17 L številka.
Ljubljana, nedeljo 27. julija.
XII. leto, 1879.
LOVENSKINAROD
Junija vtiak dan, txyftou8i ponedeljke m dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman za a v s t r o-o go rs k e dežele za celo leto 10 gld., za pol 1- ta 8 risa 6eUi leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 rid., za četrt leta 3 gld. SO kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iziniša. — Za gospode učitelje na ljudskih "šolah in ** dijake velja tnižana ceua in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 rid. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačaj« od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolba". Opra vnifitvo, na katero naj »e nlagovohjo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. administrativne reci, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Slovenija za Slovence!
„Angsburger Aligemeine Zeitung" je prinesla pred ne&oliko duevi več Člankov o na rodnih ra.m-..ivli na Češkem in nasvete o tem, kako naj bi se t\he pomirilo in za skupno državno delovanje na ustavuej podlogi pridobilo. Pisatelj (nemški listi so rekli, da je to praške univerze pri fesor G;ndeiy, bIc-veči historik) v ta nameu svetuje kot prvo in glavno potrebo, da se narodna samouprava uvede, tako, da bodo tam, kjer Nemci prebivajo, sami Nemci u rado vali ali upravljali, a tam, kjer Čehi stanujejo, naj saini Čehi urudmkujejo, tako, da bode nastavljenje uradnikov narodno.
In praska „Politiau je temu oudau pristavila v svojem članku te besede: „Zares s >, poleg krivičnega volilnega reda, pri nas kričeče krivice, ležeče v tem, da smo Slovu nje odvisni tako mnogo stransko od Nemcev ali nemškuturjev, od ljudij, ki vsa višja mesta zavzemajo n s tem gospodujejo. Tako, da ne bi svoje narodnosti do neke meje zatajil, kar je vendar odločno de moralizator no, ne more nobeden Slovan na Češkem do svoje pravice priti, in to je rasno podedovani stigma vsakega tuj eni*rodnega gospodstsa."
Tako piše česk list, da je na Češkem. In kako je pri nas Slovencih ? O bože mili, pri nas je tudi vse tako hudo, Bauio da je — že mnogo in mu. go hu,e. Čehi imajo narodne gole in narodne gimnazije, narodne realke. Pri nas nemamo niti jedne slovenske gimnazije, niti jedne alovenake realke. Celo Učiteljišče je nt lusko. Pri nas uij niti v ljudskih šolah na-rodui jezik izkljUčivo učni. Čehi imajo v sod-nijah n.ro dni jezik. Prt nas se dajejo trdemu slovenskemu kmetu, ki ni ene besede nein-Skega ne zna, sumo nemški „urtelni" iz sodni j v ruke.
M, ki sol j tedaj v narodnem ofoiru Be veliko na slabšem, nego Čehi, mi bi z operna rokama hvaležni bi.i, ko bi se tudi pri nas izvelo in izvršilo to, kur praški dopiamk v BA. A. Z." za Čehe terja, numreč, da. bi bih v slove iskih šolah le sloveuski profesorji in učitelji, a v naših slovenskih ura lih le slovenski uradniki, t. j. taki, katerim bi bilo svobodno rubiti svoje in naše doiujviue v svoje j domovini.
Pa morda kdo poreče, da je te>ko izvedljivo?
Glede šol kur precej, glede uradov pa kmalu 1
Slovenskih profesorjev juko veliko službuje ;uuaj slovenske domovine, kjer nijso mesta dobili. Ne le da na Hrvatskem služi jako mnogo Slovencev profesorjev, tudi mej Nemci jih je od leta do leta več, tako, da
bi mi lehko uže pobahali se, da mej Ni me • uže našega naroda ljudje „kulturo nosijo." Pr. cej mlajših slovenskih profesorjev pa je, ki so bas izpite naredili, — pa službe ne dobodo.
Znano pa je, da na gimnazijah in realkah, ki so po slovenskoj zemlji, služi skoro polovica Nemcev. Mi tukaj nikakor ne nameravamo zoper te Nemce »ščuvati. u Mi jih nečemo preganjati. Ampak vprašamo pa vendar, ali bi ne bilo res lepše, da bi ti nemški profesorji u v a n žira h od nas pioč mej svoje nemške rojake, a naši slovenski rojaki naj bi se od Nemcev proč, z nemških gimnazij \mili k nam domov? To bi bilo za nas prav in za Nemce prav. Kakor nu'-.i rajM služijo doma, tako so gotovo ludi uradniki dru/-.h narodnostij najrajši mej svojim narodom. Ne bi li to naturuo bilo?
Kar o pr< fesorjih, to isto velja tudi o uradnik h. Domači naj 11 b li mej domačimi. Pač je res, da po večini so uže domačinje povsod (ali večjrdel) tira, kjer je treba z narodom govoriti, k«.r sicer bi s uibe oskrbovati ne mogli. Ali dosti jih je vendar še v raznih uradih pri nas, ki nijso rojeni Slovenci, kateri se ne razumejo z našim narodom, u radovati pa v narodnem jeziku ne bi mogli, tudi če bi prihodnje ministerstvo svoje do-zdanje „nach moglichkeit und thunlicbkeit" drugače razumevalo nego Giskrovo, Lasserjevo itd. Ker |e pa na drugej strani naših slovenskih uradnikov zunaj naše dežele tuli precej, naj bi se tudi ti zamenjali.
