Na prejšnji strani:
NA MATERINSKEM DNEVU v Lindenheuvelu (Nizozemska) poklanjata dekleti v narodnih nošah naj starejši slovenski materi 83-letni Barbari Selič šopek rdečih nageljnov.
DOPOLNJEVALNICA
Vsak] spodnji besedi manjkata dve črki in sicer tam, kjer sta piki. Namesto teh pik poišči sedaj prave črke, da boš dobili besede, ki naj pomenijo to, kar zraven stoji napisano.
Če bereš te poiskane črke od zgoraj navzdol!, boš dobil naročilo, ki nanj mal'o mis-lilmo, a je važno.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
r . z — če zelje, je ... k . o — deli hiše d . t — je v zvezku in knjigi s . ra — šviga''iz ognja 1	.	ko — redilna pijača
k .	— ded1 obraza
a . o — zaradi tega b . aham — očak 1	.	t — ograja
n . raj; — na oni strani r . h — ikar žal'i Boga.
ŠTEVILČNICA
1 2 3 4 3 — rastlliba je zelena 4 2 3 1 3 — brez tega soba ni nobena.
SRBSKA NARODNA UGANKA
Zobov nobenih nima prase, junaku gllavo vso popase.
Kdo yte to?
*
Reš ii t e v zank poglejte v prihodnji številki.	'
*
REŠITVE ZANK iz štev. 2. N L.
Zlogovnica: Kristus — hič sveta. Kvadrat: šilo, Ivan, lani, onim.
Srbska uganka: Hlebec in peč.
JMjcdi . . .
. . . reši'llna roka nad prepadom.
... varno krmilo med valovi in viharji. ... pričujočnost božje ljubezni.
... ljubezniv izraz božje vbije.
... ljubezen, ki se nikoili ne postara.
... zvestoba, ki nikoli ne mine.
... najčistejši glas, ki zveni skozi svet.
. .. najčistejši žarek, ki prodira skozi zrak.
... najsvetejši plamen, ki gori na domačem Olltarju.
... mir v pogledu in molk v odpuščanju. . .. luč v temi in križ na razpotju.
... rosa v suši in zdravilo v bridkosti.
... zaklad, kjer se rado mudi srce.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiimiiiiiiHiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiin»
KI At ^	I 1 IZ5** list slovenskih izseljencev v zapadni Evropi. — Izide
I NI/ \D/ \ LV_/V-- vsak mesec razen junija in avgusta, desetkrat na 'leto. — Dopise za številko, ki izide konec meseca, pošlji uredništvu ali poverjenikom vsaj do prvega v mesecu. * Dobra slovenska srca med našimi izseljenci vzdržujejo ta domači list, ko s svojimi darovi afi naročnino poravnajo stroške za njegovo izdajo. * Kdor naroča list naravnost pri upravi v Celovcu, naj tja pošlje tudi na-ročnimo: 28 šil., 50 bfr., 600 lir.,, 4 h. gld, 4,50 DM, 700 lir, 12 angl. šil., 1,50 dol. * Darove lahko izročite tudi poverjenikom lista v svoji deželi * UREDNIŠTVO in UPRAVA „Naše luči”, Viktringer Ring 26, Cel'ovec-KLAGENFURT, AUSTRIA.
NAŠA LUČ 1958 - 3

Stvari pridejo in minevajo. Obrazi se starajo, gube jih preprežejb, hrbet se skloni in grob je blizu. Taka je usoda stvari na zemlji. So pa stvari, (ki ostanejo, ki puste svoj čar še dolgo po tistem, 'ko telesno umr-j jejo. Mati! Koliko so ljudje že pisali o tej ženi, V d'avnih časih in danes. Pa je vse zapisano kakor le rahel odmev vsega tistega najllepšega, ki je skrito v srcu najblažje žene — matere.
^-io Turki drveli nekoč po naši zem-^ -Iji. Že dolgo je tega. Spomin nanje je trpko zapisan v naši zgodovini. Po Carigradu je hodila naša kri .in naše žene so jokale po turških haremih. Bolečina naših mater je segOa do viška, toda pretrpele so jo, zakaj' srce materino nima meje. Ves svet ni nič v primeri s tem, kar je Bog položil v materinsko srce. Lahko imaš prijatelja, llahko imaš dobrotnika, oba se bosta nekoč ustavila v svoji .ljubezni. Eden pri denarju, eden pri nesreči. Mati se ne ustavi nikoli. Vedno ista ostane, vedno enako dobra, enako prizanesljiva, nikoli prehitra v sodbi1, vse odpuščajoča, vedno ljubezniva, vedno pripravljena pomagati, iz tal izkoplje denar za svoje otroke in upa vanje, ko so že vsi obupali nad njimi.
Slovenska mati! Tvoje trpljenje je še globlje kakor trpljenje drugih mater. Gara-hi si nekoč doma od jutra do večera, legala z zbitimi udi in vstajala trudna. Vsak tl a n enako, vse dni. Sklonjena si stala sredi razorov in se razgl'edovalla po vremenu in otrocih, mislila na jutri, preštevala v mislih tiste uboge beliče, ki jih je vrglo te--b. odštevala denar za sina, ki je študiral v mestu, mislila na najmlajšega, kiii je na stari odeji spal na ozarah) da slišala njegov vek, če se je zbudil.
Tako je šlo vse dni. Brez spremembe, brez pogače ...
Potlej jte prišlo tisto, kar si komaj Slutila. Sinovi so vezali cule in napregali konje. Ti pa si blodila okrog hiše in hleva, božala živino in zadrževala šota. Vedela si, da moraš iti, da ne moreš pustiti svoje krv,i‘ same. Brez biča so šli konji, sami od sebe. In ti sir sedela na vozu, z Obrazom obrnjena proti domu in solze so ti kapalle na zgarane roke.
Tako si odšla.
T n odpri se je nov svet. Podoben do-I mačemu, pa vendar čudno tuj, materinskemu srcu nepoznan. Tuja govorica, tuji 'ljudje, tuja poiija, tuje gore. Zgarane roke so zahrepenele po motiki, pa ni bilo njiv. Sinovi so postajali in ni ga bilio, ki bi jili najel.
Nato je priš.b najhujše. Sinove so poslali v smrt, ostaj ji je drobiž. Glledal'a je za njimi, ko so odhajaflli, ne bo ijiih videla več. Samo drobiž se je je še držal za krilo.
Neznane kraške jame so pogoltnile njeno kri.
Potlej' se je začelo tisto življenje številk. Porivali; so te iz kraja v kraj, povsod si bil' preveč. Otroci so hoteli jesti in kruha ni bilo. Plakati so ponujali hrano tistim, ki se hočejo vrniti domov, v kotlih se je kuhala vsak dan samo repa. Po taberhih so se pobijale matere za kruh in mleko. Lačne so legale spat, da je bilio za otroke več.
In je minilo leto .im še eno in še. Pet dolgih let števi lka, pet dbllgih 'let berač, pet dolgih llet drobtin, ki so padale z bogatinove mize.
Nato.se je svet razširil. Ladje so razvažale slovensko kri po svetu. In so šle te zgarane roke v daljni svet, te svete, čiste roke naših mater.
O, ves narod bi moral! pok'feknki, se sklo-nitii do tal1 in polljubiti te roke!
y n vidim jo tisto, ki je ostala čisto sama. Stara, zgarana, drobna kakor otrok. Vodili so jo drugi, tujega jezika ni razumela. Na vlaku sem jo videl. Odhajala je v Francijo, v samostan. Njene tihe, žalostne oči so sij alle skoz okno, sklenjene roke so ji počiva!le v naročju.
Tam v daljnem svetu bo legla za vedno. Ne bo ji pel domači zvorn, tuj bo joka! nad njenim grobom. In tam pod zemljo bo zvodenela kri njenega srca iska'lia pot preti domu, vse naprej, doklter se ne bo ujela s spr-
stenelimi ostanki otrok, ki počivajo po gmajnah in kraških jamah.
O, ljudje božji, o, ljudje slovenski, poro-majmo danes k tej1 materi. Največja je med vsemi, okleščeno in obrano drevo, do zadnjega sadu obrano in kot neraben les vrženo v tujino.
T'vanes tih in zbran odpdljubljam z 1 dlani trpljtenje vseh slbvenskih mater. Naj njih zgarane roke počivajo v naših srcih!
Roke živih in mrtvih mater v naših srcih.
„SLOVENSKA MATI” — Karel Mauser
Jlarlki romar
(Nadaljevanje in konec)
3.
Procesija z lučkami
Tudi procesija z lučkami se zbira pri lur-ški votlini. Vedno več romarjev prihaja. Vsak ima v rokah gorečo svečo, večjo ali manjšo. Čim bolj nastaja mrak, tem bolj je prostor pred votlino podoben ognjenemu morju. Pridružujejo se vedno novi valovi1 množic. Okrog votline ves trg pred baziliko miglja v drobnih plamenčkih.
Ko nastopi popoln mrak, tedaj se pri votlini najprej odmoli sv. rožni venec. Nato se razvije procesija. Prva koraka škofija, ki
je tisti dan vodilna; pred njo trije možje nosijo tablo z njenim imenom. Nato sledijo druge škofije in skupine, vsaka s svojim napisom.
