161. številka. Ljabljana, v četrtek 16 julija 18%. XXIX. leto. Uhaja vsak dan we*er, iaimfii nedeljo in pravnika, ter velja po posti prejeman za avatro-ogerske dežele ca vse leto 15 gld.t za pol leta 8 glcL r.a ftetrt leta 4 gbi , aa jeden eaesoc 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ma vse leto 13 gld., za 6etrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 ki. Z» pošiljanje na dom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje deželo toliko vofi, kolikor poetuiua saafia. Z* oznanila plačuje ae od stiristopne petit-vnte po t> kr., če i« oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., oe se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Ilok opi hi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravniltvo je na Kongresnem trgu fit. 12. D pravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j, vse administrativne stvan. Izid belgijskih volitev. Te dni so se vršile v Belgiji prve nadomestne volitve za parlament. Izid teh molitev je vbo evropsko klerikalno Časopisje neizmerno navdušil. Ni čada! Zmagala je namreč klerikalna stranka, katera bo o tslej imela v belgijski zbornici ho znatnejšo večino nego do sedaj. Sicer ae ima klerika-lizem za to zmago zahvaliti samo pomoči liberalne stranke, a ker so volitve končane, ee / t to stranko nihče več ne meni. Belgijske volitve imajo gotovo velik političen pomen, za nas pa so še iz nekega drugega ozira zanimive. V Belgiji se je pri volitvah bil ljut boj mej klerikalno in socijalnodemokratično atranko. Socija-liflti So v volilnem boju sicer podlegli, a število socialističnih glasov se je od | rvih volitev v par lament pomnožilo za 100 000 glasov. To je že na sebi jako impozantno število, a da se spozna veliki napredek socijalizma, jo treba opomuiti, da »o se volitve vršile v okrajih, kjer je jako malo industrije in torej tudi jako malo industii a'mh delavcev. Socijalisti so pridobili prej imenovano število glasov v kmetskih okrajih. OJdali so jih zanje malone zgolj poljedelci. Okraji, v katerih so socijalisti tako mogočno napredovali, imajo vsi skupaj komaj tri milijona prebiva Vev in okroglo 700.000 volilnih glasov. Pridobiti tekom dveh let kar 100.000 novih glasov — tO |e nekaj tako velikanskega, to je tako fenome nalen uspeh, da se mu ne more nihče prečaditi. Za nas je ta socijalistični uspeh zlasti zategadelj poučen, ker je Belgija prava klerikalna država. V nobeni evropski državi izvzemal nesrečno Portugalsko nima klerikalizem toliko moči in upliva, kakor v Reziji. KatolŠka duhovščina — katere je v Belgiji toliko, kolikor svoj čaa v papeževi deželi — vlada državo in ima šolo popolnoma v svojih rokah; katoliška duhovščina je v Belgiji vsega-mogoča — socijalizmu pa ne pride do živegi. Pri nas slišimo vsak dan desetkrat, da jedino katoliška duhovščina zamore odpraviti socijalne bolezni naše dobe, da je jedino katoliška duhovščina sposobna, zatreti revolucionarno socijalno demokracijo. Strah pred socijalizmom narekuje vladi d je sedanjo šolsko politiko, katere končni efekt bode obnovitev konkordatske Šole pretužnega spomina, če se svobodomiselni elementi ne uprejo pravočasno. Silna letargija, katera je zavladala v svobodo-miaelnih slojih prebivalstva, je kriva, da rase v nas moč klerikalizma in da ee zmatra absolutna prevlada duhovščine že z^ jedino oviro socijalizma. V Belgiji vlada duhovščina absolutno in zadnje volitve so krasna ilustracija gesla, da je duhovščina jedina ovira socijalizmu. V Belgiji se vidi, kako onemogla je duhovščina napram socijalizmu. Nikjtr na svetn ne napreduje socijalizem tako neizmerno hitro kakor v Belgiji, nikjer ni tako nevaren in nikjer ni tako revolucionaren kakor v Belgiji, dasi mora tam povprek vsakih 200 ljudij rediti jednega duhovnika. Pogled v preteklost nas uči, da duhovščina za socijalne potrebe ni imela nikdar razuma, da je vsako revolucijonamo gibanje hotela pač zatreti z ognjem in mečem, z neštevilnimi usmrčenji in ne-brojnimi grmadami, da pa ni nikjer uspela, čim ni mogla delati socijalne politike po tej srednjeveški metodi. V Belgi|i se j* vzlic zmagi klerikalcev pri volitvah pokazalo, da duhovščina zoper socijalizam nič ne opravi. S samim propovedovanjem se socialistični volk ne spreobrne n*kdar v vegetarijanca! V Ijjiihljitifti, 16. julija. Ustavne pravice deželnih zborov. Sedanja vlada nič posebno ne spoštuje ustavnih pravic Državni zbor koinanduje, kakor da so poslanci samo za tn, da dovoljujejo, kar vlade žele, pravica deželnih zborov pa naravnost prezira. Postavodaja o realkah spada v področje deželnih zborov. Tega se je I Gantseh tudi držal še nedavno, kajti zahteval je od koroškega in dolenje avstrijskega deželnega zbora, naj proglasita krščanski nauk na višjih treh razredih za obvezni predmet. Ko je pa na Koroškem Gautsch propal s svojo ptedlogo, je pa glede štajerskih realk kar z&ukaza), da se obvezni pouk veronauka uvede, ne da bi deželni zbor vprašal. To je pa naravnost kračenje pravice štajerskega deželnega zbora. Če ima Atajerski deželni zbor še količkaj časti v neb i, bode takemu postopanju odločno ugovarjal, će deželni zbor molči, bode drngič vlada ravno tako šta preko njegovih pravic na dnevni red. Tu ne gre več za par ur pouka v veronanku, temveč za pravice deželnega zastopa. Naposled je celo