Ravno to kar velja o državnih uradnikih, vetja o železniških in druzih privatnih društvih. Koliko slovenskih Železniških uradnikov je nastavljen h po tujem. Oai hrepene po prestavljen]! v domovino. Tu pri nas so pa nekateri taki, ki bi z njimi it srca radi zamenjali, da bi prišli mej Bvocđ, mej Nemce.
Mi nikakor nečemo terjati, da naj to brez izjeme velja, za vse. So Nemci, uradniki m ptofesorj', ki so priljubljeni pri nas in potrebuj; naj o-tinejo ti, ali to je velika naujšiua; ravno tuko se je kateri Slovenec v tu ini akiiuiatkiral, da ne bi hotel domov nazaj. Naj ostane. Ali pravično pravilo pa bi bilo vendar le to: nemške šole in uraduije za N- niče, češke za Čehe, slovenske za Siovence v prvej .rsti.
Politični razgled,
KotruitJ" <lež«le.
V Ljubljani 2G. julija. C Bar Vt'fiijo *Fo*ip bode pohodil i.eniškega cesurja, ki se je prišel v Gaštajn zdravit.
Čuje se, da bodo de£etw1 oriborf sklicani skupaj potem, ko bode državui zbor dokončal po.iveto.anje o brambenej postavi. Kakor se bode glasovalo o tem zakonu, od tega je odvisno, ah se bode potem razpustil češki de-
želni zbor in tja preložilo vse delovanje o poravnavi s Čehi.
Oficijozno časopisje kaže na nekako .državno stranko", katera naj bi se osnovala in katera bi vzdr*avala ustavni „status quoa, ter samo za to skrbela, da bi se tekoči vladni posli odpravljali. O tem piše praška nPoliti k" :
„Naši poslanci ne bodo igrali u!oge statistov ministerskib, ako uže pri njih vstopom v državni zbor ne bodo one naše zahteve izpolnene, kaUrh ustavoverni „status quou ne izpolnuje, ali ako se j!m ne bo dalo poroštev, da bodo v državnem zboru dosegli svoje želje. Daš tako ona rola ne ugaja Poljakom in {.oljske novine odbijajo odločno ono mnenje, da bi klub poljskih poslan v bil oni steber, na katerega bi Be „državna stranka" naslanjala. „Gazeta Narodcwau i/reka, da mora o poljski poslanci hoditi složno z novo avtonomi tično večino na podlogi avtonomističnega programa, nikakor pa ne z „državno stranko", ki bi bila avtonomistična, ako bi šlo poglavito ali do cela za obranjenje „etatus quou. Mi si ne moremo misliti, da bi bil baš grof T . tle v obnovljenem ministarstvu najgorečoejši pristaš »državne stranke", ki bi se hotela /oper v se avtonomistične želje obdati s kitajskim zidom. Ako bi šla stvs r samo za to in za opravljanje tekočih poslov, potem ne bi trebalo kabinetne krize. To opravljala bi tudi knez Auersperg in baron Las^ar. Ako je pa uže napredna ustavoverna s.ranka zapustila ustavni „status quo" in ustavnej vladi nij več v podporo, to bi bilo vendar čudno, da bi se zdaj naenkrat zahtevalo od avtonomistov, da bi smatrali ono, v protivnosti z njihov.mi načeli uvedeno in centralistično „zagrizeno" ustavo za neprem n-ljivo in bi jo še pobožno branili."
V Kositi so nastali zadnje čase v nekaterih krajeh nem n, katere bo potem vojaki udušili. Govoreč o tem dogodjnju, piše „Ptst. LUjd", da avstrijBki vojaki bodo pač lehho take krajevne nemire vselej zatrli, ali uprava v Bosni naj skrbi za to, da se prebivalstvo zadovolji.
ViituiJ«* države.
Ruska vlada je prepustila Mtolfjittij
da razruši podunavske tvrdnjave. Ali ker bi to delo stalo nad 5 milijonov rubljev, a B !-I ganja nema še toliko novcev, da bi j h p-oft metala, — ostanejo še tvrdnjave na svijuu mestu.
Iz Trnova pak se poroča, da ruaki voj i zaradi neprent-hljivega deževja ne morejo ti iz Bolgarije.
1'/##•.»■:■ * veliki vezir Khairedin paši je zahteval od sultana sle Uče kot pogoje, da ostane še v miuisteittvu: sultan se ne sme nič vtikati v stvari, ki pripadajo velikemu >e-zirju, ki naj ima pr«vico uradnike imenovati in odstavljati ; Osraan paša in Riza By morata odstop.ti, velik vez.r pak naj po svojej volji zl ere okolo sebe Bložno ministerstvo; gr-' ško vprašanje naj se predloži v reš;tev zboru dostojanstvenikov.
Novejši ttlegram pak poroča, da hoče sultan odpustiti Khairedina zaradi — njegove bolthnosti. Sultan gotovo nij zadovoljen sprejeti velikega vezirja predloge.
Iz Aten se poroča, da Be je kralj 24. t. m. dalje čaBa posvetoval z vodji opozicije,
8 poslancema Trikupisom in Zaimesom, in jima je ponudit, naj ona dva sestavita novo mini-Bteratvo. Trtkupis in Zaimes sta potem odgovorila, da prevzameta ta nalog, ali da se mora preje zbornica razpustiti.
Po posvetovanju o davku na mlenje je 24. t. m. sklenil itaiijanmki senat ta davek odpraviti pri slabšem žitu. Poročevalec Saracco je naznanil, da kadar se bode parlament zopet si še , bo predložil poročilo o pristav k u zbornice, vale 1 katerega naj bi ee davek za mlenje fi iejega žita s 1. julijem 1880 znižal, a do leta 1884 popolnoma odpravil.