~m *-ed procesijo se navadno poje samo |^/| ena pesem. To je ona znana liurška z odpevom „Ave, ave, ave Marija.” Pesem ima 60 kitic. Poje vsak, kdor le količkaj more in zna. Veliko romarjev ima v rokah besedilo. Z mogočnim zanosom se po vsaki kitici dvigne proti nebu pozdrav Njej, ki je Kraljica nebes in zemlje: Ave, ave, ave Marija! Iz deset tisoč grl doni ta pozdrav. Tisti, ki besedila kitic ne znajo, hočejo vsaj pri odpevu dati duška svoji ljubezni in hvaležnosti do Marije.
V procesijo se vključujejo vedno nove skupine romarjev, ki so doslej stali v špa-
’iirju, a jih je sedaj ognjeno morje potegnii-lo za seboj. Procesija se po desni strani trga ipo tlakovanem mostišču dviga na teraso pred kripto in se nato po levi strani spušča zopet nazaj na trg pred rožnovensko baziliko. Tam se skupina za skupino postavi v dolge strnjene vrste.
Trg se vedno bolj polni. Zadnje skupine so končale obhod in so se pridružije tistim, ki so že pred njimi dospele na trg. Medtem je nastala že trda tema. Samo mogočne o-bločnice razsvetljujejo trg in množice pod njimi. Drobni plamenčki sveč, zaščiteni s papirnatimi senčniki, ne dajejo posebno izrazite svetlobe, ampak samo skrivnostno utripljejo v temno noč, kakor bi prisluškovali utripom desettisočev src, ki so jih za procesijo prižgala Mariji na čast.
Turška pesem je utihnila. Skozi nočno tišino se po zvočniku zasliši glas duhovnika, ki v raznih jezikih poziva zbrane množice: „Sedaj zapojmo Credo (Vero) in nato an-tifono Salve Regina (Pozdravljena Kraljica) za vse preganjane, da bi vztrajali v veri, in za vse preganjalce, da bi se spreobrnili.”
Mogočno odmeva v nočni mir koralni Gredo iz takoimenovane Angelske maše.
Verujem v enega Boga, Očeta vsemogočnega, Stvarnika nebes in zemlje. Verujem v enega Gospoda Jezusa Kristusa, edinoro-jenega Sinu božjega. Verujem v Svetega Duha, Gospoda, ki oživlja. Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev.
Tako smo izpovedovali in prosili, da bi po tej veri tudi živeli.
Nato smo zapeli še: „Pozdravljena, Kraljica, Mati usmiljenja, življenje, sladkost in upanje naše ... Obrni svoje milostljive oči v nas ... O milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija!”
Zadnji akordi te prelepe Marijine anti-fone so mehko izzveneli v jasno noč. Obl'oč-nice nad nami so ugasnile. Ni bilo več slišati čoveškpga glasu. Množice so se začele dho razhajati — proti hotelom in romarskim zavetiščem. V srce vsakega romarja pa se je vselila sladka misel: Marija nas je slišala. S svojimi materinskimi očmi se je milostno ozrla na nas.
Dr. Jakob Kolarič C. M.
Ne 600, ampak 1000 Slovencev
bo poromalb skupno v Lurd od 25. do 29. julija. To bo veličastno zastopstvo našega naroda ob vznožju Pirenejl v jubilejnem 'letu Marijinih prikazovanj. Že zdaj vabimo vse bližnje Slovence iz južne Francije, da pridejo tedaj v Lurd. Za rojake iz Holandije in Belgije je tudi lepa priložnost, da pridejo istočasno v Lurd. Pozanimajte se pril slaven, dušnih pastirjih za to! Morda bodo kakšne kolonije lahko izbrale zastopnika, ki jih bi tam predstavljali z društveno zastavo.
Večja skupina Slovencev se bo tudi udeleži a Marijanskega kongresa v Lurdu od 14. do 17. septembra. Tudi takrat je tam vsakdo dobrodošel' v slovenski družbi.
Pćpđnica
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Uporabo pepela pri verskih obredih zasledimo že v starih verstvih. Njegova u-poraba je pomenila ponižanje in žalost. Navado je prevzela po tem tudi Cerkev v prvih stoletjih kakor tudi v srednjem veku. Njegova zunanja uporaba je bila znak notranje pokore.
Ta uporaba pepela je bila vedno tolikega pomena v življenju vernikov, da je postala celo predmet pesnikove domišljije, še danes me prevzame, ko berem Gregorčičevo „V pepelnični noči”. Takoj' s prvo kitko prekine veselje pustnega dne in opozori človeka, da se je začel dan resnobe, zbranosti in pokore. „Polnočni zvon z visokih lin odklenkal je, potihnili g las je vijolin, strunar odbrehkal1 je.”
Gospod je poklical preroka Jona in mu rekel: „Vstani in pojdi v veliko mesto Ninive in oznanjaj v njem, kaj bom narediti.” Jona je vstal! in šel' v Ninive, kakor mu je rekel Gospod. Mesto jte bilo tako veliko kot za tri dni hoda.
Ko je Jona vstopil1 v mesto in ga prehodi1!, kolikor je za en dan hoda, je začel1 na ves glas klicati: „Še štirideset dni iln Bog bo Ninive uničil1.”
Meščani so verovali v Boga in so proglasili post. ObHekCIi so se v raševinasta oblačila vsi brez razlike, od največjega do naj-navadnejšega.
Glas o božji napovedi je prišel tudi na kra'ijeva ušesa. Stopil1 je s prestola, vrgel raz sebe kraljevska oblačila in oblekel raše-vinasto obleko ter sedel' na pepel’. Obenem je razglasil vsemu mestu Ninive, kar je veljalo zanj, za vse prvake mesta im vse ljudstvo: „Nihče, ne človek, ne žival, ne vol, ne ovca naj ne okusi ničesar niti maj ne pije vode. Ljudje in živali naj se oblečejo v ra-ševnato obleko ter naj kličejo h Gospodu iz vse duše; obrnejo naj se od izliega in hudobije, ki se jih morda drži. Kdo more re-čii, da se Bog ne obrne in pozabi in se bo
obrnil od svoje hude jeze in ne bomo po-
gtiniDii?”
Bog je videli njihova dela, da so se obrnili od zlega, se milostno ozri nanje in jim prizanesel. Ni jim storil hudega, četudi je obljubil, zaradi njihove spreobrnitve.
\ '
O (L prim 6 okna .
P olje je še mrtvo, tožno gozd šumi. Ptička pa že poje, v meji trn cveti.
Še nebo zakriva pajčolan megla; sonce pa prodira, boža zmrzla tla.
Le odprimo okna, vrata na stežaj, da se luč povrne v dan teman nazaj.
Spet prebuja zemljo sonca bajna moč in čez trate pelje k nam Veliko noč.
P. A. Francija
doldtc
SMRT
Fte loti . . .
Hiša, v kateri stanuje družina Hoppe, je že stara. Morda bi jo bili že zdavnaj podrli, da se ni med vojno izkazallo, da je posebno trdna. Ko je med vojno padla bomba prav v Mižimo, so se zrušile vse sosednje hiše, da so jih moralli do tal porušiti im nove postaviti. Le stara hiša je dobila komaj par razpok, ki so jih kmalu popra-viM — in je ostala.
Njeni jirebivallci so se v zadnjih letih pre-qej menjali. Stanovanja tu so poceni in, ker jih manjka, nikoli nobeno .ne ostane prazno. Toda ker so stene tako tanke, je vedno prepir v hiši. Zato so družine z majhnimi otroki ^ie kratko časa v hiši. Sicer se pa ljudje Cie malo brigajo drug za drugega.
V drugem poslopju stanuje družina Hoppe. Je že izmed vseh najdelj tu. Toda Ite redko je videti ljudi iz te družine. In sedaj še manj kot prej, ko so bili otrocii še majhni. Ti so medtem dorasli. Dekle je p o roči1: la nekega kapitana in odšla z njim proti severu v veliko pristaniško mesto. Sin pa je vodja večjega oddelka v malem mestu na zahodu.
Le starši so ostali. Vse tiho je ostalo pri njih. Tudi sosedje ne govore več toliko č> njih kot prej nekdaj. Prej so stanovalki te hiše večkrat prikričaTi na policijsko stražnico:
„Pridite brž, gospod Hoppe hoče pomoriti svojo družinol”
No, tako hudo ni bilo nikdar, posebno ne, če naj bi verjeli pripovedovanju njegove žene, ki je vedno zatrjevala:
„Umoriti? To je naravnost smešno! Tega bi moj mož nikdar ne möge'.! narediti. Je predobrega srca!”
Tako policija ni mogla nikdar poseči vmes. Ljudje pa so le opazili, da so otroci po takih nočeh vedno nekaj dni ostaüi doma. Sele potem so spet ŠIIS v šolo z izgovorom, da so bili bolmi.
če Hoppe je bil pijanec. Vedno spet II ga je morala žena iskati v gostilnah. In vselej je potem doma razgrajal' im razbijali. Vsi so slutili, da pretepa ženo in otroke. Toda tudi otroci so molča-■lli. Še posebej, ko so malo odrasli, so postali vedno bolj molčeči.
