7i. itranks. Stfta. Številka stane Sin 2* V UMM, V to* 25. mUTCO 19Z4. UtO IHL dan ptjfMflt, izvaoaaai aedeije ia prsrcssto*. t do dO petit vrs! a 2 D, do 100 v»t š 2 D W • petit vrste 4 D notice, poslano, izjave, reklame, preklici be 3; Pop—t po dogovoru. — Inaeratai daack posebe^ Vprašanjem giede tosecatov naj se pcnoDl saaotaa na edapvc: vo »Saov. Kar**?" *in»Ja»i sUos £3. Toleoa eter. 34-ajarifc mn 19 sedaieaae i« zcdos&so Ttachoiri —■ flcfte»siSaoif aa* aa vr&fa« 3s^»raiatyo „Stov. Karo«*' la „Stan alfaa at 5V priHidao. — Teiefea at. 3*4*. v f ar^os) 3vi}i *»d 4—6 sir. po O« 1-60« 8 in vet 2 O« V i noža naftnu 4—S str. 2 O., 8 In vot po 3 D, Poštama plalana v g^tatršn«. »Slovenski Narod* volja: 7 Ja£oslaii|k L v Ljubljani 5*0 polti 12 laasecev iti ,, Din ŠM>—H . 120*— 1 ■ so-— Din 240-— ^ 60— 20— Din aSO— . Ido-— ' . 90— f : ffm ješ; !4ovi naročniki aai pošljejo v prvič naročamo vedno rjflBjr po ft&fcaza&c*. Na samo pismena naročila brez poslatve denaria m ne moramo ozftatl. Kontno smo la učakali usodni teden, ki odloČi o usodi radikalne vlade i« položi nove temelje notranje politi-ke. V Zagrebu krožijo vesti o dejanski vladni demisiji, v Beogradu pa z mrz-ličao napetostjo čakajo Radićeve po-siaace, da presekajo situacijo in ostvarile nov položaj. Mada je določila sejo v .rifikacij?kega odseka za 27. marec in ta dan se tudi formalno zaključi dosedanje stanje ter se otvori pravi, jugoslovanski parlament: v Narodni skupščini bo zastopan ves narod od Triglava do Vardar ja, Radićevega hrvatskega zastopništva ne bo več. Nihče ne bo mogel več govoriti o majorizaciji tega ali onega pismena, vsi bodo ravnopravni in nove koalicije bodo le vprašanja pr.Etične moči m spretnosti. S padcem rndikafce vlade se zaključi pravzaprav sc paratističfti pokret Jugoslavije in pri-C :nja norma*no parlamentarno žlv^e-ujedinjenih bratov. Narodni spora-7im ne bo vet zadeva protokolov, ined-t astnSi obiskov In poseiov, visokih de-[arac*5 ki so tonih aspiraciji Komur bo do dela, pojde v Narodno skupščino. Tamkaj najde doveli priHke, da se uveljavi, da zagovarja pametne programe in postopne, pogreslvne metode notranjega blagostanja in napredovanja. To-llko v formalne moaira. Seveda zavisi tok parlamentaren razvoj od tega, aft se po oivorjeni vladni krizi stranke sporazumejo na redno parlamentarno delo ari pa raje odidejo na voHtve, da si osigurajo močnejše temelje strankarske moči. ril sme že opetovano povdarjaH, saj se v državne« in v narodnem interesu odlože volitve na posnetči čas, naj se nove poslance pritegne k aktivnemu so-detovanju r-i upravljanju države a naj se na ta oašJiu pripravi teren mirnega parlamentarnega dela v prihodnji Narodni skupščini. Saj nam tudi nastavlja toiiko perečih vprašanj in zakonov, da jm ne moremo brezsrčno ostaviti na nedoločen čas ter mimo vsega aktualnega dogodevanja v driavi osvrsrts le strankarske egoizme. Država je tu: njej in njenim gospodarskim in socijalnim interesom je treba dati vsakdanjega Kruha in vsakdanje oprave, V politiki so nagli, nedozoreli in nepremišljeni eksperimenti sila nevarni dogodki, ki lahko Škodijo strankam samim, ki ž njimi računajo. Danes se nahajamo v popotni temi. Ne vemo, aH dobimo potrebni državni proračun, nc vemo, alj se odložijo vainj zakoni, kakor fova.ldn! te drugI gospo-Jarslk načrti, ne vemo, ali prevzame izvedbo teh zakonov nova samo »pozi- cHska* vlada, ali se sestav; aujaOaOsaUi vlada. O formeJneni izbruhu vladne krize vladajo vsakovrstna mnenja. Zagrebška vest pravi, da poda Pašićev kabinet demisijo še pred popolno verifikacijo Radioevih mandatov, ker noče, da pade na dejanski manjš;ni v Narodni skupščini. Če to odgovarja resnici, potem zasleduje Palic svoje načrte. Tako namreč lahko spravi sedanjo oposicito v kočljiv poledaj, ker bi ne mogla sestaviti veČine in bi torej morala vrniti mandat, ako bi ga prejela, Doker Radi-ćevi mandati niso verificirani ne morejo radlčevski poslanci nastopiti v Na rodni sukpščirri, rudi ne pri lastni verifikaciji Vlada bi ostala brez večine. Potreba nove koalicije bt bila na diani, in tu bi prišlo do novih kombinacij, si se pod roko prerokujejo v Beogradu z raznimi neenotnimi strankami in g."u-pami. Beogradska vest zopet pravi, da Pašić dotlej ne poda demisije, dokler se Radić©vi poslanci ne pojavijo v Narodni skupščini m dokler vlada ne pade na parlamentarnem terenu. V tem slučaju Je lahko mogoče, da se spravi proračun pod streho. Mogoče Pa je rodi, da koj po sprejetem proračunu Pase* odgodi skupščino in razširi svojo vlade s kako novo koalicijo. Kaj bo kakorkoft! Strankarski interesi se dosegli tako veljavo in tako moč, da preglasujejo vsako drugo besedo. V nastopajoč! vladni krizi lahko preglasilo tudi gospodarske m finančne Interese eaše države in našega pre-hrvatatva ia te je tisto, kar slale sedanji krizi nafueodrieiso omako. Naša valuta in ž njo nase celokupno gospodarsko in socijalno življenje je orijentirano na številčno stabilizacijo dinarjevo, ki pa še doi&o ne pomeni resriKkie vrednostne stebffisusefta. Dhaer je še skrajno labftea m vsak poHt5oea potres ga lahko omaja, da zdrkne globoko sod današnjo svojo veljavo. Za aaee ao-spo^nrstvo, za naše socBahse raaesere, za vse ereb!valarvo, Id le usodne navezano ne današnjo tržno ceno, ni postranskega pomena, aH se nadaljuje doseaa-n|a gospodarska finančna polft&a, aH vztrajamo na gospodarski kensolklaciH, na pozlstvsi zakonodafl ter na reševanju aktualnlah vprašani« aH se pa po-greznemo v guto volilno borbo, k) hi msino zaMfeariata sedanjost ter omogočila ntednaredni ha domaČ! šeekuio-clfl, slu uen potepta dVnar sa sla nas s tem pahneta v globoko, morebiti ne-rešgivo aosao4arsko, socijalno m finančno ar!ze. V tem hči pomen usodnega tedna, ki odloči o politiki prihodnjega polletja. Iz splošnih driavaffc ki gospodarskih m socifalnai ozirov želimo \iado pozitivnega zakone davnega deia in trdne gospodarske konaoBdsci- je. To je prvo ki nujno. Revizija ustave aH pa tudi samo korektura uprave se lahko pripravlja vzporedno s prvim delom, postopno in preml&jeno na korist cele države. Jtaiakfljan Mi". ■■•Sovene«- nadaje ease žiHoa ne da miru. Hudo mu je pri srce- in strašno mu razburja žrvec zavest, da so med dobrim slovenskim ljudstvom še modemi pogani, ki nočejo priznavati ne-»merljivosti klerikalne politike. Osebrto pa ga je zadela ugotovitev, da pri^nice m spovednize niso primeren kraj za politično propagando in da gonja proti naprednemu časopisju nikakor rti v skladu z duhovniškim poklicem. Ker smo to nečuveno zlorabo verskega čuta v partizanske posvetne namene primerno ocenili ia povedali, da je cerkev poklicana skrbeti za etično m moralno vzgojo ljudstva, ne da bi se vmešavala v sfero političnega udejstvevanja, ki je stvar dragih faktorjev, je izvlekel petkov »Slovenec« iz arhiva cerkveno pravo in napisal katehetsko navdahnjen uvodnik, v katerem skuša na precej jalov način ovreči omenj?ao trditev in podpreti klerikalno zahtevo slede spremembe cerkve ia verstva v areno političnih strasti z argumenti iz cerkveno-pravnih dclošti. Oglejmo si nekatere zanimivosti iz tega zračnnoga atatera-ta, ker so vredne, da jih zabc!e5$rno. Cerkvenemu pravu v tem slučaju ae bo prav nič škodila primerna glosa. Dr. Laiens prihaja po kratkem uvodu do zaključka, da kdor ne gre k spovedi da uredi svoje življenje po naukih svoje cerkve ki se utrdi v krščanskem življenju, marveč da denuncira duhovnika, ki se ne more braniti, si je sam sebi izdal najslabše moralno spričevalo. Iz tega sledi, da mora vernik: ah vernica priznati in lojalno zamolčal vse to, kar sliši in vidi v sooved-nici. Če se torej spovednik spozabi tako daleč — kar ni redek slučaj — da prestane biti duhovnik ia Kristov na-mestnik, de posega z mdlakremfed vprašanji v privatna, reelbtnake življenje, da lasKiute ^o&ablto kadar Ima opraviti z mladosti osebami ženskega spola, Jotfcsaostl e Bsravnih stvareh, da brska po najskrivuojših kotičkih medsebojnega občevanja, ne da bi imel za te> tehtne razloge, če spovednik prekorači svoio kouspetesice ia zaene agitirati za klerikalno stranko, napada« ia eiaisal Uttdi nasprotnega poittieseca prepričanja, ee aaaovarja pobožne ha iašelekta-ahao malo razvite žene, naj z v*esni mogočimi, včasih dokaj abetaJsni sredstvi prisilijo svoje može, da se brezpogojno uklostrjo volji klerfkahiaa veža ako v, če se torej dogajajo v spevedeicah sčvari, ki nalikujejo početju svetopisemskih oskrunjevaicev svetišča, mora spo ved e- nec potemtakem vse to zarnoleati. V*r-nik, ki ima globok verski čut, ki smatra snovednice za sveti kraj, kamor ne bi smela zahajati zloraba verstva v umazane osebne namene, ne sme protestirati proti temu kulturnem« škandalu, dasi izvira njegov notranji glas, la mu narekuje ta protest, iz čistega verskega prepričanja in čustvovanja. Vsiljuje se nam vprašanje na naslov znamenitega avtorja tega idejnega konglomerata, da-h' je tak način verske vzgoje v skladu s krščansko etiko in da-li so tako učili rudi Krist in njegovi apostoli? Po tem imenitnem uvode gre ctr. Laicus dalje in citira iz »Codexa«, da cerkev prasoSa mnogoštevilna verska mnenja, ki prihajajo do izraza v knjigah in časopisih, če se vjemajo z nauki krščanstva, če so v skladu z duhom in uredbami cerkve aH ne. Cerkev podpira razširjanje dobrih naukov, skuša pa preprečiti slabe. O tem, kaj je dobro in kaj slabo, je mogoče debatirati. Izključena pa ie vsaka diskusija o tam, da-ii današnji katoćldzeta res tuđi praktično Izvaja la uveljavlja v Človeški družbi principe, ki jih le ^dedoval v teoriji od prvotnega krščanstva. V«eh devet božjih zapovedi, Id so v kratkem izraženo najpopolnejše navooHo za čednostno življenje, in način, kako se ta osnovna »Codexc uveljavlja med samimi cerkvenimi veljaki skupaj s pretežno večino klera, dovolj jasno govori za to, da cerkev sicer res presoja razna verska mnenja in podpira razširjenje >dobcih< naukov ,toda samo tam, kjer gre za njene posvetne materijalne interese. Če smo dosledni in primerjamo peto božjo zapoved z udejstvovanjem duhovščine v času svetovne vojne ali pa ee pomislimo o Kristovih načelih glede ljubezni do bližnjega, o njegovih besedah »moje kraljestvo m" od tega sveta« in »ne iščite bogastva, ker ga rja sne«, ter si ogledamo današnjo cerkveno hijerarhijo, ki vijfi v pretiranem izobilju m brezdelju, ne da bi žrtvovala del svojega bogastva ter olajšala življenje siromakom, tedaj nam postane jasno, da je cerkev neposredno zainteresirana na tem, da pobija vsako mnenje, ki bi utegnilo ogrožati to nezaslišano negacijo krščanskih docem. Kdor ni pristaš verskega fanatizma in presoja stvari po svoii pameti in na podlagi neštetih primerov iz praktičnega ftvijema, kdor kritizira gnile razmere, ki so zavladale v današnjem katolicizmu, je v očeh cerkve brezverec in »moderni pogan« navzlic temo, da je njegov verski čut bolj razvit, popolnejši in bolj v sklada s krščanskimi idejami, kakor oni samih cerkvenih poglavarjev. Ce bi cerkev res presojala časopise po njih fftnHUhi do pravih, tudi v praksi uveljavljenih krščanskih naukov, bt morala priporočat* šitanjc naprednega časopisja, ker edino ono piše objektivno in v smislu prvotnega krščanstva, ker zahteva, da se duhovščina posveti svojemu poklicu ter prepusti politiko in gonjo za posv©enimi ir*teresi drugim. Čisto brezpredmerno je tnd5 s1»fc-cevanje na odredbe državnih ohlasri, ki zabranj^rjejo za pravni red te ali ene države nevarno Šasopiaje. »Sloveseev« uvodnfecr meni, da če ima država, pravico zabraniti tako časopisje, sme ista storiti v svojem delokrogu rudi cerkev. »Ecc&sia gOaW it sicer tudi pravna organrzncija, ki pa nikakor ni istovetna z državo. Sfera eeskv-enege deiovanj* in o^ejstvovania ha vsaj morala birr strogo duhovna, do&n je ona države materijalna. Cerkev bi morala skrbeti za blagostanje ljudi onkraj prfoha, država je pokfieana. da skrbi za opredeljeno skaptno ljudi tu rra remiji £e tore* izT»vednie*n od našemljenega katoh-eizma odvedeno versko mnenje, >c to stvar moje&a notranjega prepričanja, ki prav oid ne zadene materijalnih mtese-sov mojih sodržavljanov, niti ne more skodevao zasrrobnecm jftvljenju — če ono sploh eksistira — bližnjega, kajti versko prepričanje je strogo privatna zadeva vsakega rx->samnika. Mo|e prepričanje v nobenem slučaju nc more biti obligatno za kogarkoli, temveč spada v kompeteuco norrafijega giatsa, s katerim razpolaga vsak in dividni po presti volji. Ce torej cerkev iz raza ral .ii vik razlogov nasprotuje h? pobija to svobodno raspoiaganje s človeškim eatefek-tom, je to nasilje nad nara\Tto avebesl) nim ciakopa, ki ga ni mogoče primerjati z ukrepi državnih oblasti, Jri zatirajo krajo, umore, uboje aH kršitev javno- odnosno privamo-pravn«?«;a re. da, V prvem shičaju so ogroženi wte resi cerkvene hijerarhije, ki bi nc Rte gla tako neomfrjeno izkoriščati ljudskih žuljev, če bi itnele mase \-posrled v njene kart<5, v dragem pa imamo epra-vit( z nevamosTjo, ki preti dmSbi in državi kot taki. To dvoje pa ni iste v etno in zato je radi sklicevanje rta ukrepe posvetnih oblasti proti nevarnemu razdiralnem« tisku v tesn siućafci napačne m neutemeljeno. aaa i sat AleLse; Tolste! JP/f/ef na Sllars. J potipal svoj puis, navaden. Pogledal je na časotner j — je zaova spregovoril vojak in se dobrohotno sav ! — 10 minut čez Štiri, kaaalec rdeče kazalnice je' »mehnil obenem pa naglo premeril Skylessa od Roman. Čudna objava. Ob štirih popoldne se je pojavila v Pearogradu aa prospektu »Rdečih Zarij« Čudna objava: majhen, siv list papirja, pritrjen z žeblji na oguljeni stena aapuščeno hiše. Mimoidoči dopisnik ameriških ne vat Arcb&ald Skyless je opazil pred objavo stoječo boso, mlado žensko v koteninasti, šisti obleki — gmaje z ustnicami je čitala. Njeno utrujeno in mirno Hce ni izražalo začudenja, Oei so bile ravnodnanc, jaeme ia lokave. Sop vaiovečlh las je popra vila ca abo, dvignila s tlaka košaro z zelenjavo in odšea preko unce. Objava je zaslužila veKko pocoraost. Iz radeved-nosti jo je Skvlecs prečita!, pomaknil sc bkec. potegnil preko oči ia pr^čHal še ookrat: »Tv^entr »rec, — ie spregovori kanemo, kar aai bi pomenilo: »Vrag ose vzemi skupaj z mejam kostmi« Objava ee je glasila: »InAcnir M. S. Los poziv* mm, m M betaft 19. avgusta leteti 2 njim na planet Mars, nec se jevije radi osebnih dogovorov od e, do &. upc zvečer. 