V gmtjtvikef spod njej zbornici je b 1 Bprejet v dru tem branju mčrt zakona za irska vseučilišča. Zbornica se bo sklenda 15. avgu-Bta. „ t> * t s y Telegrapk" poroča, da Bta se Au-glija in Franc ja z;e litiili, kako bosti končno postopali glede Egipta ; postavila Be bo zopet enquetna komisija z zakonodajno oblastjo; predsednik tej komisiji bode K vers Wilson, H -lignit res pa finančni kontrolor Za ministre se ne bode postavilo Evropcev.
Nedavno smo poročali iz južuo-«f»«>f*§» iliv*i»* bojišča mej državicami Ctute in Peru-Bolivia, da ko so na moriu poskusili svoje moči, sta se oklopni ladiji obeh strank v morje potopili. Zdaj pa ho se začeli tudi na suhem napadati, in sicer so bili vojaki Cbilenske republike tepeni, ter so izgubili 1500 mož. A tudi na morju so bile peruvans&e ladije zmagovite, ter bo morale Cbilenske bežati v bližnjo ln ko.
181.
Iz tlele Krajine 19. julija. [Izvir, dop.] Za črnomeljski okraj bode dne 21. avgusta okrajna učiteljska konferencija v Čr-nomlji.
Dnevni red ima razen navadnih obligatnih toček tudi te :
1. Praktične vaje v telovadbi. K \žeta Še-tioa in Rupnik.
iS Trsta 24-. julija. [Izviren dopis.] Ljubljana ima v svojem ztdovji smeti, katere je sapa od tujih krajev zanesla, da izpuh te svoje kužne vonjave v osrčji Sloveoije. Kdo se ue bi smijal „Tagblattovim" Pavlihom, ki vsako bilko, katera iz kake mlakuže gleda, v svoj hudobni prid porabljajo.
Ker je slovensko novinarstvo „vs-Jgft krivo", B g ve, če tudi nij krivo, da naši lah -ni petarde mečejo po Trstu.
Tudi mi v Trstu imamo smrtne aovrnge lahone, pa pri vseh njih najhujših n<pad'h so vendar dostojnejši in kar uljudni proti tev-tonskemu cepcu, ki pri nas slepo ca desno in levo udriha, nazadnje pa le sebe po butici bnta. Če so bili trije iz Škofje Loke kaznovani, nij to čisto ničeaa novega in nič posebnega, kdor pozna T r s t in njegove razmere. Morda bi ljubljanski „Tagblatt" v Trstu za policaja dobro služil ? samo ne bi Be ujemala njegove načtla, grditi ljudstvo, mej katero se )e uselil, se svojo umazano robo. Listu, ka teri le od tatvine iz tujih listov izhajati more, takemu listu daje lah prav primerno ime („f -lio de brigante").
Naj bode uverjtn „Tagblatt*, da sebi škoduje s surovimi napadi, a naš-ij narodnej stranki le koristi.
V četrtek gre od tukaj deputacija trža-h lili Slovencev v Gorico b skupnej konferenci, da se posvetuje o reorganizaciji političnega društva in slovenskega tednika za vse Primorsko. Neko gibanje mej domačimi delavci je vedno bol) zapažati, vse protivje je proti Fur lanom obrneno, ki bo povsod potakneni, naš domači pa brez dela okrog postopajo.
V plinovej tovarni so pred dvemi dnev Skedenjski  okoličani  energično terjali, da se
n profesorji univerzitete in drugi gostje. Sprevod se je končal z društvom vatrogascev.
Pred sprevodom govoril je gosp August eno a na kolodvoru kratek in jedrnat govor, za njim je zapelo pevsko družUo „.Kolo" himno na Preradovića, ki ;o je g Šen^a zložil, g. J. pl. Z'1"c rja vglasbil. V utolnej cerkvi brala so je mrtvaška maša, pri katerej se je od J, pl. Zi'ca vglasbeni req<iiem pel.
Na pokopališki je tudi g. Vojnović kratek govor imel. kateremu bo alava-klici na Prera-dov:č± sledili, in ko je še pevsko društvo Kolo" konfc himne rapelo, bila je 8v-. čanost, ki ostane vsakemu Hrvatu v vedneni spominu, končana.
V jeseni bodo Se enkrat pesnikovo ostanke
prenesli v prekrasen mauzolej, ki pa Še zdaj n«j gotov. Gmbni spomenik, ki ga je g. R'n-dić napravil, je prekrasen, zajedno je spomenik Preradovići in Rondiča. Slava pesniku Preradoviću !
2. Z .kaj se pri pisanji vselej ne doseže i mQra Dekoljko FurIan0T odstraniti, katere la učni smoter? itd.  R f. Kavčič m Schoubrun. honski magiatrat podpira; a policija je z le
3. Kij naj se poduke o domačem gos podiojstvu? Poročati učiteljici Arko ia Vidic.
4 Koliko in kaj naj se posebno uči v ponavlja vnej šoli; kakšna bi morala biti knjiga za te šole? Ref. Grm.
5. O uradnih spiaih. Ref. Eagelmao. 6 Kako naj učitelj tudi izven šole dela za blagor državni in narodni? Kiti Ivauetič in Likar.