Mati Hoppe hodi že dvajset liet ob šestih zjutraj v tovarno, kjer je preddelavka. In ko se zvečer vrne, jo čaka vse delta v stano-vani/u.
Tudi mož je imel dobro službo. A nikjer ni ostal' več kot teto dni. In vedno spet isti razlog za odpustitev: pijača!
In vendar se je žena trudila, da bi ga odvadi1 a. Sl'a je k zdravniku, h karitativni' poslbvalnici, k župniku. Kupila je pijače, da bi mož doma pil, a vendar je hodil po gostilnah.
Res, posebno od začetka je večkrat nadvse sveto in trdno obljubil, da se bo poboljšal'!, se res nekaj časa izogibal gostiln — dokler ni spet zašel! v prvo. Njegovi delodajalci so vsi istega mnenja:
„Mojster, da, celta inženir bi bili lahko! Tako pa ... 1”
vedelo se je, da je zadnjo noč hotel j mož zadaviti ženo. Ni mu hotela dati pijače ali pa denarja za pijačo. Pa je ušel iz. hiše in se čez nekaji tir vrnil in začel ženo daviti. ..
Ona je sicer tajila, razlagala čislo drugače, olepšavala, ko je prišla policija. A utajiti ni moglla. fe še vse preveč slabotna ležala na tleh. In na vratu so se poznali sledovi prstov. Mož pa ijte pijan smrčal na postelji.
Šele ko so jo hoteli prepeljati v bolnišnico, je žena prišla k moči:
„Kaj vendar hočete od mene? Saj mi nič ni!”
„Pomagati vam hočemo. Tako vendar ne gre naprej!” je menil! policist.
Žena pa se je le nasmehnila: „Pa vendar gre!”
„Vašega moža je treba poslati v pobolj-ševa'lnico. Dajte se ločiti od njega!” je svetova! sosed, ki ije policijo priklical.
„Ločiti! Nikdar!” je žena vsa odločna. „Trideset let sva že skupaj. Kaj bo pa z njim, če grem od njega?”
„Mar res mislite pri njem ostati?” se čudi policist.
„Seveda. Tako sem mu obljubila pred oltarjem — dokler naju smrt ne loči. — Ne poznate te obljube? Jaz sem si jo dobro zapomnila. Me razumete? In zdaj bi prosila, če bi šli. Mož spi in jaz, jaz — meni je pa tudi že dobro.”
In so šli. Morda so zmajevali z gliavamii Morda si je pa eden ali drugi na tihem le kaj mislil in občudoval to ženo, ki hoče ostati zvesta, kot je obljubila. Moral jo je spoštovati... !	H. B.
Svoje sme (mat
Za novo leto je napisal kanadskim Slovencem (našim rojakom poti Luksemburgom dobro znani) g. Janez Kopač naslednje besede, ki veljajo prav tako tudi za vse nas po zapadni Evropi in Angliji.
Tudi v Kanadi ne pade sreča kar iz neba v naročje. Najbolj so v Kanadi razočarani tisti, ki so si to deželo predstavljali čisto po svojih željah: kako jih bodo na kolodvoru pričakali izastopniki oblasti!; kako jim bodo takoj dali njim primerno zaposlitev in dobro plačo. Kako se bodo angleškega jezika mimogrede igraje privadili in imeli v nekaj mesecih to, kar imajo tisti, kii v Kanadi in Združenjih državah že teta in leta trdo delajo. Kdor je prišel s takimi predstavami v te nove dežele, je seveda namesto nove sreče doživel le nova razočaranja. Zapazili so, da jih na kolodvorih pri-
Nizozemska: Rudar naklada premog v rovu, pod zemljo.
čakujejo predvsem taki, ki hočejo novona-se jence izkoriščati; redki jim nudijo prvo pomoč zgo.j iz nesebične ljubezni. Da so nad tako ljubeznijo razočarani, je razumljivo. Narediti novodošlim nekaj uslug, da bi pozneje toliko več iztisnili iz njih, pač ni ljubezen, ampak čisto navadno sebično koristoljubje. Zato velja za vsakega novodoš-iega: ne zaupaj se tujim, nepoznanim ljudem, pa četudi ti lepo govore.
Huda so spet razočaranja, ko premnogi iščejo dela, pa ga ne najdejo; največkrat zaradi neznanja1 angleškega jezika; večkrat pa tudi zaradi brezposelnosti, ki se vedno znova javlja zaradi velikega števila novodoŠlih. Vse to zbuja v novodoŠlih razočaranje in malodušnost in marsikomu upade pogum, češ v tej deželi ne bom nikoli našel sreče; ogoljufala me je za moje upe. Kakor je prej preveč upal od nje, tako upa sedaj od njte premalo. Zato sanjači v teh deželah propa-
dajo; uspejo pa tisti, ki imajo v sebi dovolj moči', da se pogumno spuste v vse trdote življenja in si začno srečo kovati sami.
NOV ČLOVEK
Drugo razočaranje je iza novodoš e, ko se jih loteva domotožje, ker v tujini ne najdejo tiste domačnosti in navad, kot so jih bili vajeni doma. Ker ne znajo angleškega je-z ka, jim je možnost občevanja s Kanadčani in Amerikanci onemogočena. Tu ne velja nič drugega kakor pošteno se lotiti učenja jezika in se vživljati v vse nove razmere in navade. Kolikor hitreje se bo kdo vžive; v nove razmere in se prilagodil novemu načinu življenja, toliko prej se bo otresel' domotožja in našel zadovoljstvo tudi v novi domovini.
V nekem smislu mora postati vsak novo*-naseljenec v novi domovini nov č.ovek.
Treba je skušati se res vživeti v nove razmere in obenem ohraniti vse to, kar si dobrega prinesel' s seboj.
V tem priiagojevanju se je treba varovati dveh skrajnosti. Nekateri bi radi žive'ii prav isti način življenja v Kanadi in Združenih državah, kakor so ga bili vajeni doma. Vse, kar vidijo na tujcih, se jim zdi slabo in nesprejemljivo; zato se krčevito o-k epajo samo tega, kar so se navadili doma in kar so prinesli s seboj. Teni bo ostala tujina res vedno tujina, nekaj tujega, zato ne bodo v teh deželah nikdar srečni. IDrugll pa spet gredo v drugo skrajnost. Hočejo takoj na vse pozabiti, kar so se nava-dili doma, in se silijo, da bi bili v vsem kakor Amerikanci in Kanadčani. Izogibajo se slovenske družbe, podcenjujejo slovensko cerkev, ne marajo več naročiti slovenskih časopisov, skratka, radi bi tako rekoč skočili iz svoje kože in ne bili- več to, kar so — Slovenci. Tudi ti bodo vedno v teh deželah nesrečni, ker bodo vedno čutili, da niso toi, kar bi radi bili. Po zunanjih navadah bodo morda res precej s'ičili Ameri-kancem in Kanadčanom, po svojem bistvu bodo pa še vedno spačena podoba tega, kar so bili — Slovenci.
Med tema skrajhostima je srednja zlata pot, ki je za nas izseljence edino pravilna in nas vodi k novi sreči in zadovoljstvu. Po je popoiia prilagoditev novim raizme-ftim, a obenem ohranitev in gojitev vsega tega, kar imamo kot Slovenci dobrega in nam svojskega. Taki Slovenci nosijo v svojem srcu dvojno domovino: staro in novo, pa tudi dvojno kulturo: slovensko in kanadsko oziroma ameriško. Ta prilagoditev zahteva najprej, da se privadimo jezika in običajev dežele, v kateri živimo, a istočasno pazimo, da slovenskega jezika ne pozabimo m ne zanemarjamo', ampak se v njem še izpopolnjujemo. Seveda to zahteva od nas večji napor in večjo prožnost, ker se mora naš duh bogatiti istočasno s slovensko kulturo in s ku lturo dežele, v kateri živimo. 1 o nam pomaga, da ostane naš duh prožen in mladostno učljiv, saj se je treba celo življenje učiti in vživljati v duha novega časa, ki veje v stari in novi domovini.
TRIJE TIPI SLOVENCEV V IZSELJENSTVU
Po tem, kako so se Slovenci vživljali in prilagojevali v novo okolje nove dežele, so se razvili nekako trije tipi Slovencev, katere srečujemo v teh deželah in katerim bomo prej a'i slej zapadli tudi mi.
1.	Prvi tip so tisti Slovenci, ki so se v tujini zaprli vase in se sploh niso trudili, da bi se vživeli! v nove razmere. Ko jih srečujemo, vidimo, da so to tipični stari Kranjci, Prekmurci, Štajerci ali Primorci, kot so bili, ko so prišlil v te dežele. Ker so bili v kulturnem in socialnem pogledu iztrgani iz tipičnega slovenskega okolja, so ostali na isti oziroma pad li celo na nižjo stopnjo, kot so bili, ko so zapustiill Slovenijo. Tudi od Kanadčanov in Amerikancev niso nič prevzeli, ker se niti jezika teh dežel! niso naučili, zato so jim bile vse možnosti vživljanja v kulturne posebnostjl teh dežela onemogočene. Le nekaj zunanjih običajev in spake-dranih besed so od teh narodov povzeli. Versko in kulturno so popolnoma obubožali, čeprav imajo morda lepe hiše 'in v njih ves ameriški komfort.