koristno, če se upelje veronauk v višje razred« realke, a to ae naj zgodi postavnim potom. Cehi na Dunaju. Nemci se grozno jeze, da se dunajski Čehi nočejo kar pooemčiti. temveč se vedno mm že. Te dni premestili so na Dunaj ■ Mo-ravskega časopis .Slovan", da bode v pivi vrsti zagovarjal koristi dunajskih Č-hov. Na Dunaju Čehi seveda nimajo upati, da bi spravili kakega Čeha v državni zbor, zato pa mislijo Moravč i v liti nekega dunajskega Čeha, kateri se bode potem pot« goval tudi za dunajsko fieitvo, Posebno v 12. dunajskem okraju Čehi napredujejo. Kakor ae sliši, dunaiski Čehi no mislijo več podpirati dragih strank, temveč se hočejo povsod samostojno organizovati. Namerava se v vsakem dunajskem okraju osnovali jedno čeiko politično dtuštvo. Če se tako dunajski Čehi organi-nizojejo, bo Jo dunajske urinske stranke morale ž njimi računati. Dunajski Čehi bi že sedaj imeli večjo veljavo, da nit^i tLčmili dr.'g m strankam. Moravski Čehi \ edno napredujejo in morda no bode več dolgi«, đa si z nobenim kompromisom ne bode dela več ohraniti v moravskom deželnem zboru nemška večina Uradniške kazine, prava zavetišča nemšk»ga liberalizma, izginjavaji , dvojezične šole »e pre v navijajo v češke, z vbo odločnostjo bb nadaljuje boj za pmvojenje mest in v meetib, ki so že v če.Šk h rokah, se pa čeUvu vedno bolje utrjuje Namitvo izginja Ž I je, ki ao podpirali Nemce, Skrbimo za omiko naroda! IV. DijaUvo si je v mnogih deželah pridobilo zaslug za ljudsko omiko, a morda nikjer toliko, kakor na Danskem, in sicer v glavnem mestu, v Kodanju. Kndanj'ki vsenčiliščntki so 1. 1882. ustanovili posebno „dijaško zavezo", kateri je namen, pospeševati in popolnjevati omiko prebivalstva eploh, zlasti delavskega stanu, da se tako odpravijo stanovski razločki, eosebno mej rokodelci in omikano buržoazijo. „Zaveza" skrbi za pravno pomoč siromakov splob, izdaja popularne spise in prireja večerne kurze. V ti h kurzih se uče vsi praktično važni predmeti: Danski jezik, nemški jezik, računanje, matematika in fizika, zgodovina in sccijologija. 0 zgodovini in eocijologiji je \ ouk tako urejen, da se po predavanji začne debata. Pridavanja se vrše po zimi zvečer po osmi uri. Kodanjski delavci so se dijaške zaveze oklenili z velikim navdušenjem. Koj prvemu pozivu se je odzvalo nad 1500 delavcev v starosti 25 do 35 let, oglasilo se je pa tudi 70 vseučiliških in srednješolskih profesorjev, kateri so bili pripravljeni, prevzeti pouk brezplačno. Meščani so zložili lepa svoto denarja za nakup knjig in aparatov, privatni za- vodi pa ao dah svoje lollke prostore br*>plačno na razpolaganje. Tako se je vaa akcija za mogla koj postaviti na trdno podlago iti zasnovati v velikem slogu. Društvo poučuje od tedaj vsako zimo okoli 200O ljudij Mimo prej imenovanih predmetov se poučujejo sedaj še drugi prodan ti. Čira se za kak predmet ogl »si zadostno število učencev, se otvori nov kura. Najbolje obiskana so seveda predavanja o predmetih, kateri imajo tiuli za praktično življenje večjo važnost. Leta 1888. je bilo mej 1816 učenci 172 hlapcev, 115 mizarjev, 114 čevljarjev, 91 kovačev, 81 tipografov, KJO tovarniških delavcev itd., mej 853 učenkami je bilo 311 šivilj, 54 prodajalk, 82 kuharic, 84 hišin. Dasi žive delavci v jako negotovih razmerah in prhajajo k predavanjem po končauem delu, torej zelo utrujeni, vender so učni uspehi povprek jako dobri. Razmerje mej učitelji in nčerci je jako prijateljsko in upliva zulo blagodejno na socijalne odnosa nje v Kodanju. Popisani zavodi na deželi in v stolnem mestu dajejo mladim ljudem priliko, popolniti svojo ljudsko-šolsko omiko na sistematičen način. Z inimanjo za izobrazbo pa se obuja in vzdržuje Še na razne druge načine. Tako se je leta 1880. ustanovilo v Kodanju društvo, k i ero prireja popularna predavanja o raznih predmetih. Taka pre- d tvanja se Vf#4 veako nedeljo popoiudne iu so zlasti po zimi jako številno ob>skana. Povprek se udeleži takega predavanja 250 do 300 o°eb, moških in Žensk. Pristop je dovoljen vsakomur. Delavci so tudi iz lastne moči storili mnogo za svojo omiko, tlst-movili so delavsko bralno društvo, katero ima 2daj že več tisoč članov. Vsak član plačuje na mesec 2 krajcarja Članarine. V bralni sobi so razgrnjeni vsi listi, kar jih izhaja v dauakem jeziku, politični, beletristični iu znanstveni, knjižnica šteje že 4000 zvezkov, vrh tega se prirejajo vsak teden predavanja Druitveniki (majo na razpolaganje več igralnih sob in preskrbljeno je, da dobe spremljevalca za obisk muzeja in drugih zanimivih zbirk, kateri spremljevalec jim vse poja m in razloži, kar vidijo. Drugo društvo v Kodanju bkibi za popularna predavanja na delali. To društvo pošilja po zimi znanstveno izobražene može na deželo, da prirejajo javna predavanja. Ni ie vasi na Danskem, kjer bi vsako zimo ne bilo vsaj nekaj javnih predavanj. Ljudje komaj čakajo, da pride predavatelj in navadno se zbere v dotičuern lokalu vsa vas. Ze na pomlad dobiva društvo prešuje, kam vse naj pošilja predavatelje, toliko je zanimanja za omiko, in lleef mej priprostim narodom. Ali se je potem čuditi, da j« Danska dandanes v resnici najornikanejska dežela in da se bogato razcita v vsakem oziru? Srečna Danska! postajajo Čehi. V mestih z nemško večino se orga-nizuje češki živelj in snujejo češke šole. cehi