Od Kolpe 21. julija. [Izv. dop.] Volitve bo minule. Nasprotniki naši jadikujejo, ter si jeden druzemu očitujejo grehe, a kriv neče biti nijeden. Znati bi morali vendar ti privaodrauci, da je to prokletstvo zleg v dejanja, ki lm lo vedno le rodi! Mar Be nij dolgo zadosti šopirila njih razuzdanost, nijso li dolgo in povsod črnili narod slovenski; a žalibog Slo venec je mehak — premehak. —
Toliko bolj slavna je zmaga na našej strani. Narod slovenski je uže muogokrat iz rekal željo, p hlevno željo: „Gospodine ne pomagaj meni, samo Turčinu ne pomagaj!" Izpolnila se mu je in videlo 86, da Kranjska je zemlja slovenska. „JoŠ Slovenija nij propala." —
Tudi v Istri in Dalmacji so zmagali narodnjaki,  v zadnjej je žalibog propadel vele zaslužni dr. Klaifi vsled črnega izdajstva neka terih pravoslavnih Srbov.  V obče je vendar izid dob.r in nadejamo se tudi pri nas boljših časov. —
Tukaj imamo veliko sušo, poljski pridelk kažejo Blabo; a tršje je sicer dokaj dobro vendar bi bil dež tudi za vinograde potrebe ta koristen. Čuje oe tu, da idejo kmalu vojak f Novi Pazar. —
m vse za nekaj časa potolažila.
Iz Zagrretta 23. julija. (Iz v. dop. 14 julij bil je veličasten dan za Zagreb in ?a celo Hrvatsko; ta dan se je izpolnila goreča želja prvega hrvatskega pesnika in rodoljuba generala Petra pl. Preradovići, želja, ki jo na koncu svoje prekrasne pesni „Putnik" izreka U tvom polju daj mu groba, Tvojim evkč -m grob mu kiti".   Kakor uže poznato, pokopali so Be ostanki slavnega pesn-ka hrvatskega Preradovića,  ki bo dozdaj na dunajskem pokopališči počivali, na skupnem grobji v Zagrebu.
Za ta namen bilo je mesto uže na predvečer  s  hrvatskimi  trobojnic.imi okinčano; drugo jutro vrelo je ljudstvo uže  ob pet*.; uri zjutraj na kolodvor, od koder se je sprevod začel.   Sprevoda udeležila so se vsa društva v Zagrebu, kakor tudi vnanja.  Na čelu e bil križenoša in za njim  vrli „Sokole v svojej obleki.   Za sokolci sledile so vse zagrebške šole z učitelji iu profesorji. Z i šolsko mladežjo sledilo je društvo veterancev z za stavo,  za  njimi pevska društva  „Kolou in „Sloga" z zastavo.   Za pevskimi društvi nesli so gimnazijci bakle in  za  njimi zastopniki društev z venci v Preradovićevo slavnost po-klonjeuimi;   vencev je bilo kakih sto, ki se morejo še zdaj v naroduem   muzeju videti. Vseufdliščniki,   v  narodnej obleki,  so  šli nu vsakej strani prekrasnega mrtvaškega voza jeden je pa pred vozom pesnikova dela nosil. Zi vozom šla je obitelj   neumrlega pesn ka, presvitli ban in nekdanji pesnik Ivan Mažurani z generalom PUrkerjem,  kot namestnikom fzm. Filipovića, biskup Posilović, rektor
Domač«1 stvari.
— (Občni zbor) delniškega društva Na rodne tiskarne" bode denes v nedeljo ob
10 uri, na kar opozorujemo osobito one del' ničarje, ki stanuje v L ubijani.
— (Zborovanje antropologov)
L ubijani se pri'ne jutri v ponedeljek ter ima biti njih prva seja od 9. do 12. ure dopo'udne.
— (G Karel K lun,) naš državni in deželni poslanec, je bil dne 25 t. m. v Btoloej cerkvi ljubljanskoj instaliran ali umeščen nav baron Rtvbarjev beneficij.
— (Iz poročila učencev I. mestne peterorazredne deške ljudske šole v L j ubij a ni) koncem šolskega let« 1878/9 po-8nemljemo, da je bilo vseh skupaj 364 učencev; S'ovencev je bilo 348, ostali pa Nemci. Napredek je bil na tej Soli v obče ngodneji, nego na prvej mestoej ljudskej šoli. Učiteljev je delovalo G. Tudi tu nijs > imena učencev, kakor bi morala biti, ker n. pr. „Brinšek" nij pravilna pisava.
— (Vinska letina.) Poročila se n« glase [>c8ebno ugodno. Vina bode povsod menj, ko lani, kvaliteta pa bode vsakako boljša. Po Vipavi prav slabo kaže. Na Štajerskem se je obilo zaroda zaleglo, v lepem vremena ie odcvelo, potem pa je smod ali palež v mnogih legah veliko škode napravil, ker je skoraj vsak dau po večkrat dež lil, vmes pa soluce pripekalo. Kj. r je zemlja ilovnata, so ie grozdje obdržalo, na peščenih tleh pa večji-del odpadlo. Vinska cena po malem raste, a od nikol nii slišati o živahnej kupčiji. Tako malo sadja, kakor letos, uže dolgo let nij bilo.
— (O vinoreji in kletarstvu) bodo tekom meseca avgusta g. R Dolenec, vodja slupske vinogrudne šole po Dolenjskem v raznih krajih predaval.   Poljedelsko ministerstvo je v ta  namen  kraniskej  kmetijskej družbi 200 gld. privolilo.   Predavanja bodo v Trebnjem, Novem mestu, Či nomlji, Metliki, Semiču, Krškem iu v Ridečah. G. Dolenec se bodo povsod po tri dni mudil, da se najprej informira o lokalnih razmerah in potem lehko v no-rejcem dokazuje napake dozdunjega ravnanja v vinogradih iu kletth.