3danovsko obrežje, hSa H. aa dvoridta. To ie bilo napisano navadno ia ometavno, z 1 običajnim toU)mm Ba»aaaaaaam Mebota JC 3kyioas l kaaei 14. avguat. S hladnokrvno možatostjo je bil Skyless pripravljoa v tem norem mestu na vse. Toda objava, pritrjena na oguljeni steni, ie vplivala nanj izredno močno. Veter je pihal po praznem prospektu »Rdečih Zarij«. Okna večnadstropnih hiš, deloma pobita, deloma obita z deskami, so se zdela kakor mrtva — nobena glava ni gledala aa ulico. Mlada ženska, ki je bfia postavila košaro na tla, je stala na drugi sirarn ulice m motrila Skvlessa. Njeno prikne&vo Boe ja bfto marno ia utrujeno. Skvleasu so zaigrale mišice aa obrazu. Iz žepa je potegnil star ovitek m zapisal Loeov naslov. V tem času se je ustavu* pred objavo močan, Širo-kooleč človek, brez kape, po obleki sodeč vojak, v srajci brez pasu, v dokolecucah. Od brcedelia A drsal roke v žepa. Močan šaaaV se je napel, ko je aaeei čitati objavo, —No, ta sc jo pa zcietal — aa Mars, je spregovoril zadovoljno in okrcal svoje zagorelo brce-skrbno Boe k 5Vyleesu. Na mjegovca senou je bOo vktoti počez brazrottao. Oči lene, stvkas tor jave ia prav take, kakor pri oni žeaaM — z umrieo. ©krlecs je le davno opasal to iskrico v ruskih odek ia jo eeta iMcaici v ackcat camakii... »Od-sotaoet v njihovih oseh odločnosti, BMtaaovttaoct, zdaj ironija, zdaj aopet vratolomna korajta ua konč- od nog do glave. Hipoma pa je zame žik al in smehljaj je izgini! z njegovega hca. Pazljivo se je ozrl pr*ko ulice na bcao žensko, ki je še vedno rtala nepremično polog košare. Pok ima! je s poaoradkom, rekoč: — Maša, kaj pa stojiš! (Oua se je hitro zdrz-nfla.) — No, pa bi šla domov. (Prestopfla je s prazninu, rnajhnirni nogami in videti je bilo, kako je vzdihnlia tn aMacjaa glavo.) PojdS, pojdi, jaz kmalu pridem. jo nobnh košaro m odSla. Vojak js — atask eauooo ia rano sem odpuščen iz službo. Cssam naotsc — strašno je dolgočasno. — Ali so mašita odavati tai objavi?, ga ie vprašal SkyW — 8lcurao sc odeovem. — Toda to jo aesmisel, — prelotati v arczaeač-acat proctraacrru 90 mflijonov kflcesietrev. — Kai pa da--daleč je. mm To jc sarUrtanstvo karuemacija. — Vce jc mogooc km jo sedaj tadi sasnealkal, jo preaaeril ia eacovcMasi odšel v smeri proti Nevf — korakal jc seaaoaavestne ki široko. Na obrelm ie sedel aa krop, petUnfl roke v šop, kjer je lešal xet pit staresa aauaaou m recaeaa molu tobak, z eaim je nopomii pipo, prižgal ia stegni atjjaajal z aisa, to je sole paaaptauaa^laagjg. Na obacjčki ss* Šumele staze fine Zrak ie bft vlažen in topel. Na kupu peska, eeUaeai aa vssia obrežja, je bričas ž« davno sedel raajhea deaek v umaaaan srajcL sk£*:čoo in brez hlač. Veter je dvigal od časa do časa njegove svetle in mehke kodre. V roki js držal konec vrvice, na drugem koncu vrvice pa >a bila privezana za nogo stara, znuŠeaa vrana. Sedela ie nezadovoljna in srdita, in, kakor deček, ogledovala Skylessa. Naenkrat — bil je to hip — je prešinil njegovo zavest oblaček, postalo mu je čudno, zvrteio se mu je v glavi: aH ne vidi vsega tega v sanjah!. Deček, vrana, prazne hiše. samotne ulice, endsr pogledi mimoidočih in pritrjena z žeblji objava —. nekdo vabi na polet iz tega mesta v zvezdno pre-stransrvo. Skvless jo globoko vdrbnfl krepkega tobačnega dkna. Nasmehnil se je. Razgrni! jc načrt Patro-grada ia poiskal aa njem s koncem pipe 2Tlmes« priznava absolutno iskrenost Macdonaldovega koraka v prilog ko-operacijske politike in dobrega mednarodnega zaupanja. Angleški liberalci izvajajo, da bi bil Macdonald storil lahko \e nekaj več, to je, da bi se ne bil zavzel za zgradbo petih novih križark. To delo ne pomeni odprave prezposelnosti In denar, potrošen za bojne brodove, bi se mogel produktivno porabiti za kaj drugega, pri Čemur bi se pomagalo tudi brezposelnim. Liberalci zaključujejo, da ei je Macdonald s kriiarkami skrčil moralno vrednost svojega mirovnega čina za Smgapore, Angleški liberalci imajo morda prav glede" križark. ali ta za mornarico že prej nacrtana in brezposelnost zadevajoča stvar je stranskega pometa. Glede* Singapora je Macdonald mislil najbrže tudi na Francijo. V Parizu dobro razumejo mirotvorno politiko, v katere okvir spada tudi Singapore. Pri predlogi armadne organizacije je poročevalec Fabry povdarjal, da zasleduje Francija povsem mirovno politiko. Njene vojaške bojne sile se omejujejo na minimum, na to, kar je neobhodno oo-jfrebno v obrambo dežele, njenih pravic in njene Časti. Fabrvjev ekspoze navaja, kako se propoveduje v Nemčiii sovraštvo do Francije. Dokumenti so tu. ki dokazujejo, da se že v ljudskih Šolah nemški otroci pripravljajo na osvetno vojno proti Franciji. General Seeckt rekonstruira armado na široki podlagi Ali Nemčija naj za slučaj vojne misli, da bi bili izpostavljeni bombarde-mentu v prvi vrsti Koln. Mainz, Frankfurt in ne Verdun, Nancv itd. Vojna bi se odigravala na nemškem ozemlju. To bi utegnilo Nemčijo siliti na vzdrževanje miru. Francija si hoče z reorganizacijo armade samo svojo sigurnost zajamčiti. Med vsemi narodi na svetu le francoski narod oni, ki si voine najmanj JalL Francija nima nlkake zavojevalne mish\ ampak v miru in varnosti hoče živeti. Svojo varnost hoče doseči pa ri več tn nič drugega. Pa tudi ni nikakega načela, po katerem bi morala ilveti Francija vedno ogrožena! Tako se vidi znova, kako Nemčija neprestano izvršuje doma svojo dobro premišljeno maščevalno akcijo. Drugi razmišljajo tačas o ndru m obnovi Mednarodna konferenca na obzorju? AnglešTc! komentar k Morganove-mu posojilu Franciji pravi da se tako izravnava pot za celo vrsto mednarodnih konferenc, katerih bi se udeleževale tudi 7"*iniM* države* Morjcan --■ — 1 pred posojilom posvetoval z državnim tajnikom Hughesom. Ameriška poročila razkrivajo, da se v vseh tamkajšnjih vplivnejših krogih Širi mnenje, da je neobhodno potrebna konferenca ne le za gospodarska vprašanja, ampak tudi za razoroževanje in pri vseh teh konferencah ima prisostvovati tudi Amerika. Pred svojim odhodom v Evropo je imel Morgan pogovor z novinarji, katerim je naglašal, da ima zaupanje v Francijo in njeno delavno in razumno prebivalstvo. Vedno bomo na strani Francije, da jej pomagamo, kakor tudi računamo na njo kot čuvarico pravice. Francija naj nadaljuje svojo pot in prej nego v dveh 'etih bo zavzemala zopet ono gospodarsko mesto, katero je imela pred vojno. Morgan je rekel še, da ljubi francosko zemljo, ki je krasna in častna. Nemčija je dolžna plačati Na Berlin je vplivalo Morganovo posojilo jako ne všečno. Zato pa so zviti Nemci takoi udarili po Franciji z izmišl;otlnaml o tajnih pogodbah, ki bi se tikale rudi Nemčije, č>š, glejte vi voditelji svetovne politika, kdo je tisti, ki misli na vojne napade, ali Nemec ali Francoz? Dva udarca na mah je izvršila nemška gospoda, prvi na Francijo, drugi na Češkoslovaško. Francijo hoče očrniti v VVashingtonu in odvrnila bi rada od nje Macdonaldovo razpoloženje za takojšnji in točni sporazum med Anglijo in Francijo, na katerem ima sloneti vse bodoče obno »no in razorožitveno delo v Evropi In Ameriki. Potem pa nemški politiki ne morejo prenašati tega, da bi kak Slovan igral prvovrstno vlogo v povojni rekonstrukciji. Kaj Cehoslovak Beneš naj so-odločuje usodo in bodočnost Nemčije? Zelo hudobna sta nemška zamahljaja, toda izdala ne bosta nič. Poznamo Nemce predobro mi v Evropi in tudi po ostalem svetu jih poznajo. Najnovejša intriga proti Franciji mora le še podpreti London in Pariz, da storita, kar veleva trenotek. Ali se Nemci boje ameriškega dostopa k evropejski obnovi? Amerika je bila prišla odločit krvavo vojno, naj pride sedaj odločit rudi gospodarsko vojno. Nemčija mora podlrči tudi v slednji volni potem šele nastopi mirna doba za pravo obnovo vseh m tudi Nemčije, toda z začrtano bodočnostjo v pravcu sprave in razoroževanja med narodi. Ako bi se sklicala mednarodna konferenca, bi se moralo na njej najprvo predočiti Nemčiji da Ima vse proti sebi, ako ne bi hotela sodelovati pri zgradbi novega rednega življenja po dogovorjenem sporazumu, vsebujočem pravice in obveznosti za vse. Peesivilba nI bila In tnali stolar nebo enake eHnlnnfai m ne kuoujte aeanjvreelnln pi nai-nelev ampak edino le prav „AORia« vanllln-eledkor In p Paalte aa .ADRIA". ' Izbruh vladine krize. Ministrski predsednik Pašić odstopil? — Razne kombinacije. — Zagreb, 24. marca. (Izv.) Dopisnik »Novosti« javlja Iz Beograda, da je ob 13.20 izročil ministrski predsednik Nikola PaŠfe Ni Vet kralju Aleksandru L demlslo svojega kabineta, — Beograd, 24. marca, flzv.) Vest O demisiji Pašičeve vlade se je včeraj popoldne z veliko naglico razširila po vsem mestu. Parlamentarni in politični krogi so to vest živahno komentirali pojavljale so se razne kombinacije. Na-glašati pa je treba, da ta vest oficijelno še ni potrjena Radikali trdovratno molče in ministri ne dado nobenih pojasnil. O Pašičevi demisiji so v parlamentu razširjene različne verzije. Po eni verziji je Pašić kralju preložil na šestih straneh s strojem pisano noto, v kateri veli ni več v položaju obvlada ^ po drugi verziji je Pašk um *ralju samo ustmeno demisijo, -. -4ij pa te demisije ni sprejet — Beograd, 24. marca. (Izv.) Popoldne je bila razširjena govorica, da je Pašić podal svoj demisijo radi tega. ker je sedaj definitivno, da pridejo ra-dićevci v Beograd in da ni več v položaju obvladovati parlamentarne situacije. Pašić je hotel s to demisijo predvsem doseči, da bi se Čmprej mogla sestaviti nova volilna vlada. Kakor zagotavljajo, kralj ni solidaren mnenjem Pa-šičevim, češ da ni sedaj momeni da bi se parlament mogel razpustiti oz. odgoditi ker je predvsem treba spre.;eti državni proračun. Zanimivo je, da v vodilnih parlamentarnih krogih tako pri opoziciji kakor tudi pri radikalih noče dati nobenih pojasnil. Predsednik demokratskega kluba Ljuba Da vido /tf je izjavil glede Pašičeve demisije, da je to zelo verjetno. V opozlcijonalnih krogih so uverjeni, da bo Ni Vei kralj Aleksander po posvetovanju s predsednikom narodne skupščine Ljubo Jo-vanovicem poveril sestavo novo vlade g, Ljubi Davidoviću. Zastopniki tiska so se skušali ustmeno in tudi telefonično informirati o demisiji pri raznih ministrih, ki so pa bili do skra.nosti rezervirani in so nekateri celo izjavljali, da jim o demUijt nj ničesar znanega. — Beograd, 24 marca. (Izv.) V parlamentarnih krogih je včeraj nastalo veliko vznemirjenje, ko se je raznesla vest o definitivnom prihjdu Radićevih poslancev in pa o demisiji sedanje radikalne vlade. Radikali sedaj res uviJc-vajo, da je njih položaj na vladi nemogoč. Včeraj dopoldne je ves čas ministrski predsednik Nikola Pašić dolgo konferiral z mnogimi Člani vlade, med drugimi tudi z Ljubo Jovano vicem, posl. dr. Laza Markovićem in posebno z ministrom Markom Trif-k o v i ć e m. Po teh konferencah je ministrski predsednik odšel na dvor. Kralj je ministrskega predsednika sprejel v avdijencl, ki je trajala nad eno uro. Po tej avdijenci so se razširile po Djojrra-du različne tendenčne vesti, da je Pašić demisijoniral. Radikalni krogi so te vesti sprva označali za zlobna Izmišljotine. Značilno je, da ministrski predsednik popoldne ni prišel več v urad. temveč je ostal na svojem stanovanju, kjer je konferiral z raznimi klerikaini-mi voditelji. Opozicijonalni krogi nasprotno uveravajo, da je vlada dcnii-sijoniraia. Radikali pa trde, da Pašič sedaj še nima povoda dat; ostavko, go tovo pa je, da takoi odstopi onega one in oni moment, ko bo vlada v narodni skupščini ostala v manjšini. Danes zjutraj zatrjujejo povsem striktno, da je Pašić demisijonirai samo radi tega, da bi na ta način prehitel opozicijonalni blok in bi dobil čas, da se začne znova pogajati z radićevci. Značilne so namreč izjave radikalov, da so zopet pripravljeni se pogajati s ttRSS* Ita!"^ Je priznala Rusijo, Italija ne nasprotuje sprejemu Neme je ▼ Društvo narodov. Ne moremo se pa udajatj pacifističnim idrjsm in zato hečemo okio-pli| armado, mornarico In zračno brodovje. Koncem svojega govora je Mussolini izjavil, da bo vlada po konča, ih volitvah vzpostavila realno delovanje parlamenta. Na jugu In v Istri namerava vlada izvršiti važne reforme. Vlada bo zmanjšala davčni pritisk, ker je vzpostavljeno ravnotežje v proračunu. Nasproti političnim nasprotnikom bo vlada postopala blagohotno, ker se je položaj spremenil. Mussolini je svečano in odločno izjavil: »Italija mora napredovat?! Ustvariti se mora ve!:ka Hali a! To je edini In neomajni cilj fašizma!« Mussolinijev govor je zbor spre;el z velikim in oduševljeniin odobravanjem. Prihod Rarficevih poslancev v Beograd. Pašić formalno še ni odstopil. — Beograd, 24. marca. (Izv.) Ministrski predsednik Nikola Pašić še ni do danes dopoldne podal formalne demisije svojega kabineta Ni Vei kralju Aleksandru L — Beograd, 24. marca. (Izv.) Osa današnja dopoldanska glavna lista »Politika« In »Vreme« konstatirata v svojih političnih poročilih, da je vlada pred neposredno demisijo. Kakor javlja »Vreme«, so bile včerajšnje vesti o demisiji Še nekoliko preuranjene, ugotavlja pa: 1. ministrski predsednik Nikola Pašić je podal kralju ustmeno ostavko, katere pa kralj ni uvaževal, nego le izrazil željo, da odloži svojo demis'lo za nekaj časa, ker sedaj za njo ni ugoden moment. 2. Pašić je Nj. Vel. kralju izjavil ustmeno, da takoj odstopi, kakor hitro pride gotovo število Radićevskih poslancev, ki polože prisego na ustavo in zvestobo kralju, ker s tem izgublja v parlamentu večino. »Vreme« končno pripominja, da Pašić še nI odstopil, nego je kralju samo poročal o težkem položaju vlade. Izjavljajoč, da ne bo njegova vlada čakala onega trenotka v skupščini, da bi jo blok vrgei Pašićeva vlada takoj od- stopi, kakor hitro pride v položaj, da nima s prihodom Radićevih poslancev več večine v skupščini V opozicijonainih krogih trde, da kralj poveri sestavo nove vlade po padcu Pašićevem predsedniku demokratske stranke Ljub] Davidovlću. Nova vlada bo stavila v skupščini kot prvo točlto poročilo verifikacijskega odbora o verifikaciji 35 Radičevih mandatov. — Beograd, 24. marca. (Izv.) Današnja »Politika« naglasa, da je postala sedaj politična situacija zelo kritična. Ministrski predsednik Pašić je no-tel demisljoniratl, a kralj je izrazil želio, da je treba popreje rešiti državni proračun v skupščini Pašić je nasprotno izjavil, da bo njegova vlada skušala odložiti demisijo, toda le do takrat ko pridejo Radićevi poslanci v Beograd. — Beograd, 24. marca. (Izv.) Današnja »Politika« podčrtava, da prevladuje v političnih krogih prepričanje, da je treba z gotovostjo pričakovati, da poda ministrski predsednik Pašić danes formalno demisijo In da hoče na ta način otvoriti predčasno vladno krizo. Pašić skuša porabit! vsa sredstva In Izrabiti vse prilike, da razbije opozicijo* nalui blok. Mussoiinijevi politični cilji. Velike svečanosti v Rimu. — Mussolini o Jadranu in Reki — Cilji fašistov. — Rim, 24. marca. (Izv.) Povodjm petletnice, od kar se je ustanovila v Italiji fašistovska stranka, so bile po vsej Italiji velike svečanosti in zborovanja. Ministrski predsednik Mussolini je v gledališču Constanza imel veleva-žen političen govor. Pred zborovanjem so se zbrali glavarji fašistovskih organizacij na trgu Venezia. v dolgih vrstili so defilirali mimo spomenika neznanemu vojaku in so se končno na Kviriaa-Iu poklonili kralju. Po paradi je bilo veliko zborovanje v gledališču Constanza, Na čelu zbora so bili zastopniki Trsta, Reke, Pula, Zadra in Gorice. Mussolini je v svojem govoru med drugim naglašal veliko zmago, ki jo je dosegla fašistovska stranka proti svojim nasprotnikom in je dalje izjavil zelo pomembne besede glede jadranskega problema. Izjavil je; »Na Jadrana smo do sedaf storffi zelo malo. Mi smo sicer rešili Reko, ali smo rešili samo okrnjeno Reko. Smatramo, da morajo zastopniki Jugoslavije priznati, da Je današnja meja zelo smešna, ker ie zid mosta oddaljen samo od meje tri metre. Upravičeni smo na-glasati da oni, ki so reševali reški problem, nikdar niso upoštevali vseh to-amrsov Reke. — Rtm, 24. marca, (lav.) Včerajšnje proslave petletnice fašistovska stranke se je udeležilo nad 5000 zastopnikov fašistovskih organizacij. Na trgu Venezia Je bila velika parada, na kar so fašistovska čete odkorakale v dolgem sprevodu aa Kvirinai kjer so de- filirale pred kraljem Viktorjem Emanu-elom. Defiliranje je trajalo nad 1 uro. — Rfrn, 23. marca. (K.) Povodom petletnice ustanovitve fašistovske stranke je bil danes dopoldne v Rimu veličasten sprevod, ki se ga je udeležilo okoli 4000 županov iz vseh krajev Italije v spremstvu raznih deputacij in občinskih zastav. V gledališču Constanza je imel Mussolini govor. V sprevodu so bile zastopane tudi nemške In slovanske občine. Fašistovske moške in ženske organizacije in čete so tvorile po ulicah, koder se je sprevod premik ai velikanski špalir. Rimska občina je popoldne priredila na čast fašistovskim županom recepcijo na Kaptolu. Zvečer je bilo mesto sijajno razsvetljeno. Fiši-stovski general de Bono je imel vo a-ško parado, ki so jo tvorili fašisti Iz To-scane 6000 po številu, — Rim, 23. marca, (Štefani.) Ministrski predsednik Mussolini je danes dopoldne imel v gledališču Constanza velik govor o postanku fašizma In o bojih, ki jih je imela stranka do svojega pohoda v Rim. Fašisti so izvršili veliko revolucijo brez vseh onih strahot, ki jih navadno spremljajo revolucije. Mussolini je dalje zelo obširno govoril o zunanjepolitičnem položaju ter je v glavnih črtah podal smernic« Italijanske politike. Označil Je legendo o tzolacftf Italije za absurdno. Italija zasleduje ml* roUubno politiko. Italija Je vedno na mestu tam, kler sa obravnavajo vprašanja mednarodnih Interesov. Mussolini j* dalje Uvajal: — Beograd. 24. marca. (Izv.) Čeprav je bila nedelja, je bil včerajSnJ dan dan velike politične in parlamentarne napetosti. Prvotno je bila v Beogradu razširjena vest, da ne pridejo t Beograd Radičevi poslanci kljub teriu, da jih je blok pozval na takojšnji prihod. Včeraj sc je pričela najbolj ostra borbo protj vladi in v parlamentu je ^ilo opažati ves dan živahne sestanke in razprave. V bloku vlada velika borbenost. — Beograd, £4. marca. (Isv.) »Politika« in »Vreme« sta razširila včeraj vest, da ne pridejo Radićevi poslanci v Beograd. Ta vest Je povzročila v parlamentarnih in političnih krogih ve'lko vznemirjenost. Kmalu potem so pozitivno doznali, da pridejo danes dopoldne Radičevi poslanci v Beograd. — Zagreb, 24. marca. (Izv.) Včeraj ob 16.30 je prva skupina Radičevih poslancev odpotovala v Beograd. Druga skupina pod vodstvom dr. Vladlmirja Mačka je odpotovala z brzovlakom ob 21. ponoči V Dugem Selu sta se pridružila tej skupini podpredsednik posl. Ivan Predavač in posl. Herceg. Ostali Radičevi poslanci odpotujejo la-nes oz. jutri zjutraj. Po informacijah Vašega dopisnika ostanejo ti Radićevi poslanci toliko časa v Zemunu, dokler ne pridejo vsi tja. To se ima zgoditi najpozneje do torka zjutraj. Radićevci prisežejo... — Beograd, 24. marca. (Izv.) Sno-čl je prispel v Beograd poslanec HRSS dr. Nikola N i k t ć , izvoljen v sremsM županiji. Dr. Nikič je takoj konferiral v skupščini z dr. Spahom in dr. Korošcem, Izjavil je zastopnikom tiska. c'a danes pride v Beograd okoli 40 Radičevih poslancev. Zanikal je tudi vse vesti o neprihodu poslancev njegove stranke. Danes dopoldne so prispeli poslanci HRSS is Hrvatske in Srema. iz Bosne in Dalmacije pridejo jutri. V Beograd prispe tudi vodstvo HRSS razun Stjepana Radića in dr. Kmjevica. — Beograd. 