se poganjajo, da se osnujeta češki gimnaziji v Gaji in Prostejevem. Posebna pozornost obrača se obrtnim, strokovnim in trgovskim šolam. V po večini nemška mesta se naseljujejo češki obrtniki in Čehi se v narodnogospodarskem oziru vedno bolje drže načela »Svoji k svojim" in se tako branijo nemškega kapitalizma. Konservativci in liberalci. Dr. Ebenhochu je hudo, da so gorenjeavitrijski liberalci nočejo kar ukloniti klerikalni komandi. Vabi jih v svoj tabor in jih straši, da j h drugače kar zmanejo radikalni in krščanski socijalisti. Liberalci se za to pač dosti no zmenijo, ker nimajo veselja se dati voditi od ta-cega poHtlčn-ga šarlatana, kot je baš Ebenchoch. VoJo pa tudi predobro, sukaj da jih Ebenhoch vabi v svoj tabor. Njemu še bulj preti nevarnost od krščanskih aocijalistoV in socijalnih demokratov, kakor liberalcem. Krščanski BOOijalhtem ni nič po volji dr. Ebenhi obu, k». r vidi, da bi ga on ne mogel voditi, ker sploh o socijalizma nobenega pojma nima. Samo tedaj, če so iiborč.loi in konservativci zvežejo, utegne Tli nhochova zvezda š nekaj časa blesteti. Tudi na Gorenjeavsttijskem že ljudje začenjajo spoznavati, da j h k: toliška stranka !«• izkorišča v svoje namene. Posebno Eb( nbochovo postopanje je kmetom jelo odpirati oči. Stor.la 2a kmeta klerikalna stranka še nikdar ni ničesar, samo Lottla ga je vedno imeti pod kurah lo, Krečausko narodno sebranje se je sešlo dne 13 t m. Sefili s pa niso vsi pcslauci, temveč le toliko, da morejo z b rovati. Sedaj je upanje, da se krščanske vprašanje m mo reši, ako turska vojska s sv»jim postopanjem vsega ne spridi in ako t 1 1; \ vlada tudi zares m hI i obljubljene reforme izvesti in bi do za to skrbe'e tudi velevlasti. Nezaupanje mej Krečaui je če vedno veliko. Velika cvira pomirjenju otoka so pa uiohanvdanci, ki nikakor niso zadovoljili, da .<:•■ uv»do rel rme. Dosedaj to im- li vrj ike nre Ipravic 1, Zarota v Peruu V južnoameriških republikah 01 rkdar miru. S-d ka. To su mi je tako čudno /. l- o. da tem m koj pritoiil na ieleintiko ravn * Ijstvo 1 Trsta A i !. ravnateljstvo v Trstu mi je odp m «> s lopisomi dna 80 jnnjja t. 1. št. 2407, ka v tarifa ne nahaja, 1 ) die Bestimmongsstatioa auf der Adresse «i I 1 • - itftti d< u T.rf« eniSpri idil it i benatint se in muss, da del Piachtbruf sonat VOO der Eison-babn srnu k nvt Isen lat. Dia Station in Pingnente liand l'e d her 1 ans ru btig, indoua «ie d>u auf &k< f a Loka als Bastimmangetation der nVssobahn lauton-den Prach briei Karliik gob Zu Ihrer Orientarang im vorliegenden Palle «l=« os, d asi die betugliohe Station 1111 Tarife not li.-tli: lack benannt ist. — I ■ t Elbrigei.s ini e genen Interesse des Versen len die A resse am Frsohtbrtefa deutlich und gensu aneugeberj im Irrthurner iq vermeidan, denn die Basen bab n bi Ptal nioht fur die Folgen, die sich aus uiirii - lit iffen,ttOgenanonoder uovollkoiuoieuen Angaben im Praootbriefš argeben ko.ten." —J--H to častno za slovensko mesto Skorja Loka? čast tega slav- ' ' • i kega Sestopa iu občinstva Škofje Loke ■ahteva, da se postavi ta stvar v prvi sodnici na dnevni r.d. da se slovesno protestira proti takemu preziranja slovenskih imen na Kranjskem od strani zi li 'miš..i- uprave, in da s.; zahteva, naj se koj vsi 1 1 n po;> L j 1 nmeičenjem slovanskih imen iz vseh slovenskih nokrajin. Drugače smo Slovenci in drugi S»o\i'iii isključeni od prometa. Jaz za svojo osebo ne pr totim na ministarstvo^ O p o uj n j a uredništva: Zaradi poman- kanja prostora zakasnelo. Slovansko Sokolstvo. Rus o Sokolstvu. Ruski pisatelj in vsenči-liški profesor 1. P. Filevič pravi o češkem Sokolstvu : V današnji dobi je češko Sokolstvo šola discipline in domoljubja. Sokolska društva so razširjena po vsem Češkem, v sokolskih vrstah nahajate ljudi najrazličnejše starosti in stanu: delavca, trgovskega pomočnika, dijaka, prof sorja. V „Sokolu" tvorijo vsi jedno rodovino; znamenje bratstva jim je splošen „ti", in treba videti te „brate*, kako mej korakanjem popevajo domoljubne slovanske pesni. Potem bodete še le razumeli, kako važen pomen ima Sokolstvo kot narodna, domoljubna š da. Na ta način daje Sokolstvo sijajen zgled, kako Čehi pretvarjajo tuje oblike in kako jim dajejo globok, naroden pomen. Vtem je zdravje in moč češkega narodnega organizma. O slovanskem Sokolstvu prinaši C. K. Eulerjev „Eticyklopadisches H*ndbnch des ge-sammten Turnvvesens und der vervvandten Gebieto" podrob-n in pregleden članek iz pnresa Kirla Va-nička. V članku, govorečem o ustanovitvi Sokolstva, o današnjem njegovem stanju, o slovstvu i. t. d , jo tudi slovenskemu Sokolstvu odka^ano mesto. To je prvič, da se je v nemškem slovstvu pokazalo natančno, nepristransko poročilo o sokolski uredbi Kako podpirajo francoska mesta telovadbo Občinski svet parizki daje telovad-skim društvom v Parizu vsako leto okoli 40.000 fr., t j. 25 000 fr. redno podpore, ostalo pa za posebne priložnosti, slavno8ti, tekmovalne telovadijo i. t. d. Po VSgteda mesta Pariza ravnajo v«a večja francoska mesta. Tako je mesto Lyon lansko leto prispelo z 40 000 frankov v prirudirev federalne slavnosti francoskih telovadnih društev. Leta 1891. j»» (banski svet pariški sam ob svojih troskih (tOOO ft*) poslal deputacijo na H. vsesokolski izlet v Pra de putacijo z dr. Podlipnim in dr. Schemerjem v tredi in slovenskih tekmovalcev telovadsko »kupino na bradlji. Vkljub prekrasni opravi ^n ilustraciiam stane knjiga, ki obsega 108 velikih kvtrt strani samo .")0 kr. Ooevne vesti. V Ljubljani, IG julija — (Trgovska in obrtniška zbornica) bo imela v petek dne 17. t. m. ob 2. uri popo ndos v mag'stiatui dvoraoi sejo I) evni ted: 1. Čitan;o zapisnika zadnje seje; 2 Naiuani'a predsedstva; 3. Najrt zakona o ozaaratmlu količine zi •.