2.	Drugi tip so taki imenovani) izkoreninjeni Slovenci. Ti so se iz kulturnega in socialnega življenja S’ovehcev čisto izč.očt li. Morda so se celo angleškega jezika precej dobro naučil'!! in na zunaj prevzeli vse običaje Kanadčanov in Amerikancev. Vendar čutijo, da še đal'eč niso po svojem mišljenju in čustvovanju to, kar so pravi, tu rojeni in v teh deželah zakoreninjeni Kanadčani in Amerikanci. Vendar se pa tudil med S ovenci ne počutijo več doma, ker so se od narodnega telesa povsem odcepili, izato ne vedo več, kako čuti in kaj mislil slovenski narod. Daši so ti morda za spoznanje srečnejši in duhovno nekoliko bogatejši od Slovencev prvega tipa, pa vendar tudi ti ne bodo nikdar duhovno plodonosni in v srcu srečni. Kajtii odtrganje od narodove duše je bilo 'preveč nasilno in vcepitev v tuje telo preveč izumetničeno in nenaravno.
3.	Tretji tip Sovencev so pa tisti, ki so se celo življenje v teh deželah trudili, da bi ostali' pristni Slovenci in ostali v najtesnejših stikih s kulturnim življenjem Slovencev doma in v novi deželi. Zato so zasledovali vse kulturne in verske pojave Sloven-
cev doma in v tujini in se trudili, da bi ij!iih razumeli in jih v sebi doživljali. Istočasno so se pa trudili, da so se vŽivUjali v versko, ku'turno in socialno življenje teh dežela, v katere so se preselili. Zato so v sebi izoblikovali res ameriškega in kanadskega Slovenca. Naj spomnim Ile na pesnika Ivana Zormana in Antona Grdino, ki sta pred kratkim umrFa v Združenih državah in so ju tako Slovenci kakor Amerikanci spoštovali in jima dali javno priznanje. Osrečeval sta sebe, Slovence lin Amerikance in vsem koristila s svojim plodovitim in vse-
stranskim udejstvovanjem. Oba sta živela ia katoliške vere, ki jima je billa trdna podlaga na verskem, kulturnem in dobrodelnem področju.
Če torej hočemo, da bomo v bodočnosti, ki je pred nami, v teh novih deželah dosegli! uspehe in srečo, moramo posnemati ta tretji tip Slovencev.
Svoje življenje moramo postaviti na trdno versko podlago in na njej graditi tip iz-, se’jenca — Slovenca.
Dal Bog, da bi jih bilo takih veliko!
Ob grobu očeta slovenskih izseljencev
(V spomin f p. KAZIMIRU ZAKRAJŠEK)
V Lemontu (USA) je v 80. letu starosti zatisnil svoje blage oči pater Kazimir Zakrajšek, kovačev sin iz Preserja pri Ljubljani. Ko je 1. 1906. prišel v Ameriko, je videl zapuščenost naših ljudi po širni Ameriki. Videl je, kako brezverska tujina požira vase stotine in stotine naših rojakov. Z vso ognjevitostjo se je lotil dušnega pastirstva med njimi. Ustanovil jim je list »Ave Maria«, ki je letos dočakal zlati jubilej. Kot da bi Bog hotel že na tem svetu poplačati delo tega frančiškana, očeta slovenskih izseljencev, mu je dal dočakati ta lepi jubilej.
Pozneje je bil v domovini dolga leta predsednik »Družbe sv. Rafaela«, ki je imela namen organizirati in skrbeti za naše izseljence, ne le v Ameriki, ampak tudi drugod, tudi v Zapadni Evropi. Po
njegovi zaslugi se je odločilo več duhovnikov in učiteljev za delo med izseljenci. Na njegovo pobudo je vstala misel na izseljenski muzej v Ljubljani, na Izseljensko zbornico, na Izseljensko nedeljo. Začeli so se Izseljenski kongresi.
Poborniki zveze slovenskih izseljencev, borci za dobrobit naših izseljencev po raznih deželah zapadne Evrope se v »Naši luči«, ki je nadaljevanje in širjenje njegovih zamisli, klanjajo njegovemu spominu in prosijo Boga, naj dostojno poplača njegovo veliko krščansko ljubezen do tolikih ponižanih in zapuščenih src sredi tolikokrat mrzle tujine. On odhaja, njegov duh pa naj živi, naj se oplodi z izkušnjami in ognjem drugih v lepšo in boljšo bodočnost naših izseljencev po svetu!
Žalostna gora pri Preserju
(blizu Ljubljane), kjer je tekla zibelka pokojnemu očetu slovenskih izseljencev
p. Zakrajšku.
KAI SMO PRAVZAPRAV NI ?
Decembra smo brali v tem listu članek „Brezdomci”. Zdi se mi, da tisti podpisani Anton J. ne razume, zakaj zadnje čase beži toliko ljudi iz domačih krajev na tuje. Le za majhen odstotek ubežnikov velja tisto, kar pravi.
Spomnimo se najprej krvave revolucije in po njej vladajoče komunistične diktature, ki je nihče ne bo pozabil do groba. Vzemimo v roke zgodovino hiše, ki sc je postavila proti brezbožnemu komunizmu. Pred revolucijo smo bili lahko ponosni nanjo: delavna, poštena, zgledna je bila. In kaj vidimo po revoluciji: saj je ne vidimo več v celoti. Polovico teh poštenih ljudi je žalostno končalo življenje pod rdečo krvavo roko. Ostala je samo mati z dvema sirotama. Pospravili so jim tudi njihovo imetje in jim razdejali hišo. Na teh žalostno opustošenih razvalinah se znajde mati s polovico svojih otrok po vojni! Namesto pomoči ji dajo nove udarce po glavi. Prva mora obvezno oddajati, prva plačevati davke itd. Tako je bilo zanjo obupno življenje in v tem življenju ji odrašča sin in ga misli dali v služijo. Morda bi v drugem kraju le našel pomoč vsaj zase in mogoče še za ostale sirote. Res, odpravi se čez hribe in doline in prime krepko za delo in dela od jutra do mraka. Veselo je zračunal, tla bo ob mesecu lahko kupil kaj novega, ne le za sebe, ampak tudi za svoje drage doma. Na žalost to upanjc v njegovi mladi duši kmalu ugasne in da prostor novi tegobi in obupu nad življenjem. Ko je namreč prejel plačo, je odštel: to bo za hrano, to l>o za stanovanje, to za tramvaj, moj Bog, kje pa bo kaj za sestrico in brata, za mamo in nazadnje zanj? Vpraša gospodarja, če se ni zmotil. Ta mu pokaže tarifni pravilnik, da fant vidi, da se šef ni zmotil.
Tako teče mesec za mesecem in leto za letom in vedno ista pesem. Treba si je bilo izposoditi včasih 'n potem spet hraniti, da to vrneš. Kupil si je s pomočjo kredita obleko, a jo odplačal, ko je bila že •ta pol strgana. Pa to še ni bilo vse. Prišla so leta za ženitev. Našel je dekle in ji obljubil, da jo imroči. Poročil bi se rad, a kako? Poročiti ob praznih rokah? Rad bi sc poročil, pa je ne moreš, če je nočeš pahniti v revščino poleg sebe. In pri vseh teh obup-n*h mislih ti prihajajo v spomin že strohnele žrtve komunističnega nasilja, kar tegobo še poveča.
Vprašajmo se: Kaj se ne zdi človeku, da je ob vseni tem „tujec” v svoji lastni domovini? Kaj naj še pričakuje od takih vladajočih ljudi, ki poznajo
le smrt? Končno sc le zbudiš, se dvigneš in greš čez mejo, kjer misliš najti življenje, primemo človeku. Dovolj žalostno je, da moraš pri tujcu najti življenje, ki si ga skozi toliko let iskal zaman v rojstni domovini. Človek sploh zdvomi, kje je njegova domovina: mar tam, kjer so ti zverinsko umorili očeta, mater, brata in sestro, tam, kjer si bil zaradi poštenja preganjan, kjer si pustil svoja mlada leta brez kakršne koli koristi? Saj smo bili brezdomci prav na domačih tleh! Žalostno je to, a resnično.
To nas je pognalo v svet in to ljudi žene. Ni se treba sramovati tega priznati, če se domovina ne sramuje tako delati s svojimi ljudmi. Zato pozivam vse, ki ste se rešili jarma suženjstva, da ne dovolite, da bi kdo med nami delal rdečo propagando, pa četudi prinaša njegovo pisarijo „Naša luč”.
Slavko S.
POJASNILO
Z objavo Članka „Brezdomci” uredništvo n-l nameravajo delati kake rdeče propagande niti ne dajati vseh najnovejših izseljen-cev-ubežnikov v isti koš. Zato 'tudi danes objavlja enega od protestov na omenjeni članek. Naj sedaj bra’lci dobro premislijo cba čitanka in bodo bolje razumeli, kakšen je položaj naših novodošTih.