24. marca. (Izv.) Šotni d niku »Politike« je izjavil psol. dr. Nikič. da bodo on; Radičevi poslanci, katerih mandat! so brli verificirani, takoj položili prisego, da moreo tako Izvrševati vse poslanske funkcije. Vesti iz Bolgarije. Kritična situacija. — Parlamentarna kontrola nad zunanjo politiko. — Akcija vlade proti delavstvu. — Sofija. 23. marca. (Izv.) Zadnje zasedanje narodnega srbranja Je bile? velikega pomena za notranje-polltično življenj« države Ministrski predsednik Cankov Je v svojem govoru o položaju v demokratičnem bloku odkril krizo, ki Je bila doslel parlamentarnim krogom več ali manj neznana. Sedaj |e postala aktualna nevarnost, da Iz bloka izstopi več radikalnih in demokratskih poslancev In da ustanove posebno parlamentarno skupina Po debeli obstoje samostojne radikalne organizacije m Če bi se hoteli člani teh organizacij pridružiti demokratičnemu bloku, morajo Izstopit! iz stranke. Poglavje zase tvori položaj v demokratski stranki. Se pred strankinim knn- . gresom sc mora načelstvo odločiti, da-ii to pridruži bloku, ali pa ostane stranka ie nadalje samostojna. Demokratski vodltrljl Malino v, Girginov in Simeonov so kklcn.li nadaljevati samostojno taktiko. Z njimi gro polovica demokratskih poslancev. Malinov Ima na svoji strani ž« 30 poslancev. Strankin kongres bo sklican v drugi polovici aprila. — Veliko zanimanlo Je vzbudila v narodnem sobranju deklaracija o dem. bloku, ki ca hoče večina oa vsak način obvarovati pred razpadom. Deklaracijo o zaščiti bloka le podpisalo 115 poslancev, mod nJim* tudi nekaj demokratov in radikalov, 72 demokratskih poslancev pa Je od'očno odklonilo ta predlog, ker hočejo ustanoviti svoj parlamentarni klub. Doslel le al mano, koliko radikalnih poslancev ne podpiše deklaracije, vendar pa so lahko sklepa Iz resolucij vrhovnega strankinega sveta, da ie ustanovi neodvisen radikalni blok. S tem Je zašel dem. blok v akutno krizo. Iz katero bo težko nalel Izhod. — Na predstojećem zasedanja sveta medparlamsatarne \ zvtae se be reepravHsJrj o vprašanja par- i mentamc kontrole sad zimamo politiko Cankove vlad«. Parlamentarni krogi hoee-jo m t« način v bodsee prepr»«*i vsak nesfeaiMea korak, ki bi zn storila vlada francoske voiaškc šole v Pa- j rizu in okolici Casku spafir so tvorili j vojaški odefici dveh polkov, s topni- J I tvom, konjenico ii dvema orkestri. » Prosveta. t. . i^. Pred krsto, ki so y> prinesli *z kapesce v škodo države. Ore v prvi vrati za koo- j ^ - 7^1 fc . r*^_. .* rv . , ' .. - } Doma mvandov, ie spregovoril prvi J eno nredltev odnošajev z Jaroelavijo, ki še ! ^ * 1 vedno niso povoljni. — PoUeUa je te dni obkoiila gledališče ■ Renesans«, kjer se je vršilo zborovanje seodviane delavske straa-ke. Zborovanj© je bfk> namenjeno protestu pro* predBto«eceimi ukrepa Cankove vlade, fd mmtnra razpustiX stranko. PoT^fra >c shod prep--v&Ja in %fioma odstrarriltt navzoče. To dsje poved za domnevo, da je REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJA.Nl. DRAMA. Začetek ob 2#. zvečer, general Mitteihaaser, potem pa general I Poncderičk 24. marca: Zaprto. Charpy; nato je sledU v čoščlni govor j Torek 25. marca: ob 8. zvečer. Kam osa inšpektorja č>l. armade dr. Mačka rja, | skozi uho šlvanke. feveu. ki ffa je prevajal general Clecaada V i Sred* 36. marca: Tri ma^ke. Smešne pre-franookimo. Končno se je poslovil od * - e*°*e' Prfl)ttATi komisar. Red A pokojnega v imerrn zunanjesa mmtetra Pero rti deSa Roca, na kar se je začel pomfleati žalna sprevod. Zemeki ostanki razpust stranke *e sMemen. Kakšno sraM- i poke^neea ostanejo v grobnici Doma tašče lavaame siranks. doslei še »i znano, l vgMoV9 kjer so jBi poloM k vačaermi \«ndar pa j« pričakovati, da bo t* korak pose««! prei*u*rsko šibanje. Vlada Je stro- go praee vrtala vsako n^esaino aksffo. NASI DOLGOVI AMERIKL — New York, 38. marca. (Rcater.) DrtavaS fcafcrSc Hi2c?.es ie sprejo! jngo-5!ovs»wko dt3le8rac*!o, ki ima voditi no-gnl&s?* 3*a avednav plaSRa jngoskrven-Gklk doteov Zed^r^nmi asserSkim drža vasi. ZVBAIUK VOJAŠKE SLUŽBE V RUSIJL — j&sckva, M. marca, (krv.^ Glavni iavrftttni o«bor SSSR je sklenil, da se peJHna. = Cjcotm o poSOkl na Sotradnak mftnnaisaca »Corriere della Serac je vprašaj v Moakvi sovjetakega komisarja zunanja aadr«wcdbt pmm*mwa »DasM Komo ka šdHAa n«4ek> aeodv^cnoeti ne>ro4o«v !:na pw4al^ati obvecna VoiaSca sm5ba j bomo tudi mi na nieaS seraasl fjri isensarioi m državni pe&cifr na Stm j = MemiM peMaf areci aevavaeet. V I t«JS?«, nc^ve«!«« za v torek popoldne ob leta. pri aviMtfiti na tri lotn in pri ost a- | fetu >Wok am Meataii« piie mani p***- l ^- ic e*rfpr>vedaaa vsW boltm-j g. Ro^oca, lih voća&ik eetok na dve leti Član od- j 8st prerf. Oesdee ped neeiov^m »Hevarne j P«* pa igra g. Rogo* v torek zvečer pri bora Frtmdzc 5© n>&S*l potrebo PO- ! «Te<* <** 5Jto*1 neeaska pekelfca pred e«ren- i p»»eatsrri »K»nad* skoet oko aVaafassc. zunaniepoBtienfc oztrov. peveed siišK pripovedovati, kako sa po • V!!i ted*° V REVOLUCIJA V PERZLJL I m^e« m*adi Ifedie voiaJbe vaga 10• ^JO^on se o vojas«« vaiea v erz&vm f — .» n , Jrv ,. . — I eeoran, ^. marca. W«ui«r.? | oJyrftjmhf ta « ^ r«*4«rfi «. ^-^^ i b«*a- Redom Pofjatama s« rc posvetila - * ? * -arsrtc*:! rvAi«5A *er I « v uradnih listinah se pržpove- j . . , ProstoSoaasiednfe je zapastd palačo tor q i„H,|B, ,J> ^ so m za I operni ****** ter ^^la v «W osobrto v m i^t;k i :?tjs ::>£ta. ) ^©4^ ootM> ^ dopuetta zaradi vo- i koiora*nrni stroki najstiajnefse uspehe. Kier- hoU r?«topa, sprejema jo pubRka in krftHca z »arveč^m itavd»«ea|e«L Ga. Debicka je — I^mdosi, 23, marca, (lav,) Poro- \ ^Skega veibanta. Na odločbah mestih pa ?fla is Teherana javkajo, da je jeteatir j trdovratno taje, da bi bil z do^oHeniein nila revolncija v Perziji. i poveljevania državne obrarnbe kakorkoli j st»kri gost Volksopere na Draiata. Narodne- " 1 "~"" ' "' " J kršen zakon afc mirovna pogodba. Čudno j *a divadla v Pragi ter oper v D raž da m h in PsJBiinUP VPSfl : &e čioveku °^ francoska vlada rnoiči, * Berlinu. Pravkar je pela razne partije v I d>il^*& IUOl«» j jajj za vse to dobre ve. Ta moBt se po- j Berfeia pod ravnateljem Malariem. Kriii- v4adca ali državca krics? j meni niC dobrega. A povsem upravičeno ] ka to se more pr*nvaltb\ Na naši operi nc- domnevatn, da zbira mcrterfad. da ga pora- ! stopi PTvricrat v torek dne 25. t. m. in sicer v operi * M*dame Butterfly«. Prcđsla-va se vrfi na izven. Občinstvo opozarjamo, da je to edina predstava te priljubljene opere mojstra Puechrfja. Po telefonskih porocOTi iz Beograda je stopila vladna kriza v odločilen stadij. Napovedhe, ki so se Se mesece dan za dnevom ponavljale, da pridejo Radi- ni v posebno ugodnem trenutku. Prav ne- " spametoo je miafiei, da b] se rno^j vojeko- vaiC aH oa tisoče Nemcev vpee da« na ^ v x„« i dan o revanši. Kakor vse kaže, vlada ne *mm|v parlament so se končno vresni- yažtK)^ sedMja s5taac|e g^, je ČHa. Danes so priSB prvi rađicevsKi po- odj^r^da.! ponudbo nenOce mirmme zve-slanei v parlament in položili ▼ roke re> v kateri se govor! o vprašanjih, ki sem predsedn&a Mahe Jovaoovića prisego ; se ysn ru dotakni, z grotnio, da porabi v jveetobe kralju in astavi Kocka ie pa- i stoeaja objave vsa sredstva, ki nsu jffc nu-dla: Konec ie radMevske abstinence! I d* isnemao »tame, te eventttaiiio t»*di ob-Otvoriena le torlza vlade. Ostavka £*a> \ *>&>o zaradi ve4»wda»e. Pa tudi odeovor 3&evesatobmeta ie samo so vprašanje ! «r«avnega kanceiarja na ono ponadbo nt — »Cezar in Kleopatra«, Bernard 5haw, s*a k premlieri v soboto privabUa ogromno občinstva (izven abonma na), in stcer predvsem inttieknm^Hoea. Mnogo ie bilo tokih, ki so i^ro že drugje videti, drn-aače. Ce se zaine primerjati m si vaame za vzor ono, kar se je poprej videlo, je to vselej nerodna stvar. Ista, kakor če večkrat nekaj ar... Kaj nam prinese bodočnost : m *"*2Sl J^USt "e H^f?C' m0va eženjen aH omožena primerjata svoje ra-a. Jtx___ An H 1r^_ ! «n«ti državna zoormca ta t sto: ako jc hnfa 7*a~* -ll™__, aassoa Se n&ce ne va Afi se omeji kri- ; ^j^, w ii,i„,saal s, da ukre- aa samo na sedanjo vlado, aH se spre- I ^ p^j-ehno. tnem v splošno državno krizo? Kdo bi to S — —— ----- • vedel? Odločitev je v rokah krone. Al pristane krona na novo volitve pod egido Pašieove vlade, aH poveri šesta- i _ fašlstorska agHacHa v Vipavski vo nove vlade voditelju opoziciionalne- j doimi. Na sv. Jožefa je bivši videmski 31 bloka Liubi Da\ndovi^u? Radikali preiekl in sedanji fašistovski kandidat zatrjujejo, da ima PaSić v žepu mandat I Pisenti v spremstvu Peternela m Ban d- neizčrpanosti vsi skupaj bili ves t»* -a izvedbo novih voditeljev, takisto pa r» krošnjar3 s faššstovsko vorilno pro- j preglasni, da so podomače rečen,- rudi za^otaviiaio opozdcrjonalne stran- pagando po Vipavski doHrri. Prva po- ™l° m;do vpiU; v™*™™*- in ansamb ka, da ie krom že pristala na to, da iz- J staja je bila v Šempetru pri Gorici, kjer ; ^?°cna 'L*m :c ;-:rivr> prernajhno gle- roil -ostava novega kabineta Ljubi Da- | jfh ^ pozdravil občinski komisar »vi- ! f?"e 5 s^dm phtvlm red svet, se je zrcalilo rodi v tem, da se — Opera .....>• Vi*mii lj**.-*^. predstava \edno stojim na srn Hiše. e£a mc.a;o biti predatave za ljudstvo ee že na boljac, kot so za stalae abooeoea, pe va^j tako ćr.hrr. Zal, da o včerajinji »Cfirm>:. . kolikor rr:n jo videl in potiueei. te^a do morem r-fi. Ves čas se je čwtila oekgka nesigurTToet. iediepozieija in ▼eader ne morem trešti, 4& hi se sodektye«& ne potražila. Manjkalo je le toplote, veeelj* do petje in igre. Oba. gospod in goepa Seroileki (Den Jose m Carrr.cn) sta Hk nekam liiirnv, ▼saj izpoceeka. Zlasti igraietet pa >e gospa dokaj ."; v Vnnc 'is., tempe i e— aipg Phy pe-vaki pa mi jo g. Sowtiski ijur>H. Čiajecv da odiOo g. SowHaki prihodnje leto v Foznenj. kje* je ravnokar, kakor mi je Ijrvbeenjrvo poro* ial na raagiodmei, pei v »Lohef»0rim»« in »Aidi«: 3 velikanskim uspekem. Poboji ap. gažmaoa, čujem, 90 dokaj agodnejši kot pri ras in mn k blagoprijcrni iaprememea smom iskreno čestitati. Kot not m L:a je v viogi Micaele nastopila menda r-vič grui. Prioa. kakor čujem, iz Serajevr.. Wj(eo glas, dasd simpatičen, je zelo n>al. šoiarski, igra Se okomfi. Poznal se 31 jo sr?ah prvega naslov pa. Uverjen sem, da imarao med na&m ženskim zborom tudi več jjdii. Pric. imamo pa redi gdn. Korenjakovo, goapo Ribičevo, ki jm ne smemo posabtti. V prvem akta sem cel glasovno kledneaa g. Parka {Mora* les) in povsod z najboljšim espekozn vpo» rabljivega g. Zcpana (Zrmage)- O n:vdJi^r njem razvoj« opere mi poro3*»o, da so vsi o* ta H solisti rado vol ftfi v pehri mest Oh-činatva ni Mlo mnogo, navduitm jpe> htL pa posebno del dtjs<5ke£a parterja. Sodeč po njegovih žtvahtrfh vakrScnt m aplđvrfh* je »Ctrm«a< v celem svojem obsegu dosegla zažoi^cn uspeh. —c. — Spored koncerta nee^skesca »bora Oesbene Matice iz Maribora, Icf se vrfi v ponedeljek, dne 34. tan. cb S. t»ri zvečer v Unkmski dvorani. Koncert vodi ravnateH Fran Topič, izvaia ga 95 Članov Glasb en« Matice Mariborske. 1.) Pavč^B: Ce rde«4e rože zapade sneir. narodna H^bad; Ja« mara pa ko njča bel era in Gor če« jezero. 2.) Fajgei: Stara ljubezen, Proha^ka: Moravska narodna, Adamič: Ljnbici, Maroht: Kosa in Micki: A trla in ribič. Odmor. 3.-5 Koniovič: Pod pendieri, SpoHar: M3+0 ia, malo S. ter Adamič: Krati Matja*, 4.) La-jovic: Kiša pada, Schwab: Zdrava Marija, Prenrri: Zaica? in Mokra nje: narodne pesmi iz stare Srbije in Makedonije. Predprodaja vstopmc v Matični knjigarni, kjer se debf tudi tiskam spored z besedSlom pesmi. — Sprejem pevvkega zbore mariborske Glasbene Matice v Lh*b0ani. Pevski zbor Glasbene Matice v Mar&oni se prtpeife v Ljubljano danes zvečer ob četrt na 7. &a kofodvora apref»s»e4o brat*"? v*vce ^asto^-nfai oblasti, m>tzika dravsko dlvizb*fcc oblasti ta tttđtfj*n*k5h pe^-Mrih društev. Ob-iinstro vabimo, da se nd^ie*i sprejema pcčafl* S tem do*le pevce, Jri prfh^iajo PT-vič v L|oe4jaf». _ Koncert nsarfiborrtte fiTeebene Matiec v Ljuh^aoi. Danes zvečer io5i3o oh S. na se vrSt v UaS-nnskS fivorana koncert pevske* ga zbora CBa^ben* Mežice v Mafciboru. mm Ljnbljansjco ek«na*eo poaevsmto, da sc v najvoclem stavila udetefti kencerta. kojega program io sloves zbora jamčita za pj-vovTsien »raetiaJto afitek. 6 svojo udeležbo pa iadj pcdraieroo svole zaffUmanic ra te-razfme sveje priznanje sasinžnim ta Idealnim lhilUirnirij delavcem na nali severtv maji. PredprodaJ:*. setlofev v Mm?$2fii \mj* garnt te na vete* kooDercar prf veosrm bhv ■alat — IX. pemrrkjrinft prodavanje za m radi no, ki nosi aaseov ef>rgte in orgeteke ob-Hkn, se vrSi v sredo, dne 26. tm. ob 7. ur zvečer v Ua^jaaskJ s*oia1c£. Celotni spored rzvafe ravnatelj stolnega kora g. Stanko PremfL t.) Predigra, medisera, potgra: a> Krek: Slavnostna predigra, b) Brafems Koraina predla ra »Pognala je mladika«, c) Premvii Poigra. 1} Prepad orgelskib registrov v taprovislrani Igri: a) v^rnseA registri, posamezni v naraščajočem zbor»»« b) fUnrte tn bardoei, posantni te v neresna-jočem zboru, c) Principal!, posanmC hi v naraščajočem zbora, č) jeztčmirt, poearmr. in v naraičajočem zboru. regJstrt v trioigrl. 3.) Sonata, vartjacHa: a) Mendetsorm: V. orgelska sonata, bi Renzo Bossi: Toma z veei-jSacijami. 4J Tokataioga Bach: Dorsrfca tekata, Schuffnatm: Foga. Uvodne besede so tiskane na sporeda. Mladino opozarjamo, na to izredno predavanje, starše pa prozirno, da počakajo svoje otroke pred stohri-co par minut pred 8. uro, ko konča ^pcr?^. —^ Pm'*kf rbor »Gtagbeno Matic**. V«ir za ta teden: sreda ob *S.I5 sooran, ob T0*. tenor, čerrek ob 18.15 alt. ob 20. ha*; petri ob 1S^0 ves ženski zbor: ob 20. ves mc Sk zbor: v ponedsljek 31. t. m. ob 18.15 sL-.Tm na v9*je za meftnni zbor. — Sprejem pevskega* zbora QMsfM Matico marfborslie. LJubl.ranska pevska drn-šrva sprejmo v ponedeljek, dne 24. rm. r4» četrt na 1°. zv^»6er na javnem kn1odvf*r*i brat-sfc M«rsfka dravske dtvizfjeke obrsti. r>H-emsrvo se vljedno proe*, da se udeleži spre-jema ter tako pofcaite vse svoje si m p: o ■ ■ Slanom ene^re na4vssirfe#ni roariborskm kulturnih draštev. ■i vidovićti. Saonkra* rti verjetna ne ta, ne I tez« GuDeusig fv voKrne namene Qo- I pTi temb ena verzt*n. Ako poda settanja vlada de- j fcevšcek) m je šolska deklica izročila I vadi tako, misijo, se takoj rar&sti poJolaj in že j Pisentiju šopolv rož. Govoriia sta Ban- • ^ - v nekai urah si bomo na Jasnem, h kateri rešitvi se na&iblic odlo<33ni državni faktor — krali Vsekakor je kriza na \ThtftJCii. V državnom interes« bi bilo žele«, da b4 se ta kriza, ki je nesporno deri in Peternei, ki sta v nebesa kovala ljubezen »vodjo« do tujerodnega prebivalstva ob meji tn zagotavljala, da bo fašizem dal tujerodcem vse pravice. Potem so šli z avtomobili do Prvačme. ajteija, kar jih je dosedaj doživela uje- j kjer jfh je domaČa, nekdaj sokolska godba sprejela z »Gtevfnezzo«. Po: zdrav rja! je ucfteH Zoni. Govoril je FH-senfe, ki je rolanei pro*i »krivim pred-stavnflrojR si o venskega nor oda, ki bi sra hotelo pod^arnalti s svojmt ©Teeeanmm cin'ena ne£a kraljevina, reiua Skn naj-preje, vsestransko ifi radikalno. = Kdo }e pr^ie? na s"cd falzUtlme^ ?*^or!hTor Tajfobtarta«? Vso evropsko iavnost je ienenadTla frapantna brartna. so mislili le na male orerete in podobne. z obilnim osebjem je zato po&a-kakor bi množica l>iKri preglasno debatirala v privarni sobi. Če bi iz raznih vsrokov ne bik) pretežko, bi moralf igre z večjhni nastopi prenesei v operno gtediice, kakor so >Sen kresne noči« in »Žlahtnega meščana«. Za danes omenjam samo režiserja Š e s t a, od rgra^tva pa P u t i a t c kot Cezarja, N a b 1 o c k o kot Kieopatro in — če prav H nemara Riti ijueo nf, ker je v*o-go prevzela ie v sžfi in jt ne spada v slog njenega sfcerša ejra reosrtoarja — Vero kot f ta t a »to. Shaw p»e Ftatateeta: to je bresti rom* anclssici r^arvopis m se ima dvojni »e« hegovarjati za »i«. Nali tega fri- da katero j« bil v Pragi odkrft V25r>rec, kT i ssarfepom pro«i volft m pro4S koristim | 80^Ymt^r9^ wShaw. !o_.oč^id^0 J**?