•-•.katere vrste blaga; 4. Poročilo o pomočaištvu isvan delavnice in domaći in.lu-jtriji; 5. Volitev sastopnika v A l ka odbora c. kr. obrtnih strokovnih Aol v Ljubljani; G. Poročili, če je obrtovaoje nekega obrtnika smatrati ta tovarniško aL rokodelsko; 7. Zv*šar.je sejmskih pristojbin v D.novem; 8 Obrtne pravice tesarjev; 9. D >vol te« ugodnosti is nova industrijska podjetja v Ljubljani in ckoho; 10 Poročilo o ustanovitvi posebnega urada za pospeševanje industrijo in trgovine na Kranjskem; 11. Porodilo o ustanO' v t vi obrtnih aadrug v črno-naljskem in Lž škein SOdoam okraju; 12. Volitev aasiopnika v dsislni železniški svet. — (Novo stavbinsko društvo ■) Pri razgovoru glede ustanovitve novega stavbinskega drufttfa, ki se je višil dno 11 pr. m pri Muliću, je bil izvoljen začasni odbor, kojemu se je stavila naloga, ukreniti vse potreb.10 za ustauovitev itavbinskfga društva v Ljubljani. Pripravljalni odbor dovriil je svojo nalogo, linaucirauje je vsled dobrohotnosti kranjske luanilutce osigurano in tudi pravila so že Ugotovljena, Tudi je začasni odbor storil potrebne poizvedbe zaradi nakupa primernih stavbišč. Da se po nepotrebnem ne gubi čas, vršil so bode OSnOValni zbor že v soboto, dne 18. t. m. zvečer ob 7*/r ari v niestui dvorani. Na dnevnem rodu jo: 1. Poročilo začasnega odbora; 2 Čitanje in odobreuje pravil; 3 Upiaovaoje udov; 4. Volitev predsedstva, in sicer: a) upravnega sveta, obstoječega iz predsednika in šestih odbornikov, kateri imajo nalog regibtrcvati pravila in kateri ostanejo zajedno na čelu društva za prvo funkcij* ko dobo. b) Volitev nadzorstva, ob stoječega iz treh članov; «">. Slučajni nasveti. Ker je stavbinsko društvo obče koristnega, za razvoj mostu velikega pomena iu vsakomur pristopno, pri- čakovati je prav mnogoštevilne udeležbe in vsestranske podpore. — (Dež. predsednik baron Hein) se j« danes odpeljal na Dunaj, kjer ostane več dnij, — (Klerikalni vandalizam.) Nagrobna spomenika v šenklavški cerkvi pokopanih Scheverjev s ti se izročila dež. muzeju. Ta dva spomenika se uzidata v muzejski zid. Klerikalni vandalizem je kriv, da sta oba razbita na mnogo kosov in da jih bode težko sestaviti. Pred kratkim je pravosodni minister izdal naredbo, s katero ukazuje podrejenim uradom, da se morajo skrbno varovati vse zgodo-vnske znamenitosti. Naj bi venci* r kdo svetoval naučnomu ministra, da izda jednako naredbo in zlasti duhovnikom naroči varstvo starin, saj so tudi v stari romarski cerkvi na Muljavi dali razkopati jako dragocene slike tako, da je centralna komisija izrekla, da so shke „nnrettbar verloren". — (Družba sv. Mohorja) je tudi letos napredovala. Letos ima 75 227 članov, za 3130 več, ki.kor 1. lS;ir>. To je velik napredek, toliko večji, ker so potres in vremenske nezgode naredile veliko škodo. Število članov se je pomnožilo v vseh škofijah, najbolj v ljubljanski. — (Dramatična šola.) Poučevanje v dramatični šoli se začne v nedeljo dna 19. t m. Kdor želi vstopiti v dramatično šolo, naj se ta dan ob 1 j 10 uri dopedudne oglasi v gledališki pisarni pri režiserju in učitelju g. Rudolfu lnemannu. — (Letno poročilo višje realke) prinaša na prvem mestu spis prof. H. \Vtlin-rja „Die Ent-stehuugszeit des mho. Memeuto M ri Diu VVarnuuge*. Iz letnega porodila je razvidno, da je na zavodu poučevalo 22 profesorjev, uštevši ravnatelja. Učencev je bilo kon^c b'ta 345 in sicer loO StovenoeV, 175 Nemcev, 15 Italijanov, 2 Hrvata in 3 Č hi. Učni uspehi so bdi jako dobri. Obrtao nadaljevalno šolo je obiskovalo 295 učencev, mej njimi 40 pomočnikov iu 212 vajencev. Po narodnosti je bilo 255 Slovencev iu 40 Nemcev, učni jezik je pa bil — nemški! — (Moški zbor „Glasbene Matice") ima drevi skušnjo za tenor, iu v ponedeljek jedino skupno skušnjo za vse štiri glasove, ia sicer slednjo v telovadnici II. mesrua ljudske šole na Grabnu, točno ob 8 uri. — (Ekspl zija) Djnes dopoludne je pri Hra-deckega mostu eksplodiral plin. Eksplozija je bila tako močna, kakor strel iz topa in jo obudila velik Btrab niMj pebivalstvom. Pri liradeckega mostu se popravljajo plinove cevi. MajbrŽ ie kateri delavec pttiil in se je tako uuel iz cevi u ti a j ijoči plin. Kako močna je bila <•'; -p ./..• ». se raz/idt iz tega, da je zdrobila šipe bliž ijib oken. — (Nova stavba.) Zgradbo Schreyerjove hiše v Š£,italskih ulicah je prevzela stavninska lirma Tonnies. Nova hiša DO jako lepa. Načrte je izdelal zoani graski arhitekt prof. Tnetiner. Hiša bo zidana v beiuškem slogu. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 5. do 11 oibja kaže, da je bilo novo« rojencev 17 (=27 56«/,0), umrlih 12 (= 1976 •/••)), mej njimi so umrli za Ak-inatico 1 za vratlOO 1, za tet ko 4, vsled nezgode 1. za različnimi boleznimi 5. Mej njimi sta b;la iz zavodov 2 (= IG (>u/0). Za infekcij osnimi boleznimi so oboleli, iu sicer: za šliar-latico G, za vratioo 5, za trahomom 3 osebe. — (Občinske volitvo v Novom mestu) Gimnazijski katehet dr. Murinko se je hotel maščevati novomeškim meščanom, ker ne plešejo tako ki.kor gode on, in ker pravijo, da ne uživa njih spoštovanja tak kat h t o katerem se pišejo v listih prt škandalozne reči, ne da bi mož skušal dobiti Batisfakoifo« Žito je dr. Marinko postavil svoje kandidate za občinske volitve, a pozebel je ž njimi tako kolosalno, tako popolnoma, da su ljudem kar sinili. Dr. M trinko je izdal volilni okbe, v katerem je svojo stranko primerjal dunajskim proti samitom, narodno stranko pa židovskim liberalcem. Ko bi dunajski protisemitje vedeli, da se jim primerja dr. Marinko, bi ga tožili zaradi žaljenja časti. Takih elementov a la Marinko ne trpe protisemitje mej sabo, to so ljudje, katere samo naša vlada trpi, da kot katehetje s svojim vzgledom navajajo mladino k moralnemu življenju 1 Narodno stranko v Novem mestu primerjati dunajskim židovskim liberalcem, to je nizko in podlo, v to je zopet le sposoben jeden dr. Marinko. Za to nesramno žaljenje je dobil dr. Marinko pri volitvi primerni odgovor. Narodna stranka je zmagala sijajno. Novomeški Liechtenstein jo dobil 8, Schnabel 6 glasov, Lueger pa nobenega. V drugem razredu so auntiaemitje* dobili le dva glasa. Novomeški meščani so si s to volitvijo osvetlili lice pred vsem slovenskim svetom, zajedno pa izrekli o dr. Marinka uničujočo sodbo. — (Prevrtani srebrni goldinarji) Fnančno ministerstvo je ukazalo vsem državnim blagajnicam, da prevrtanih srebrnih goldinarjev ne smejo vzpre-jemati, nego da j h morajo zaznamovati z zname njem, ki pomeni, da so izključeni od prometa, ter je vrniti stranki, Do 15. julija 1897 bode država take goldinarje kupovala in sicer pla'uje za kilogram srebrnjakov (10 gld., pozneje pa bodo imeli le vrednost kot srebro. — (Radovljiškega gasilnega društva pevski zbor) priredi s prijaznim sodelovanjem čestitih dam: gospe Scholmajerjnvo, gdč. pl. Rithov/e in Roblekove ter gospodov: Jesenko, Domicelj, Gnezda, Pianecki in Toporiš v korist novega doma, dne 19. t. m. v I. nadstropji grof Thurnove grajččne koncert. V z po red : 1. rL-pa n^ša domovina', moški zbor. 2 Schubert: „Kana?4 Hldach: BMein liebster ist ein Webera, poje g. Scholmav-rjeva. 3 Vieux ternp": Balada in po!or.oja na goslih gosp. Gaeida, spremlja na g'asovirji ud* na. p«. Kotli. 4 „Tičica gojzdna", kvartet gg. Jesenko, Domicslj, l'ska melodije, g. Gnzia in gdč. pl. Koth. 8. Koojunčic: „Venea narodnih peBnij" s tenor in bariton solo, poje p^vsk« zbor gasilnega društva Začet« k točno ob l/,6 uri popoldne. Uetopnma: sedeži prve vrste 1 gld., droge 50 kr. Stojišča 40 kr. — (Katoliško-politično in gospodarsko društvo) za Sloveaoe Da Koroškem napravi v nedeljo dne 19. julija ob polu 4. uri popoludne javen shod v gostilni pri g Moi-ilacherju v Šent 1'ji. — (Volilni shod) bo v nedeljo dae 19. t. m. ob 3. uri popoludne v Šmarju pri Kopru. Ni tem shodu bo dež. poslanec isterski g. Kompare poročal o svojem delovanju. — (Odkritje Martelančevega spomenika) v Bark ovijah pri Trstu se je odložilo na nedoločen čas, ker je mestni magistrat prepovedal nameravano slavnost. O Ibor se je zoper to prepove 1 pritožil. — (Razpisane službe) Na ljudsko šoli v Loškem p o t O k u , rasitrjeoj na štiri razrede drugo u.no mesto z začasno plačo IV. plač. razrela in jedno stanovalno sobo in kuhinjo. Prošnje do dne 1. avgusta okr Bol. iv^tu v Kočevj . — Na jednorasrednioi v St Lambertu, južno žel. postaja Sava, učno mesto t letno plačo 450 gl , funkcijsko prikiado 30 gold in prostim stanovanjem Prošnje do konca meseca julija okr. šol. svetu v Liliji. — Na troraarednici v Leskovcu drngo učno mesto s plačo 500 gld. in na novi jedooraz-rednici v A V 8 i š a h pri Poduartu mesto vodje iu voditelja z dohodki VI. plač. razreda in prostim i ta nova njeni. Prošaje za obe službi do dne 7. avgusta šolkemu svetu v Krškem oziroma v Radovljici * (Atentat na predsednika francoske re publike ) Listi prinašajo dolga poročila o atentatu, kateri je storil neki FraDCOil dne 14. t. in. na predsednik;* F..ureu. Atentati na dan obletnice zavzetja baetilje so žo nekaj navadnega in ju ko potrebni za obujeuje primerne navdušenosti za osebo predsednikovo. Mnogobrojno občinstvo je predsedniku priredilo valed atentata vihamo ovaoijo, kakršne doslej Še ni doživel. Atentat ni bi resen. Mož, ki je ustrelil, je stal vsaj 50 korakov od pred tednika, okrog katerega je jahalo vse črno gardistov. Predsednik strel« niti slišal ni. Frnue >ia bi predsednika lifl bil zadel, tudi da je bil njegov revolver ostro nabit, kar pa ni bil. Vsa stvar je torej bre~l poraona. Pri tej pr hki se spominjamo podobnega atentata, kateri so jo storil Sa časa Boulangorja L. 1887. je nekdo usireli) na tedanjega ministra Constansa, kateremu je ljudstvo priredilo veliko ova cijo. Neki novinar ju tedaj spisal aatiro, v kateri je bil popisan obup takratnega predsednika, nesreč nega Oarnota, da atentat ui bil nanj naperjen. Ne koliko jo ves hrup o tem najnovejšem atentatu že podoben — reklami. * (SenzBcijonolna afera ) Generalni ravnatelj „Prve ogersks zavarovalne družbe* je Henrik pl. Lenay, ki je tudi gospodske zbornice član. Plače ima 50 000 gld. na leto. Poleg njega delujeta ravnatelja Viljem Ormocv in Ludovik