— (Občni zbor politi č. društva „Sloga") dm* 24. t. m. je izvolil za predsednika g. dr. T"o<lija, za odbornike pa so bili izvoljeni gg.: J. K »va ifi, dr. R >jec, Mašera, vikar iz Št. Mavra, Oerin, vikar iz Avč, Fer-fia Tone, ILueiak Franc, trgovec, Godoič, kaplan v Solkanu,  Šuc, posestnik na Krasu in
le
L:een poseBtnik t R'fenbergu. Namestniki gg.: Faganel, Peternelj, Sorč, Lipanja in Kurinr.ič.
— (Sedem ženBk) je — kakor se iz Jasenovca piše 23. t. m. hrvatskemu lista — obila Btrela, ko so okolo po udne delale na polji okopavajoče koruzo.
— (Slaba letina.) Piše se v „Narodni list", da iz vse Dalmacije dohajejo glasi, ki tožijo o nepovolinem stanju letine. V okraju Zadarskom je vse propalo. Huda vročina je.
— (C. k. možko učiteljišče v Kopru.) Piše se nam: Zrelostnej skušnji, katera se je vršila pod vodstvom g. dež. šolsk. nadzornika A. Kl od i Ca, podvrglo se je 34 kandidatov. Mej njimi je bilo 28 četrtoletnikov, 2 lanskega leta reprobovana in 4 vnanji. Po narodnosti: 18 Slovencev, 14 Italijanov in le 2 Hrvata. Spričevalo zrelosti je vdobilo * skupnem: 13 Slovencev, 1 Hrvat in 8 Italijanov. Gospod Brezo vič Albert je sprejel spričevalo zrelosti z odliko.   Mej slovenskimi maturandi bo skušnjo dobro dovrš li .Anžlovar (bIov. nemSk. učni jezik), Bsrginec (slov. uč. jez.), Ftr.uga (slov. nemSk), Ivančič (slov.), Košuta (si. nem.), Krašovec (si. nem ), Soban (si. nem. italj.), Širok (si.), Štrukelj (si.) Urš č (slov.), Valentinčič (slov. nem), Zavnik (si nemšlt), Janovskij (slov. nemSk).   M mo tega so se imenovali 4, (3 italij.) nesposobnimi (re prob. na jedno leto) in 4 so reprobovani iz jed nega predmeta na dva meseca. Nemščino, kot predmet, bo vsi oni, kojim se je podelilo spričevalo zrelosti, z dobrim vspehom dovršili Strani vnanjih je sprejel jeden spričevalo zre losti, dva sta reprobovana na dva meseca in jeden je nezrel. Pismene skušnje bo bile 1 do 10. julija in nstne 15. do 22. t. m. Šol sko leto končamo 31. julija. Bog daj mladini in bodočim učiteljem mnogo dobrega korist nega in veselega vspehal pl.
— (Cesar) je pogorelcem v Dornavi pod Ptnjem daroval 800 gl.
— (Mariborski knez in škof) je ob priliki svojega odlikovanja z velikim križem Franc-Jožefovega reda daroval za pogo-relce v Dornavi poleg Ptuja 100 gld. in za pogorelce v Hotinji vasi v Blivniškej fari poleg Maribora 50 gl.
— (Zakrament sv. birme) bode g. kneso-škof lavantinski v gornjegradskej deka-niji naslednje dni delil: 23. avgusta v Mo zirji; 24. v Ročici; 25. Gorenjem gradu; 2G. pri bv. Frančišku; 27. na Ljubnem; 28. ^ jLučah in 29. avgusta v Solčavi.
— („Slov. Gospodar") pripoveduje da je bil tožen od celjskega državnega pravd-nika, zakaj Be mu nij ob pravem času na znanilo izdavanje: „ Cerkvene* in „Gospodarstvene priloge", a urednik je dne 19. julija pred sodnikom dokazal, da ima naš list po § 7. tiskovne postave pravico donašati pri loge, in da mu po § 10. iste postave tega nij treba nobenej gosposkej naznanjati. Ured nik je bi nekriv izpoznan!
— (Toča) na Kapli in Valci je škode učinila 7000 gli.
— (Umrl) je g. Lovro Cijnkar, žup nik na Kalobji, GO let star.
— (V Podbrezji) je umrl ondotni žup nik M. Slapuik.
— (Ponarejen bankovec), in sicer desetak, je predložil v Trstu minul teden nek trgovec policiji, ki ga je prejel v svojej pro dajalniei. Policija stvar preiskuje.
— (Kam pridemo?) Devetleten fant sin mu šini tov, hotel je v Škorkoli zaradi ne
Vega karanja v vodnjak ekočiti. Premalo Sibe preveč jesti ima gotovo slabe nasledke pri ak h emrkoveih — pravi po pravici „Fd."
— (Gorel je boršt) nad Škorkolo blizu Trsta v nedeljo po 9. uri zvečer, da se le s tesk> muko pogasil, in ga je več fto frijaških metrov zgorelo. Ko ne bi bili bližnji kmetje na mah z raznim orodjem priskočili, zgorel bi bil ves gozd. Kako se je vnelo, nrav gotovo nihče ne vo, ali vendar trdijo, ia je pal balon ee Špiritom v gozd, in subo travo zapalit.