*1' jt* sIužH kot podlaga za fiktivni tajtn } osTroeme večine tntorodnetra Hndstva, ^r-otoko! mod dr. Benešem in dr. Nfcn- j ki ima potrebo živeti v mirti z ttarijan- c'čem. Ta vzorec *vori protokol, sk*e- sklm narodom, ki mn je do^al dobrote in r"en med Blsmarkom in Andra«y-jem j pomoč«. Govorita sta ie Banderj m Pe- I. 1ST9. Nahaja se v pnblikacin tajnih . ternel, ki sta izzvala bome ovacije Pi- doknmonaorv iz dunajskega arhhra, ki je j serrfija, fašizmu m Mnssolimkj. Po sho- izsla pred aekaj leti. Mladi češki zso kućili. Njegova domneva je bRa potne- : pan Kovač, Na sfeocta so gororfii Plaon- ; ^ Ka« poaaeiie m-e. Zelo so se potredn s ra ia falarflkacim »Berimer TaffebmtfcH ; ti, BanoM in PotomeL Av^rmaobOska ean naeboii moaoče hitro rzmenjevo deHo- dokaaana. Nemški politični krogi so zdai zelo poparjeni, kor se f!m manever tri posrečil. »Berimer Taffobiatt« ima gfiav-i»*a*a urednika Teodora Woiffa, ki zek> sovraži dr. Benee« radi ajegovesra sša- povorka Je potem krenila v Vipavo, kjer so rta torgn rarvm prapor ramošnee-ga »snopa«. Slamnati jtovot jo imel po-mi©nt tairtfk faštja, \rrpa v ski zdravnik dr. Delpin, ki ie prišel v Vipavo na mesto !;Sča »lede Gornje Slcoiie. To je 4aso j izgnanega aV. Kanoa, Oovorfl je poeem zavod za fa*»4fl«aeiio tajne pogodbe. ; Pisenti, M je poodarjnl, da more slo-:• :#mlki tisk se je začei umfliam in pSe i venski narod eateo te, sledeč fašizma, sope* najti sv»k> po*, is po- ziiaj v deprfimranem tonw. =k Pobtoo go^ornio Po^s^a. Pogrebne svečanosti umrlega framoeke- ! gnjide as faiksmrsao za generala so se vršile v potok ob 11. j se Đoa4a$, Puku—i floaoiaeie. Med š»evfim»a venei je Mo j vnn>isl fasVil brec tudi e eefkoslovaikih in sicer: proaa- | ncepwaa oa\oaPaH v denta Masarrtaa, vlade, armade, prem- j »brani d en to v o rodbine, atmastjesa oatnesera \ meaaee dr. Beneša m posiamka Oaookeeja. Pre- j tja sesa, Gorjsrceteea, Sei šavonac. Rezidenta MiHeranda je zastopal psi po- j stanWvvee m so soote sprajali tanM z sreo* tomofal Lasom. Poejreba 90 so l sOln»nia—>r as udsieim mod šnmmt nmaseraki yrod- } Oovoi* je Ptesatj ■ sednfic Potnoare, m^ašster Pereft oofia j Kosntoo so je zvenorlo m voiSm Rocoa, maršali Joftre, D* E»por§7, Tav f to so vm& v Gorioo eav volee as Gouraud, isi1rostovaa%a oaas Haoe Ijtaiaano mm se rs pačiva in kolonija. VeSoo pocoraort je mmkf m vs\ifrnBo: Hvala r3ofu, tođi tu acl ^o^v astme nas1 JL racij teh S s*. M. Z. — Min 1111 h 1 in v r^snin. Dne 29. marca preteče 332 let* kar se j« rodfl nai-slavnelM pedagog v Kosnai psi Brnu na Moravske«. Tfvei je ob eaen 30-letne vojne in imel iako burno m ueetalno živ rje nje, vojant. Pri tnj pr#na le ianuM svote ot>-9sao laejiaaiee. Nregovo iase je L l«et, ko je v Les* reeervess« fDdprte vrata lisaVsr). Kje-anvih spisov jc nad POt, y*In sedaj se lotimo defa s Unemiimi nameni in z Jasno jrlsmmi smotri pred seboj! \Hc tohohJeega fvAjer.ja je kot sotnee čist in kot rjiics večen.< ]z otvoritvenogiUgovoca. sta-Ganila. Ob poinoitevilni udeležbi der^^getov iz cele kraljevine se je včeraj vršila ^avna skupščina JSS za leto 1923.. ki bo po-nenila v marsilcaterern ozira markantno izhodišče novega sokoiskega življenja in delovanja sirom naie ljubljene jugoslovcnske domo« vine. Vse razprave, poročila in sklepe je vodil duh prave sokolske discrpHcc, stvar* nosti ra idealizma. Temu duhu sc reem skupščina zahvaliti, da je srečno pre!>ro4ijra lani nastala nesogiasja ter sdruiHra sokol« ske vrste k pomlajenemu delovanju. Vo* Htve novega staroste so pok a sle. de >© v Sokolstvu ideja vendarle centralno gibalo vsega dejanja in nehanja m da se oseb« nosti čistega sokolskega pre pričenja ena jo podrejati interesom sploSnoeti. V ostalem je zborovanje poteklo popolnoma mirno m soglasno. Vršilo se je v znamenju čvrste in zdrave konsolidacije. Bodoče d+lo bo stalo V znamenju sloge in idealizma/ Take vred* note vnaša novi starosta in ž njimi bo krasilo jugoslovensko Sokoistvo svoj bodoči zmagoslavni pohod. Za skupščino samo so se že tekom so« bo te vršile obse ine priprave posvetov akte« ga značaja. Na teh pre kritosrČno in enodušno sklepanje o vseh predloženih vprašanjih osrednje sokoJsico organizacije m celega sokolskega pokret* v Jugoslaviji. Glavna skupščina se je vršila nato v nedeljo dne 23. marca v vel&n dve* rttrd Kazine, kateri je prisostvovalo 21 žwp z 70 delegati ter 14 starešinami. Toeno ob desetih jc o tvoril skupečeno starosta bsn-t G sagi, ki je pozdravil delegate m z*»o#o* veiee z nastopnim govorom: Bratska glavna skupsrŽiKsi Bratje m sestre! PfoiuLi preidemo do deia janap sme same, sporočana, 4* je Israt sdev dr. RsrvTulsnr v gfiaami z dne 20. t. L, pnaaVi dse 23. marca 1B24. vrati l.-xvib?>ana, ki vaa ak^pAČiridrjc po »dfsvija v svoji sredi. Njen pozdrav je danes šth m rnisen, kakor to pristoja r**v»^rtaiT »*kw>€mu deiu. ki rma nnlo gOv da pc^OeHino račun o preteklosti in pofigedfinfeo z jasnimi očrni v bodoč* nost. Bodite mi, bratje in scetre skupščina rji, srčno, bratsko pozdravljeni* Prepričan som, da boste v pomi meri zadostili naročilom m nalogam, ki so vam Hh nalotile vaše župe. Pred očmi vam bodi resnost raepravnih predmetov, odločujoča pri sklepih pa bodi razsodnost vase zreloari in vs»4c sokolske rravesrtt Smatram »a prvo svojo dolžnost, da se spoštljivo m ponoeno s pozdrtv no besedo •pommjtm naseda kraljeve« ga brata, Nj. Ve4*eenerva kralja Ale* ksandra I. Sokoli * junaki njegovoj« slavnega ro<»u so i4veb, derali, ti peli fri se borm za blagor domovine in re sredo naroda. SpasfH so nas sovraeni^ kov in nam — otrokom ljubljene matere domovine — zgradili skupni don-. Tudi mi SokoH delamo z naravno i a telesno vzgojo sinov m hčera svoje očetnjave za urodrtev notranjih raz^ mer, sa razmah, razvoj m procvet mo= ralneh in matori jalnih moči svojega 1/udatva, letr hočemo, da bivaj na 1*9* aemlji lep ne rod. stremeč neprestane k sokolskim vzorom in k sokolski a? kTepoetira dobrote, lepote in resntec! Vsemu n«§ernu prisade v anfu, hoteTt/n m šrvj^fvn tu bo«fl sup roma lex — najvišji y*-ko« — beaghsja, moč in sfeva domovtno? Pređlaf&rn, da o^p trajam o s siar©* Kine ro4c brzojavko: Nje^a Velieeneern krelj« AXl*****4m T. Ber^Jra^. Pssssesafc fbns saupietna Juaosleveji^ fkmz* SekoUkega Saveca. eborujoee v lUjve ^jsm, kjer j* poeekia sibs&a 9oke4seva na siovanskeni jvgu, pošmia Vseenm Vetteen« stve ve!ane in iskrene sokolske poedrsve! Naj 2Wi nec kralje?vi soMefti brati Nsj 7rW slavni m jnnaein sod Krraa^S-vi or^V giiaiat *>. €er, 9mwmkević, Oanef. S tef* aborovastja pa leee naic mJSli tudi v '^lato matuiko Prene, v slovensko Moko. in se ustavljajo «1d voHflnš moaa, kd ga je bratski eodke^ slovna« narod obdal s sijajnim p U manom svoje jjfoboke m reonione Ira-boni Ta no* je brat Maeervs:. pra«: doni OSR. Obadamo aa njegova dala e oboadovtaajom m trvalefaoatjo m aru citra r? *\c*v 70 Predlagam ▼ pozdrav tr>lc brzo« £avko: Preziderrt češkoslovaške republike Msssrvk Praga. Ponovno povdarjajoč, da spajajo češko* slovenski in jugo&lovenski narod naj trdne j« še vezi bratstva in zvestobe, pošilja danas* nje glavna skupščina Jugosloven&kega So* kolske ga Saveza, vršeča se v Ljubljani, naj* odličnejšemu sinu bratske fc&oslov&Ike zemlje, slavnemu in velikemu sokolskemu bratu prezidentu Masarvku iskrene bratske pozdrave! Na zdarl Zdravo! Predsedstvo skupščine: namestniki staroste dr. Car, Paunković, GangL Naže skupščine bi se moral ude* težiti v imenu bratske COS nas ljubi brat Stčpanek. Včeraj pa nam je po* slal brzojavno obvestilo, da je obole* lost zaprečila njegov odhod. Našo skupščino pozdravlja. Temu pozdravu se odzivamo s tem, da pošiljamo t Prago ta-Ie pozdrav: Ceskoaloveneka Oboe Sokolska I Praga, Brstom fn sestram na slovanskem se* jeeru, ki ste spočeli, proširili in utrdili so* Jcolsko idejo po vsem slovanskem »vetu is po njega otočjib med tujimi narodi, poli* ljamo s glavne skupščine Jugoslovanskega Sokolskega Saveza, vršeče se danes ▼ Ljub* Ijani. presrčne bratske pozdrave! Skupno s Vami hočemo ob Vaših zgledih sokolske vztrajnosti in % Vašo bratsko pomočjo Svojemu narodu m vsemu Slovanstvu utr# diti pota vsestranskega napredka in svobode. Naj živi slovanska vzajemnost v znamenju dragocene Tvršove dediščine! Živeli brstje in sestre Cehe slova ki I — Na z dar! Zdravo! Predsedstvo skpuščlne: dr. Car, Paunković, Gangl. Nato se je govornik spomnil l^goslo* venskega novinstva ter mu izrekel v imenu skupščine toplo zahvalo za dosedanjo pod* poro, poživljajoč ga, da tuđi v bodoče ohrani Sokolatvu zvestobo in podporo. Na* So je prešel k lanskoletnim jubilarjem in spomnil skupščino na 501etnico br. drja. Mu mika, ki ga imenuje pesnika sokolske telovadbe, Br. Sulce je praznoval 501etnico in 301etnico sokolskega dela, br. Kajzelj SOletnico in br, Vojinovič 251etnico pred* ni asketa dela. Skupščina Je jubilarje po» zdravila m burnimi ovacijama. Nato je na* daljeval: Naše misli in naša srca plavajo tudi danes preko naših državnih mej tja, kamor nam kažejo bleskovito pot ptiči sokoli % razpetimi kriM ns sokolskih praporih — med naše brate in sestre v ne od rešeni do* snovmi 1 Ta zemlja z vsemi bolečinami m m vsem velikim svojim hrepenenjem živi v naših dušah. Ona je vekomaj naša, kakor Orno mi vekomaj nJeoT! Njej velja! moč sokolskih mišic, njej žari ogenj naših src t Ona nam je iz dneva v dan prva in zsdnjs fnisel, dokler se pod trožarnlmi prameni sokolskih praporov ne združi ves naš narod m skupni, svobodni domovini! Treba nam Sfc samo velika, požrtvovalne ljubezni, ki Stmaguje vse težave m zapreke m ki je pri* |wmvljena na vsako žrtev. Tem bratom in sestram poSflJamo s teg* mesta v imenu nas vseh viharne brst« sfce pozdrave I In sedaj se lotimo dela s plemenitimi nameni in s jasno začrtanimi smotri pred Cboj! Poklic sokolskega življenja je velik, rt solnce čist in kot resnica večen. N«.3a pot je pot poštenega, odkritega dela. ki je m mora ostati za posameznika nesebična, za skupnost pa pozitivno ustvarjajoča. Ne prosimo nikogar pomoči, ker bi to značilo slabost, pričakujemo pa, da se nam s delom m ljubeznijo pridruži vsak, ki ljubi svoj narod s čistim srcem m »na čaj no voljo! Imenujmo v mislih dejstvo, da je v f»sši domovini SoVolstvo edina institucija, kjer se lahko udejstvuje vsak v službi na-soda m domovine na temelju bratstva in enakosti in v pravcu socijalne pravičnosti! Iz poročil boste z lahkoto posneli velike naloge, ki nas čakajo v tem letu. Pred n»mi je pokra f maki zlet v Sarajevem in IT sokol« ski sabor v Zagrebu — dvoje prireditev veKkega sloga, ki zahtevata mobilizacijo vseh naših sli V Ssvezu, v župah m dru* fctvih je še velika plsnjava nerazorane plodite zemlje, ki je je treba obdelati in posejati s semeni novega, mladega, »dravega fcivljcnja- Evo — tudi to je dokaz Tvrše* Vegs evangelija večnega gibanja in večne nezadovoljnosti! A zaveznik naS >e pogirm — zato na delo, in naj živi sreča junaška! V to ima ▼sem m vsakemu bratrki: Zdravo! Pozdravni govor staroste Gangla je skupščina sprejela z burnimi ovacijami. Nato je bil 6prejet poslovnik za glsvne Skupščine JSS. Ns predlog zagrcMkega delegata je skupščina izrekla br. G a n g l u, pesniku sokolske cfci^e*, za njegovo 501"tnico sve* eano čestitko z dolgotrajnimi zdravo*klici. Tiakana poročila tajnika, blagajnika in Statističnega odseka so se sprejela brez de* bate, (O njih prinesemo prihodnjič daljšo Izvlečke s strokovnimi opombami.) Savezni načelnik br. A m br o i i Č je podal poročilo T. O., ki smo ga že prinesli v poročilu o Seji nrednjaSkega zbora dne 22. marca. V viden znak hvaležnosti In udanosti Je starešinstvo poklonilo odstopi vsemu sa* Vernemu načelniku br. dr. M urniku savaano plaketo. Poročilo prosvetnega odseka je podal br. Gsngl mesto odstopivšegs načelnika dr. Murnika. (Tudi to poročilo prinesemo pri* konjič.) Predlagane izprememba pravil so spre* 5ete bree ugovora. Slede predlogi žup: Na predlog župe v Moetsrju se naprosi pro* svetno mmistrstvo, ds prepove po šolah agitacijo proti sokolski ideji in organizaciji in da nastavita sokolske učitelje m telovadce. Ns predlog iste župe se sklene sa* vraCati dopise saveznih druitev, Id jih savez prejme mimo prizsdetih Žup Ns pred* log reške župe se zs včlanjena sokolska društva nabavi ediastvsui pečat Da se prepreči kofizija pravilnikov, i nalaga novemu odboru, da pregleda ob sto* Ječe pravilnike in da jih združi v brezproti-slovno in sistematično enoto. Ns predlog br. Medica poda skupščina blagajnika in odboru absohitorij. Nato je skupščina sprejela enoglasno nastopno resolucijo e razmer;« politike in Sokol trsa: Vse čšaristvo opozarjamo ponovno na> resolucije skupščin, ki m tičijo politike in Sokolstvm. Dogodki zadnjih mesecev v 5o» kolstvn in v političnem Uvijen ju mm /esno kažejo, da se od nekaterih strani vsiljuje Sokolstvu politika ter da se Sokolstvo pom novno vlači v političnem časopisju v čista politične spora. Delegati odklanjajo tak po* izkus vnašanja politike v Sokolstvo ter po* zivajo starešinstvo, da stoji parno na straši za obrambo sokolskih načel, ki se na mo* rejo v nobenem slučaja izrabiti r nikakor* šne politične svrhe. Po izčrpnem dnevnem redu je skupščina prešla k volitvam. Kandidacijski odbor je predložil en od usno kandidaturo br. drja Ravnikar se je skupščini zahvalil sa ksndi-skupščina sprejela s burnimi ovacijami. Dr. Ravnihar se je skupščini zahvalil na kandidaturo v kratkih in prisrčnih izvajanjih, v katerih je nsglssll, da kot pravi pristaš so-kolske ideje podreja osebo ideji fn pokretu. Kljub zaupanju, za katero me bratom toplo zahvaljuje, noče, da bi njegova oseba kam korkolt motila napredek sokolske ide le. Sokolstvu ostane še nadalje zvest podpornik. Med živshnim vzklikanjem cels skupščine je podstsrosts br. Kajzelj nato nsslovU ns br. dr. Ravniharja nastopen nagovor: Bilo je leta 1907., ko sem se poslavljal od takratnega starosta »Slovenske Sokolske Zvese« dr. Ravnikarja, tako kot se poslsv« Ijam danes; prepričan sem bil takrat, ds je bilo to slovo le začasno in ds se zopet povrne brst Ravnihar v naše vrste; zaupal sem mu — ker sem 4a poznal! Danes pa se zopet poslavljam od njega, trdno uverjen, da se še srečava v rdeči košulji t Brst starosta! V imenu skupine starih Sokolov prejmi ob slovesu nai iskreni pozdrav in na svidenje! Zdravo! Podstarosta br. Paunković ne je v ime* mi starešinstva in skupščine ssklicsl bratu dr. Rsvnfharju iskren zdravo in hvsla. Nsto je bfl per scelamationera izvoljen sa starosto JSS br. Engelbert G s n c 1. kar je sktrn-ščirte pozdravila z dolgotrajnimi aplavzi. Ostalo starešinstvo se je sestavilo nsstopno: Po ds ta ros te: br. dr. Lszsr Csr, Zagreb I: br. Gjuro Paunković. Beograd; brat Ivan Bsjželj. Ljubljsna I. Člani stsreSinatvs: br. dr. Laza Popo* vift, Zagreb I; br. Krists Dončevič, Osijek; br. Jsša Nenadovič, NiŠ; br. Joža Cobal, br. Julij Dsu, Ljubljsna; hrt Oton Fettich, Ljubljana IT; br. dr. Riko Fux, br. dr. Jovo Hadži, br. dr. Tone Jamar, br. Bogomil Kajzelj, br. Nande Marolt, br. žane Miklsvec, br. Nsnde Svetlič, br. Veril Švsjgar, brst Vilko Turk. Ljubljana X; Koeta Petrovič, Suboti ca. Namestniki: a. Mira Engelmanova, Šiška; br. Josip Jeras. Ljubljana II: br. Ivan Losej. Ljubljana I; br. Ignacij Perko, sestra Angela Preskarjeva, br. dr. Janko Rupnik, Ljubljana Pregledniki računov: br. Josip Malen* šek, Ljubliana; br. Franjo Medic, Ljubljsna I: br. Milan Sterlekar, Ljubljana. Načelnik: br. Am^rožič. Namestniki: br. Vojinovič, br. Vidmar, br. Pozen eL Načelniea: a Clgojevs, Namestnice: a Trdinova, a Jovanovi* cev a, s. Burgerjeva. Z volitvami je bil izčrpen dnevni red in predsedujoči je zaključil s kratkim nagovorom glavno akupščino. Opoldne so se delegati sestali k skupnemu obedu v restav-raciji »Zvezda«, nakar so se popoldne razdelili v dve skupini; sns je odšls na trg Ta* bor in si ogledala tamošnja gradbena dela, druga je posetils telovsdne naprave in izdelke tvornice Vidmar. AKADEMIJA LJUBLJANSKEGA SOKOLA. Zvečer ob 30. i« priredilo sokolsko društvo v telovadnici Narodnega doma v pozdrav delegatom slavne skupščine JSS telovadno akademijo. Večer je o tvoril z nagovorom društveni starosta brat K a j z e 1 i, ki je pozdravil vse došle župne delegate ter vicekonzula CSR g. dr. Zahorskega; v nadaljnjem svojem pozdravnem govoru fe Izvajal: Bratje in sestre! Danes, na predvečer glavne skupščine JSS imam samo eno željo — namreč: naj izpade glavna skupščina tako ali tako, nai se na Saboru določi sedež Savezrtemu starešinstvu kjerkoli — v naših vrstah mora vladati sloga in sokolska disciplina.. Sokolstvo mora korakati naprej za svolhn ciljem, po lasno začrtani poti, ne oziraje se na desno ta leva — V mislih imejmo vedno besede nesmrtnega Miroslava Tyrša: »Naša stvar, stvar Sokolska rtf za stranke, temveč za ves narod.« Nikdar tudi ne smemo pozabiti besed našega največjega Sokola, kralja Aleksandra, ki ie dejal: »Sokoli bodita tudi v bodoče celemu našemu narodu vzgled narodnega edjnstva!