Feley, ki sla tudi že dolgo let pri zavodu. Pred nekaterimi tedni je generalm ravnatelj proti omenjenima ravnateljema predložil drnibenemn upravnemu odboru obširno ovadbo, da delujeta družbi v škodo. Stvar m pa upravnemu odboru ni zdela verojetua in začel je preiskavo brez vednosti generalnega ravnatelja. Prepričal se je, da je vsa ovadba popolnoma neosnovana. Upravni odbor je sedaj generalnega ravnatelja pozval, naj se odpove službi, ker se ne vjema s častjo gospodske zbornice Člana, da po krivem ljudi ovaja. Lf*nay se pa ni odpovedal, pač eta se odpovedala druga dva ravuatelja, a upravni odbor pa njiju ostavko ni vzprejel in jima naznanil svoje zaupanje. Mej uradniki je pa znano, da je Lenay ovadil svoja tovariša le zaradi tega, ki bi ju bil rad odstranil, da za njim postane družbin generalni ravnatelj njegov nečak, ki je sedai pri družbi generalni tajnik z 10 000 gld. letne plače. Ta nečak ie sedaj že popustil službo. Misli se, da se tudi L*ney kmalu cdpove, kajti ima že 72 let. Odšel je na svoje posestvo v raabski županiji na dopust in se maščeval nad židovskimi upravuimi odborniki s tem. da se je pokristijanil. * (Modra državna uprava.) Razni listi poročajo iz Srbije naslednjo, skoro neverjetno stvar: Tisi i poštni uradnik, kateri je lani na beligrajskem kolodvoru poneveril 20.000 frankov, je sedaj davčni nadzornik. Neki davčui uradnik, kateri je lani poneveril 8000 frankov, je bil premeščen k drugemu uradu, a na boljše mesto. Državna uprava je to storila, „da bi moža laglje poravnala škodo, katero sta storila državni blagajnici Ju — (Silna vročina) Iz Italije se poroča, da vlada tam sitna vročina. V severnoitalijanskih mestih, v M lanu, v Turinu, v Bologni in Pad ivi je bilo te dni v sQnci vročine 38° C , v Florenoi celo 39'a0. Na južnem Italijanskem je bila vročuaa še večja V raznih krajih je že več oseb umrlo za Bolnčarioo. * (Nemška žeja.) Na Nemškem se popije vsako leto 070 milijonov litrov žganja, 322 milijonov litrov vina in 5456 milijonov litrov piva Torej popije vsak posamičen Nemec na leto 18Vi litra žganja, 6l/i Mra v*n* 'n 108 litrov piva. Povprek zapije na leto vsak nemški državljan 30 gld, vse prebi-VSlstVO ps okroglih 1">00 milijonov goldinarjev. * (Nesreča na morju) Angleški oarn;k „Cursuo" ee je v Rndečem morju potopil. M >štvo iu potniki, katerih ja bilo nad sto, so se potopili. Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! Darila.: Za družbo sv. Cirila in Metoda so mesečne prispe v kke v Slovennki Bistrici darovali: za junij in j u l ■ j g Rasooslav Trstenjak 2 K, za julij gg dr. Lemež, Rostisl. Vaclavik, Suna Voden:k, Dav. Viaden k. Pet. Novak, lv. 1'mtar, Kadojca Vi-vod in neimenovan vsak po i K. Skopaj 10 k r o D, — Živeli vrli darovalci in njih posnemovalci ! KnjiiGvnosti — .Popotnik4 irna v Štev« 13. naslednjo vsebino: Iz savese slovenskih učiteljskih društev; A. Dni'.ovič: Pouk v pravopisju; Društvo Sol -' -hilfe" štajerskih učitel|«v ; Kako praanoj slovensko učittdjstvo SOletnico iti.; L LavUr: Načrt za ra čnnnnje na jednorazredni ljudski sob; Slovstvo; Draitveni vestnik; Dopisi in drugi vetti; Natečaji. — „Cosm «polisa. S»ima knjigi te vel-k^ revije ima nasi-dnjo vsebino: J Zaogvvill! Cuad Qsdya; ObarIesW Dilke: dviliaatioi iu Africa; J. and E R Peanel: Th** Čelu .i of Litbograpbv; Jassl Bwbits Mano : ltaly, Rome, and tbe Franc > P u isian \Y r; Aiid.-\v L*ng; N-1-? on N \v Bocka; arthui B \ValkUy: The Teat sin London; H«niy N rmsu: The Gl. b- and ths IsLni. — Paul B n get: V ya-geuses, II. D i.'X |fS*0Sges; . n A o od: Jo u i /Fr-ir-tnents IneMite); Lettres loćiites d' Ivan TourgoenerT; Eiouard Rod: La IfoOVSmsnl des Ido s en Franci (»" Idčtibsnie Contempor ;:n); Leo Ciaretc: Le Buftl ; Krnil« Faguit: Le L'vre a P. ne; Juhe Lemattre: Ls Th«atre a Pariš; F. o*> PresasosO*; Revue du M'iis. — Blatiš v. Bbnei-i i hanbaoh; am Beda; Max Ranshofer« Politisohe Bddang; PauISchleu herj lvnesto Rossi; L'iuy BlennerhassstJ De Bthuk dss moderuen Romana; Ola Hansaoa: H*ns Thoma; Anton Bsttelheim. Dsatsohs BO ber; Otto Nenmsi n-Hofer: Dss Theater iu Berlin; Ignotus: PohtiBi hes in dsatsohsr Belsaohtong Naročila prejema knjigo-tržnica A. Hartleben, na Dunaju. Novo mesto 16. julija. Za danes določena kazenska obravnava proti leskovškemu dekanu Stibincu in sooblo/cncem se je preložila. Dunaj 10. juliju. Danes so se mej avstrijskimi i u ogorskiini ministri začela posvetovanja glede pogodbe z Ogereko. V dobro poučenih političnih krojnih si' sodi, da ne bodo dolgo trajala, ker ni prav nič upanja, da se doseže porazumljenje. Dunaj IG. julija. Poroka nadvojvodinje Marije Doroteje z vojvodo d' Orleans ho v oktobru in sicer v Dudimpušti. Atene 16. julija. Kristijanski člani narodne skupščine kretske so skupščini predložili spomenico, v kateri je povedano, kako in v čem naj se premeni halepska pogodba. Skupščino je otvoril generalni guverner Berovič v turškem jeziku. Kristijani so protestu vali in za- htevali, naj jih guverner ogovori grški, kar pa se ni zgodilo. Atene 16. julija. Ako turška vlada ne ugodi v spomenici izrečenim zahtevani kretskih kristijanov, izstopijo vsi kristijanski člani iz narodne skupščine. London 16. julija. Poročila iz Soluna javljajo, da se je mej makedonskimi Mohame-danci začelo jako nevarno gibanje