Rojak Anton J. rdeče dobro pozna iln je zaradi njih izgubil* celo brata. V omenjenem članku je pa res, da ni vsega popisal o teh najnovejših beguncih. Imeli je pač pred očmi dejstvo, da je velliko teh mladih zdaj, ko so prišli ven v tujino, razočaranih. Mi-slllii so, da bodo dobili tako delo, kot bi ga oni želtelii. Nekateri so si želeli preko morja, pa morajo zdaj delati glbboko pod zemljo. Drugi so mislili, da se hitreje pride do avta ali motorja. Spet drugi niso mis'Jinr, da so take težave, ko človek ne zna jezika; niti niso mislili, da povsod ne jedo enako in da ije že tu v Evropi taka razlika g'tede podnebja in življenja 'ljudi. Nekateri se prav slabo obnašajo in uničujejo ugled, ki so ga na splošno imeli slovenski delavci, znani kot pridni pri delu in pošteni.
Od več resnih poštenih rojakov smo dobili poziv, naj večkrat pišemo, naj ljudje ne beže kar na slepo od doma. „Odsvetujte 'ljudem kar na slepo bežati v tujino, razen
če (jim grozita zapor ali smrt.” — „Naj izseljenci! pišejo domov, da ima tudi tujina svoje težave, ki jih nihče ne pozna prej, dokiler ni v tujini!” — „Ni prav pisariti domov, da se ti dobro godi, da ti nič ne manjka. Moraš tudi pisati težave, ki! jih imaš. Sicer mila-dima tamkaj, ki komunistom ne verjame, vse pa verjame pismom, misli, da so tu sama nebesa.”
Veseli nas, da je poleg razočaranih nad tujino med nami tudi vrsta drugih, kot n. pr. Slavko- S., ki je napisa'.1 protest in zgleda, da razume, kaj podjeten, pošten in delaven fant lahko v tujini naredi. Popraviti pa moramo njegovo pisanje v tem, ko dolži našo domovino, češ da della slabo z ljudmi. Ne domovina, ampak rdeči oblastniki, ki so
domovino dobili pod svojo oblast, tako delajo z ljudmi. To sta dve različni stvari in ju moramo razlikovati. Domovino moramo ijubiti, jo spoštovati in zanjo delati, čeprav je sirota in jo izkoriščajo taki samozvani „vladarji”. Ubežiš llahko izpod take oblasti, pa si zato še vedno lahko ves navdušen in zvest svoji domovini.
Končajmo to debato! Kadar pišemo domov, zlasti svojim mladim znancerp, pišimo ne le o dobrotah tujine, ampak tudi o težavah, nevarnostih in preizkušnjah. Če jim komunisti to pripovedujejo, ne verjamejo; na vašo besedo bodo dali. Treba je, da vedo resnico, kajti 'le tako bodo lahko stvarno uravnavali korake svojega življenja.
U r e d n.
Zimski paradiž
pod RcgunjšZico (2063 m)
v Karavankah
OGLAR
je zavber fant
Oglar je zavber fant, ima ves črn gvant.
Oglar, oglar mora bit’ moj.
Hlače ima strgane, z ogljem zamazane.
Oglar, oglar mora bit’ moj.
Konjiča ima suhega, skoraj že gluhega.
Oglar, oglar mora bit’ moj.
Oglar ’ma devet otrok, moke pa le za en sok.
Oglar, oglar mora bit’ moj.
Oglar gre na goro, punce za njim teko.
Oglar, oglar mora bit’ moj.
Narodna
domovine
-o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o—o
Dne 15. januarja t. I. so se dvignili trboveljski rudarji in začeJi veliko stavko. ZVe-deli so namreč, da jilm bodo zmanjšali pila-če, medtem ko so ravnatelju rudnika za Novo leto podeliji milijon dinarjev nagrade. V borbo so posegle tudi žene rudarjev in, ko je prišel1 sam predsednik ljubljanske komunistične vlade Marinko — nekdanji rudar — posredovat in mirit rudarje, so mu žene razbile steklla pri avtomobilu. Ko je prišlo 300 novih miličnikov, so rudarji pod sito končali s stavko. Seveda so časopisi o tem molčali!, da ne bil opogumili še drugo delavstvo. — Spet so začeli vabiti m ladino v delovne brigade. Tokrat bodo delali cesto Ljubljana-Zagreb. Kdor ne bo šel, bo 'zapostavljen. — Pod Triglavskim ie-denikom so pred leti odkrili veliko brezno. Angleški jamarjli so se spustili vanj že 100 metrov globoko, slovenski pa 100 metrov. Jeseni nameravajo spet poizkusiti priti do
dna brezna. — V vrhniških hribih so ubili 150 kg težkega divjega prašiča.
Jugoslavija dela na svetovni razstavi v Bruslju svojo zgradbo im pravijo, da bo pravočasno dokončana. — 60 let življenja je dopolnil slovenski kipar France Gorše, zdaj v Clevelandu v Ameriki.
Kar čutim, to povem: Slovenec sem!
Jakob Gomilšak.
med nami izseljenci
- _____'____________/
(Cumberlland); mimogrede bo obiskal še nekatere druge kraje. Na veliki teden bo v Londonu in okolici.

Smo že v postu in gospod Niko je že na poti po Angleškem, tla bo imel misijon po raznih krajih. Zadnjič je prinesla „Naša luč” spored, ki kar velja. Le tu in tam bomo posebej še objavili čas in kraj, kjer bo sv. maša, bl'agos lov, spoved itd. Župnik sam P:' bo posebej1 obiskali nekatere kraje, da da priliko za spoved. Tako Wolverhampton 2. marca, 8. bo v Londonu, 16. v Nottingha-mu, kjer bo sv. maša popoldne. V Bradfor-du bo prilika za spovetl 22. marca ob 6.30 zvečer pri Sv. Patriku; v Leedsu bo sv. maša ^3. ob 9. zjutraj (redna župnijska maša); od dalje prilika za spoved, v Keighleyu bo ,stega dne ob 5. pop. sv. maša, od 4. ure dalje prilika za spoved, 30. marca v Cleator
Za LONDON velja: Sv. maša in blagoslov na prvo nedeljo v marcu odpadeta. V soboto 8. marca zvečer ob 8. bo govor in blagoslov ter prilika za spoved. V nedeljo 9. marca bosta sv. maši ob 11. dopoldne in ob 5. popoldne z govorom in priliko za sv. zakramente — vedno v kapeli Y. C. W. nasproti „Našega doma”.
*
Veliko veselja je prinesel Petrček v Pccovo družino v Svvindonu, VVilts. Rodil se je še lanskega leta, krstili so ga pa sedaj. — Tudi Zadnikove v Pen-nyrheolu, Caerphilly, S. Wales, je 21. januarja razveselila hčerka Julija. — Obema želimo, da bi krepko rastla v zdravju in sreči!

Le nekaj izvodov knjižice „Slovenci na Angleškem” j'e še na razpolago. Priključeno jv je že „DopoMIo” za čas do 31. decembra 1957. Ako jo žellite, pišite na Sllovensko pisarno, G2. Offl'ey Road, London S. W. 9.
CHARLEROI — MONS
Nismo še poročali, da se je v Boussu poročil Franc Gerčer, sin rojaka iz Griž pri Celju, im sicer z domačinko Heleno C o r d i e r. — Dne 1. febr. pa je popeljal pred oltar v Marchienne-Docherie član okteta „Jadran” VLili Kotnik rojakinjo Anico Trošt iz Budanj. — Veliko sreče na življenjski poti!
LIEGE — LIMBURG
Tretjo nedeljo v januarju je Društvo sv. Barbare v Eisdenu imelo svoj letni občni zbor. Za letošnjo poslovno dobo so bili izvoljeni sledeči rojaki: g. Franc Gostiša, predsednik; g. Franc Krpač, podpredsednik; g. Ivan Smerke, tajnik; g. Alojz Rak, podtajnik; gg. Y'ogDar Franc in Trkaj Franc, blagajnika; g. Vili Rogelj, pevovodja; gg. Kastelic Karej in šnurer Ivan, preglednika računov; gg. Javornik Alojz, Čepin Rudi iln Kukovičič 1., zastavonoše.
Isto popoldne je tudi društvo plavček” iz Waterscheja polagalo svoje račune. Tu so sdedeči rojaki člani novega odbora: g. Novak Stamko, predsednik; g. Komac Ivan, podpredsednik; g. Ackovič Aleksander, taj-n.tk; g. Šmid Rado, tajnikov namestnik; g. Cesar Jože, blagajnik; ga. Berlec Marija im g. Jakoš, Blagajnikova namestnika; gg. Čo-tar Jože in Šmid Rado, režiserja; gg. Novak Anton, Stampah Anton in Koren Evgen, zastavonoše; gg. Mlečnik Štelan in Bizjak Janez, preglednika; g. Novak Stanko in njegova žena ga. Alojzija, pevovodja.
Obema novima odboroma želimo obilo uspehov v delu za sdovensko skupnost v tujini. Dolžnost vseh ostalih rojakov pa je,
da z NAKLONJENOSTJO IN PRIPRAVLJENIM SRCEM SPREMLJAJO PRIZADEVANJA NAŠIH DRUŠTEV.
V	silogi je moči
*
V	Eisdenu smo spet imeli dve poroki: gdč. Milena Jarc je poročila g. Jeana Kot-tas, g. Ivan Hozjan pa je popeljal pred o’> tar gdč. Sonjo Bukovec.