« Vse telovadne točita izbranih vrst na* rašeajnlkov in naraščajnic, kakor tudi članstva so s« proizvajale brezhibno. Najbolj na so fascinirali zbrano občinstvo in delegate, ki so do zadnjega kotička napolnili telovadnico, vale Članic s sneženimi kepami ter vzorna vrata članov na brad! H. »Radosti mladosti«, ritmične proste vala ter »Jutro«, kompozicija brata Vidmarja, ritmična Studila, so izvajal« naraščaj .lice, odnosno članice gracijozno In ekaaktno ter Bele obilo zasluženega priznanja; vzorno so bile proisvajane od osmih izbranih nara-ičahnaov skupine na Oreh konjih, Škoda samo, da le bila točka prekratka; atiiauuo je lavaiala rjotottoa Bmub* aadj irtisiiani proste vaje. Ha skadennll le sodelovala godba Dravske divizijske oblasti pod osebnim vod- k— Sokolsko gledališče v Radovljici vpri* sori v nedeljo dne 30. marca zvečer in v nedeljo dne 6. aprila popoldne »Pohujšanje v dolini Scntflorjanski«. V vlogi Jacinte go* stuje obakrat gdč. Mira Danilova, članica Narodnega gledališča v Ljubljani. Socnalm vestmk. PROTESTNO ZBOROVANJE DRUŠTVA ZA ZAŠČITO DECE V soboto ob 20. je Priredil odbor »Dru-Štva za zaščite decec v Mestnem domu protestno zborovanje proti znižanju podpore, ki jo je doslej prejemalo društvo od države. Zborovanje je otvori! predsednik dr Bal 11 Č, ki je uvodoma svojega govora pozdravil navzoče, nakar je poročal o pomenu protestnega zborovanja. Ostro je obsojal postopanje finančnega ministra, ki ja predlagani kredit za laščito dece reducira! od 38 na 10 mflrjonov Din. Predlaga! je, da nai se vrše enaka protestna zborovanja tudi po drugih glavnih mestih naša kraljevine. Obširno poročilo o žalostnem stanj« naše dece je podala gdč. Alojzija Štabi-Jeva. Gdč. Modtccva je nato navajala nekatere statistične podatke o delovanju »Kola jugoslov. sester«, »Splošnega ženskega društva- In »Odbora SHS žena*. Dr. Amb rožič je nato podal poročilo o vzgoji dece pri zapadnih narodih, predvsem pri Norvežanih. V imena »Udrn-šenis Invalidov- j« govoril Invalid K r u $ i č. Nato so bile sprejete te-le resolucije: Skupščina, sklicana 22. trn. v Ljubljani s namenom, ds opozori javnost na velik-' pomen smotreno zasnovane in txvraeva.no zaščita dece tn mladine, ugotavlja: IJ SIfka o stanju dece. kater! bi morale pomagati država In samoupravne edinke, i« mučna in strahotna. Vsa naše deca ima skrajno slabe uslo-vt — ali celo nikakih — za pravilno razvijanje, deloma vsled bede. deloma vsled neznanja staršev sil njih namestnikov. Ti uslov! so se v zadnjem času vsled ekonomske krize silno poslabšali, ker js danes v Jugoslaviji okoli 250.000 nezaposlenih, ki jih tvorijo reducirani državni uslužbenci, ročno In duševno delavstvo, katerih deca naravnost umira od gladu. 2. Vprašanje o zaščiti dece je pri nas popolnoma zanemarjeno, in država, ki je predvsem pozvana, da bi ga pravf.no reševala, se od dne do dne manj in manj zanima zanj m krč! sredstva sa racijortalno brigo In pomoč decl ter smatra skrb za njo kot postransko in manj vsžno vprašanje, skoraj da, kot vprašanje brez vse važnosti. Pri državni zaščiti dece In mladine se danes štedi, med tem ko se na drugi strani razsipa Ker gledamo v ded bodočnost naroda, zahtevamo: 1. Da posvetijo mer oda tn! faktorji vprašanju o zaščiti dece tn mladine vso resnost in pažnjo, ki jo zasluži vsled svoje ve 1 tke važnosti 2. Da se Protizakonito IzvrSena redukcija odeljenja za zaščito dece In mlndinc na odsek takoj prekliče, da ostane kot orie-lenje pri ministrstvu za socijalno polivko, k! se bavi tudi z drugimi socijalnim! vprašanji In ki se ne sme ukiniti. 3. Da se skliče komisija strokovnjakov z nalogo da takoj Izdela prav!!n?k k obstoječemu zakonu z Izdelavo načrta za nov zakon Zakon mora dobiti polno sankcijo. 4. Delo za zaščito dece in mTadin? ne sme biti pod strankarsko političnimi vplivi. 5. Predlog financljskega odbora Narodne skupščine, k! določa malenkostno sv.^to 10 mllljorv dinarjev za budžetno leto 1924' 1925 za vso zaščito dece In mladine, nai se zavrne In sprejme budžet, odgovar.ajoč predlogom poedirrlh pokrajinskih zaščit. 6. Pri ponovni obravnavi budžeta za zaščito dece in mlad-'ne naj pozove flnaičnl odbor k svojim razpravam refernta. ki ga bo določil pripravljalni odbor današnjih skupščin kot predstavniku privatne inicijative In naj upošteva v pobil meri njegove predloge. 7 Delo sa zaščKo dece In mladine naj se poveri predvsem zato kvalificiranm ženam in možem, ki so sposobni Izvesti reorganizacijo tega dela. Da bo postalo to delo organična celota, naj posveča drŽava večjo pozornost Izobrazbi zdravnikov, sosiar In babic na polju socijalno-higljcnske zaščite dece in Izobrazbi osobja za vzgofo In nego telesno in duševno abnormalne dece in mladine. ★ ★ ★ NEKAJ UTRINKOV IZ DELA ZA ZAŠČITO DECE IN MLADINE. m. 5e skoraj nedotaknjen — pr! nas namreč — vzrok o telesnem in duševnem propadanju naše mladine, tvori poglavje o otroškem delu. V bivši Avstriji Je rzšk> I. 1909. obširno in sicer oficijelno delo. izdano od trgovinskega ministrstva, o otroškem dela. Tri obširne knjige napolnjene s suhoparnimi številkami Obdelava ogromnega materijala je bila v rokah Slovenca, drja 2lfka. Materijal, kl je zbran in znanstveno predelan v tem delu, obsega osebne In delavne razmere 148.368 šolskih otrok t starosni do 14 leta. to je bfla takrat nrt-blržno ena desetina vseh šolskih otrok t AvstrtJL Delo otrok je razdeljeno v sedem kategorij: 1. deto doma, 2. v poljedeljttvu, 3. ▼ lndnstrtjl, 4. t gostilniški obrit, s. T lnvvtel In prometu, 6, raznašanje, 7. drugo delo. Ssaue suhoparne števUke, pota ne nošo, a zgovorne tn vnebovpijoče. ts suhoparne Mige trgovskega mtni- nekai štev*: Na feanjsfcern. so k bodoča OtmlJe*. sira oblast le dubfto vpra šal rrs pola 35 Sol ed 415 tn v teh 35 šolali Je bilo 10.251 otrufc. ed teh je bfl o zaoosterdh 4972, Skoraj polovica, In sicer največ v po! jedelj- dem, potem v raz Učnih kombinacijah kakor doma in v industriji, In potem v Industriji sami. V industriji je bilo zaposlenih na Kranjskem 1451 otrok — ne smemo pozab rti, da velja to števKo le za 35 šol od 415 In sicer: v glaiutah 23, pr! kovaškem deiu 71, pri izdelovanju zobotreb_ev 74, Pri izdeiovanju krt za slamnike 262, pri izdelovanju sitov 15S, m pri Izdelovanju čh>k 520. pri tej obrti nas je prekosila Is Češka. Žalostno je, da je bfJo zaposlenih v gostilniški obrti 98 šoiobveznfh otrok na samo 35 Šolah! To so podatki za Kranjsko aH ljubljansko oblast. Celotna slika pa izkazuje sledeče: Od 148.368 otrok, katere obsega statistika In ki so rvorfll le desetino vseh Šoloobveznih otrok, js bHo v starosti od 6 do 8 lets 27.443, od 9 do 10 leta 39.629, od 11 do 12 leta 51.954, od 13 do 14 leta 29.442 otrok. Razlika med Številom zaposlenih dečkov in deklic ni vebika, prevladujejo pa deSd. Od 4. leta dalje je delalo že 12! otrok, od 5. m 6. leta dalte pa 56.810 otrok. Delovni čas je znašal dnevno po 4 do š ur skoraj pri polov Id otrok, nad S ur pr1 16%. n^d 10 nr pri 10%, in to v zimskem času. Y poletnem času je stvar žalostnega. Nad 8 ur dnevno je dclnlo 29.7% otrok n nad 10 ut 24.6%. Tudi nočno delo so mora4t opravljati ti otroci, to je v času med 8. zvečer m 6. zjutraj. Ves teden je bilo zaplemb v nočnem delu od 100 otrok 81 6% iz sicer deklice v vfšji msrl kakor dečki. Za našo državo nimamo še točnih podatkov o otroškem dalu. 1« nekaj trpkih utrinkov a teza žalostnega poglavja js zbranih v »Izvestju Inšpekcije rada- za leto 1920. Iz tega izveš:ja se vkii, da je bHo v 1138 obratih — ki pa tvorijo morda le 5% vseh obratov v naši državi — zapo-s'enlh 36 dečkov i«i 37 dekMc. ki nrso brli stari še 12 let. ter 1791 dečkov m 1127 deklic, ki so brit v starosti od 12. 60 16. leta. Ako pomnožrrri-o te številke s 95, dobimo le medlo sliko Izkoriščanja dece v dobi n'enega razvoja, ker nknamo prav nrka-kth podatkov o deci. ki je zaposlena v po-ljcdeljstvu. To število mora biti še 100 krat višje, ker je znsno, da je ravno pri po-ljedelisrvu zaposlenih natveč otrok. Ce pregledamo zaposlenost dece, vkli-mo, da se uporablja skoraj pr: vseh obratih, da podjetnflci ne smatrajo nobeno delo za pretežko za slabotne, nerazvite delovne moči dece. Tako čitamo na strani 54 »Izveštaja inšpekcije rada-: »U ednom slučaju se utvrdilo, da sn mladi radnfnl-deca od 12—14 godine slabe fizička konstitucija nosili terete od 20—30 kilograma«. Tudi za prezgodnje delo dece to me-rodajui le socijalni vzroki. Oče hi mati sta spričo gmotnih razmer navezana na zaslužek otrok, zato jih naganjate k delu. Na drugi strani pa je podjetnik, ki hoče imeti cene delovne moči, da se poviša njegov profrt !n brezvestno seie po šibkih rokah dece, da mu kopičijo bogastvo. Za dejstvo, da obstoji družba, ki se okorišča z otroškim delom, pač ni druge besede, kakor barbarstvo, ali barbnrstvo, ki pada na nas vse. Omeniti smo le nekatere aajbistveneiše točke, Ki spadajo v delokrog zaščita dece in mladine, ns spuščajoč ss n. pr. r tako vafno vprašanje o nezakonski ded, o telesno in duševno abnormalni decl itd. Dela je ns vseh straneh dovelj m da bi se to dero Izvršilo vsaj v takšni meri, da bi bil! odsrranieni nafboll kričeči nedostatkl. Je treba predvsem globokega zmisla za vrednost tega dela m dovolj denarja, ki bi ga morala dajati drŽava, občine In družba. Preskrb* mesta LJubljane z električnim tokom. V dvorani »Uniona« je bilo včeraj na inicijativo sekcije Udruženja mženjeriev In arhitektov pod predsestvom inž. Milana Sukijeta mnogoštevilno obiskano in zelo zanimivo predavanje univ. proi. dr. Ml^an Vidmarja o preskrbi mesta LJubljane s električnim tokom. Z napeto pozornostjo so predavanju sledili mnogi strokovnjaki, kakor tudi zastopniki trgovskih, industrijskih in gospodarskih krogov. Predavatelj je jasno in mirno očrta! dejanski položaj mesta Ljubljane, kako je mesto preskrblieno z električnim tokom in kcikšne neprilike Ima industrija v Ljubljani radi pomanjkanja zadostnega toka. Predavatelj je dosegel s svojimi izvajanji popolen uspeh. Po predavanju se je razvila zanimiva razprava, v katero so posegli Inž. T u r n š e k, ki je v svojih izvajanjih omenjal tudi načrt inž. Petriča glede hidroelektrične naprave pri Tacnu, prof. S e r n e c, ki ni meritorno ugovarja! Izvajanjem predavatelja, samo Je naglašal, da zastopa v tem pogledu socijalno barijero, ter končno Inž. S t e b i, ki je skuša! izpodVtl številčne navedbe predavateijeve glede stroškov Izgrajene konjske sile. Ker je bilo predavanji prof. dr. M. Vidmarja nadvse zanimivo, je v naslednjem priobču-jemo v polnem obsegu. Naše mesto je silno slabo preskrb'je-no s električnim tokom. Vsakemu posamnl-iriku je to dobro znano. Veliko je na šaiost število prebivalcev mesta, ki se že dolga leta bore za električno luč. Vsi ti vedo, da smo v Ljubljani daleč zaostali. Veliko je pa tudi število srečnih odjemalcev toka, ki tožijo. Ce ja napetost na periferiji mesta selo nizka, tako da žarnic« slabo gore, če se v zimskem času omejuje dobava toka med 4to in 7mo uro popoldne, mora biti konsument telo skromen, če ne toži. Ljubljanska elektrarna Ja stara, nezadostna naprava, to stoji. Nesrečna koncepcija naprave, ki ima abnormalno napetost 1X150 voltov dela neprilike tudi tatu, kjer drugih težav ni. Dandanes se vse naprava urejujejo ga 230 vokns žarnice. Veleindu-strija nerada producira žarnica in motorje sa našo n&Petoet, Posledice se kažejo v višjih cenah In daljšrh dobavnih rokih tega aa konstrmenta velevažnega električnega Mesto se razširja. Razdalje med elektrarno »n konsumeoti se večajo. Enakomerni tok, kaor ga producira elektrarna, rastočim razdaljam n: k^s. Njegov delokrog je omejen Razmere kriče po rzmetičnem toku. Zida se predvsem na periferiji mesta. Kdo pa bo zidal, če nfma upanja na debro električno luč? Problem preskrbe najela mesta t električnim tokom j« problem, k! nas interesira vse. Brezdvomno je trenutno taks važen, kot morda noben drug orebiem mestne uprave. Razumljivo je. da se jra je lotila cek) lokalna politika. In v-miar je ss poitika stvari Ie v škodo. Gospodarski problemi t?.ke važnosti se morajo iztrgati politikom iz rok In reševati stvarno in vestno. Nesrečni r čin reševanja vprašanja preskrb« mesta e elektriko js posebno v zadnjem Času dovede! do situacije, ki je nevzdržna. Udruženje Inismerjav m arhitektov je sma:ralo vsled tega za svojo dolžnost, da v tem treinltka poda rner^daf* nlm faktorjem in ln:eresentom vpogled r zgoraj opisani problem. To dolžnost hočem danes Izvršit! po svejih močeh. Pokazati hočem objektivno sliko, opozoriti hočem sa nnpake, svariti pred nevarn mi eksperimenti. Na žnlost ac n« bom mo«:H Iroenttl »a-stvarem. o katerih ne covorim rad. Mc.rtm jih omejiti. Javnost ima pravico slišati, kako se verujejo n.^n! interesi. Potrebno pa je rudi. da člani Udruženja inženjerjer li arhitektov vidijo, k^ko vafno je, da siofno nnsfnpaio proti dHctar*toTn poUtrkom, ki se preko zlav strokovnjakov lahkomiselno igrajo z najtežjimi tehn'!nimi problemi. Sedanja mestna elektrarna ima dva Parna srroja po 200 k. s., enega za 400, eneja za 800 k. s. skupaj premore torel I6OO k. s. aH 1130 kilovatov. Z akurmna-tarsko baterijo zmore elektrarna I4O0 kilovatov, brez vsake rezerve. Na mestnem omrežju visi 52.300 žarnic, k! bi obremerr,e elektrarno s okroglo 14°0 kilovat«, če bi go-reie vse istočasno m foo kurilnih aparatov odgovaTJajočfh 270 kilovatom. R«xven rez« je priV!op'jeno na m««tno obre*Je \X*>6 k. a. za progon, ki zahtavajo prft)ližno 1300 kilovatov. Številke jasno kafejo mvčso situacijo elektrarne. Ce gori vsa luč, morajo teči vsi stroji in akumulatorska ba^eri^. ?eveda ne gore n;kdar vse žarnic« naenkrat. Zato Pa tudi al nikake rezerve več in Če se pokvari eden izmed večjih strojev, js katastrofa tu, katastrofa, ki bi vrgla za tneseas mesto v temo. Se neznosnejgi >e pofo*»e d^bll nalogo študirat! razi>e možnost! In poiskati najboljšo. Član tega komiteja Je bi rudi predavatelj. Komitt s« je lotil dela z vso vestnostjo. Danes po 2 in pol letni stoj nt o pred čudnim rezultatom. Naravno je, da so se obravnavale predvsem tri možnosti: razširitev dosedanje Parne naprave, priklop na dalinovoa elektrarne v Fali in samostojna vodna centrala ob Sav!. Komite je posebno zadnje možnost temeljito prriskaval. V?a tehnčna vprašanja so se študirala. Od'očltev more in mora dati seveda v vsakem slučaju Sa račun rent.ibrlncrst1. Ta račun, ts zaključek, delo kom!re)a je mestna občina naredila popolnoma sama, brez vednosti članov komiteja, ne glede na njih mnen>e. V januarski se.H občinskega sveta je bilo na kratko predloženo poročilo o poslovanju komiteja, katereza poročila ni videl te podpisa! n!ti sden č!aa komiteja. V tem poročila se priporoča nakup rodne sil« v Medvodah in postavitev rodne taprave za 10.500 k. s. Poročilo obsta te* napravi letni čisti dobiček 900.000 Din. Kot član občinskega sveta sem se za-manj trudil preprečiti nesrečo, ki se pač do danes še nI zgodila. Opozoril sem na to, da Je pričakovati v resnici izgube najmanj kakih 7,000.000 Din letno. Opozoril sem na vse nevarnosti, katere prinese Inozemske posojilo. Danes bom prav na kratko razkril tu resnico s upanjem, da na govorim lastonj. (Dalje prih.) Podpirajte obupane slepe in darujte »Podpornemu društvu slepih«, Ljubljana, Wolfova ulica it. 12. Inserlrajte v »Slov. Narodu''! »SLOVENSKI NAROD«, dne 25 marca 1924. Stran 5 Dnevne vesti. V LiubtianU dne AH postane dr. Baner kardinal? Listi so poročali, da bo 1. aprila t. t imenovan za kardinale zagrebški nad« škof dr. Ante Beuer. Istočasno pa prihajajo iz Beograda vesti, ki povdarjajo, da so na delu taj* ne moči, ki napenjajo vse svoje sile, da bi v zadnjem trenotku preprečile to imenovanje. Te tajne moči imajo svojo zaslombo v cerkvenih krogih v Lj ubijani in v Sarajevu, ki bi reje videli, da dobi kardinalski klobuk ali dr. Anton Bo na v eu tura Jeglič ali pa dr. Stric. Dr. Bauer je tem krogom preveč naroden in premalo klerika« 1 e n, zato se boje, da bi novi kardinal kot primaa Jugoslavije usodno ne vpii« val a avojimi nazori na nadaljni razvoj cerkvenih odnošajev v kraljevini. Dr. Bauer je znan kot veren učenec pokoj* nega velikega vladike Strossmaverja in je kot tak tudi prepričan zagovornik uvedbe staroslovenskega jezika v nase cerkve. To pa ljubljanski in sarajevski klerikalni gospodi ni po volji, ker se boji, da bi novi kardinal ne založil vsega svojega vpliva v to, da bi sveto Stolico pridobil za izpolnitev postulata vseh v resnici narodno čutečih in mi* slečih katoliških Slovanov — to je za uvedbo staroslovenščine v vse katoli« ske cerkva v Jugoslaviji. Po nazorih teh ljubljanskih in sa« rajevskih krogov bi pomenjal staroalo* venski bogoslužni jezik v r tših cerkvah največjo nevarnost sa rimski katoli« cizem ne samo v Jugoslaviji, marveč med Slovani vobče. Prepričani so nam« reč, da bi bil to prvi korak k narav« ncmu procesu, ki bi končno apravil Slo* vence in Hrvate v — pravoslavje. Ta proces pa bi se ne ustavil pri teh, mar« več bi se v doglednem času vsekakor se razširil na čehoslovake, ki bi pač upra* vičeno zahtevali od Rima iste konce« sije, ki so bile dovoljene v cerkvi glede bogoslužnega jezika Jugoslovenom. Sli« čen pokret bi se ob koncu koncev lahko razvil tudi Se pri Poljakih, pri katerih za sedaj tega sicer še ni pričakovati, toda kdo jamči za to, da ne bo nova poljska generacija v tem pogledu ie tudi drugače orijentirana? Torej strah pred pravoslavcem Je cerkvenim dostojanstvenikom v Sloveniji in v Bosni stopil tako zelo v kosti, da so postali načelni nasprotniki staro« slovenskega bogoslužja v naših cerk« v ah in da so se v tem nasprotju spre« menili celo zagovorniki uvedbe Živega narodnega jezika ▼ katoliško bogo« sluz j a, kar so preje proglašali sa abso« hutno nedopustno ter izrekali nad to zahtevo svoj anathema ... V Rimu se torej borita sedaj dve struji med sabo: ena, ki zagovarja uvedbo staroslovenskega liturgičnega jezika v katoliške cerkve v Jugoslaviji in druga, ki zahteva, da naj t bistvu ostane vse pri starem in se naj priznajo samo nekatere neznatne koncesije na« rodnemu jeziku in bogoslužju. Prvo strujo podpira jugoslovenska vlada po svojem poslaniku dr. Smodlaki, drugo pa gotovi škofje, na čelu jim dr. Jeglič in dr. Šarič. Katera struja zmaga, kate« ra bo močnejša? Odgovor na to vpra* sanje nam prinese že 1. april. Ako bo imenovan za kardinala nadškof doktor Bauer, je smatrati to kot zmago jugo* slovenske, za uvedbo staroslovenskega jezika v naše bogoslužje se boreče struje, ako pa to imenovanje izostane, moramo to tolmačiti kot zunanji znak za to, da se je Vatikan prilagodil nazi« ran ju in stališču dr. Bauer je vih na* sprotnikov in tekmecev dr. Jegliča in dr. Šariča. * ★ ★ — NAŠ UST radi praznika hitri m izide. — Netaktnost. Pred dnevi sta dospela v Ljubi ano predstavitelja Rock-feilerjevega fonda dr. Gan, direktor tega fonda, in dr. Reichman, direktor higijenske sekcije Lige narodov, da si ogledate zdravstvene in higijenske naprave v naši državi V Ljubljani jih je pričakoval in sprejel načelnik ministrstva narodnega zdravja dr. štampar. Vodil jih je po raznih naših bolnicah in zavodih ter jim razkazoval naprave in ureditve v teh zavodih. To je v redu. Ni pa v redu. da g. načelnik ni imel toliko takta, da bi obvestil o tem posetu ravnatelje in upravnike teh zavodov. Takšno postopanja se obsoja samo po sebi G. dr. Štamparju bi priporočali, da bi se vsaj nekoliko naučil takta in flnili manir. Kniiggejev pouk o občevanju z ljudmi je za nI oči vidno sa sedmeri*!