zoper kri-stijane. Mohamedanci so postali silno fanatični, kupujejo orožje in groze celo v mestih kri-stijanom, da jih bodo vse pokončali. V Solunu kriče otroci na ulicah: Smrt kristijanom! Naravno je, da so postali tudi kristijani razburjeni. Diplomatični zastopniki so v skrbeh, da pride do katastrofe. Narodno-gospodarsKd stvari. — „Centralna posojilnica slovenska" v Krškem ju udala „drugo irfVestje*, iz katnrega posnamemo slede'e, in sicer iz poročila nadelstva: „Centralno posojilnico sloveusko" podpirajo, dru»-t oddajati, Naloga podpisanega nacelstva je torej le posredovanje mej posojilnicami slovenskimi. „Centralna posojduica" se je v ti ku malih mesecev, kar obstoji, pokazala že živo potreb-a; k.tjti pomagala je po najniijih obrestih marsikateri mladi posojil-r ic», kater, drugi zavodi niso mogli ah niso hoteli na ta um iu vstreči, kakor je to storil bas nad za-vod kateri bode zl-.si rali tega tudi v bodočo jedu.tko deloval, ker nima ekoro nikakorftnifa upravnih f5trošk«>v, in k r mu ii--n;.r niti 24 ur ne leži bres-• breetno. Is poročila o ob.netn abotn pojnamem>, da volitev v načelu vo je pokazala ibti re u l tat, kakor pri ustanovnem sboin; isvoliani so nsasrafl bdi soglasno v načelbtvo ."i poprsjinji odborniki. V Dadsorstvo bili pa ludi jednoglasno izvoljeni: gg. Aroi'ej Levak, ravnatelj posojilnios v Brežicah; Leopold Sohwentner, OHineatnik ravnateljev nri po-sojilnid v Breiioah; F.. R hrman, ravaataij pos milijona v posojilih iu sploh čer. 1 , tnili«on* upravnega imetja. „Centralna posojilnica siovenska" obrestuje hranilna \ioge po VU°;0, posojila po 41 9n „. — Dobava posteljne slame Zaradi pre-j skrbitve postelj oe smo - /a VHk i čete v Ljubljani ■« d-.b.ivo od 1. septembra L896 da koOCS avgusta 1897, viAila se bo dae 27. jubja t. 1 ob 10. vri dopolndae v piiarm upa"ne komisija vdešelnobrambovski vojaiaici v Ljubljani ponudbenu obravnava. Potrebuje -e 450 mstsrskih centov po-j steljus slsms, k itero bo v aastopaih obrokih oddati in siosr ('ne 1. jan. okrog 5400 kj», dne 1. aprila okrog 7000 kg, dne l avgosta okrog 12 80O kg, dne 1. sept. ekrog 54O0 kg, dttS l oktobra i-krog 5000 kg, skupaj -15 000 kg Sprejemajo ss pi«BSSSM in nstmsns ponudbe. Podrobnosti so razvidne iz saknpnsgs ras glasa, k\ je vsakima na ogel tudi v pisarni trgovska ia nhriuiške zbornico v LjUbljaisl — Državne železnice. Delna proga \Vaid-hofen ob l*bbs GroSS-HolI *ost in krajevne h l-znrce VVaidhofen eb i'obs Kisnberg-Camungn (Viibsko-dolmska ietssnioa) s postajami Waidhona oh Vobsu (krajeven i leiniCS), GrStadt*YbbsjitS, Oppouiz, Klein-lldlenstein »n Gross Hollensteui, postajališčem in pr--kladiačem Kreilhof. preklaiinč. m Glaissula in posta-jatisesm Baeborg se dne 15, julija 1896 :zroči lavnemu prometu I vlaka fitev. 8168. Pri tem »e otvore omSBJSSS postaje za ves promet, postajalifiče iu preklad IČS Kreilhof za osebni in tovorni promet v celih vagonih, prskladiios Gaissulz za tovorni promet v celih vagonih in postajališča Seeburg za osebni promet Poiljiisani odbor Atojo si v |>rijetttO đoUnost, livnemu tamburslksnua /.boru „LjabUanskaga Bokola" izrodi tem potom svoju inijiskrenoj&o aahvalo za prijaino m isbonsa ■odalovaaja j>i-' aaisai droJtvtneoa vefiera do4 14, t. m. v i\ist pri-ld.e/ »ruliH-inii gospodu Ivinu lbili njn, tnostnomu županu in predsedniku O. kr. mestnega soUkega »v6ta. Za odbor „Slov. učiteljskega društva v Ljubljani- dn6 Iti, julija 18%. (atiH4| Jur&J Reiek, Jakob Furlan, podprodnoiliiik. tajnik. S? llajcistcjši innajboljši malinčev sirup V steklenicah po 1 kg BO kr. Ka/poSilja na tnal v plotcnicah po 8, 10, 20 in 40 kg., kg po 48 kr. Sarinemu IMccoll. ..B»i-I aukciju" (2«j48— 10) LJubljana, Dunajaka oeata. ■• .H-!i sa v B,iul»Ma»i : 18. julija: Alojzij Koli £a, žcleznifike^i službenika sin, 1 mrs., MMri.jc Terezije cesta St. 26, bozjast. 1"). julija: Ljudevit, D/.imski, lirunilnifne^a uradnika Bin, l<'t, Rimsku cesta flt. 6, sknrlatica. Meteorologično poročilo. I čas opa-Eovanja Stanje barometra v mm. Tem p 8-ratum v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 94 nrab 16. 9. svefier VjiV'J 220 ■1. jng Bkoro jas. 16. 7. ejntraj 784-8 lo;9 ur. bvzh. skoro jas. 00 2. popol. 7;i!V2 88'4 ur. jug oblačno 1 Srednja vćerajanja temperatura 21*4', »a 1'S* nad normnlnm IZ)Ta.riSL^sl-?L-3. borza >ln.' IG julija 1896 BknpnJ drAavni dolg v notah . . . . . 101 Kld. 75 Bknpni državni dolfl v srebru . . . 101 ; 90 Avstrijska zlata renta...... . 123 . Avstriiska kronuka renta *•/, . . . , . 101 . 90 . 55 Oguruka krunska renta 4°,, , . . . 66 Avstro-ogerske bančne delnice . . . 97»; Kreditne delnice .... London vista. . . , . 119 . 80 NemAki dri. bankovci na 100 mark » 75 • 73 20 frankov 9 . 51 Italijanski bankovci * 45 C. kr. cekini . 65 kr. z dobrimi spričevali, lepo pisavo, zmožen nemškega in slovanskega jezika, v eemljekoj ižnih rečeh in ekspediciji izurjen, vzprejme so takoj v notarsko pisarno v Kranjski gori. Plača po dogovoru (>j»;?«i) Oj3el Jutri v petek dne 17. julija t. L veliki i Začetek ob 1 ,8. uri. Vstopnina 20 kr. Otroci prosti. Z velespoStovanjem (2682) Ivan Eder. Trgovina z mešanim blagom. Večja staro renomirana, v najboljšem prometu stoječa, dobro upravljena in na najlepšem prostoru sh nahajajoča trgovina z m«šniilm blagom v *«'«'• j cm krnju ua DtolCil i si* cm, blizu že-leenioe, se zaradi bol«hnosti lastnika o delti |»«mI prav iigodiilntl |m»K«»fl. — Dva mlada podjetna trgovska pomočnika iniat. < prednost. Več pove iz prijaznosti upravniAtvo „Sloven-skega Naroda". (2tin2—4) (QJ Lekarna Trnkoczy, Dunaj, V 4 ................... 