— („Riunione Adriatica di Si-curtsi") V denašnjem listu je natančnejši obris delovanja tega tudi po Kranjskem razširjenega 7avarovalnega društva, katerega glavni zastopnik za Kranjsko je ljubljanski trgovec in hišni gospodar g. Perdan. Da dru štvo deluje jako varno in vspešno, dokazuje najbolj to, da se je dividenda na akcijo, ka
Razne vesti.
•(Angleški parnik nS*ats of Virgin i a",) kateri ?e jo pogrrznil v morje poleg otoka Sable. je najbrž popolnem izgubljen in ga ne bode moči vzdigniti in popraviti. Pomorščaki so se sicer vsi rešili, ali utonilo je pet otrok in štiri lete«
* (Strela udarila) je dne 15. t. m. v Zahoratm na Češkem okolo petih popoluino iz ob'ačnoga a ne deževnega neba v dimnik nekej hiši, katerega je nekoliko raztrgala, a potem je švignila preko strehe, razbivša mnogo opeke, v dimnik druzega 400 korakov oddaljenega poslopji, od koder je šinila skozi sobo, ukončala steklo na steni viseče podobe, osmo-riila vrata in naposled ubila kozo v bližnjem hlevu.
E
t era je iznašala 1877 pomnožila na 45 gld.
1. 42 gld.
za 1. 1878 — a—.
pilepsijo (božjast)
zdravi pismeno specijalni zdravnik dr. Killisch v Drenden-u (Neustadt). Največje izkustvo, ker je zdravil uže v črez 11.000 slučajih. (156—11)
Vm1«*I.
25. julija: PH Nlnnai Schrott iz Trsta. — Beck iz Pulja. — (Julio iz Sežane.
PH ?i »Hini Jnzek iz Zagorja. — I.ed»*rer iz Dunaja. — PnntBcbar iz Celovca. — pl. Giultni iz Dunaja — Cvifi iz Gradca. Schwarz iz Trata.
Pri »vNlrlJnkem cesarja: S je z Novega mesta. — Jeffiič i« Zagreb*.
Pri bHVMrNhem «1 vero j Zifgler iz Ljnbna.
Haznaiiilo.
Čast nama je. naznanjati slavnemu občinstvu, da — ker je nehala firma Tos. Fipaii «3e Coinp., katere odgovorna družabniku in kapitalista sva bila podpisana, — osnovala sva na prav takoj podlagi in z enakim delokrogom novo trgovsko hišo pod firmo:
Milesich & Dolenec,
in da sva prevzela tudi pohištvo, blago in terjatve zgoroj omenjene firme.
Razpolagava črez kapital, ki odgovarja takej trgovini, imava tudi potrebne k opcijske znanosti iu LkuŠDJo, kar vso nama daju pogum, da ponujava svojo poslužbo na tom trgu slavnemu občinstvu.
Trst, dne 9. julija 1879.
Sr spoštovanjem
(306-8) Ivrileniola Ac 1 >oleiiec.
C. kr. priv. zavarovalna družba
„Riunione Adriatica di Sicurta"
v Vrstu,
4,957.120'— pa v časovnih pro-
V glavnuj rednej skupščini dne 16. t. m., katerej jo predsedoval glavni vodja g. -A.le3*csa,:n.-eter vitez "D ©.min.© s T je bil delničarjem predložen računski sklep za življenska zavarovanja v tri-letnej dobi 1876 —1878, ter za elementarna zavarovanja v minolem letu t dotičnitni dne 81. decembra 1878 sklenenimi bilančnimi konti, katere bo najprej i računski revizorji pregledali in odobrili.
Zaradi obširnosti tega računa, ki h« pn dobiva pri vaeh caMtopalftlvlh te družbe brezplačno, omenjamo tu samo glavnih točk.
V Onem delu obširnega poročila, ki govori o življenskih vprašanjih, povdarja vodstvo, da trajni pritisk gospodarstvenih razmer, kakor pri vseh družbah, tako tudi pri „Kumiono" je prouzročil na enoj strani, da so oglasi za življensko zavarovanjo jako slabo dohajali, na drugej strani pak veliko število etorniranj sklenenih pogodeb in odkupljevanj polic. Novi dohod mej triletno bilančno dobo je znašal gl. 0,041.795*— glavnice iu gl. 10.840*— rente v raznih oddelib; vslod zbrisania po storniranju, odkupa, smrti ali prenehanja pogodeb, je pa vendar zavarovalni temelj koncem 1878 le neznatno večji, nego ' koncem prejšnje bilančne dobo.
Dne 31. decembra 1878 še veljavna zavarovanja so znašala:
gl. 18,672.044*— glavničnih \ zavarovanj v slučaju 15.644*— rentovnih   ( smrti. 5,021 812*— glavničnih \ zavarovanj v slučaju 34.377*— rentovnih   / doživenja. Keserve,  za  katere se je  skupna svota od 4,638.669"— postavila, presegajo za gl. 437.512"— One prejšnjega računskega sklepa.
Posebni oddel z dobitnim deležem sklenenih zavarovanj je donesel dobička gold. 123.39460, od česar se bode polovica gl. 61.697 30 mej dotične zavarovance razdelila v primeri, kakor so premije vplačali, in Hicer se bo ta svota po pravilih družbe „ltiu-niuiie" takoj plačala. Druga polovica pak ostane družbi, in za to se je poleg dobička druzih kategorij, skupno gl. 164.592-—, vtelesila splošnej bilanci.