*1 pečati zatvorjena knjiga. — Pomanjkanje učiteljev za srbohrvaščino je postalo na ljudskih lolah v Sloveniji zadnji čas zelo občutno. Za to se srbohrvaščina po mestih le deloma, po podeželskih šolah pa sploh nič ne poučuje To pomanjkanje pa ima svoj izvor v Srbiji, kjer ni potrebnega učiteljskega naraščaja za to stroko. Zakaj se naši učitelji ne izobražujejo tudi sa pouk tr^ro^rvii^triftj, ._ 24. marca 1924. — Predavan]« v s Pravniku«. V sredo, dne 26. marca t L predava na sestanku društva »Pravnika« g. ravnatelj dr. Ludvik Boom: »Moderna pro tekci j onis t ične struje s posebnim ozlrom na anglosaški svet s. (Nadaljevanje in zaključek.) Predavanje se vrši točno ob 18. popoldne v pravosodni palači št 79 (I. nadstropje). Gg. člani vabljeni, gostje dobrodošli! — Oprostitev od taka. rinančno ministrstvo je oprostilo piačevanjs taks »Družbo sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani za vse Voze la prošnje, ki jih posiliš driavnim oblastem. — V naše driaviJaBetvo se sprejeti; dr. Pol. S u t o r. zdravnik v Beogradu, Viktor Torgsšsv, edmlnstratfvni uradnik v Skoplju, Karel O b e r i n i k, kontrsk-tualni vojaški zdravnik, Tcodoslje S n e-g n I j i k i, župnik v Lapovu, Stevan K a~ • trak lekarski pomočnik v Beogradu, dr. Stepan K u 1 j b a k i o, vseuč. profesor v Skoplju in Janačko C r c a. — Prepovedana brošura. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažanje la raspeća v a ne v naši državi brošure »Meger-tes« (Habsburg Karoly, Karolvt, Mih* v, Kun Bela Unskiratus), ker piše proti interesom nafe države. — Nov koledar r Grški. Na Grškem so z včerajšnjim dnem uvedli sov koledar tudi v ondotni pravoslavni cerkvi Kdaj uvedo novi koledar v naši pravoslavni cerkvi? Zadnji čas bi že bil sa tol —- Novo postajališča aa progi Zagreb-Sašak. Na progi Zagreb-Sušak se 30. trn. otvori aova postaja med Generalskim Stolom la Gornjo Dubravo za potniški In prtljažni promet. Nova Postaja se imenuj« Donja Dubrava. — Državni uradi v Slo v en'JI ht aa Hrvatskem. Da se mora vsaj senvntja plačati za priporočeno pismo v Ameriko večia pristojbina na Hrvatskem kakor v Sloveniji, smo že poročali na tem mestu. Zadnji čas opazujemo tudi razliko med zagrebško m ljubljansko carinarnico glede carinska pristojbin, dasi Je aH bi vsaj moral biti eden In Isti pravHnik veljaven za vse carinske urade v nali kraljevini. Tako na pr. se nam iz zanesljivega vira poroča, ds se od enakega blaga plača manj carine pri zagrebški kakor pri ljubljanski carinarnici In ravno vsled tega prihaja češko blago za tega aH onega ljubljanskega trgovca preko zagrebške carinarnice, ne pa Preko ljubljanske. Tako neenako poslovanje škoduje državni upravi na njenem ugledu, občinstvo je pa gmotno oškodovano. Čemu so potem razni pravilniki, ako se uradi pe njih ne ravnajo. — Celjske vesti. Srbska pravo-slavna cerkvena občina v C e i i u priredi dne 31. t. m. v veliki dvorani Nar. doma vokalni koncert, pri katerem nastopi pevska akademska družina »Balkan« iz Zagreba. — Gledališče. V nedeljo popoldne se ie zopet ob razprodanem gledališča vprizorils opereta »Mamzelle Nitouche«. Ker Js mnogo ljudi zopet odšlo brez vstopnic se na splošno željo opereta vprisori v torek popoldne še enkrat kot popoldanska predstava pri znižanih cenah. Opereta se bo vprizorils to pot že sedmič. — Lekarna pri »Krilu« ima ta teden nočno lekarniško službo. — U m r 1 ) e aa Brega hišni posestnik ia bivši čevljarski mojster Metila Mora v 71. letu starosti. — Vode so zadnje dni vsled tajajočega se snega, južnega ta deževnega vremena precej narasle. — Mariborske vesti. Shod d r u 11 v a stanovanjskih najemnikov. Pretekla prva lepa nedelja v spomlad! Je bil« hud dan za člane v raznih društvih. Nakopičilo se Je za to nedeljo dopoldne še mnogo več javnih prireditev, kakor smo lih omenili v nedeljskem poročilu. Vsled tega prenakopfčenja so trpele vse prireditve, nekatere so sploh odpadle. Slabo le bil obiskan občni zbor zgodovinarskega društva, iavna seja zadruge »Mojmir« istotam je morala sploh odpasti. še najbolj obiskan je bil javni shod društva stanovanjskih najemnikov v Gdtzovi dvorani. Shod ie otvori! in vodil društveni predsednik g. polkovnik v p. Aijančič. Kot glavni govornik Je nastopil podpredsednik la obč, svetnik g. Bahun, ki se Je temeljito pečal s namenom društva Obrazložil Je svo| predlog sa zgradbo malih stanovanj ob sodelovanju občine. Primerno resolucllo le stavil društveni tajnik g. Ooršič. Bahunov predlog In resolucija sta bila soglasno sprejeta. Na shodu navzoči tajnik zadruge »Mojmir« Je predlagal ekonomično porazdelitev društvenega delovanja. Iz blagajniškega poročila Je bilo posneti, da se najemniki vse premalo zanimajo za društvo, ki se Ja odločilo sa sodelovanje tudi s zadrugo »Mojmir«. Shod je v splošnem potekel povsem dostojno. — Podaljšanja razstava gradbenih načrtov. Ker prihajajo na razstavo še vedno novi načrti, se Je načelstvo zadruge odločile razstavo podaljšati do nedelje 30. marca. Eden zadnje dospelih načrtov je prišel la Beograda od arhitekta Var-šeka (grabeao podjetje Varšek te Polgar v Beogradu). Načrt -predstavlja plovečo vilo, katero je to podjetje Izdelalo sa rodbinsko kopališče Blnder 1 Bolgar v Zemuna; vila se sedaj nahaja aa obali Donave pri Beogradu. Načrt vzbuja splošno zanimanje. G. arhitekt Varšek smatra, da Je obrežje Drava v okolici Maribora aeio primerno, da at imovttejsi slojj nabavijo stke pioveče vfie. Zaključek razstave v nedeljo ae Izrabi za konferenco tudi aa vse tiste vuanje stavbene zadruge, ki doslej niso Imele prilike se udeležiti ankete v svrbo spomenice na centralno vlada — Nove velika vzorčna sunovanjsko-gradbena razstava. Z ozlrom ki ga Je vzbudila prva poskusna razstava gradbenih načrtov, se Je sklenilo prirediti začetkom avgusta velike vzorčno stanovanj-nko-gradbeno razstavo, na kateri pridejo v poštev najbolj praktične opreme stanovanj In vsi modemi sistemi novozgradb ter vzorci vsega gradbenega materijala. — Sokolsko društvo, odsek se nsrslčsj v Mariboru Js priredile ene 22. t. m. za odrasle, dne 23. sa mladino svojo akademijo, na katere so se odzvali v polnem Številu. Prsv srčkane so bile vaj« s solnčniki malih deklic Lepa It bila prosta vaja dečkov »Kovač« i petjem in proste vaje, ter sknpine. Dobro Je dcklamlral mladi Sokotič »Minerje«. Solo-pet je in solo na gosli s spremi J e-vsnjem klavirje ie dobro usnelo, rsvnotako orkester lepe Hsvdnove otroSk« sinfoifje. Zlasti Je ncajsla orodna telovadbe Ženskega In moškega naraščaja, rejami boks moškega naraščaja m sploh vse točke. Mladini Je občinstvo prirej tlo ovacije. Vale so pokazale, da ima deca dobre vaditelje. — Premijera »Hanice pot v nebesa«. Uprava Nar. gledališča Js v soboto zvečer vprfsonls Oerbsrt Haunttn»novo pesnitev »Hanfce pot v nebesa«. Za premijere Je b;lo mnogo zanimanja, a predstava sama Je našla to pot ločeno sodbo. — PtnJ?«e vesti Ptujski Sokol prtrdei dne 29. t. m. ob 20. zvečer v vseh prostorih Društvenega doma v Ptuju vcHVo »Akademijo« članstva. naraScaja in dece. Za akademijo vlada veliko zanimanje. — Požar Dne 19. t. m. ob 20. zvečer Je Izbruhnil nenadoma ogenj pri posestnika EmO Blažu pri Sv. Barbari v Halozah. V najmanj pol ure Je ogenj napravil škode nad 230.000 dinarjev. Veliko pohvalo zasluži erožniski narednik Zupane, ki se ie z vso požrtvovalnostjo boril proti ognju ia nJemu se ima zahvaliti g. Blaz, da ogenj nI napravil šs večje škode. — Gledališka predstava Pretekli ponedeljek so naši marljivi diletan-tje vprizoriH v tuk. mestnem z' i.*ču »Golgoto«. Obisk Je bfl res pra\ >er. Predstavi Je prisostvoval tudi ravne r.a-riborskega gledališča g. Bratina, ki js prav laskavo izrazil o naših dilctantlh leti pa bi bilo, da bi se naše občinstvo zavedalo svoje narodne dolžnosti ter, l i posečak) naše narodne prireditve v več j m številu. — Kino v mestnem gledališča, katerega je prevzelo »Dramatično društvo« v svoje roke, sedaj res izborno dela. Dne 30. t. m. ob 17. In 20. zvečer se bo pred- ajala filmska drama v e dejanjih »Farizeji« —O *tanovan£sftl bed! nam pile somišljenik: Pomanjkanja stanovanj je še vedno velika nadloga pri nas. Dobe se pa tudi semtertje še skoraj popolnoma prazne stavbe, Id bi ss lahko tudi porabile sa stanovanja Tako n. pr. je turaska graščina pri Krškem, nekdaj last Auerspergov zelo prazna. Ravno tako tudi graščini podobno iup-niiče na Dobrovi prj Ljubljani. Tu bi lahko imeli vpokojcui duiiovn.ki prav prijetno zavetišče. — Opozorilo. Ker se kljub ponovnim razglasom mes itiega magistrata po poostrenem pasjem kouiumacu dogajajo Številni slučaji preatookov iea razglasov in tudi strog« kazni tega ne preprečijo, opozarja mesuU magistrat lastnike, oziroma posestnike psov, da bo naročit v bodoče brez Izjeme v vs&Kem slučaju pse, kt jih bo videu* ne javnih ulicah ist krajih, brea nagobčnika ia ki ne bodo na vrvici privezani, po mestnem konjaču poiovltJ in uničiti, polsg tega pa bo lastnik psa na podlagi določil 42 oziroma 4* zakona o živalskih kužnih bolesnih z ene 6. avgusta 1909 državni zakon at. 177 najstrožje kaznovan. — Belokrajoske pisanice, eden najlepših proizvodov narodne umetniške domače obrti, so se zopjt pojavila v izložbi urada za pospeševanje obrti na Dunajski cestu Opaža se lep napredek v primeri s prej-šnj.mi izdelki Pirbe bo dobiti po raznih trgovinah. — Prve lastavice. Pišejo nam: Zdi se, da se je končno pomladi le posrečilo premagati trdovratno zimo. Poleg prvih oz na-ajevalcev pomladi zvončkov la pomladni« pocleskov napovedujejo spomlad tudi Že lastavice. Prve smo opasiH 20. trn. Včeraj ko e po dnlgera Času bilo malo solnčno, je že več lastav.c veselo žvrgoleč krožilo PO zraku. — Z Dolenjce ceste nam p.sejo: Dolenjska cesta bi mogla biti po svoji proU severu zavarovani legi eno najpnljublje-nej&h mestnih šetališč. V ta namen so Ji svoj čas položili širok hodnik in ob nJem zasadili kostanjev drevored. Toda zadnje čase j s ts cesta neverjetno zanemarjena Avtomobil, ki pridirja po njej. te obrizga do vratu z gostim blatom ali pa te zavije v neprediren oblak prahu. Vso zimo moraš gaziti sneg ali pa čofati po brozgi, ker se ie hodnik že ponižal pod cestni nivo In Je zadelalo blato vse preteke in jarko Baš te dni pa sa Je kar na lepem sesul nek mosti-ček, ker Je bil že ves trhel in Ja le srečnemu naključju pripisovati, da se ni pri tem poškodoval kak pasant. Kdo Je kriv tej nemarnosti? Na vsak način erar. kl mu pripada vzdrževanje te eeste, naposled pa tudi cestar, ki ga teko redko vidiš m svojem mestu, na se še takrat tako leno obrača, kakor da bi delal res samo sa božji Ion. Zadnji ena Ja, da se zganejo prizadeti faktorji ia napravijo red. kakor Je bij pod prejšnjimi cestnimi bm osorni ki in cestarji. Ce imamo dolžnost plačevati visoke cestne davke. Imamo tudi pravšen zahtevati, da ee na ta denar kal delal — K vloma pri rotoaraln Rsišasn nam še poročajo: Vlomilci so aa vrtali blagajno na dveh mestih s tem, da so razbili zunanjo Jekleno ploščo, ter si na ta način pridobili dostop do mehanizma zapahov, ki so Jih s silo odprli. Denarja M bilo v blagajnu pač pa so odnesli iz blagajne šest dragocenih fotografskih objektivov, malo srebrno mcdlcinalno tehtnico ▼ etufjn. eVe srebrni url ta sekaj drugih fotografskih potrebščin. loma skrili plen na sosedni Kornov vrl Objektive so. kolikor je bilo možno, razstav 0L okvire (fassungen) zmetali čez ograjni ?id na vrt južne železnice, leče same pa skrili pod prstene lonce v cvetljlčnaku. ter se )• našlo tudi razno vlomilsko orodje, zavito v vrečo. Kakor Je razvidno, se ie večina ukradenih predmetov po zaslugi policije nasla Odnesli so torej le dve obj«Jct!v^» leči, me>-dTcJnilno tehtnico tn nekaj foografsklh razglednic ia plošč. Glede vloma samega se do sedaj ni moglo dognati, v katerem času se Je Izvršil. Sigurno Js, da so porabili za svoj posel najmanj dve uri. Celotna škoda znaša le okoli 5000—6000 D ni -»okvar* jeni blarajnl in ukradenih predmetih. — Kakšne zastave mora imeti vsako Šolsko poslopje? VlSji šolski rvet je izdal še leta 191° naredbo, po kateri mors)n Sorska vodstva ob državnih In nftrodnfh praznikih rarobešati državne fn narodne zasta-stave. kjer jih pa ie nimajo, si Mh Imajo krajni Šolski sveti nabaviti. O rzvedbi te naredbe Imajo lolska vodstva poročati okr šolsk'm svetom. — Najden pogrešanec. Poroča«" smo rvoiečasno o pogrešanem posestniku J. Na-pasru iz Stražgonje, katerega so pogrešan že dalje časa. Sp'ošna govorica je bila. da so Napa^ta ubili fn zakopali Rosi, aapos'e-nl pr? agradbi ie1ern?5kt proge Prpgersko-Medvedec. Pogrešanega Ni pasta so potegnili 21. tm. iz jame opekarne Stefnkfan-ber. Na lice mesta je bila odposlana komisija, ki ima ugotoviti, ali je bil nesrečnež ubit. ali je utonil. — Dva nevarna tatova v Mariboru prijeta. Mariborska policija je prijela tatova Jožeta Likovca fn Nikolaja Petaka, ki sta Izvriela v Mar'"boru več tatvin in sleparij. Del ukradenega blaga se je našei pri Kovsčfču na Meljski cesti. — Ovadbe. Tekom včerajšnjega dne so prispele na policijo sledeče ovadbe: 1 radi tatvine, 1 radi izpostavljenega deteta, 1 radi telesne poškodbe, 1 radi prestopka pasjega kontumaca, 1 radi ugriza psa, 1 radi kaljenja nočnega miru, 2 radi prestopkov cestno-pollcijskega reda hi 1 ra4i prekoračenja policijske ure. — Poziv. Ubog delavec je danes dopoldne izgubil od Celovške ceste do dri. kolodvora listnico s 1200 Din. Pošten najditelj se prosi, da naj blagovoli denar oddati na policiji proti primerni nagradi. — Izpostavljeno dete. Ko se je 23. rm. zvečer okoti 23. vračal delavec Leopold Hafner, stanujoč na Poljski cesti st. I, domov, Je našel na klopi pred hišo več mesecev staro dete moškega spola, ki je milo vekalo Hafner ie dojenčka odnesel na policijsko stražnico, ki ga je oddala v »DeČjl dom«. Policija je uvedla po krv ed o van je za brezsrčno materjo. — Tatvine. Lastn?ka gugalsk: v Lat-termanovom drevoredu je bilo lansko loto ukradenih več predmetov v skupni vrednosti 37 Din. Tatvino >e Izvršil brezposelni Vfktor Kocijanči. ki ga Je danes policija aretirala. — Oskrbniku Ivanu Skobeinu iz Premcšdvora v 2lebovi gorici ie bilo ukradenih več predmetov v vrednosti 3835 Din. — Na Dunajski cesti štev. 11. je bilo vlomljeno v podstrešje hite fn so tatovi odnesli Pavli Leveč kovček, v katerem se je nahajalo mnogo obleke v vrednosti 5065 Din. — Policija je aretirala več os b. ki so sam-Wve vloma pri Kergiču v Šiški. O tem bomo še obširneje porčaM. — Tragedija na Rakeku. Na Rakeku se je v soboto 22. itn. dogodila tragična nesreča. Anton StržaJ, 19 ietni sin gostilničarja Matevža Srriaja >e zjutraj po neprevidnosti ustrelil s samokresom rvcio mater. Kako se je nesreča primerila, ni še popolnoma pojasnjeno. Nesrečna 60 letna mati Marija, ki je bile zadeta v srce, se je zgrudila mrtva na tla. Sin Anton je po nesreči padel v nezavest. Tragična smrt pokojnice, ki ie bila zelo priljuorjena, ie na Rakeku vzbud la splošno sočutje. »KINO IDEAL" predvafa v por. e d ti e U 24,, torek 2S. fn sredo 2G. t. ds. JUSITIM TOKIJfl* Napeto zanimiva japonska drama v 5 dejanjih, v glavni vlo^i ,«Ae2&i Ha-yahava4'. I Prosisaz^anlSo Pozor! Hepr*koclJlYm ■eniaolja! 