St. 03 Mbm piaftM y g9twiEi (tm» arati cm la $m u Tr^tii, v soboto 14» marca 1925. Posamezna številka 20 cent« Letnik L Izhaja, lr®rwnli pondeljek, vsak dan zjutraj. lT ^utvo: ulica s — AstšU*«!* it 20, F. nadstropje. Dopisi naj • ~ daiitvu. r .u ~ pisma se ne sprejemajo, rokopisi jeljk^j^'T^. — Odjgov Prof. F. Peric. — Lastnik tiskarna V&tff/t ^ik u«karne Edinost. rna*a za mesec L 7.—, 3 mesece L P&f. P<>; L 32-— i« celo leto L 60.—. Za inozemstvo mesečno 5 lir več. uredni fčfM in uprave št. 11-5T. __ • Ira^ lZnica EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo * Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ceni osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2---Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulic« sv. Frančiška AsiSkega Stev. 20. L nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Naš odgovlP Tudi naj priproste j ša glava mora zmajevati v začudenju, ko je v našem včerajšnjem izdanju posnela, kako si člankar v listu «11 Resto del Carlino» predstavlja podlage za kulturne stike med Italijo in Jugoslavijo in pa prijateljstvo med obema državama. Pisec se postavlja na stališče, ki je enostavno nevzdržljivo pred očesom kritičnega in logičnega motrilca tega vprašanja. Hotel bi, naj ena stran le prejema in nič ne daj a, druga pa naj dovoljuje in naj nič ne zahteva za to. Prav nič ga ne moti pomislek, da pri vprašanju kulturnih stikov med Italijo in Jugoslavijo gre za sporazum ter da že poj m sporazuma izključuje misel, da bi morala le ena stran nositi vse stroške in žrtve zaželjenega dogovoru, marveč se mora sporazum skleniti na podlagi medsebojnega prejemanja in popuščanja. Će j2 že torej stališče pisca v italijanskem listu popolnoma zgrešeno, kaj naj rečemo še le o njegovem utemeljevanju?! Pisec odklanja načeloma tisto «vzajemnost*, ki jo — kakor pravi — zahteva predsednik jugoslovenske delegacije, dr. Rvbar — in gre celo tako daleč, da kratko-malo izključuje možnost sporazuma na taki podlagi. Odklanja odločno vprašanje, kakor ga postavljajo na jugoslovenski strani, kajti po njegovem bi udejstvitev jugo-slovenskih zahtev imela politične posledice, nevarne za Italijo. Zato da so pogajanja ob vprašanju kulturnih stikov med Italijo in Jugoslavijo naletela na velike težave. Kako utemeljuje pisec to svojo trditev? Zahteva, naj bodo diplome in spričevala, pridobljena v Italiji, pripoznana v Jugoslaviji, mu je povsem naravna samo ob sebi umi j iva in celo neogibno potrebna za prijateljstvo med obema državama. Vse drugače pa sodi o zahtevi, naj bi bile diplome in spričevala, pridobljena v Jugoslaviji, pripoznana tudi v Italiji. Zakaj? Čujmo! Dijaki iz Julijske Krajine, ki bi absolvi-rali svoje študije v Jugoslaviji, bi, povrni vši se. podžigati iredentizem v tukajšnjih krajih! Ta trditev je istovetna z insinuacijo. s podtikanjem, za katero nima pisec nikake stvarne pod'age. To pa tem manje, ker ne navaja nikakih konkretnih dejstev, ki bi dokazovala, da med slovanskim prebivalstvom v Julijski Krajini sploh obstoji kako razpoloženje za kak iredentizem, za kako katastrofalno pustolovstvo! Kdor prihaja s podtikanji, z napovedanjem nečesa, kar bi se po njegovem mnenja moglo kedaj zgoditi, kaže le, da noče sporazuma! Pa saj ovaja to odkrito, ko pravi, da je izključono, da bi mogla Italija sprejeti «vzajemnost»,! kakor si jo mislijo na jugoslovenski strani! Nadaljnji piščev argument, ki pa je vreden tega, tu gori označenega, bi bil v trditvi, da italijanski državljani, živeči v Jugoslaviji, ne morejo tvoriti nikake nevarnosti za državo, ker jih je le malo, k^r so raztrešeni in ker so se z opcijo za Italijo odrekli vseh političnih pravic. Drugače pa da je s Slovani v Italiji, ker jih je več «stotin tisočev», ki živijo zdržema na meji države. Ti da morejo postati nevarni za državo. Po tej dvojni ugotovitvi prihaja do zaključka, da Jugoslavija more dovoliti svojim Italijanom vse pravice in vso svobodo, Italija pa ne 6vojim Slovanom, ker, ti bi mogli postati nevarni! Pisec pa pozablja, da bi tudi Jugoslavija megla istotako prihajati s takimi pomisleki. Mogla bi se tudi ona postaviti na stališča, da ne more priznavati diplom in spričeval dijakov, ki so študirali v Italiji, ker bi mogli tu postati — nevarni agitatorji. Naglašanje, da je Italijanov v Jugoslaviji le malo število in da so se odrekli političnih pravic, je prazno. Saj tudi človek, ki ne uživa formalno zakonitih pravic, more biti kljub temu političen agitator. Ne, ne, gospoda: na podlagi insinuacij, podtikanj, kaj