Zavarovanja sklenena v raznih elementarnih oddelih (zoper ogenj, točo, transport) leta 1878 so dosegla 982 milijonov goldinarjev na zavarovanjskih vrednostih in gl. 8,988567'— na premijah, mej tem, ko so zadnje znašale leta 1877 gold. 6,818.418, več tedaj gl. 118.000—.
1.'.plačane škode so znašale gld. 4,287.974-—. Prihranjene reserve za požarna in transportna zavarovanja broje po odbitku deležev, ki pripadajo na gl. 6,321.089-—, ■
gl. 1,363.969-—, gl. mijalL
Itazen tega se je še specijalno reservo za zavarovanja zoper točo povekfialo za gl. 50.000'—, tako da znaša zdaj gl. 300.000'—, akopram nijso dala ni-kakoršnega dobička.
Vse reserve z ono življenskega oddela znašajo gL 11,623.422-—; pozavarovalni portfelj pak goldinarjev 981.801'—.
Po odstranjenju raznih reserv in poplačani u vseh troškov, ostane od vsega dobiček od goldinarjev 225 690-26, od katerega so jo sklonih* po odbitku 20°/u deleža za dobičkovnf reservni zaklad, troškov družbenega opravnifttva in redne svote za hranilno in oskrbovalno blagajno družbenih uradnikov, razdeliti dividendo gl. 4f>'— za vsako akcijo, ki se bo 21, julija t. 1. izplačala.
Omenjena uradniška blagajna ima zdaj skupaj gl. 113.552'-—.
Iz sklada obeh bilanc, katerih jedna ima posebe življenski zavarovanjski oddel, druga pa vso ostalo, odlikujejo se posebno ta števila :
Aktiva: gl. 1.980.000- — nedosla vplačanja na akcije, gl. 140.808-51, stanje blagajne (pri vodstvu in glavnih zastopništvih), gl IJO7.295-08 pri avstrijskem kreditnem zavodu, hranilnicah iu raznih bankirjih naloženi novci, gl. 607.215-41 inenjični portfelj, goldinarjev 2,136.644'— efekti (po obeh specifikacijah), gl. 3 283.900'— poslopja na Dunaju, v Trstu, Buda-pešti, Urni, Milanu in Benetkah (obteženjo gl. 112.000-— se je uže odtegnilo), gl. 111.881*88 posojila na vrednostni papir, gl. 58.830-25 hipotekama posojila, gol-, dinarjev 4,957.119-75 časovne premije, gl. 5.r>6.844-— t predplačo na police Življenskega zavarovanja, goldinarjev 1,133.526-53 šalili vseh generalnih in glavnih agentstev vseh vrst.
Pasiva: gold. 3,300.000'— akcijska glavnica, gold. 363.66 W2 dobitkovni in reservni zakladi, goldinarjev 11,269.758*— premijsko reserve, goldinarjev 287.268'— reservo za škodo, gold. 370.185-74 saldi v korist raznim zavarovalnicam.
Ker je glavna skupščina razne predloge in poročilo vodstva, v katerem bo osobiti* povdarja jako znatno nadaljno nuinnoženjo reserv, s posebnim zadovoljstvom na znanje vzela, dal se je vodstvu ab-solutorij.
Pri volitvah je bil gospod Favel baron Kalli namesto umrlega g. ^etlce-ja. na novo kot ud vodstva voljen, voljena pa sta bila zopet g. .A_oL©lf Sch.-wacii3a.ofer za revizorja, g. O-, ^-fen.cl-o.11 za revizorskega namestnika,
(337)
poza varovanj a gl. o,dzi.uo»-—,  in sicer v gotovini
Glavno zastopstvo za Kranjsko ima: gospod J. Perdan, trgovec na cesarja Josipovem trgu, broj 13.
Dunajska borza 2G. julija.
(Izvirno tolegrafično poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih .   .   66 gld.
Enotni dri. dobi v srebru   ,   .   .   »,H B
Zlata renta........78 „
1860 dri. poeojdo......U'6 ,
Akcije nirodne barke    .... 826 „
Kreditne akoi'e.......270 .
London..........115 „
8rebro..........— „
NapoL..........9 „
O. ar. c^kiu   ........    B a
Driavne marka .   .          .   .   .   F6 .
70 20
65 30
f>0 75
21 48
Zahvala.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, kateri bo našo nam nopozab jivo boer, Bestro, oziroma svakinjo
Rožo Klabučar,
spremili do groba, izreka najtoplejšo zahvalo
(341)
žalujoča rodbina.
Koncipijent,
letos ali lani absolviran jurist dobi takoj službo v odvetniakej pisarni <lr. lNtpežu v Ljubljani.
(340-1)
Janez A. Petritsch,
trgovina s kratkim in niiriibcrgskini blagom v Ljubljani,
{j-l««1tiliAi>!i4.** nllcro sit. J t.
Sriporoča kot posebnoBt v tonlvtulH stuirrh oso-ito prav« uiigleHko liijilo od glicerina in pravo miKleMlio ekonomično uijilo. 1'apir-tterijo, pioanke, papir. pereHuike, Nvlnčnilte, rlttauke, prretta i. t. d. Si*ari za kailenje: cevke za sniodke, pipe od bele prsti, ilovice, lesa, kanieniške in 1/lmciJiiMke pipo in cevke za pipe. Ciuiubl za uiaiiHetiie iu garniture. 1'eftroleuui-«ke lirauilue Hveče. Tičniki vsake velikosti. Obedua priprava od cinkovega Jekla za Obeti, detiert in kavo. Žepni nožici in »kurje. 1'ort« itonri. denarnikl, patentirane torbice, liHtuice iu torbice za Hinotlke. Mkatljice za tobak. l*o«lgtavki (tdse). \ olna, cviren, preja, guirbJ in drugo malenkosti, ter vse stvari v to stroko Bpadajoče po nujni/jej ceni. Naročila ne bode tocuo in Holldno izvršilo. (334—1)
Stare železniške sine
za zidanje mostov in hiš, zia.jloo 1 j & e 1». frišno
anno €Ht cementa
v ceno prodajata (,327—2)
Wogg in Radakovic,
trgovina z željezom „/.um golti. Anker" v Celju.