Obema mi.ladlma paroma želimo vso srečo.
V	družini g. Stanka Kravanja so dobili naslednika, ki so mu pri krstu dali ime R sbert-Janez, če-stitamol
A društveno udejstvovanje, vesele svatbe in krstne slovesnosti prikazujejo samo eno stran življenja; poročati moramo tudi o nezgodah in smrti naših rojakov.
V	Zwartbergu se je že v starem 'letu težko ponesrečili g. Mirko Marin. Istotam je pri- j šel pod avto g. Franc Pretner. Oba sta že na potu ozdravljenja.
V	Nemčijo se je podvrgjlla težki operaciji ga. Pepca Vbod, mlada žena, ki je pred kratkim ob avtomobi ski nesreči izgubila I edinega sina. Želimo ji, da čimprej ozdravi.
V	Viemesmeeru je nepričakovano umrl g. Fra7ic Musger. Zapušča ženo go. Štefko roj1. Avsec, On tri otročiče.
V	VVaterscheju je pri avtom ob rilski nesreči zgubil! živ ljenje 19-letni Jurčič L, ki je šele pred kratkim prišel v Belgijo.
Žalujočim izrekamo iskreno sožalje, obeh pokojnikov pa se spominjamo v molitvah!

PARIZ
SVETA MAŠA za Slovence je vsako nedeljo ob PETIH POPOLDNE v kapeli MONTCHEUIL, 35 rue de Sevres, metro: SEVRES-BABYLONE.
#
Dne 18. januarja sta se poročila Rajko OČKO in Vida MRAK, oba iz Ljub ljane. Naše čestitke!
Kršena sta bila 2. februarja Silvana Mahnič in Filip Gorup. Z mladima družinama se veselimo tudi mi.
Dne 6. februarja sta oclpotovtfl'a v Avstra-ilijo brata Ivan i-n Aleksander BOLE. Števil nv drugi ipa pojdejo kmalu za njima.
#
V	Parizu je bil začetek Marijinega leta povsod slovesno in ob veliki udeležbi vernikov proslavljen.
V	pariški cerkvi Lurške Matere božje, kjer sllovenska duhovnika v Parizu mašujeta, so bile te sillovesnasti še predvsem ve-i.vke. Na predvečer stoletnice je pariški pomožni škof msgr. Rupp, ki je obenem vrhovni ravnatelj vsega dušnopastirskega dela med vsemi izseljenci v Franciji, vodili pobožnosti, ki so bilje osredotočene okrog ene resnice: VSI NARODI ROMAJO K MARI JI. — Prosllave so se v lepem številu ude-illežuli tudi pariški Slovenci in tako dostojno začeli Marijino leto.
V	svoji pridigi je škof Rupp ganljivo govoril tudi o slovenskem narodu in o njegovih duhovnikih, pariški slovenski pevski zbor pa je zapeli par slovenskih Marijinih pesmi ter nas tako predstavili v pariškem velemestu kot pravi Marijin narod. Slovenska pesem je napravila na francoske Manir jine častilce najgloblji vtis.
OB NEMŠKI MEJI
IZ NAŠE PISARNE:
Sonce je zopet posijalo na naše slovenske kolonije: mislili smo že, da bo pomlad. Pomladno veselje je napolnilo družino Bizjak Vilka iz Merle-bacha, ko je prišel v njihovo sredo mali Vilko, kr1 Sčen 26. 1. 1958 v župni cerkvi v Merlebachu. Bog ‘kaj, da bi svojemu očetu in materi Mariji, roj. Brečko, naredil v življenju mnogo veselih url Gujei Franc iz Creutzwalda, rojen 1. 12. 1886 v Šmarju pri Jelšah (na Sp. Štajerskem), umrl preViden s svetimi zakramenti L, pokopan 4. 1. v CreutzwaMu. — Dne 1. nas je zapustifa slovenska mati v Sti-ringu Pavlič Frančiška; zadela jo je srčna kap. Rojena 29. 2. 1901 v vasi Stranje pri Kamniku, cerkveno pokopana 10. 1. v Sti-ring-Wendeh — Dne 10. I. je v bolnici v Forbachu umrl Močnik Valentin, pokopan cerkveno 13. 1. v Merlebachu. Pri grobu se
je poslovil od njega slovenski župnik; k večnemu počitku sta spremljala rojaka tudi društva „Slavček”, čigar član je bil, ter „Triglav”, pri katerem poje žena rajnega. Zadnje 2 'leti je delal kot vrtnar pri francoskem zdravniku; tudi on in njegova žena sta spremljala pridnega delavca do groba. — Dne 20. 1. se je poslovil' od svojih dragih Vrečko Joief, v 74. letu starosti. Zaradi bolezni ni mogel1 prihajati v cerkev, pač pa je bili zelo naikltonjen slovenskim duhovnikom; s'lovenski duhovnik ga je na predvečer smrti še previdel' s svetimi zakramenti. Cerkveno je bil pokopan 22. 1. v Freymin-gu. Pogreba se je kljub poledici udeležilo veliko rojakov, zlasti društvo „Triglav”, ki je svojemu pridnemu članu zapelo zadnjikrat ob grobu. — Istega dne (20. 1.) je padla prva žrtev naših novih delavcev: v jami Petite Rosseile se je smrtno ponesrečil naš rojak Knelevič Danijel, rojen v Jasenicah v Dalmaciji, živeli potem na Hrvatskem, kjer se je poročili z Anko Kneževič, kil je pred 2 mesecema prišla s 3 otročiči v Francijo za možem. Dane je bil rojen 17. 10. 1925 in je pred enim letom začel delati v jami. Naši rojaki, zlasti njegovi prijatelji Hrvati, so bili prvi, ki so priskočili na pomoč mladi žallostni družini. Z rudarsko godbo in veliko udeležbo se je pogreb izvršil, sv. mašo in nagovor na grobu na pokopališču v Schoe-neck je imel slovenski župnik, za njim zastopnik bratov Hrvatov, zastopnik vseh rudarjev in direkcije. - Dne 23. 1. pa je končal Vsemogočni trpljenje našega rojaka Maksa Jesenek, ki je skoro 20 itet hrom in na koncu še slep ležal na bolniški postelji v Cite Jeanne d’Arc. Rojen 4. 8. 1893 v Rožni dolini, njegov oče Jože pa je bil doma v št. Juriju ob južni železnici. Kljub svoji težki bolezni je bil izredno dobre volje, igral' je in tudi zadel večkrat „Toto”; cerkveno bil pokopan 23. 1. v Citč Jeanne d’Arc.
Ko končujemo to žalostno poročilb, se še enkrat spomnimo vseh dragih rajnih, jim želimo večni mir in pokoj, vsem dragim sorodnikom pa naše iskreno sožalje!
V soboto 1. februarja pa smo bi.i bolj veseli: maša rojaka Vodenik Franc in žena Frančiška, roj. Resnik, sta praznovala srebrno poreko: zjutraj s sveto mašo in sv. ob-
haji’Jom ob 6. uri v Merl'ebachu, nato pa doma v prijetni družbi svojih dragih otrok i.n prijateljev. Oba sta bolj rahitega zdravja, zato jima v prvi vrsti želimo, da jima ljubo Bog da močnega zdravja, da bii Se dolgo mogia hoditi k naSi si'užbi božji in tako z božjim 'blagoslovom prinašati domov srečo in veseije! še na mnoga Iletal
S'ovens'ki župnik Grims Stanko, 24. rue N. Cciison, Merlebach (Moselle).
Društvo »Slomšek« v Merlebachu
Morda sc ta ali oni čudi, da se cerkveni jtevski /bor „Slomšek” nič ne oglasi. Toda v mislih smo i. vami in vam sporočamo, da lepo napredujemo.
Omeniti moramo, da zbor „Slomšek” navdušeno prepeva; poleg rednih nastopov vsako nedeljo v letu 1957 in ob zapovedanih praznikih je z velikim uspehom pel pri sv. maši v Creutzsvaldu na velikonočni ponedeljek, na sv. Štefana (26. 12.) ter v Habstcr-dicku v nedeljo 30. junija, ob priliki romanja k Materi bpžji z Brezij, ki ga je vodil prevzvišeni škof dr. Gregorij Rožman. Nadalje smo peli po raznih cerkvah pri porokah v Merlebachu in okolici.
V preteklem letu je zbor prepel preko 250 ccrkv. pesmi; lahko rečemo, da niti ene pesmi nismo peli večkrat kot 4-krat v enem letu. To je lep uspeh cerkv. zbora, posebno pa neumornega našega dirigenta g. Emila Šinkovca, ki kljub obilnemu delu odlično izvršuje svojo nalogo.
Dne 16. jim. t. 1. smo imeti občni zbor in volitev novega odbora. Pri otvoritvi je predsednik Štefan Rotar pozdravil vse navzoče in jim voščil mnogo us|>cha v novem letu. Potem smo vsi z zanimanjem poslušali poročilo tajnika. — Prav razveseljivo je bilo tudi poročilo blagajnika.
Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: duhovni vodja: msgr. Grims Stanko; predsednik: Rotar Štefan; častna predsednika: Grelnik Nace, rektor Kat. misije v Parizu, in Kosec Franc; tajnik: Kaliopc Jožko; blagajnik: Colija Ljubo; dirigent: Šinkovec Emil.
Organist Lapp Anatol, tukajšnji domačin, ki je že 20 let med Slovenci nedeljo za nedeljo nastopal na koru in drugod, je žal zaradi visoke starosti in bolezni moral odstopiti. Zato je tukaj naša dolžnost, da se mu zahvaluno za ves njegov trud in delo, zlasti ker je kot domačin zmeraj sodeloval na naši strani za slovensko službo božjo. On nas je znal ceniti brez ozira na drugo narodnost: Vsi morate težko delati, vsi se trudite globoko v zemlji, ostanite
kljub vsakdanjemu težkemu delu zvesti Bogu, narodu in domovini!
S krasnim govorom je naš duhovni vodja izrekel prisrčno zahvalo vsem: odboru, dirigentu, organistu, vsem pevcem in pevkam za odlično izvršeno svojo nalogo. Želel je, da bi bili zdravi in vztrajali v prihodnjem letu, posebno pa ne izgubili veselja in poguma.	Colija Ljubo, Merlebach
ŠE K PARIZU:
ARMENTIERES (Nord). - V soboto 1. febr. sta se poročila Jože BIZJAK in Anica MAUČEC. Želimo jima vse najboljše!
Mesec januar je bil pri nas v znamenju volitev v odbore Društev sv. Barbare in Dekliškega kroika.
V	GELEENU so člani izvoTiillil sledeči odbor: |. Kropivšek, predsednik; J. Hudales, podpredsednik; S. Rebršek, tajnik; T. Lamers, blagajnik.
Naslednjo nedeljo (19. 1.) so vol'iili v HEERLERHEIDE. V odbor so izvoljeni sledeči: M. Pogl'ajen, predsed.; M. Železnik, podpredsednik; S. Strman, tajnik; O. Januš in P. Vrček, blagajnika. Popoldne so v Heerlerheide volila deklteta; odbornice so: H. Železnik, predsednica; F. Kambič, tajnica; V. Šegec in T. Banič blagajničarki; asih stentki-svetovalki sta Fini in Zolka Drenovec; naraščajnice vodita: C Mii Gri! in F. Drenovec; zastopnica za žene je ga. Romih; za kolonijo Eygelshoven-Hopel: Mici Konte; za Brunssum: Erna Händler in za Ho-ensbroek: Tilka Banič.
Zadnjo nedeljo v januarju so voli'Ji v Ey-gelshovenu. Odbor je tako sestavljen: Papež st. in Jančič F. sta predsednika; J. Klenovšek, tajnik; F. Krašovec, blagajnik.
V	februarju (9.) sopredsedniki im odborniki vseh štirih Društev sv. Barbare izvolili ZVEZNI ODBOR; v odboru so: A. Kozole, kot predsednik; 1. Banič kot podpredsednik; P. Drenovec kot tajnik in F. Selič kot blagajnik. Lammers (Geleen) in Klenovšek (Eygelshoven) pa odbornika.
Dne 22. februarja pa so bile volitve pevskega društva „ZVON”; o sestavi odbora
bomo poročali pozneje. Vsem članom in posebno odbornikom društev pa želimo vsi limburški Slovenci in seveda tudi domovi-na, da bi nas častno in nesebično zastopali Pri delu za dobrobit naših kolonij in za čast naše domovine Slovenije.
*
Zadnjič smo poročali, da je težko bolna Sa- Jemenšek. Danes pa moram sporočiti, (b* je dne 1. februarja mirno v Gospodu zaspala. 'Naj ji sveti večna luči Sorodnikom pa izrekamo vsi naše prisrčno sožalje.
Gospa Gril, ki je že doma na okrevanju, pa se vsem rojakom, ki so jo v težki štirimesečni bolezni obiskovali, lepo zahvaljuje; enako tudi družinal
V	družlmi Rajnika ml. so dobili slinčka Francka. Čestitamo!
Bolna je na domu ga. Drstvenšek; soseda Sa- Cotman pa se je vrnita iz Dr. Poe'šorta, kjer je bila na okrevanju. — V bolnici v Heerlenu se je zdravi ' na želodcu rojak g. Us; takoj1 za njim je prišel v bolnico na o-Peracijo rojak g. Frelih, kii je sedaj že doma. V bolnici oz. sanatoriju v Hoornerhei-^e se zdravijo: g. Čepin, Bobek in mali Mondinijev Boris. Doma pa se zdravi njegov oče Jožef. Vsem 'bolnikom želimo, da bi km a hi okrevali.
V	družini Parfant iz Brunssuma so dobili antka, ki je 'bij krščen na ime Ivan Zlatko.
Čestitamo! — Poročit se je Sajovčev naj-
mlajŠi iz Schinfelda. čestitamo z željo, da bi bij zakon srečen. — Brat Franc se je že pred novim letom preselili v novo stanovanje na Torenstraat-Brunssum. — Mnogi pari pa še čakajo na stanovanje, da bi se nato mogli poročiti.
*
Tudi letos bo velikonočno vstajenje v Hcerlerheide s procesijo. Točen čas bo sporočen v „Oznanilu”. Rojaki, prijavite se pravočasno krajevnim odborom, da bodo ti preskrbeli avtobusel
Na belo nedeljo (13. aprila) bo naša mladina igrala Finžgarjevo igro „DIVfl LOVEC”; naslednjo nedeljo (20.) pa bodo nastopili v WEERTU, da bodo profesorjem in študentkam uršulinske šole pokazali: našo kulturo. Za binkoštne praznike pa bodo zvoncvci najbrže obiskali bruseljsko svetovno razstavo. Manjša skupina iz Hoensbroe-ka bo odšla tja koncem junija.
„Slovenija Transport” organizira tudi letos obisk domovine. Transport bo odšel1 1. avgusta zvečer iz Aachena ter se vrnili: 2s! avgusta zjutraj v Aachen. Rojaki naj se javijo v „Slovenski pisarni” ali pri krajevnih zastopnikih.
I.imburški Slovenci (whilte star!) so snemali našo glasbo pri družbi TELEFUN-REN v Rotterdamu. Napravili bodo baje (i p.ošč. Čestitamo! Rojakom pa priporočamo nakup plbšč.
(Z)eseY\ dogodki
Jaka je ves denar zapil in se ni imel s čim Peljati domov. Prijatelj, na katerega se je obrni]; za denar, je sklenil, da se ga bo usmi-: zamolčal pa je, da je kupi] dva vozna ■istka.
»Pojdi z menoj; na vlak, te bom že kako , il,” je dejal. „Ztezi pod klop,” mu je ve-el' v kupeju.
• kso je prišej sprevodnik, je vprašal prijatelja, čemu ima dva listka.
„Za tega čudaka tu spodaj:,” je odgovoril.
„Čemu pa je pod klopjo?”
„Ne zamerite mu, gospod sprevodnik, v zgornjem koncu ni vse v redu pri njem!”
Po odhodu sprevodnika je |aka zlezel na dan in robantil! nad prijateljem.
„Le tiho, Jaka,” je dejal' prijatelj, „denarja mi itak me boš nikoli vrnil, zato sem si lahko vsaj, ta „hec” privoščil.”
*
Drugi Jaka, je bil pa vse drugačen ptič. V lepi krasni novi obleki se je sprehajal na
Novega leta dan. „Samo s koledarji sem jo prislužil,” se je pohvalil Jožetu.
„Absolutno nemogoče,” je ta ugovarjal. „No, popolnoma še ni plačana, zato boš pač še ti vzel en koledar, kaj?”
„Vse polno jih 'imam že,” se je otepal. Jože, toda Jaka ni odneha!1. „Kupi, samo 200 frankov stane in je res pravi koledar z vsemi svetimi svetniki in svetnicami. Ne bodi tako trd, zaradi teh par fickov te ne bo vrag vzel!”
Jože se je dal omehčati in kupil. Odšla sta vsak v svojo stran.
Ko je Jaka zapazil, da Jože ne gre domov, je hitro stekel k njegovi ženi. „Dober dan, gospa, Jožeta sem srečal!, pokazal sem mu te koledarje, ugajajo mu in naročil je, naj vam nesem dva na dom.”
„Kar dva?” se je čudila žena. „Da, dva, ker bo enega nekam poslal.”
„Hvala lepa!” in Jaka jo je hitro ucvrl proč, da ne bi Jože prej prišel domov. Malo je manjkalo, da ga ni dobil v hiši. Ko je žena povedala, da je kupila dva koledarja, je izustil par nedolžnih kletvic, poklical hlapca in mu velel: „Hiti za navihanim Jakcem, takoj naj se vrne k meni, reci, da gre zaradi koledarjev. Pa še mesa prinesi gredoč, saj imaš denar pri sebi, ti bom že potem vrnil.”
Hlapec je pospešil korake in kmalu dohitel Jaka: „Moj gospodar je rekel, da morate takoj nazaj k njemu zaradi koledarjev.” „Skoro sem pozabili1,” pravi Jaka, „tvoj gospodar je naročil, naj mu prinesem tri koledarje, ali danes nikakor ne utegnem. Kaj pa, če bi jih kar ti vzel, saj imaš mogoče denar pri sebi?”