bi se morda mogla kdaj zgoditi, se ne gradijo prijateljski sporazumi! Tu je potrebno pred vsem medsebojno zaupanje! Tudi v 'navadnem življenju bi se ne mogle sklepati pogodbe, če tisti, ki se imajo pogoditi, ne bi verjeli v lojalnost in poštenje na drugi strani. Člankar zahteva za svoje soplemenjake v drugi državi položaj, da bodo «z manjšo žrtvijo in manjšim trpljenjem* mogli prenašati svoje izgnanstvo iz domovine. Ob enem pa zahteva za svojo državo popolno svobodo za postopanje s svojimi lastnimi drugorodnimi državljani!! Seveda jaše — v podkrepitev tega svojega stališča — tistega znanega konja, češ, Jugoslaviji nalagajo mednarodne pogodbe obveznosti in dolžnosti napram narodnim manjšinam. Nič pa ne misli na moralne dolžnosti. Zumol-čuje dejstvo, da je Italija odklonila vsako formalno obvezo s slovesnimi obljubami — v Panzu in v Rimu — da bo pravično in dobrohotno postopala s svojimi drugorodnimi državljani! Pisec ponavlja sicer to obljubo, ali odjemlje nam vsako vero, ko o sklicevanju na jugoslovenski strani na znani, od predstavnikov Italije podpisani, torej gotovo obvezni rimski pakt, govori kakor o «konfuzni in dvoumni frazi*!! Če niti takih dogovorov ne spoštuje, kako naj potem sodimo o njet*ovi — besedi v - Resto del Car! ino ?! Posebno še, ko se ne straši niti notorične neresnice, češ, da je ..naša vlada poskrbela drugorodcem za pouk v njihovem jeziku»! Ta trditev kaže na suvereno preziranje najnavadnejše dolžnosti io — spoštovanja rcsnice! S kakim duhom razpravlja pisec v »Resio del Cariino» vprašanje kulturnih stikov ned Italijo in Jugoslavijo, k'že nazorno tem, da se postavlja na stališče kulturne uperijornoiti na refektovi prepovedi je bilo skli- cano za danes zborovanje na trgu San Se-polcro. Ob 10. uri se je zbralo na trgu mnogo delatvcev, tako da bi pri&io do prelivanja krvi, ako bi hotela policija zabraniti shod. Radi tega so se voditelji gibanja in vicekvestor dogovorili, naj se smatra trg San Sepolcro za zasebnega, ker je itak obkoljen od karabineriev. Nato se je zborovanje lahko vršilo. Nastopilo je več govornikov; najbolj je napadal industrijalce fašist dr. Razza. Rekel je, da se morajo industri jalci tekom jutrišnjega dne up ogniti, sicer bodo stavku j oči porabili druga sredstva- Vodstvu F. L O. M. je očital, da se je prepozno odloČilo za stavko. Po zborovanju je demonstriralo po mestu okoli 300 fašistov. Do spopadov 9 policijo ni prišlo. _ BttaOtev o!ede macdafov BRSS ie ni podla Mandati ▼ Vojvodini verificirani BEOGRAD, 13. (Izv.) Verifikacijski odbor je danes nadaljeval svoje delo. Na dnevnem redu je bila verifikacija mandatov v Vojvodini, ki je razdeljena v 5 vo!il-nih okrožij s 34 poslanci. Razprava je bila izredna živahna. Na popoldanski seji se ni vršila razprava o Radićevih mandatih, kakor je bilo napovedano, ampak se je nadaljevala debata o volitvah v Vojvodini. Seje sta se udeležila notranji minister Maksfmovič in državni podtajnik Vilder. Verificirani so biH vsi mandati v Vojvodini. Razprava o Radićevih mandatih prične jutri. Umevno je, da vlada za to sejo izredno zanimanje. Širijo se vesti, da stoji vladna večina na stališču, da se razveljavijo vsi Radićevt mndati; edino 7 mandatov Hrvatske Zajednice bo verificiranih. Kako taktiko bo zavzela opozicija v slučaju raz vel javi jenja mandatov HRSS, ni še znano. Dr. Korošec je izjavil danes novinarjem naslednje: «Odločitev glede takt ke opozicije po razveijavljenju mandatevi HRSS ni še padla. Jaz svojega stališča nimam. Gotovo pa je, da bo opozicija postopala popolnoma solidarno.« Mm sveta Društva narodov Chamberlain odklanja ženevski pibtclrol ter predlaga posebne obrambne dogovore Francija za protokol ŽENEVA, 13. Na včerajšnji seji je svet j Društva narodov razpravljal o vprašanju »ženevskega protokola, varstva in razsodišča. Po kratkem poročilu ministra Beneša je podal Austen Chamberlain smje izjave glede ženevskega protokola. Zatrjeval je, da je angleška vlada r največjo natančnostjo proučila pro^dkol, ki ga je odobrilo Društvo narodov, ter dostavil: Britanska vla-da je vsekdar simpatično pozdravila sleherni napor, ki stremi po zboljšanju mednarodne organizacije in osiguranju i svetovnega mini. Neštetokrat je dokazala I ne le z besedami, temveč tudi z dejanji, I da je prežeta z duhom Društva narodov. Soglasno z dominioni se niso angleške povojne vlade zadovoljile s proučavanjem razor o žitvenega vprašanja, temveč so izvedle razorožitev do skrajno možne mere; s tem »o mnogo pripomogle k ustanovitvi Društva narodov, ki