14 Vlastit Tusar unrL V soboto zititraj jn podlegel tefki srčni bolezni češkoslovaški poslanik v Berlinu. Vlastimil Tusar. Pokojni je bfl rojen L IS77 v Pragi, kjer je dovršfl gimnazijo in trgovsko šolo. Komaj 23 let star. ie vstopil v službo češkoslovaške socUal-demokratihne stranke. Kot agi-len tajnik je postal kmalu glavni urednik »Rovnosti« v Brnu. L. 1911. je bil izvoljen za poslanca avstrijskega parlamenta v okraju Brno-okolica. Po sklicanju parlamenta 1. 1917 je bil izvoljen za podpredsednika čsl. poslaniške«ra klube, po prevratu pa ga Je vlada imenovala za polnomočncga zastopnika ČSR na Dunaju, Pokojni je bil takrat ministrski predsednik in sicer prvi od 8. julija 1919 do 35. maja 1920, draga? pa od ^5. maja do 15. septembra \Q2\X 31. decembra 1920 je bil imenovan aa češkoslovaškega poslanika v Berlinu, kjer i« ostal do svoje smrtL Tusar je bii pred vojno pristaš afc-tivistične struje ter je zastopal kot ćlsm predsedstva čsl. zveze v avstriiskeisi parlamentu stnlrlCe, da mora češkoslo-vmSkl narod podpirati avstro-ogrsko dinastijo v tel Vih vojnih časih ter si no ta način nuditi svoje pozicije v Avstriji, To naziranje je izviralo iz napačne premise, da oodo centralne države zmagale. Proti koncu vojna pa je bil pokop«* Tusar med prvimi, ki so sprcrncndaji, enako proste karte za redne člane nogom, sekcije. — Varaždinski SK : Ilirija Za današnjo tekmo z VSK postavi Ilirija (sto moštvo, kakor 16. t ra. proti Primorju. Računati Je na lepo in zanimivo igro, ker razpolagajo tudi Varaždinci z dobrim moštvom; v moštvu Imajo več igralcev, k| Igrajo kot visokošoloi redno v zarrreblkih klubih (Bo-cak. Ko:h v Concordiji). Jeseni so dosegli več lepih uspehov, tako 2:1 in 1:0 protj gra-Škemu § turni u ter 4:0 in 4:1 proti marib. Rapidu. Dosegli so tuat prvenstvo hrvatske province ter podlegli Gradjanskemu v Zagrebu v finale za prvenstvo Zagr. nogosn. podsaveza le z majhno diferenco. ŠAHOVSKI MEDNARODNI TURNIR, — Newyork, 23. marca. (Izv.) V soboto je bil končan mednarodni šahovski tur* nlr. R e 111 Je premagal Laskerla. Bogoljubov J a t h es a. Jadovski Tin takov er J a. Capah lanca Js Igral neodločno partijo s Marshalom. Renue Je nila partija Lasker—AUešia ORAD JANSKI V CARIGRAD C. — Carigrad. 23. marca. (Izv.) Oradjae-skl le danes zmagal v nogometni tekmi preti klubu Galata Serail. Rezultat 5:0 (2:0). Dva gola Je zabil Bablč, dva Manuer Ja enega Perška. INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME. — Dunaj. 23. marca. (Izv.) Na Honen-weiU le včeraj Igrala beogradska Jugoslavija proti brnskemu kluba Zidenice. Roauj-tat 3:3. (2:2). Beogradski klub Je danes zelo dobro nastopal. Brnčani niso mogU no* — Praga, K marca. ClzvJ Moštvo dveh T ooctt, Jat sf m drage knjTIaice oe morajo dunajska glaraih oog<>me«*:;h klubov Ama- ' i»roeea\ M jat pa mm aaia kajlaataa v to- tesee ha Vl«n»« j« vderej igrmi© proti pra- j &d meav aa sa ala sad os« a sotrebL ški Sparti ca. Slavi«.. Amatfmrjem se >* po- I Da rnajstiaas ee4evsn*e at*še aaPjaaaaSaz sršene zmzfttH borbo proti SperH do kon- j *° kodi ekra tod* vsega gaaatra drtt- ca m J a bfla Igra neodločena 1:1. Vlenna pa )e bfla od Slavke poražena. Rezultat W enaa : Slavna M. — aVa&stova, Je. marca (Tsv.) Bratislava : Dtmajskf Wacker 4,i&. Igri je pri-sosrvevtflo 10*000 giedalesv. — Meeavsna Oatra-ra. 23. marce. (Izv.) Dunajska Adrarira i Moravska Ostrava 2:3. — Orade«, 2* 7-erca (*rv.) QAK : AAC 2:0, Srorm L : finlroab 3:0. — 2ertevs, 29. marca. Tekma reprezen-taae aWfca : Frasežis 3:0. — fcfjaafSj 24. marca Nogometna takom Kafk : Coecordia 4:2. — »A?or°5dab Slovenija« skCeaje svM redat obesi zbor na dan 30. marca t. i. ob 9.29 dopoldne v srebrni dvorani boseki Union. Dnevni redi 1. Poročilo pređe ostatka. 2. Poročilo tajnika, 3. Poročilo blagajnika 4. Poročilo nadziraieDev. 5. Volitev predsednika, r>TQertds*'inikn S odbornikov m 2 na- ] roeasnšsiov ter 2 nadziratsijev. %. Pred- j logi se morajo vložiti pri feejnika pismeno ] vsaj pel ure pred cbčcim zborom. V slučaju nesauepeaosti se v rad pol ure kasneje obim zsor ob vs*k**b številu članov. štve. Vsakae naj v svetem krega znancev ia prtja^ifev priporoča našo bogato izbiro krnic ter poudarja nefarmeren pomen javne akadeka kajšamce. M skrbi kot nadaljevalnl-ea šole za vcerstabe, »oiak 'n zabavo prs-hrvatstva. Dobra knjiga je v sedanjih časte aajjeeas»j)aa m naj*eotj zdravo raarvs^rao, ki prežeta eftste^u mračne mis*t, ga p« radi obrani na predat osti, zs katero smo našo kzjišrieo osne v sil nt sa kar jo nočemo ki moramo tndj vndrzaeJ ia ItpopotnvevstL ★ ★ ★ POAEEM ARHEOLOŠKIH IZ&GP1N, V aafcega 2P. fesa. je pr#dwvsl v dnft>ve *&tf99" z- ntrrv. prot. ar. Voieeiav M o 11 e potnesn »rneoiedorni kskoeea. Preesvereil je trvodoma raeieaK pomen apaaaarvaafi zgodovinske prsrekkjesi vsakega pessm/ie-*a naroda ia šiovsšrva kot celote. Pri tem »eeeahsvntajai preteklosti pa Igrajo 9s vai-! ne?šo trtoga kot pisarn' d^ktnnentf snement-I Id, so šive priče življenja ie davno omr-i IVa roe>v. Vsda. ki se peča s anatiso tek j snontenfkov m M je men r?*i končna abtte-■ sa »ssledkov te aamJlse, :c arheologija, katera v navadnem posnemi besede eens-; čaje raziskovanje spomenikov predkrščan-• akta dob Predavatelj je orise* v gkrverk poteeaa vzroke pro?ad»aia starih seomeei-. kov, kamere so vničfle detotne eletnsirtarne I sile, deloma e3eve*Vi*e roke, ter je nato po-| da! fievne peteee metodičnega odkrivanša i aeesaeejfkov, ki pr3»s>»3o v poštev pri Vsko-; plaak. Oecaorfei ic pri tem redi aa nerisa-ssevanje kaltnrne važmestf lakopin med selim itaroeem, skusti na kmetfli, kjer je si-: Stemetično »rbeološko eelovsnje skrajno j otežkočeno. Nato pa ie v Širokem nas!!kal ' najvsžnejše resn4*at9 dosedanjih arheolo-I šetfh Jzkopia v starem Ortento m Grčiji. ; cppoeorfl na le, da sa ima sv ropska znanost , aakvsim v prvi vrsti arheološkim iakopt- lata m\l GOSif^jU^SaiO NAk-aiEDNO DRUŠTVO ZA ŠENTJAKOB-SK1 OKRAJ. {Občni ajborj V seeete 20. tir., ee 28. zvečer je M v ajmaesgJh gospine Kavči« na Frivosa OMiogosteviino obiska s ooeni zbor >Ocspu-oarsicega napreanegA društva za šent>a^ob-a«i otmi« i-irct..j raznih fnaicd*onarjev se aam podala jasne siuto o marijlvom in iAiemnvaetn eek>vasmi tega aaipreone&a Oriieeva ca poii&4mem, siuturnem m meeto-ina mek &m gostK>o«rsao?n poiju. Haevese- j za sf>oznan5a, katera so raz&rtt« me- iiivo je setetfha, oa ;e oluervo see&j razši- j je zsrodovine človeštva daleč nazaj m odrti o svoj d-Aokroz ta«to, asek, ki ima nalogo širni po- ; fn. stari Mescpotamijl, v Mali Azlfl ia v Uiicae izobrazbe med našim šenetvom jfi : Egejskom mor m s sredfščem na Kreti. Pov-pa aeepooarsici odsek, ki ima oa4ati vsem [ darjai je važno vkvgo, ki so jo vršffl rent- navo- . eenj kot poeredovaici med starimi kai tu rami Orljemai in probiriajoeo se Evropo. Nič s«.iA vprtišaim. Občni zber je otvoril pred- ' manj važni pa aiso nspehi arheoloških ra-seessfc As t os Lik oz ar, na kar so Si&lite. j z4skovani na svronskih tleh. kjer so — po- &uSft»*i>eniAcm točne isecrmacJAe in ukm, v vseh veznih poJ&čnic in goepodkr- z a a ser a vaaneai poroti«« pusomain odse&ov, L&*e >s noaai g. i^ode tajni&ko porc^io, poreesie e JsajMasJaj ki veseiicnen. odseku. Mea vsevna poročili ste biii na«ooii znoi&il* vi peroc^o e knjišakii g. Roeeta, ni je speaai pT\obbm%mo m poročim g. 1 i b t « r-ja e dramatičnem odseka. Občni zbor je nase Javoiil giavnl odbor, dramatični odsesn sevstm odsek, godbeni edeok, vzdrževana pesek, politični odsek, veeeiJeal odeek m a«voueeano-v^ent šanski odsek, v katerega je bila deiegiraaa goepodičiia učiteljica Puc jtA odbor obstojat predecOu& Anton ikoaar, iiaidučiteti, L podpredse>da£k dr. Ratar in M. podpredsednik trgo->eier Sttrk. OtfborniJd: Gjod Ivaa, mojster, Orčar Ta, Šoiski vodja, Makse, šolski nadzornik. Mara Fr. aradmk, Markefe Lavosktv. poštni j Planineek Pran, višji iei. mšpels- j ter, Pogačnik Matija, knjigovez, gde, Puc I Mira, uciiei.Hca. Hoče Matija, hrami, urad- \ nfk. Starte Pran, čevljarski moistar, Siej-- ; lekar Miiao, bran. uradnik, ga. Sterk Ka- ' tinka, trg, soproga. Štih Ludevat, prokirrist, j dtraketj Pran, drž. uradnik, Urbančič Tinke, knjigovodia, prolesor Gr^bming, prei. koneervaterija. V naslednjem podajamo aimive poročilo knjižničarja z. Rodeea o agens assja šsntiakobske knjoaoice. Naša knjižnica, ustanovijena 30. maja teg spr>s-san7a kn*turnega razvoja takozvane Maaflasa a«n*ke — prfved!« pred vsem do globljega rarnsnevanja takozvane Prazgodovine evropskega eioveftva. Predavatelj je aakhočfi svoja hrva Janja z besedami, ea tovei arhee4esj(Ja nfkaker ni mrtva znanost, ampak da Je petna irvHen*a tat prvovrstne preteklo«*, ki Je vaaeo sestaven det naše lastne mdH'klesJaostf. Popolna tišina In napeto sanUranje adeležencev je bilo anemenie v istim lepega ta znanstvenega f>redevan7S za katero je g. Predavatelj žel vsetrans-ko edearavanpe. O. predavatelja i$krenah vaia. »Sočen«. * ★ ★ — K9t+gtf»htt v»ffer rfrtsffVs *Prex*nfk&« v sr?fk> 26, t aa. ob c-cmOi greoer v restsv* racij; »Zvesde*. Og. šleni se vabijo, da se sestanka mnogobrojno ud^ieše, — .Vsrfelerw rstfrsfge br/vesv, frizerjev fn tasnieerfev v Ljzthlfeni pozMja vse elane, de se uevrta j j^a, sh?d. ing. sK>#podar Tlr'nger Josip, stud ia ispeeo»a>evan !a kdor stopi danes v nai j jng. odbornik Jovaaovič Dra^aa stud ing. novi lokaJ na Starem trgu, oetrmi nsd nad- j Casttri sod: Mielta Ris to, eand. mg. Teo4g našim napredkom. Danes štej« kn*ttht4ca j Frmht, smd. ing. Utksn Sergii, stnd. ing. Re- nad 16.000 knjig v premeru v aiov«»skem. j vizorfi: Vukanovlš Braniee, eand neg. Vra- srbohrvatekem. ćelksm, ruskem, ne mike«, i gokrr N^ko. cs*«d. btg. lUlUeeeasm, trsncoskeei in »njltikoas je- j pr#da^«e}a. Akadesneko *na«rve sika, v vaaa-v: imat»a 11.000 aveejkov. Vsi- j ,Vstajewje« prirej df»e 26. trn. eh 10. v senik iapoee.evaksv Imamo 6S00. laai se j '9«ikon4k^{ eVeraan nnlverae predavanje: is iapoeoello 120.000 k nji t. Da se je kntfz- j no«no4»rsW n-fagre« m stanje sevfeeske niča mate raavua je pripjev »M izredni z- , p^^, Dcstop Ima rmH s Vrst občinstvo. biri knjifi. ki je ima občinstvo pri n*s ter primerno e-.sk? pristojbi««, ki jife zahtevamo sa ^seosejevanjs. To nam je pa mogoče le, ker sme aairupovaa veČine knsig ant!-kvariime r ker nam >s šle občinstvo ari tem seie aa rok«. Omeniti moram m Iran-ceeki iaetiKot v Ljae^eeH >er reški kenat-Jat. ki sta nam earevaAa po iCO franeoekfli oz. teških knjig. V starem lekaiu sata je tsrko nsasjjkaie sroesera. da va^krat »iđ najboljem Mnra k*A& mimo moaii dati v s-romet, v ssdan;!« prosierm smo se o »eerfiUc« rešiti. Zate sesaj občinstvu nuamte mnogo večje udobnost ?a š« vsč}o izbiro kot preje. Obiskovalci vedo te centu m mlh poset >e daa sa onem veeji. Prtraetek >e zaznamovati slasti z deeeie, kjer imarne v-j'r»oma v vsak »asa »fvith kran^kih mestih. s!asr na 'Oorsnjaklm, «r»v U po števila teii^sHb odjemakev, lartdno velik areg novih ob -skovakev pa imamo se4e4in iz ■aeega trgovskega sta »s v Lfublmai. Fs n**i k ves* drugih stasev n&e«** maeta eribafaje eec sa aVarrK trame rasvedrMa ia sooka ga občinstva ia knjiznečse osobje hne dovolj epravtsi, as aaeoesl vtem seijaai ta potreb am. Ker je kajiaaJee talserekeš v sr«eifl mesta, >e postala eeatreina Javna aatjamsss bubljsnska i« is ponos našega araštva. je pa tudi ponos Ljubljene, katere lahke pr praviti zavMata Zageee ia Pograd. Naš-kajlžaise je središče vsega kuisurnege 4> lovaaj« 1 isntjakobskem okraje, is »Js >e izšlo vse. s Cimer se ponaša naše dr*štv<-naš f'edaHUri odar. pevski aeor, goe%er odssk kskor tudi ostali odsski. Zate jt hte1 dnl?»os< našsra društva, da te aaše iaov raaovalliče vterii mm m* »teamji, M Jt e> nes ■ ga ttkesa »rJhoenjth let »popoiav, m atlotitat vaataBieis. iaaet se jjakai — Zveaa šefrefiev v ?£evea^. V soboto, da« S. tm. oh 19. se je vrsti redni ob* m ?bor Zveee šoferjev za Skrresttto v aostlmi 2. Koeelja, Rmsake eeeta H. Obč-i-tea zbera se je adsleMle precejenje Šte-vfh» v L juhi jeni stamsjr4ik elaaev hf ta dtlerat k Maribora za štajerske. Pree sedsi k rev. Hrevat Je izčrpne pereeai o delevsma Zvese v ?retek>em leSa. Med drnaini je bila Zevaae eeievaat« oeraae-točene z4a«4t na tem. as se odersvljo rasne nereonosst. predvsem «azva>a. da vodijo r vtem-*'11 Dne le hrte sate predpisanih eblsstnii srs^Vrršem in s tem ogrošaio tudi druge aatemoefl« ie 3*vl^es}je v rrjm vozeči se oseb. 5tortH so se tozadevni r»etrsbsi koraki pri p f> krajin aH opravi lta-erth nspeh *» hA. ds s« je vrffle dne 2%. -»vgust« pr. ti. anketa tfeeoa se avtomehU-skega prometa. Prtdsedalk je ebštrae po-rteal e petešra te raasravs. le rs«govorov « ereelogv, ka se prišli nate »a etjčaem Vcrv v pretres. Je rasi Isuie. de se slani jzveeajo petreb« ehsteja svoje stresi ev se ovgasssaciie. Magajnik tov. Cer ar Jt pedal aasftdEje hiagahnike poroeTe: Zveaa « aneU v srefelBeen leta VtMUm Dio ieeea??ev iz 2f0S 26 Dta bmsthev ia sicer: 7778 mseeeei priseevlM Bet Dia prlttosjahse one Dia Aanariae podpornih etaeov, 38iJ0 rm obrtati te naieieae atovalee, M94 Dm -t prodane znake, m 4T9i.?8 Dai s s as a ah e prejinjega leta. Isanetfai: iasoplejs, pi-aragak« potrebtčhis m drseje 706» Dia, -*wrtn'ss pe senrltsa tovar Ha M. Z4ei-a 300 Dia. sa aehave saakev m drama 277 Dia. Preostanek znaša terej l^saj.ao aarjrr V imeae aethiorttva Jt peresa] varli ZtvpaečSČ, da te nahajajo btagsteJ-'ka Mhae aa W sms Jas * ter lasaBasia*, da občni zbor tsreče bia-rajelka aampaieo, kar je hfio nssk soglasno sprejste. Pri veKtvah so bOi »rvobesi: H r » v a t Oabrifsi, pre4»eeafk, C e r ar Pran, bls^srnsk, Pl r e v a t Jo#e, aatrpnfk, Odborniki: U r a n i č Ivan, Kopaš Ivan, P1 n t Krnil, Kimessveger Alojz, M i-h e v c Anton, J a g e m a n Alfonz, P o v 8 e Vlkror, Šuštar Prsa in R e š Joie. ter srsgiemsfka Dem Vaao in Potočnik Zvonimir. Pri naea^m debati je bfl sprejet od rov. Potočnika stavUen predlog, ds se aa vezat način eoeeč« tsfk s sorodnimi or-ganrsacijanTf v državi v rvrbo skns>nega nastopa glede namer sva nega ndojstvfrra-n.a eeetaega zairena za vso driaro, ei se tiče avtom, prometa. NovoisvorJeFema odbora je tile radi naročeno, ea gieda na to, da se bodo skleni ta odrteae, določene »a anketi dne 26. avg. pr. leta smU v resniei nrvajeK. Iz raselh krsftv prlbs^ate srrtoš-hs. ea se sil« t^seeevae odrede« pekrajm-ak« uprave, Iei se bile svoj eae obtnv:<đna fd! v c ase?.sta. popolnoma brez nep^hs. naet; Js Maribor, mesto večnSi pritožb. Sprejet Je b* rodi predlog tovariša W«ni-gsrboiaa i« Maribeem, da s« d- tov. ta fitia-jerske osfroma nffh za-»PTi?ksm peehleetl^o, da vod«le vss prsle. ki se Mčeje wfm -oVs*-irih razmer, v hrsmi Zveze rwd ns^^evom Zveva šoteriev ^ioventje »eeelc v Marfto-m. 5 pesivem os i*aiti rod5 v bod?>ee vršijo »spram Zvezi sveje eHjIznosti, si^sr: s tem ea redVo plaenf?jo »sseecne slsnari-ne ter nabiraj «V>bre tu zanesnrve elane, je sahlmčVl tevenl rVovat dobro uspele zborovanje. Borzna poročila. Zagrebška bersa Je eanes hfos^aJa. — Đeegrad, 24. marca. DaaaSnj« bor-sa: London 337.SO. Pariz 444. N«wyoTk tl.ee Ženeva 1411.25. Milan 391. Praga 297. Dunaj 0.1 Đrueeij Wb. fNOTrlMBK!! BORZE. — Caršh, 24. marca. Daa^Šsrja borza: Beograd 7.OS—7.1», Berlin l.tO, Amsterdam 213.71, Newyerk I.7P—1.7975, London 24.86—24855, Partz 21.71—31.90, Mflan 24.£5 —25.05, Pra*a 16.76, Sofija 4.15, Dunaj 0i)CS12S, Bukarešta J^-. — Trst, 24. marca. Današnja predborza: Beograd 28^0—28.70, London 90.6C—99.70, Parte 123—1^4, Ne^rverh 23.06—26.15, Fraza *e.Te—1726. ifafnovelša peroS SAKO DOLGO JE VLADAL PAŠIĆ. Po tohtlrft marčnih vt3rlrv«h v narodno skupščino 18. marca 1922 m Pa-HA podal dernjaiio, na kar so trajala skoraj tri tetikte pograjanja ea sestavo nove vlade. Krona je najpreje poverila mandat am sestavo nove koalicijsko vlade NOrot! Paiidu, ki ni napet nakar Je deda mandat za sestavo vlade predsednik demokratsttk stranke Ljuba Dovidovič. kateremu tudi rrt porerjena mu misifa uspela. Nato je Pasiž s pomoto IrJart-kaieev uspel, da se J© 2. af>r!la tonskega teta sastavBa bessogetta radikal-na vlada. V narodni skupščini Je rn*o PaiSo dna ). junija pedai deklaracijo. Vi je vsebovala delovni progrram niogov-vlade. PaSStf iz napovedal, da resi H najvaJmejš& s&konov. 