4 z dobrimi spričevali, išr«* nIii/Im*. Gre na tahtevanje 14 dni j na poskušujo. — Ponudbe upravništvu .Slov. Naroda". (9678—1) •I «j? ll u is i Doktor pl. Trnk6czy-jeva tinktura za kurja očesa. t.i lino Nr<'(lHtto prult knrflm «»»'■ *-(*«»ni in proti ulr|«»n|ii «•* u<»ul. lina ve- liko prednost, da se samo s Cepičem namaze na bolni del. I steklenioMea z navodilom, kako se rabi, in s čopičem vred 40 kr., dvanajstoi ica 8 gld. 50 kr. Dobiva se (2660—5; v lekarni Trnk6czy-jevi poleg mestne hiše v Ljubljani. I ;•■<-'-! j i se v s-:\k dan s pošto. p! a r F* s* Lekarna Trnk6czy v Gradcu «2 * n 3 a ■i » m 9 vre) C. kr. glifio ravnateljstvo avstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda -v-elja.-vn.ee-a, od 1. j-u.xi.ijei. 1S9S, Nastopno omonj«nt prlhajalui in odliajalni čaai označeni ao ■ r«-«ln l«««-\r<>|i-lKl O.IIkmI i7. I.jublfiaiie (juž. kol). lJ Oh 13. uri U min. pn i.....i otobni vlnk v Trhli, Pontabol, Hcljak OcIotbc:, FfHaseaiMtt«, Ljubno, čo« Sol j-tli n 1 v Auitito, Iai-hl, Gmun Si'limifrn.1, Lencl-Gnitcin, Zoll in jatnru, Innmoat, Stejrr, Lino, Dunaj Tia Amatettcn. — Ob G. uri Ift min. ijutrnj meiaut Tlak v Ko6nvje, Noro m...... — Ob 7- url 10 min oool.ui vlak v Trhli, eontitifl, Ui-IJak, CeloTeo, FraaJ amiafiiHtn, T.jubno, Dunaj čt>« Knlrtlial T Si >l n. > jr.i.l, rlti>vr, Iiino, I! 11, i i. v . 1'lrenJ, Marijino v»rn, Ileb, Krmiron mre, Karlove tir«, Prago, ci>» Amatntton na Dunaj. — Ob 13. uri r>r> min pnpoliulne maiani vlak « Kočavje, Novo maato. — Oh 11. uri SO min. doptilildn« MODBl vlak v Trhii 1'niit»li.-i, llaljak, Celovec, IV»i■ >• ti«r.-*t>■, IJubuti, s-i/thal, Dunaj.— nt 4. uri pfipolutlue umiliiii vin k v Trbli, llnljftk, O-lovuu, IJubno, čea 8eU. thal v S.-limurmil, I... tu I-(i »«iri 11, /r 11 uajczeru, liinmoat, Un-n-nc, Ourlh Oenevo, 1'irn, Steyr, I.iuc, Uinuuatleina, Ion'.na, Celovoa, I'outabla, '1'il i — Ob 3. uri 33 min. popoludii« maeani vlak i« Koonvja, Novega meita. — Ob 4. uri Ii6 tnin popoludne oiohni vlak a Dunaja, 1.nitma, Kalatliala, lleljaka, Celovoa, KraiiBanafette, Pnntabla, '1'rl.irn — Oh H, uri Sli min. avečer metani vlak ia Kočevja, Novega mota. — Ob 9. uri 4 min. »vot«..-oiolmi vlak a I>un»ja prako Atnatottena, ia Ijit>alje, l'rage, Kranoovili var. Karlovih varov, lteha, Marijinih varov, Pltuje, lludejevio, Holnognida, Ijjubna, HrljtiUa, Celovca, Pontahla, Trbiia. — Vrhu toga ob 10. uri a .s min. avećer vaako nedeljo iu praanik ia Ijoaec-llleda. Clillio«! Is . aue (drž. kol.) v Kamnik. Ob 7. uri 3.1 min.' ajutraj, oh 3. uri f> min. popoludne, ob S. uri KO nun avečer, ob 10. uri 3Ti min. iv«6tr, (Poalfilnji vlak le ob nedeljah iu praanikih ) l*rilio«l v drž kol.) iz Kamnika. Ob 6. uri m; min. ajutraj, oh '1. uri m min dopolnilne, ob 0. uri, 3U min. avuoor, ob t), uri Ii6 miu. avečer. (Poalmlnji vlak Iu oh nedeljah in praanikih ) > zprejme »o poštna ekspeditorica (na deželi), katera je že službovala ter je v.možna samo-BtoJDO delovati. Taiste, katete bi prevzele tudi druga pisar-nifika dela, imajo prednost. Piača DO dotjovoru. — Ponudbo pod Sitro J D. 40 upravnistvu „Slov. Naroda*. (2HS0 — 1) Trgovina z mešanim blagom v večjem kraju na Dolenjskem, z dobrim prometom in ealogo 1)11 ga za 2000 gld., se takoj odda prav ugodno. (9861—4) Već pove gospod A. Kališ v Ljubljani .št. 21.808. (i*J85— 1) Potlpisaui magistrat najame sposobnega ou'lediiilcii m «; z\ cl €3 1>. Kilur ž^li H|ir»JHt biti v to začasno »luibo, stavi n;ij svojo ponudim I oilptsanemu magistratu ali pa se oglasi v navedeno svrho pri mestnem v' ivbiaekeni oraern, IVTestni magistrat ljubljanski 16. dan julija l^'.Ui. Damske bluze najnovejše fagone iiji)\4m*ji lastierl priporoćo i^ntoii SchiUSter L.j ubij a 11Zvezda. («ss6->6) po o3 Gospe gospodičine! Gojitev polti je zahtev* dostojnosti ! Ne zanemarjajte pojitve, itbdržnjtc svojo polt Ippo, nežno in mladostno svežo Rabite za svojo toaleto neprekoSeno, masti polno in prijetno Doeriiig-ovo milo Ca> CM* OO r»vi T 1 T Zalivala In p>3rip>oročilo. Zahvalivši ie najltpie za docdaj ni izkazano zaupanje, usojam se naznaniti, da sem ustanovil zdaj *i a 11 lastno novo delavnico v večjem stilu ki je opremljena z najnovejšimi pomožnimi stroji in more ustretati popolnoma vtem tehničnim tahtevam ter proatnif kar Imam na ratpolago ishrane delavske mori, da le me tudi nadalje počasti /. naročili: posebno se priporočam za dobavo ziclovnih vezij, vijakov, strojnih delov iz kovanega železa, vratilnih oknic, katere jedino jas tsdelajem tukaj, pt.inn za finejša umetna ključarska dela, kakor vrata, ograje za balkone, terase, stopnice, grobe, vrtove in komnnije, križe in figure za stolpe, dalji za svetilke, lestence, hišno opi^avo iz kovanega železa, pred »treske, izveske ter druga konstrukcijska dela. I Prevdarki stroškov in ris arije brezplačno in poštnine prosto. S spoštovanjem (2<'»4l — t) stavbinski in umetni ključar. Isđftjatelj iu odgovorni uieilnik: Josip No II i. Lastnina in tisk „Narodne Tink urne".