predstaivlja stalno mednarodno razsodišče. Če sedanja britanska vlada, ki je proučila z domini jo ni in In lijo razorožit veni problem, ne more podpisati in ratificirati protokola v sedanji obliki, ni še nikakor rečemo^ da ne soglaša s ciljem, ki ga zasleduje ta protokol. Bri-tćjnska vlada namreč vstraja na stališču, da sedanji protoiool nikakor ne predstavlja r?iboljšo metodo za dosego zaželjenega cilja. Na popoldanski seji je govoril francoski zastopnik Briand. Rekel je, da ostane Francija zvesta protokolu ter odklanja britans-ko tezo. Briand je imel nalog, da prečita tozadevno izjavo francoske vlade, ki je bila sestarvijena, še predno so bili znani Chambeiiainovi argumenti. Ta izjava v svojem bistvu pravi, da smatra Francija ženevski proitokol kot razvoj idej, vsebovanih v paktu o medsebojni pomoči. Zvesta duhu tega pakta je Francija — je nadaljeval Briand — prepričana, da se ne bo moglo prisiliti držaivte k razorožitvi, ako jim ni vnaprej zapamćena varnost. Francija je največ doprinesla k uresničenju te velike ideje, ki je tekom vojne spajala vse zaveznike v enotno fronto. Temeljna točka protokola je o«ia, ki 'skuša uvesti v mednarodno pravo idejo obveznega razsodišča. Za Briandom je govoril Scialoja. ki je izvajal med drugim tudi sledeče: Visoki ideali Društva narodov, lci je odobrila ta protokol, polnijo še vedno našo dušo, čeravno je angleški zastopnik ravnokar izrekel kritike o tem protokolu. Angleški zastopnik je danes naglasi!, da bi bila naj-xnljša rešitev sedanje situacije v tem, da se s popolni protokol s sodelovanjem Društva narodov na podlagi posebnih dogovorov, odgovarjajočih posebnim potrebam dogc*vt>rov obrambnega značaja, ki bi bili v skladu z duhom pakta. Izjavljam, da popolnoma »oglašam s temi vidiki. Seveda bodrj vlade proučile v svetu Društva narodov danes proglašeno idejo, da ji dajo konkretno obliko, kajti problem varstva je problem miru; in vse ukrepe, ki stremijo po osiguranju svetormega miru, je Italija vedno pripravljena podpirati s svojim aktivnim delovanjem. Za italijanskim delegatom je nastopil japonski zastopnik ter rekel, da je japonska vlada pripravljena sodelovati z ostalimi velesilami pri vseh sistemih, ki imajo namen, da odpravijo vzroke za fvojno. Hymanns priznava, da protokol ne more predstavljati popolnega dela, a je mnenja, da v protokolu proglašena načela ne smejo izginiti iz zavesti človeške družbe. V tem smislu so tolmačili stališče svojih vlad tudi Neilo Branco, Quinones de Leon in švedski zastopnik Anden. Nato je predlagal poročevalec Beneš, da se razprava preloži na jutrišnjo sejo, da lahko pripravi dnefvni red, ki bo nudil smernice za razpravo. Zolotfenje angleškega tlsKa radi Chamberlainovih izjav LONDON, 13. «Daily Telegraph» piše: «Chamberlain je storil prav, da je uničil protokol. Slabo bi bilo, ako bi se še zlorabljala čes in delo za barko, ki ni mogla več plavati nad vodo.» Enako odobrava «Morning Post* Chamberlainovo stališče ter poziva angleške diplomate, da naj pot-nudijo Evropi konkreten in trajen osnutek. «Do sedaj — zaključuje list — smo vedno govorili o »varnosti, ampak naše dolgo cin-canje ni dosti pomagalo svetu. «Times* ugotavlja nasprotstva med Briandovim in Chamberlainovim stališčem in pravi: «Pii-zna;jmo si odkribo, da izhajata razburjenje Evrope in neuspeh protokola iz večnega nemško-francaskega konflikt a. Naj se spravi Francija z Nemčijo in tedaj se jima bo rada pridružila Anglija; ker pa je baš sedaj nastopila Nemčija z novimi ponudbami, bi morala angleško-francoska diplomacija objeti to pnliko z obema rokama. LONDON, 13. Vsi listi se v dolgih čW kih az.pisujejo o včerajšnjih Chamberlai-nqvrih iajavah v 2enevi med razpravo o protokolu. «Times» izraža svoje zadoščenje nad dejstvom, da so bile te izjjave definitivne in kategorične. Dostavlja, da se mere v prvi vrsti očitati protokolu, da more z ozirom na sivetovne interese Anglije postati izvoT večnih sporov. «Time\5» pravi tudi, da je Chamberlain na koncu vojega govora pokazal edino praktično pot, po kateri bo treba hoditi. Drugi listi niso sprejeli tega Cbamber-laš'noivega govora s takim navdu'enjem. Tako smatra «Maaichester Guardian» nje-gen-e izjave za preostanek načel za pogodbe medsebojne pomoči, v katerih vidi na>joopo!nejši izraz militaristi enega nazira-nja varnosti. Tudi «Daily News» se ne strinja s Chamberlainovo kritiko protokola ter meni, da je načelnik angleške delegacije v 2ene\n nredaleč, ko je rekel, da laivna svrha protokola fa, da se zagotovi mir z oigaiu^acijo vojne. Eeneš zagovarja protokol PARIZ, 13. Ženevskemu dopisniku «Petit Parisiena* je Eeneš zatrdil, da ni sinar trati Chamherla:(Ti^vih izjav za zadnjo besedo. Položaj sicer ni nov, vendar se ga I mora resno proučiti in na novo razpravljati o njem. Po oneševem mnenju imajo temeljne misli protokola veliko življenjsko moč in vse nove kritike jim dajajo novih sil. Beneš je izrazil svoje prepričanje, da bo protokol nudil podlago za nove razprave, iz katerih se bodo prerodila njegova bistvena načela, katerim bo čehoslovaška politika ostala vedno zvesta. Odmevi t Parizu PARIZ, 13. Nc.ta agencije «Hajvas» ugotavlja, da se vsi francoski listi strinjajo v tetm, da je Briand dosegel popoln uspeh na včerajšnji seji v Ženevi. «Petit Parisien* in drugi listi smatrajo, da je Chamberlai-nov govor postavil nova težka vprašan;as ne da bi se dotaknil načelnih sm -nic zadnjega občnega zbora Društva narodov. «Matin» vidi v odmevu, ki ga je Briandov govor dobil pri vseh zastopnikih drugih držav, jasen dokaz, da se ne sme opustiti delo za mir. S tem, da ostane zvesta prvi obliki protokola, hoče Francija le prihraniti drugim narodom in sebi grozote vojne, za katero je toliko pretrpela. Poljska In Društvo narodov Napeti odnošaji med Poljsko in Litvinsko VARŠAVA, 13. Politični krogi naglaša-jo potrebo po stalnem zastopstvu Poljske pri Društvu narodov. To stališče zastopajo visi politični klubi ter obljubljajo, da bodo v tem smislu vplivali pri vladi. Odnošaji med Poljsko tn Litvinsko so se v zadnjem času bistveno Iposlabšali. JA-tvinska se čuti prizadeta po poljskem konkordatu, v katerem priznava Vatikan priključitev Vilne k Poljski. Lrtvinski tisk poživlja vlado, da naj takqj ukine diplomatske stike z Vatikanom V listu «Kurier Warszawski» razpravlja Boleslav Koskowski o čehoslavaško-polj-skem zbližanju, ki ga smatra za predpogoj nadaljnjemu uspešnemu razvoju poljske republike. Tesna zveza med obema državama bi gotovo mnogo pripomogla k osiguranju evropskega miru. Vojni grobovi na Čehosloraškem PRAGA, 12. Po uradni statistiki se nahaja na Čehoslovaškem 139.537 vojnih grobov. Od teh vsebuje 60.709 grobov trupla čehoslovaških vojakov, 19.463 ruskih vojakov, 15.176 jugoslovenskih, 14.176 italijanskih, 8.458 poljskih, 6.851 avstrijskih, 534 turških, 495 ukrajinskih, 257 nemških, 15 bolgarskih, 9 francoskih, 2 angleška in 2 ameriška. 1253 jih je neznane narodnosti. Stroški za Ebertor pogreb BERLIN. 13. Pokiradno poročilo pravi, da znašajo celokupni stroški za Ebertov pogreb okolu 2 tisoč zlatih mark. FrancUa In vpraianle koetnske cone Komisija za zunanje zadeve zahteva na« daljevanje okupacije PARIZ, 13. Zbornična komisija za zunanje zadeve se je danes pečala s vprašanjem varstva Francije. Govorniki wseh strank, med temi Franklin Bouillon, Lo-cheur in Paul Boucourt, so enoglasno pov-darjali, da se mora nadaljevati okupacija koetnske cone tako dolgo, dokler izpolni Nemčija vse obveznosti glede razorožitve in zajamčijo zavezniki varnost Franciji. Senatna komisija za zunanje zadeve je proučila zaključke poročila generala Bour-geoisa o potoža-ju Nemčije. Poročilo pravi, da je Nemčija splošno zanemarila razoro-žitvene obveznosti, katere ji nalaga ver-sailleska mirovna pogodba. Po padnabni razpravi je komisija poverila predsedniku nalog, da sporoči ministrskemu predsedniku Herriotu stališče komisije glede poročila medzavezniške vojaške kontrolne komisije in glede vprašanja, ki naglaia pc/trebo, da vnši medzavezniška vojaška komisija kontrolno službo v Nemčiji toliko časa, dokler izpolni Nemči>a popoln-ama vseh pet , dočim pa je «Sera» iz svojega dostavila, da so bili obenem pozvani povabljenci — od tistega, ki je raznese! ta glas — na^ zato odklonijo povabilo«, kar v «Jutru» ni bilo rečeno. Resnica pa je, in to je tudi omenil dopis v «Jutru», da se je s strani prirediteljev zakuske -javilo italijanskim podanikom, ki so že bili povabljeni, da naj ne pridejo, da bi se tako dokazalo, da zakuska nima politič-pega značaja.» Raznašalec glasu o »političnem znčaju» zakuske je namreč zlorabil v svoj namen okolnost, da so bile poleg predstaviteljev oblasti, konzulov in drugih odTienjckov vabljene nekatere zfasti v pomorstvu bolj znane tržaške ličnosti italijanske in jugoslovensike narodnosti, italijanski državljani. Namigavanje • političnosti« je imelo pač isti namen, 'kakor ga ima v izvestnih tržaških krogih vsaka omemba občevanja Jugoslovenov-italijanskih državljanov z Jugosloveni onstran državne meje, namreč da bi se poset takih povabljencev na jugoslovenskem paraiku prikazal kot neka>k — uredentistioeo čini Da se izognejo temu ali takemu zlobnemu očitku, so prireditelji zakuske sami pros'li povabljence, nai se ne odzovejo vabilu. Ce pa «Serin» člankar trdi, da so bili povabljenci >od neke strani obveščena, da ima zaikuska političen značaj in da naj zato odfdonijo vabilo, je možakar aH falzi'1-ficiraO *Jutr, — Stsvka kovinarjev je bila proglašena v Trstu, kakor smo poročali že včeraj, dne 10, t. m. Dne II. t. m. je bil proglašen vsled posredovanja tukajšnjega fašistovskega vodstva konac stavke. Včerajšnji «Popolo di Trieste« je objavil dve resoluciji fašistovskega vodstva, ki se bavita s tem sporom. V prvi resoluciji daje fašistovsko vodstvo brez ovinkov in v precej odločnih besedah izraz svojemu ozlo-voljenju, da je kovnarski sindikat proglasil stavko brez veden.a strankinega vodstva in te* v tudi brez vedenja glavnega tajnika faši-stovskih sindikatov. V drugi resoluciji se bavi fašistovsko vodstvo s stavko v Tržiču, ki se je nadaljevala tudi v četrtek, in to kljub temu da je bil v Trstu sklenjen in proglašen konec stavke. V ob^h resolucije h poziva končno fašistovsko vodstvo eno in drugo stran, naj se sporazumeta. Kakor kažejo ugotovitve, vsebovane v obeh omen'en'h resolucijah fašistovskega vodstva, stoji td' ko hvaljena fašistovska stranfkarska d":scir>lina na precej trhlih nogah, ko so pač sindikati začeli svo vratne sprejemnice 0.60. 25, Legalizacija aktov: stalna pristojbina za vsako legalizacijo 1—. 26. Posebna pristojbina za pnevmatično pošto: do 15 gramov 0.20, nad 15 in do 30 gramov 0.40. Društvena vesti — Pevsko drnšivo «Hirija». Kakor že javljeno, organizira «iLirija» za nedeljo, dne 15. t m. dal/ši izlet na Artviže. Zbirališče ob 5.25 zjutraj na postaji pri Sv. Ani, odkoder se odpeljemo do Herpeij. Od tu gremo peš skozi Rodik na Artviže, ikjer bo daijši odmor in kosilo iz nahrbtnika. Popoldne povratek na Brezovico itd. do HerpeLj, kjer nas čaka vlak za Trst (20.05). Ker bo izlet nudil vsestranske zanimivosti in zabave, -upamo, da se nam priključijo v čim večjem številu tudi prijatelji dru&iva Odbor. — Repriza «Peterčkovih poslednjih sanj«. Z ozirom nas res lep uspeh nedeljske premijere • Peterčkovih poslednjih san/» in pa na splošno željo občinstva, penovi dram. odsek M. D. P. Trst, tudi v nedeflfo 15. t. m. ob 17. to bajno otroško igro. Inscenacija in pa kostumi so napravili na občinstvo najlepši trtis. Saj nastopi v drugem dejan>ju cela masa krasno kostumiranih voj-ščakov, in pa dvor kralja Matjaža, s trobentači, vitezi in naznanjati. V tretjem dejanju ie bila najbolj efektna scena ona, kjer oče Hrast občuduje lepoto gozda in kjer naletava sneg v gostih mačicah na zimsko pokrajino. Na glas izrečeno spflošno začudenje v dvorani, najbolj jasno dokazuje lepoto scene, ko prihaja mali Peterček v nebesa. Zgodnja ura prireditve nrudi našim okoličanom najlepšo priliko, da posetijo v nedeljo šentjakobsko dvorano in si ogledajo to nad vse uspejo prireditev. vstopnice so v predprodaji v nedeljo zjutraj v gostilni D. K. D. pri Sv. Jakobu —S. D. «Adria» — Sv. Ivan, vabi vse članice in člane na sestanek, ki se bo vršil jutri v nedeljo, 15. t m. ob II. točno. Vd'ed važnosti dnevnega reda je prisotnost vseh članov neobhodno potrebna. Sklicatelji. SPORT Tekme za lrapo g. Povha. Z nedeljskimi tekmami, ki so se vršile skoraj na vseh naših igriščih, so pokazala društva svojo resno voljo, da se prerijejo do ffončnih tekem. Tako smo videli, da je herpeLjska četa, ki ni imela posebnih šans proti «Zarji», končala igro 2:2, b svojim prvim nastopom pa je pokazala četa M. D. P. Trst, da noče biti zadnji konec naših čet. Kdor bi deTal že danes račune, da bo ta zii ona četa dob.ia kupo, bo moral večkrat menjati svoje mnenje, "kajti naša društva so še mlada in ne predstavljajo še one višine, v dosego katere je treba dolgoletnega igranja. Z resnim in smotrenim treningom se lahko dvigne četa, ki je stala do danes v zad-nj.h vrstah če ne prav v ospredje, pa pa vsaj v srednje vrste, a čete, ki so se nahaja e v tej poslednji, ima-jo isto možnost, da stopijo v prvo vrsto. Med na-jresnejše tekmece za kupo i lahko -uvrstimo «Adrijo 1», «Obz svoji hitrosti, a manjka jim še tehnike. Ne bo pa dolgo, ko bo ta četa mo^a računati na uspehe. Ako bo vreme ugodno, bo gotovo prihitela jutri na Trstenik ona množica sportniiov, ki ima že v programu nedeljske obiske trsteni-škega igrišča. Tekma začne ob 3. uri in pol. — Športni k?nb «Jadraa» Herpel je -Kozina uljudivo prosi vsa nogometna društva, kritike in sploh poročevalce, nai se v bodočnosti drže točno našega pravilnega imena, posebno pa i kraja; t, j. S. K. »Jadran* Herpeij e-Kozina. Odbor. Ez tržaškega iivlienia — Tramvajska nezgoda ▼ ulici BattistL — Pol ure z roko pod tramvajem. Sinoči okoli 20. ure se je pripetila v ulici Cesare Battisti nenavadna nesreča, radi katere je trasnvaiski promet na progah Boschetto-Škedenj in Bose h et t o- Campo Marzio zastal skoro tri če t rt ure. Pred hišo št. 12 v omenjeni ulici je neki ntiad-enič, hodeč prekoračiti cesto, padel tako nesrečno, da je prišel z levo roko pod tram-va*jski voz proge Boschetto-Skedenj, ki je v istem tienotku privozil mimo. Kakor je znano Tržačanom je tlak po vsej dolžini omenjene ulice t a zk črpan skoro do srede ceste, ker so v zadnjih dneh tramvajski tir, ks je bil prej napeljan po sredi i£5ce, preložili na kraj ulice. Mladenič je najbrž v naglici stopil v kaLto luknja, se spotaknil in padel. K sreči je tramvajski uslužbenec takoj zapazil nesrečo in mahoma ustavit voz. Nato je hitel k ponesrečencu ter mu s pomočjo navzočnih oseb skušal pomagati na noge. Toda ta posel ni bil lahek; mladeniču je roka tičala med vzmetmi, kakor v slccbcu; na noben način je ni bilo mogoče izvleči iz nenavadnih klešč. Med tem časom je bla obveščena o dogodku rešilna postaja. Na lice mesta se je podal zdravnik z dvema po strežnikoma, a tudi njim se nr posrečilo rešiti mladeniča iz mučnega poliožaja. Ni pre-ostajalo drugega, kakor poklicati na pomoč Mestne gasilce, čez par minut so prispeli n« mesto nesreče, preskrbljeni z raznim orodlem. Skušali so nekoliko privzdigniti težki tram- vajski vez. a ni njim napelo, ker so bila dvigala prešibka. Sele ko so končno dospeli nekateri izvežbani delavci, dodeljeni tramvajskim delavnicam, opremljeni z močnimi dvigainimi pripravami, se ie posrečilo voz toliko pridvigniti, da «o mogli nesrečnega mladeniča rešiti iz čudne in mučne pasti. Revež je prebil dobre pol ure v strašnem položaju, ne da bi mu mogel !kdo pomagati, daskavno se je okoli njega gnet£a ogromna množica ljudstva. K sreči pa mladenič, ki se je izkazal za 271etnega težaka Leopolda Smerdelj, stanujočega v ulici G. Za-netti št. 2, ni zadobil hudih poškodb; imel je le h-udo opraskano levo roko. Bil je prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je dobil potrebno pomoč, nato se je sam podal domov. Radi nenavadne nezgode je ves tramvajski promet na dotični progi zastafl; ustaviti se je morala cela vTsta vozov, ki so nadaljevali vožnjo z velikimi zamudami. Zdi se, da je dotični tramvajsCia uslužbenec popolnoma nedolžen pri nesreči. — Nevaren podeč delavca. Pri delu na par-niku «RosandTa», zasidranem v Lloydovem arzenalu se je včeraj popoldne ponesrečil 42-letni tesar Alojzij PolH iz Mlj; radi nesrečne kretnje je izgubil ravnotežje in padel kakih 7 j metrov globoko v notranjost parnika. Zadobil je števjTne poškedbe na raznih delih telesa ter si razen tega tudi na kompliciran način zlomil desno roko. Z avtomobilom rešilne postaje je bil prepeljan v mestno bolni'šnioo, kjer so ga sprejeli v kirurgični odelek. Okreval bo v kakih 4 tednih, a^o ne nastopijo kake komplikacije. — Prepir za oslovo senco*. Včeraj popoldne sta se v prosti biki V. E. III. sprla 301etni uslužbenec javnih sklad šč Avgust Lorenzutti stanujoč v ulici Donat o Bramante št. 7, in 20-letni trgovec Anton Trirtta, stanujoč v ulici Solitano št. 11. Lorenzutti je baje bran'1 mladeniču, da ne sme voziti s kolesom mimo skladišča, Tritta pa je menit da lahko vozi koder hoče. Ker moža n'sta mogla prepričati drug drugega z besedami, sta končno zaupala odločitev svojim pestem. Tekom ra višanja je postal Tritita taiko krvoločen, da je odgriznil na-protniku košček nosa. Bogve, kako bi izpadel srditi ravs, da nisita posegla vmes dva orožnika, ki sta ločila pretepača. Obema je moral prihiteli na pomoč zdravnik rešilne postaje; Lorenz'rtti bo čutil posledice Trittovih zob kakih 10 dni, slednji pa si bo moral zdraviti bunke kakih 6 dni. Vesti z Goriškega — Iz Vrhpolia-Ajdovščina. Pod tem naslovom smo priobčili včeraj vest, da bo vrhpolj-sko gasilno društvo gostovalo v nedeljo dne 15. t. m. v Ajdovščini z igro -Poslednji mož». Radi nepredvidenih zaprek pa se za v nedeljo napovedano gostovanje ne bo vršilo. Pač pa se bo ta* velezabavna igra, ki s« je že pri prvi predstavi priljubila občinstvu, ponovila v nedeljo v Vrhpolju. — Iz Tolmina. Čakali smo, da se morda oglasi «Got. Straža* s kakim svojim dopisom, kot se je o&asila zadnjič, ob prilid koncerta v kasarnah s silo ostrim napadom ne toliko na učiteljišče samo, kot pa na dijake. A to pot j nič c videti je, da smo čakali zastonj. Te dni so pokopali dijaki mater svojemu ; sošolcu Kraglju. Kako lepo so pokopali d jaki to revno ženico! Primerjanj smo ta pogreb in te -obraze z onim, kar še je pisalo v «Gor. Straži» na njih Tačun, in nismo mogli verjeti. Dež je padal in megle so se vlačile nad Sočo, ko so jo ponesli. Iz mladih grl krožkovega okteta je zvenela prva> pesem in vsem je leglo mučno na srce, ko so vzdignili krsto. Sprem- i Ijali so mater, to so vedeli vsi, bralo c<> jim te kar z obrazov. Mnoge oči so se solzile, Uo so ob odprtem grobu zapeli drugo pesem «t>ia-gor mu» in pokrili krsto z dvema vencema dijakov III. tečaja in dr. krožka. Ko smo gledali te ljudi nismo mogli verjeti, da bi ti obrazi lahko lagali, ker pregloboko jim je bilo zarezano živGjenje v njih obraze, in nismo verjeli, da ne «znajo drugega '^cot plesati^* Zanimamo se že dolgo zato njih življenje m njim v dobro bi lahko napisala marsikaj A kakor čujemo, bodo svoio nekrivdo sami v bodoče dokazali s svojim bistrim delom kot se obeta. Fantje, dekleta, zlasti «D. d. kr. — naprej — sami že veste kaml Iz IriaSke pokrajine — Izredno rarfrana železniška vožnja v Postojno. Železniško ministrstvo je zniža lio vožnjo po železnicah iz vseh postaj državnih železnic do Postojne za 40 odstotkov, da s tem omo-grvči najširšim slojem obisk svetovnoznane postojnske jame. Ta ugodnost traja vsako leto od 15. maja do 15. junija in ves mesec september. Vozni listi imajo veljavo za šestdnevno vožnjo. DAROVI Mesto cvetja na grob pofr. dT. Antona Gregorčiča daruje družina dr. Piodgornikova v Gorici znesek Lit. 100.— za «So4sko društvo*. Denar hrani upravništvo. Mesto cvetja na grob pokojnemu Antonu Križman, daruje Karol Križman iz Tubelj L 10 &>Iskemu društvu. Denar hrani upravništvo. Pri izkazu darov za božičnico otr. vrtca v Skednu so izostala pomotoma imena nekaterih darovalcev, namreč: bivša gojenka Vilma Suban darovala biškote za vse gojence, Diomira Carman 2 kg jabolk; Grbec Betka 50 pomaranč, Josip Sancin Nako 1 vrček marmelade, Josipina Kravo« 6 srajc, 4 pare nogavic in 2 žepna robčka, Alojz Sumen 5 paketov biškotov in orehe, družina Trebeč za-grinjalo za oder. — Vsem darovalcem ponovna hvala! Odborniki načelništva Hranilnice in posojilnice v čmemkalu so darovali vsak po 6 lir, skupaj L 30 za Sol društvo. Ker se niata mogla udeležiti pogreba poGc. nečakinje Tončke, darujeta gg. Anton in Karel Štolfa L 20 Šolsk. društvu. Cene na trgu Cavour (Oddaja na debelo) dne 13. t. m. Česen 500—1000; pomaranče 120—140; kislo zelje 130—165; kariijol 130—150; kapus 110—120; čebitfa 120—140; solata 50—360; jabolka 80—380; krompir 60—80; krompir (nov) 150—180; hruške 120—380; grah 250; radič 80—270; radič (rdeč) 280—300; špinača 120 do 230. Borzni poročila, DEVTZE Amsterdam od 975. - do 0 — Bel g1 j» od 1225o do 124. ; Pariz 125.40 do 126 9 » London od 117 9 » do 11 J.10 ; New York od 24 r>5 do -i-l.flo ; Španija o i 345.— do 3 »4. — ; Švica od 175. - do 47/ — ; Atene od 36 50 do 3l5».1; B- rlia do o?*). — do 59 ».— ; Bukarešt od 11.75 do 12.25; Pr«ga od 73. — do 73.50: Odreka od 0. >3-i5 do \ 342 ; Dunaj od 0.03l5 do 0.0350; Zagieb od M.4«» do 39 oo. VALUTA; Avstrijsk« krem« od 0 0346 % # kupuje •] 1 Zlatarno ALBERT POVHf (9 Trst, Via Ma zini 45 •> ca t? ZLATARNA ■ ■ BUDA! Trst — Corso Garibaldi 35 (Podružnica Via Scalinata 1) Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvi?] h cenah. Razpolaga z veliko izhero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan tov. d jamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. (55) i BABICA* aTtorizirana, »prejema noseče. Zdravnik na razpplago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Taiaost zajamčena. SI** vec. Via Giulia 29. 64 TRGOVINA jestvin, sadja in zelenjave sc f roda radi selitve. Via S. Ermacora it. 12, Ro« jan. Skrbeč. 355 Tržaško posojilnica In hranilnica registrovana zadruga z omtjen'n poro^vom VABILO na inLriisttiif ki se bo vršil, v prvo sklican v ponedeljek, 23. marca 1925- ob 4. uil popoldne v lastni hiši v!a Toire b'.anca 13 I. nadstropje v drugo sklican pa, po § 49 zadr. prsvil, za primer nesklepčnosti v prvi skliebi, v četrtek. 2. aprila 1925, ob 3. uri popoldne po sledečim dnevnim redu: 1. Odobritev letnega poročila in računskegr. sklepa za 1. 1924. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Poročilo o rezervnem zakladu. 4. Razni predlogi.*) 5. Volitev nadzorništva. TRST, dne 14. marca 1925. Načelništvo. *) § 50. Vsak zadružnik sme pri občnem 2bom staviti predloge, kateri niso na dnevnem rtdu. O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, atnpak le <>dln£i, Če se sploh vzamejo v pretres ali če se morajo izročiti pi st bnemu ods< ku ali nadzorništvu, ali pa načelništvu, da se o njih pori č* v b< dočem občnem zboru Ti predi«-gi se morajo postaviti na dnevni red bodočega občn< ga zbora. RAKOS & C.o Trst - Via Milano 19 - Telefcn št. 36-33 Zastopstvo pisalnih strojev ASLE3 Zaloga rabljenih strojev, trakov in kopirnega papiija po konkurenčnih cenah. Poprave pohištva za urade. Zaloga pisalnih strojev IDEAL. (229) r^iiiiBEaiiiivv niMiBiPiiDMia [IfiKOB SULIGOjj urar in x'a?ar ■ Gorica, Via Carducci št. 19 « priporoča svoju veliko zalogo naj- S boljših švicarskih ur vseh vrst in B 2 zlatih in srebrnih izdelkov. -Vse po zmernili cenah I ALOJZIJ POVH i Piazza Garibaldi 2, I. nadstr. Telefon 3-29 Največja zaloga ur in zlatenine v Trstu. Prodaja tudi na obroke 1 ---H^^^r $ UJ1II UI JI • g ' A v Za vse izkazano ucč itje pivod >m smrti našega pn ljubega soproga, očeti, starega očeta, brata i JOSIPA ŠiPETAVEC y kakor tudi za mnogobrn n > spremstvo pokojni a k ve rv m i po it^u In za sodelovanje izrc- | kamo na'prisrčne j šo zahvalo gg pevcem, plićem, godr>e»ien znancem, ki £ ST v tako o^rornne n številu sp emili zeme jske ostanke pokojnika na pos eduji poti. ™ Sr^na hvata tudi vsem dar>valconi kiasnih vencev. 1 IDRIJA, dne 12. marca 1925. .... Rodbine: Sepetavec, Stravs, Hmetuk. Pred nakupom pohištva, oglejte si v vsakem slučaju velika skladišča MCTlPii^ ^D Trst> PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: '«» Hoi preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Voak. V tistem trenotku je rdeča svetloba iz kamina razsvetlila Valerij ino obličje. Pavel Borisovič je vztrepetal, ko je zagledal mračni in sovražni izraz obličja in divje bleščeči se pogled nje oči, ki je popolnoma izpremenil pohlevni in dražestni obrazek mladega dekleta. V tem hipu ga je prevzelo neugodno čuvstvo straha, potrtosti in odvratnosti, ki ga je doživljal, kadarkoli se je nahajal v bližini mrtvega trupla* Dasiravno je bil baron nedvomno pogumen mož, ga je bilo groza mrliča; in še neke posebnost je treba omeniti: sovražil je na sploh vse ženske in neki nagonski strah mu je** branil, da se ni spuščal v nikake ljubavne spletke in niti v kratkotrajne zveze. Neprijetno čuvstvo ga je tako silno prevzelo, da mu je postal sobni polmrak neznosen. Ne da bi pomislil, kaj dela, je obrnil električni vijaček, in na stropu je zagorela z jasno svetlobo električna sve-, tilka. Svetlobni žarki so spravili Pavla Borisovi ča zopet v resničnost in zardel je zaradi svojega nepremišljenega dejanja. •Moji živci so resnično zelo razdrapani, če sem se uda] predstavi, da prisostvujem mrtvaški svečanosti» — je pomislil in v : zadregi gledal Valerijo, ki se je naglo > vzpela in ga začudeno pogledala ter zardela do las. Baron pa je bil mož sveta, zato se je i takoj znašel. . . — Oprostite, Valerija Nikolajevna. Zdi; se mi, da sem vas ustrašil. Toda ta pol-; i mrak v zvezi z grdim vremenom me ]e • navdajal z grozo in zaželel sem si svetlobe po vseh onih zgodbah o strahovih, — je t rekel smejoč se in sedel na stolico mla- ► denki nasproti. J _ Ah! Prav ste storili! Tudi jaz sem i bila pod težkim in neprijetnim vtisom, ki i! si ga ne morem pojasniti Morda je zares i 1 polmrak temu kriv. Toda v današnjih ča-1 sih, ko so vsi ljudje slabih živcev, iščejo vzrok svojim slabostim v -nadnaiavnem., — je odgovorila Valerija in šla z roko preko čela. _ Of O sebi ®em prepričan, da sem bolan na živcih in čudni doživljaji v mojem življenju, o katerih sem prej pripovedoval, dovolj dokazujejo to dejstvo. Na vas, Valerija NiUolajevna pa so očitno vplivale moje glupe bajke. — Nikakor ne, jaz sem ravno tako bolna. Kumica in Diomid Petrovič menita celo, da sem «obsedena» — je odgovorila s smehom Valerija. — Vi, da ste obsedeni? Kako se to javlja? — je vprašal tudi v smehu baron. — Glejte, že z mladih let sem podvržena čudnim omedlevicam, pravzaprav so to napadi letargije, in mojim staršem, zlasti pa materi, sem povzročala veUke skrbi. Včasih sem padla v tak kataleptičen spanec, da me ni mogel nihče zbuditi. Čim bolj so me otirali in tresli, tem trdneje sem spala. Končno je neki magnetizer svetoval moji materi, naj me puste v miru, in tedaj, sem se kmalu prebudila, bila pa sem nc [koliko trudna.