Lepe in po ceni
klobuke in čepke,
kakor tudi
kožuhov ino
prodaja
v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu glediščnih ulic (28-1—6)
Za čiščenje in izboljšanje vina
najboljše, najhitrejšo iu najcenejšo sredstvo jo
čišcei
je vej hiši. (3i Najsijajnejši  vspeh  zagotovljamo. T aiijo znašajo za vsak hektoliter 4'/t kr.
r>4B»4H*«BMHf«H
dr. Josipa Serneca f
odi vi nilta v Celju,
se je preselila iz Costajeve hiše ■
s v HnmerjeTO liišo v pštiiej ulici. I
lzdatelj in urednik Josip Jurčič.
( .i'-2) ■
I 1 I 1 1 1 I I 1 1 1 11 I 1 I I 1 1 1 1 1 I I I I 1 1 1 1
SLAVIJA"
M
vzajemno-zavarovalna banka v Pragi.
Vabil«
l prvemu ustanovljajočemii otaeniu zboru
zastopnikov
vsajemno-zavarovalne Lanke „Slavije
kateri bo zboroval
v nedeljo dne 10. avgusta 1879 ob 10. uri dopoludne |
v liiši banko „ Slavijo" na Senovažndm namesti št. p. 978—II. i
- (339) i
I* Et> O O i* .A. >I : ,
Volitev šestero Členov in šestero namestnikov v upravni 1 odbor zastopniškega pokojninskega zavoda. 1
Izpit-ek iz pravil zastopu Skega pokojninskega zavoda: Čl. 15.   Upravni odbor zastopniškega pokojninskega zavoda „Slavije". Neposredno upravo pokojninskega fonda oskrbljuje poseben odbor, ki obatoji: ") iz enega člena upravnega Bvetovalatva, katerega poslednje iz svoje sreda izvoli; b) iz uradujočega ravnatelja in glavnega tajnika;
cj iz šestih poverjenikov, katere ude>ežniki pokojninskega fonda iz svoje srede izvolijo.
Razen tega voli se za vsacega poverjenika še namestnik, vseh vkup torej šest, kateri morajo vsi v Pragi ali pa v njenej najbližnej okolici stanovati.
Ti namestniki zastopajo prave odborovo člene, ko bi utegnili biti zadržani.
Poverjeniki bo volijo veeltj za tri leta v občnem zboru udeležnikov, ki se v ta namen vsaka tri leta »kliče; člen upravnega svetovalstva pa se voli vaelej za eno leto, ko se upravno svetovalstvo konstituira.
Člen upravnega svetovalstva predseda odborovim sejam pokojninskega fonda in odločuje, kadar je enako glasov v odboru, s svojim g asom. Ko bi bil on zadržan, nadomeščajo ga uradujoči ravnatelj z isto pravico.
Odbor odločuje s prosto večino glasov in more veljavno sklepati, ako so razen predsednika navzoči vsaj štirje členi odbora, ki so jih volili udelužniki, ali pa ako je navzočih enako število namestnikov.
Čl. 16.  Delokrog upravnega odbora. Odborova naloga je:
a) da skrbi za redno uplačovanje deležniških doneskov in pravilno računenje fonda;
b) da stavi predloge, kako bi se fond najkoristneje na obresti nalagal, da se pomnoži;
c) da ima stalen pregled fondovega premoženja;
d) da podaja letna sporočila o »tanji premoženja pokojninskega fonda upravnemu svetovalstvu in udeležnikoin;
e) da pretresa prošnje za pokojnine, donarne odškodnine in podpore, ki so bile pokojninskemu zavodu izročene;
f) da odločuje o prošnjah zaBtopnikov, ki so užo črez 5r> let stari in o prošnjah, ki so bile uložene na podlagi čl. 7. od tistih zastopnikov, ki služijo dalje kot pet let;
g) da odločuje o upravnih stroških, ki ae imajo pokrivati it pokojninskega fonda. O vseh teh zadevah ima odbor  dolžnoBt in pravico staviti upravnemu svetovalstvu predloge, o katerih more poslednjo veljavno sklepati  v  okviru navzočih pravil.
I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I
Poljedelske mašine
in sicer:
(323—2)
mlallliiico ročne in z gonjačem (Goppl) za 1 - 8 konjskih ali volovskih nioi'ij, maši im' za či&ceuje žita, /a tur&ieo I uši t i. »Itoporezuice, reporeznice in t rombe za gnojnico i. t. d. i. t d.
Najnovejši in zdatno izboljšanega izdelka
po
!
znižanih cenah
pri
Ročna mlatilnica.
Škoporeznica.
JOH. G. WINKLER-ju,
prodaja železnine
t7- X-ijuL"blja,3nLi, pred. grfl »RiTi.^ki.,
'jj^*" Ilustrirani cenilniki se pošljejo brezplačno in prosti poštnino.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne1