsa | | v to stroko spađajoča dela po kulantriih cenah. 1026 | i Jos. Puh, L'ubljana, Gradaška ul. 22.1 Stehlenl papir Ia sortiran, žmirjjlov papir Ia sortfrsn, tavottao mast v sođih, vaze-liao belo t sofUb, koloaaz v soOlli ima oddati „PetroleisRB flrožha" o Harilionž. af kupi vrako mnof no tvrdka Trcvisan Luin ft Co. iz Trsta, via Losef* ?f Zastopnik tvdke Leon Loin se r.ahaja narnanj enkrat na teden v Ljubljani m ima svoje sbajalrSfe pri tvrdki Tavčar in Svet>naf stavbno podjette in zaloga stavboega materijala, Ljubljana, Gosoosvetska c. 6., kantor nai se poSIiejo tuđi informicile in ponudbe. Na«Ir>v za brzojave: Twiar - Svctioa LhtbUana. Ib78 Veliko hrvatsko paromlinsko društvo traži za bezodvlačni ustup potpuno samostalnog sidio-Mkog lcgisiika. koji je i u njemačkom jeziku slovom i riječju vješt, a osim toga hitro stenograhra i piše na stroju. Reflektanti iz mlinske struke imaju prednost. Ponude, u kojima se imaju navesti reference i zatražena plaća, neka se stave pod .Paromlinsko društvo 1564" na administraciju »Slovenskega Naroda*, 1564 Veliko hrvatsko paromlinsko dioničko društvo traži za što skorijj ustup za njezino otpremno odjelenje sposobnog Činovnika sa snanjem pod voznih tarifa, dalje za odeljenje za žito sposobnog činovnika za knjigovodstvo koji mora perfektno stenografirati i pisati na pisaćem stroju. Tra-ži*elji moraju perfektno govoriti i pisati u srpsko-hrvatskom i njemačkom jeziku. Ponude neka se stave pod »Paromlinsko društvo/ 1565* na administraciju »Slovenskega Naroda*. 1565 Motor na vrtilni tok, 29 PS, 190 voltov, 960 tur, 50 period, z zavornfm sidrom (Sch!e:fringanlcer\ Štetnim prid vidova lom (Burstenabhebevofrichtung) ter bakrenim ovitjem, samo kratek čas v obratu, se radi postavljenja večjega stroja proda izredno cer.o. Stoji v Jugoslaviji. Prosi to se ekspresna ali brzojavna vprašanja. Eiektro-Mofr^u •■■glUchmtt rn.to.fi. Oracv Sacbstrasse Ifo, 22, I. 3». heim 8rlfj0ff»0klffi«sb«r9St«lff« — T^Ieph. No. 497. — Tdle^ramm Airasse: pvBle««trosmatsj Oras* . 1572 Bez konkurcncije!\^^2^Bez konkurencije!* I JUGOSlAVEilSKA IKĐUSTRIIA PAPIPJi I tclcf. o«t.e-38 CUSTAVSELI6MANN teuef. br. 6-33 1 taojavMipTNJkeličtva 3. ZAGREB ^ NiKoličeva ul. 3. I IN'ctnt^a 46bmi bi btgato tMadBRc: raznih trst i»flrla kifcor: ttskmmtga, tisafoega 1 fcencaptne««. «Mrtim«ntwega. konceotnega be'w ftd. oaptrnitlh prtov, paplria za po'k« a CrtrffJt) gmiHi in bit amotov. map. kastt in ortalega v to streko spada- I Itiesa b!afli. I 1 Dobovno toiioj z zaista I I 14 5 3(F motor na enakotmtaskf tok 110 Vo't. i ■ 10 J(p motor na CBakoimcnski tok 220 Valt 1 H kot motor z napuSČalccm takoj porabna za dinamo s stranskita 9 H icgulatorjc m ter iztikamo desko Drugi motori i na enakolmenski 9 H tek, diaafni ter moioiji na vrtttn« tok dobavni takoj in na H ■ kratko dobo ■ ■ Blektro- Slotoren- G€& m. b. 5.. ■ ■ iru« SaokstraM« »r tt. ■ ■ Bnojavi: vtvOfAlroffBBilffiy trn1*« 1616 H Ztk iMifilri