„To pa že,” pravi hlapec in mu odšteje 600 frankov, koledarje pa odnese domov gospodarju Jožetu.
Jože je nekaji časa hudikoval, potem se pa odobrovoljil in dejal: „Sedaj se nič ne čudim, da hodi v tako lepi obleki. Kdor zna pa zna!”
A. J.
ZA NAŠE MALE:
Jezus dvanajst tet ima, s starši v tempelj se poda.
Praz7iiki vsi minejo, vsi domov odrinejo.
Jezus zaostane pa, starfi pogrešijo ga.
Vrnejo se, iščejo, tretji dan ga najdejo.
Med pisarji, glej, sedi, jih posluša, jih uči.
MATI je otroku . . .
... prva pevka, ki mu poje najlepše pesmi.
. . . prva učiteljica, ki mu daje najpotrebnejše nauke.
... pnm vodnica, ki mu na pravo pot na-\ ravnava prve korake.
...prva modrijanka, ki je ne fnese le \ druga človeška modrost.
... piva bližnjica, ki vodi k Bogu. ...rola, ki hrani trn zase, a cvet za\ otroka.
... pesem, ki jo človek najraje poje.
... radost doma.
... tolažba v tujini.
. .. rešitev v dvomu.
. . . pogum v težavi.
... prošnja v stiski.
.. . pornoč v sili.
... zlato v ognju.
.. . prijateljica v preizkušnji.
... najlepši in najboljši prostor za mir m uteho.
SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOŠČE
Prodajalne gramofonskih plošč v državah Z.apad-ne Evrope vam morejo preskrbeti naslednje gra-m°f. plošče, ki so jih izdale tvrdke izven Jugosla-vije:
Tvrdka DECCA, plošča št. 450.669, naslov: „Emil Davor, La Yougoslavie en ohanson" (majhna plošča; °t> spremljavi kitare slišite več pesmi iz Jugoslavije, ■'ied njimi tudi nekatere slovenske).
Tvrdka TELEFUNKEN, plašča (33 1/3 dolgotrajna) št. UX 4694 s sledečimi naslovi glasb, komadov: •.Lustige Blasmusikanten”, „Trompeten Echo”, ••Auf der Almhütte”, „Feierabend”, „Slowenischer baucrntan/.” (na plošči več polk in valčkov, brez Petja).
Tvrdka TELEFUNKEN, plošča ŠL UX 4754 (Ori-S'nal Oberkrainer Quintett Avsenik):	„Lustige
Dorfrnusik"; „In den Bergen” (polka); „Bauem-kirmes” (valček); „Auf dem Imterwagen” (polka, Lrez petja).
Tvrdka TELEFUNKEN je izdala tudi navadni Plošči: A 11.785 (Slov. kmečka glasba) in A 11.805 (Avsenikov kvintet), na katerih so posnete nekatere iste gorenjske melodije brez petja z gornjih dveh Plošč.
Tvrdka PHILIPS je izdala ploščo (33 1/3 dolgotrajno) št. 00717 R, Slovenski oktet iz Ljubljane: ..Vugoslav folk song”. Na teni je samo petje.
ža luatek las
Debela Berta je Sla l mesarju in mu rekla, naj ji odtehta 12 kg in pol slanine. Mesar ji je stehtal, a je bito slanine nekaj tlek več. Mesar jo vpraša, če lahko pusti; tterta pa pravi, naj bo teža točna. Ko ji mesar točno natehta in zavije, ga Berta noče vzeti. — „Saj ste vendar rekli, naj ga dam ]2 kg in pol', zakaj: ga nočete vzeti?” se je 7ačel jeziti, mesar. — „Tri mesece sem jemala tablete za hujšanje in sem shujšala 12 kg in pol. Sedaj sem hotela videti, kakšen kos slanine je to.”
1 *
Lasje. — „Tako strašno plešastega človeka, kot je tvoj brat, pa Še svoj živ dan nisem vi-I del. Niti enega lasu na glavi.” — „Da, vedno se rad pohvali, da še nima sivega ilasu.”
Različni pogledi. — V družbi so govorili o priljubljenih človeških lastnostih in beseda je nanesla tudi na vprašanje, koliko lahko verjamemo soljudem, „jaz verjamem vedno samo pdtovico tega, kar mi natvezijo ljudje,” je dejal! nekdo. — „Zame pa velja obratno,” se je oglasil davčni inšpektor, „jaz verjamem vedno dvojno, kar mi ljudje govore.”
Veliko pričakovanje. — „Lepe otroke imate, gospa. AH so vsi vaši?” — „Da, pet jih imam; a peti je še na poti.” — „Čestitam! Kdaj ga pa pričakujete?” — „Vsak čas bo tu. Poslala sem ga po cigarete.”
*
Dopustniška. — „Kako je bilo na dopustu?” — „Slabo, slabo! Žena je dobila sončarico, sin je stopil; na zarjavel žebelj in dobil tetanus, jaz sem dobil grižo, hči je padla z drevesa in si zlomila nogo. Če ne bi človek vsega tega delal! zaradi zdravja, bi bilo najbolje ostati doma ...
#
Na Madžarskem.	j
Sin je pravkar konča? nalogo in veselo vzklikne: „Očka, hvala Bogu, že imam nalogo.”
Očka ga ostro pogleda in pouči: „Ali ne veš, da je treba vedno reči: Hvala dobremu Kadarju! kajti njemu se moramo zahvaliti za vse, kar imamo in kar nimamo.”
„Toda, kaj bomo pa rekli, takrat, ko bo Kadar umrl?” je bil sinček radoveden.
„No, takrat boš pa lahko rekel: hvala Bogu!”
*
„Kaj delaš?”
„Nič.”
„In kaj dela tvoj brat?”
„Meni pomaga.”
*
Gost: „Natakar, muha je v juhi.”
Natakar: „Ali mislite,, da bi za to ceno kje kaj boljšega dobili?”
*
Gledališka igralka: „V Hollywoodu so mi ponudili mesto z mesečno plačo 10.000 dolarjev.
Ravnatelj: „In jaz vam dan 20.000 dolarjev, če ponudbo sprejmete.”
(Nadaljevanje na 4. strani)
PERIODIQUE
NASA LUC
UREDNIŠKI KOTIČEK:
Š t r. S. (Seine, Francija): Hvala! Pesmica pride na vrsto ob priliki.
Jat, (Nemčija): Poslano smo odložili zaradi obilice gradiva.
A p , (Anglija): Hvala za poslano!
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
Pri katekizmu. — Duhovnik razlaga otro-’kom o srečii, ki vlada v nebesih. Na koncu vpraša: „Otroci, kdo od vas bi šel rad v nebesa?” — Skoraj vsi dvignejo roke. — „Pa ti?” vpraša enega, ki ni dvignil rok, -„ti ne bi šeli rad v nebesa?” — „Bi, pa je mama rekla, da moram za gotovo priti iz šole takoj domov.”
> • • ,
Otroška pamet. — „Mama, ali je res, da človek razpade v iprah, ko je mrtev?” — „Da, sinko!” — „Potem je moral’ najbrž neki mrtvec Uležati pod mojo posteljo ...”
Poklicna požrtvovalnost. — Advokat: „Ta vaša zadeva je zares težka. Prav ničesar ne vem, kaj, bi se dalo za vas narediti.” — Obtoženec: „Pa je vendar to lahka zadeva. Recite, da ste ga vi udarili, ne jaz ...”
Župnik in Škof. — škof je nekaj slišal o župniku, da živi tako, da ni prav. Ko pride birmat, župniku omenil, da je slišali reči, ki niso lepe. — „Nikar, prevzvišeni,” se je branil župnik. „Ljudje so ljudje. Oni si kar izmišljajo. Če bi vi vedeli, kaj govorijo o vas, bi nikdar ne prišli sem.”
rekel: „Fini, te treske moraš previdno jemati iz zabojčka.” — „Zakaj?” ga je vprašala žena? — „Zato, ker je med treskami tudi konec mojega prsta,” je odvrnil; pridni možiček.
Tako izgleda nagajivo in muhasto vreme na Nizozemskem
HET WEER IN ONS LAND
De wmd is een »d. voor-naamste bepalende tac-toren roorons weer
De meestvoorkomende' vJndrichtingisZ.W. n.|. 20%(als gemidd v.Ned)
Wij hebben gem.B2da-gen per jaar g een zon
Önze hemel js gem.voor 2/3 met wölken bedekt
In Ned.vali gern 72cm regen.sneeuw etc. per --;--rh|denpiaals)
»________ _
Perjaar hebben wi| totaal ca.250 uren mi st
Sneeuwval hebben wij op gem.16dagen per jaar
Per jaar worden er gern. 8 windhozen «feafgenomr
> Mol \e sekal treske za kurjavo in jih lepo Odgovorni urednik: Dr. Janko Hornböck. — Založba zlagal v majhen zabojček. Ko ga je napol-	Družbe sv. Mohorja. — Tisk: Tiskarna Družbe sv.
nil, ga je nesel svoji ženi v kuhinjo in je	Mohorja. — Vsi v Celovcu. — Printed in Austria.