30LOARSKA DIPLOMATKA. V Londona se Js noroSOa nsada Bcl-garka Nadina Stankova Zelo lepa «e, pa tudi dobra ptsftteUiea. Ona *e ena prvih ien ki so nastopile politično sluibo m zastopa svojo domovino kot izredna poslanica Še dve leti v raznih državah. Take J« bfta posebno v pomoč bolirarslrensa poekmUm na Laiiaafintla' konferenci. Mlada Dolgarha govori 7 teaaaev In Je »ap*sala Se veg novel v anarlrJScem hi francoskem Jezika. Nj*n mo! Je znan pramoisn fndusrrfjslec Aleksander Car Mer, j« vdove*, star 16 let sa sat treh otrok. SLEP PASTOR- Ena najvetjai eerirv^nfli obdfa ▼ ion dona to izvolaa te dni aa svojaza pastori* »1 speča JtirUa Wytiietona. Duhovnik, kateri naiva dobro ime v krorts angleških teologov, se J« redil slep. On je sta revnih lonedferh staršev. Ljtn-sfci matsH Je trvl-dei, kake Je iseefc i^retm^ talenttrasi, aa ker se ga posls.lj v golo »a siapee v Nor-voda. Tasa Je MI lercdno priden fes vsera-)««• sa ravna teli Je of>r«l«nrsi. da Je esišsl deelsa »a vstoMiise. Slepi vis>ol»s&olsc se Je eridae miM teelegij«, pemagaJ am i« pri lem nski rovariš, hi ma Je šlteJ ram« hrifi-gt. Whr1rtrea rt Jsberea g^voraJk. NI snova lana mn pomaga pri v^smenfn dslft. katerih slepe« ne snore sam opravig. K<> Ja nastopil svoje slofbo, si Je dal napravrtl pls-stlčno geograffčno karto aa vse okolieo eer-kv« ia poareCflo se ara Je s preoravanjem ts karte, da se more gibati sam brez vsake pomo* in eri|««rr?rpti v vsej okolici. ZallTtslaV, Ob pri Mat proslav« malega 50-letnega delov aaja v Z v ona raj Stroj. tov. Ia Rv. se aajtokreaefte aahvalrertm sa vse ia darove, al te ag bfh pedadesa. se snhvsilviem ravneteljseva ta gim Jrvar as Listnica trafasištvi. ta. Frejatt sata v tajava god ttta peetr »Akcijah tam odbora za pomo« mrskim Shrreacemc. Kakiee odbor Je Je »stapova, zakaj peetlja »? Ake Je ve vsssarodae Pria^fa na katerih Rftdidavih poaiaacav. — Čestitke skup-Učinake>ia predaadnike^ — Deogrmd. 24. maroa. (Isrv. Spre* ieto ob 11. dopo.) Danes zjvtraj je pri* spelo v Beograd iz Zagreba, oziroma rz oetalik krajev Srema, Slavonije m Hr? vstefco nerodni* poslancev KRS9. Ob 10. dopoldne so poeieoei prišli v narodno skupščino. V predsedatvti na* rodne satajilolnu se je zglaeslo 1J rodn£Ss poe**neev, katerik mandati so bili verificirani v neradni skupščin; dne 13. t. m. V prisotnosti nano-^oStevItrdb novi* narjev in nekaterih poalanesv so pc« sianoi z dr. VVsvdimtriern M a e k o rn fn Ivanom Predaveem na eeJ« prisegli v roke p^^i^-d^Jk« rs rodne stanji šilfiiB Ljube Jovanovida na irsiavo fn zvestobo Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Skupščlnaisi predsednik L j aha J o« v a n o v i o je pri tej priliki po poležani priseg kratko nanovoril radijevske po= slance ts k c <•• sednika demokratsko strarvke z burnim in odueevljenim p'oekanjem. — Beograd, 24. marca. (T*v. Ob 11^0.) V parlamentu vi«da dan«a na* peto zanimanje »a nać^ljni rmsrfoj se* daj že akutne parlamentarne fn vladine krize. Radičevi narodni poslanci, IrJ so danes ob 10.15 dopoldne prieegH. vsto. pijo vsak moment v plenum zbornice, kjer jih z veliko in napete nestrpnostjo pričakujejo. Ehnap poelanoi, kater& prihodnjo po sesearvi nwa Vto*^, Pfb bodnja se^a sc skliče pismeatet potom.«, — Beograd, 24. marca. (!«%'. Oo 12.30-) Pri zopetnt otvoritvi narodn« SaTOtVafcn so bfll posJarKH poinoštevilrjo zbrani Povsod Je vladalo neobičajno razpok^ženje. Oaierija ki di^iomaridne tose so bite do zadanega zasedene. Vse je z nevrornostjo pričakovalo obvestila 0 demisije Pašlćove vlade. Orrth 15 po-slarvcev, iri so danes dopoldne priaežrtt, 01 helo f:-vi-.čj ngj preči tanj h Padldc-vega ptsma. Ob s*ak>f«oTrff planavnu šefe nerad* ne skupščine so radikali prfcrodiU 2ivah* ne ovacije ministrskemu predeeceae4še pariamen-tame večine. M® S8 mmSL «va • • • — Beograd, 24. *r.arca. (lev. Ob 13:15.) Iz povsem zaneslirvega vtra do« znava vas imree4#telj, da so se kierm aVJalal po nekaterih Umnih gemjega ki?js< P času, ko so sc \^r€4in pogajanja z* ustanovitev opoTncijjnainega bloka med demokrati in muslimani in ko so scrnl priJ8**U< s*>o/ vsiop v blok. ***** enem po$ejc4i v oit&ki neobveznih menjav mfeU :n ro^jf »vorov z vodilrtirni oat^atltj re^ikaine srrenkc. Ta izmenja* va mizti }e dobila konkretne oblike, X odgovarjajo glavnim imČkmn u ume ga zsgrebikega Marlroveptt protokola. Ra* dikaM in klerikalci imajo ustvariti koaJh oi/o. Koalicij&ha vlada bi fmola s fo* močjo klerikalcev izvesti skrajšani de* 7vm* program v naroirni skupščini, zrn \ e*35 bi se tudi suspendirala nadel j na +&€tba videvdanske ustave in bi se mandati so bfll verificirani, prisežejo A , tt.__ z- jk___a___xy^,T^ ^ .TV J potem prešlo k \>one nato pre~ Jitai sak) kratko pisma nuauua^iesa predsednika, ki se glasi: »Predsada tka narodna skupščine. Spojlsovaai £ spod pre4j99dnjk. Čast mi le ©krastiti pr&jsadstva rnrodnd skofr^čiisa, da Ia kraljevska vtothi podala damfstjo na svoj pd^žaj. Protm Vos, gospod pr^ds€<*»?X da lzvoilse to ^azrans« aarodal skakal. Nasuta P. pgšy i Po r>racHanjg tega pfstna je pred-"ednik skapš^m« kratko aaatianšl: »Kar jt kraljevska vlada odstopila, zakljuCujam današnjo sejo ia sklicem Po dogovoru a radikaft hI sc tmeia izrotitl vaSna upravna m poittffrha me* sta v Sloveniji SLS, ki bi dobila tnćt primemo zastopstvo v centralni rlaeff. NARODNA SKUPŠČINA. — Beograd, 24. marca. (Izv.) V na* rodni skupščini je d*r>?s ne<»b*čaine jHvalroo vrvenje in frvijenjc. Vse k;iže znak splošne napetosti in vsi iseatrpaa pričakujecs kako se bo rairvfla nsdsljns vladma kriza. Oofovo je. da poda mh nistrshi predsednik mogoče še danes dopoldne demisijo. V parlamentu s tem računajo kot z gotovim dejsi\*om. v zbornici vlada neoKfeafna a^»te« sfera. Galerije so do zndr.jGge. sedela popolnoma zasedene. V cftplr>matir" fk lošah je opažati mrvo^ošveA-llne aaatoas nlke tujfh vlad. Vse nepeto pričakuje, kdaj so v ebornJel pojavijo prvi Radii cevi poslanci. Po ko n danili Pri t snainoeffla .fe arV>ske naeijonallsriftni poalanec Aea S t an o« jarić stavil na mrnja*rtkege predse d« nika Pašjča vprašanje, krrj namerava vlada ukreniti proti nekemu Ivanu Pre* daven, ki js bil kot oficir za časa. sv# stroogrske zaeecfbe v beogradssiero *\m vertMnnerrlu in je bf. a^siiran pri ras« nfh rioSJnin. lt^erp*lan«t zahteva od vlada, da mu da poj«arr3«\ ee sc namerava terja Predavaš siavttl pred sodišče^ da odgovarja na razne zločine. Za tem se je prtčoie razprerrm o proračemu ministrstva za sVemc rn rude. Govorno jo več govorrrfVov kratko in zrJrJJuerio beeedo je fmel minister rs šume in rude. Oh) 1JL je Stil odrejen !5* minutni odmor. UBUANSKi 0 9 f>> r, H 5 i i » 2 S\J m %S 24*9 25*9 2C« t« m* (JOnksfiioat r snaga is tssat OLINA M v 9 đtjamj m, ▼ A. RUB£h», JL MAJEROM VStlat SttftMa^JOfMlfti aMarOrlMl ! ^ " S' Prt^ftava otKtikK, %6\ %%%\m%%» polatie ia #a K %K C, %f. In 9. m svadtr. Slov 70 ^SI.OVFNSrO NAROD** fine fi» marca ie drugo je kapitulacija slabejšega in to smo, po lastni krivdi, danes mi. Druga skrivnostna nevarnost, 3sta druga ledena pa bolj podpovršinska gora, prihaja od strani naših južnih sodržavljanov hebrejske veroizpovedi. Nekatera najlepša naša podjetja so že v rokah raznih »jugoslovenskoc-madžar-sko-nemško-internacijonajnih judovskih veJefirm iz belega našega Zagreba. Druga podjetja in razna veleposestva so n stopnl cilj te trdno solidarne in orga:. zirane, močne, a enako eksteritoriirane pošasti. Kaj nas čaka, je treba pogledati le v nekatere prave robotske kraje najbogatejših predelov naše države, kjer naši državljani ob borni skorji kruha dan in noč svoje lastno bogastvo dvigujejo in predajajo sovražnikom naroda in narodne države. Tudi tukaj je edina možnost naše obrambe in rešitve našega ljudstva močna, edinstvena, solidarnostna narodna organizacija, katera sa mora v najkrajšem *asu ustvariti! Iz od usode nam določene dominantne samostojnosti na eno stran In iz tolf potrebne zdrave nacijonalne oten-givnosti na drugo stran potisnjeni smo torej v skrajno in uprav obupno defenzivo, pa še brez potrebnega orožja! Tako daleč smo, da smo navezani na sprejetje tistega trojanskega konja ravno od teh dveh strani in od nikoder drugod, če se v zadnjem trenotku tega ne zavemo in ne vporablmo vseh tvojih moči, da preprečimo to zapečatitev naše usode vsaj za desetletja naprej. Ce bi se pa bili pravočasno popolnoma zavedaij svojega položaja in svojih nalog v naši veliki narodni svobodni kraljevini, bi bila situacija povsem drugačna. Pri tem pa drzno povdarjam, da je ves v poštev prihajajoči svet z vso resnostjo to tudi pričakoval od nas. Naši bratje na jujju so nas z odprtimi rokami in srci pričakovali, da jim pomagamo v težki borbi in v velikanskem osvoboditvenem in obnovitvenem delu. Edino, kar smo dosegli je, da smo jih povsem razočarali. Požrešni sosedje pa si manejo roke veselja. In že z odkritimi kartami posegajo po našem vsakovrstnem uprav neizmernem bogastvu, katerega si sami nismo znali in ne znamo ohraniti. AH ni n. pr. žalostno, da se naša narodna industrija z vso svojo izvanredno kapaciteto in žilavosti, z največjo brezobzirnostjo in nevoŠčliivostjo, leto za letom, na življenje in smrt bori ln medsebojno ugonablja, konsumirajoč vse svoje energije, za pridobitev tistih par stotisočev kubičnih metrov domaČe »a lesa, medtem ko tujci uprav razmetavajo z milijoni in milijoni kubičnih metrov dragocenih gozdnih produkfov v bogatih južnih naših pokrajinah, tem eldoradu podjetnosti In dela? Da stoje tisoč! In tisoči kvadratnih kilometrov krasnih pragozdov tam doli še neotvor-ienl, brez ene žage. In da se v sili oddala! o po smešnih cenah raznim tujcem, medtem ko prt nas čepi žaga pri žagi m ena za drugo mora ustavljati svoj obrat? Da je narodna vlada bila primorana sprejeti in podaljšati neštete zloglasne »eksploatacijske« pogodbe s tujci v glavnem le vsled nepodjetnostl lastnih ludi? Ti tujci pa že resno nameravajo ustvariti mogočen kartel, da ugonobijo še to malo, karje ostalo na naši zemlji našega. V drugih panogah ni tudi nič boljše. AH je to razumno, da se iz južnih krajev letno Izvaža v tujino tisoče vagonov volne In mi kupujemo za drag denar svoje lastno sukno spet nazaj, medtem ko v Sloveniji primanjkuje tJ-rovln? Isto je z usnjem itd. Le še malo časa, kakor je Iz zgornjega razvidno, nam bo preostalo za trdno naše prepričanje o svoji veliki kultumosti in zmožnosti In za trkanje na junačka prsi . . . Starim navadteam se v naši domačiji le težko odpovemo. Ml smo doslej gojili, vlekli naprej In za silo molzll le tisto Invalidno predvojno kravico pobitih rorov. Pojavil se je nebrzdan bik — in tega je trebalo ukrotiti in vprečL Sedaj ga vp reza jo naši ljubi sosednje g onstran meje. Že delj časa pa tudi naši brati* od kiivojioae družbe* i naš narodnogospodarski voz. Lg Ca Jbn že v zadnjem trenotku ne odvzamemo vajeti, zdrdra naš lastni, bogato o¥-ložeoi vos brez nas in — (cz nag« ★ ★ ★ GLAVNA SKUPŠČINA HRVATSKE ESKOMPTNE BANKE V ZAGREBU. Dne 20. ožujka o. g. održana Je aoŠ predsjedanjem društvenog predsjednika g. MIlana baruna Tu rkovi ča 55. redovita glavna skupština dioničara Hrvatske Eskomprne banke a Zagrebu o prostorijama zavoda, Iz predloženog izvješća ravnateljstva proizlazi, da Je poslovanje a prošloj poslovnoj godini unatoč teške situacije na novčanom tržištu završeno sa vrlo povoljnim uspfebom. Zavod Je bio u mogućnosti da mnogobrojnim poduzećima svoga raze ran Je-noga koncerna te af Hi ranim bankama stavi na raspolaganje potrebita sredstva. Provodeći djelomično zaključak Izvanredne glavne skupštine, održane dne 6. prosinca 1923 god. ravnateljstvo Je već u prosincu prošle godine provelo povišica dioničke glavnice od D 100 00O.000 na dinara 140 000.000. izđavSj 400 000 komada novih dionica po D 100 norrrnala. Nakon provedbe ove povtflce Iznašala su vlastita sredstva banke dne 31. prosinca pr. god. D 140 000.000, dino. glavnic« i D 42.026.861.50 pričuve. Cisti dobitak od D 20578.41080 đ!JeB se ovako: D 15,000.000 u Ime 15-poarotmi dividende t j. D 15 po dfonlri, D 620 000 redovitoj pričuvnoj zakladi, D 750.000 izvanrednoj pričuvnoj zakladi. D 500.000 pores-VoJ pričuvi. D 500.000 mirovinskoj zakladi, D 250.000 zakladi Franjo Sverljuga i D 250.000 a dobrotvorne svrhe. Na novi račun za god. 1924. prenafa se D 1.976.655.50. Prema tome Isplaćivati će se kupon broj 30 sa 15 D, poč a m od 24. a mj. Olavna skupština kojoj Je prisustvovalo što lično, ito zastupanih 72 dioničara, koji su zastupali 947.835 dionica sa 94 7S4 gasova. Jednoglasno primila Je na znanje izvještaj ravnateljstva 1 nadzornog odbora. U ravnateljstvo izabrana su ponovno gospoda: Žiga Štent, Milan Weis$ de Polna i Ouido pl. Pongratz. Nakon glavne skupštine održana Je sjednica ravnateljstva, u kojoj se Je isto konstituiralo te ponovno Izabralo svojim predsjednikom g. Milana baruna Turkoviča, a podpredsjednikom g. dr. Stanka Sveriju-gu, glavnog ravnatelja zavoda. ★ ★ ★ —X Lesna borza v Budimpešti postaja resen projekt Ves lesni promet Jugozapadne Evrope naj dob! v BudimpeStf svoje središče, kamor naj bi se usmeril brez vsakih prometnih, menda tudi carinskih ovir za r*a-sledstvene države. Po našem mnenju, se za tem projektom, ki bi ustvaril naši Jugoslaviji kolikor toliko konkurenco, skrivajo tudi drugi naši sosedi. Je pač s tem le znova zopet dokazano, da ml že davno potrebujemo v Jugoslaviji svojo lesno borzo, ki bi imela gotovo zelo važen Če ne odločilni pomen za dobro, seveda tudi sistematično razpečavanje naših lesnih zakladov. —g Tobaka se Je letoe pridelalo okrog 20 milijonov kg. Kakor se čuje in piše, se namerava polovica nameniti domači potrebi, druga polovica pa naj gre čez mejo v Inozemstvo. Id menda jugoslovenski tobak še vedno visoko ceni in rado kadi. Da M st radi primeroma dobre letine tobačne cene pri nas kaj znižale, kar bi bilo končno naravno in umestno, o tem se seveda nič ne čule. Zgodilo se bode pač, da se Število domačih kadilcev pri nas še bolj skrči, kakor se je zadnje čase že prav zmanjšalo. Tem boljše — za Izvozi —g Poljedelsko ministrstvo hi njegov budžet pride menda jutri oziroma danes v naši skupščini na razpavo. Da je to poglavje v naši agrarni državi posebno velike važnosti. Je splošno priznano in se ta resnica priznava zlasti tudi od industrijskih faktorjev. Je pa po drugi strani tudi ravno tako resnična trditev, da naše kmetijsko gospodarstvo ni na tisti višini, kakor bi si je Želili in da je v mnogih ozirih še povsem nerazorana njiva, kjer nas čaka obilo dela. In sicer pametnega dela. Kajti ničmanj važno nego pridelavanje Je važno tudi razpečavanje agrarnih produktov. In tu sta zlasti dve poglavji, dve kardinalni točki, ki stojita v ospredju gospodarskega našega programa, namreč razpečavanje na domačega konzumenta In pa Izvoz nase agrarne nadprodukcije. Obe ti vprašanji zahtevata največjo pažnjo ia pravilne principe m sisteme. Upajmo, da nam budgetna debata prinese pravo luč v naše agrarne razmere in programe zlasti za organizacijo bodočega izvoza. —g Problemi naše valute, knjiga Pra I. Belina, studija za sanaciju naSe privredne krize, dogotovljena je, i data je u štampu, a čim bude gotova biće raaaslata svima našim pretplatnicima koji sa nam poslal! novac sa nm. U njoj urednik našeg Ekonomskog Pregleda, čiji sa članci a »Novoj Evropi« Izazvali živ interes svih naših privrednika, i šireg kruga naše inteligencije, iznosi pregledna, a Jednoj studiji, ceo naš valutni problem, na osnovu najnovijeg materijala i saJrijučnfh bilanca s krajem godine 1923. U sledečem donosimo sa-drflnu studije prema aorta vljtma: I. Mesto uvoda: o krizi naše privrede. 2. Preduveti sanacije naše valute, 3. Politika deflacije (Ideja »snaženja« dinara). 4L Problem stabilizacije dinara. 5. Tehnika stabilizacije: a) Konverzilone kase; b) Devizna poHtaV ka. 6. Pitanje državnog duga kod Narodne Banka: a) Istorlat; b) Valorizacija bilance; c) Pretvaranje dela državnog doga, odnosno banknotu, u državni papirni novac; d) Odnosa J htmedja papirnog eovca 1 banknota. T. Snacealvna eliminacija papir-1 na; a)_ ase^naleaa aaUeaoc | b) Istttevanjen i srebrnog novca 8, Devalvacija dinara: si Značenje devalvacije; b) Ivodjenje deva! acije: aa) vračanjem na stari dinar, bb) postavljanjem na novu baza, cc) izjedn včenjem sa današnjim dinarom. 9. Jačani novca ne podloge Narodne Banke. 10, ilnkcesivno tzvodjeme valutne reforme, I kcaačni prelaz na zlatnu valutu. 11. Unca j sred jenih valutnih pri lak a aa našu privredu. 12. Zaključak. Knjižica ce biti leno opremljena, i tzneće oko 100 stranica sloga i formata »Nove Evrope«, štampana latinicom. Cena knjizi biće a prodaji Din 25. Našim pretplatnicima, koji jo* nisu poslali novac pro-davaĆemo knjigu po Din 20. Razgled po slovanskem svetu. — Unijonistični pokret v CSR. Cerkveni unijonistični pokret, ki se mu je pri* družila v zadnjem času većina katoliške duhovščine na ćelu s olomuškim ikofom Prečanom, je vzbudil zanimanje vse češko* slovaške javnosti. Tudi tisk se je začcl živahno interesirati za ta pokret, ki hoče zediniti tri cerkva Unijonistična ideja bazira na Češkoslovaškem na starem Ciril* Metodovem pokretu. V Moravskem Vele* hrsdu se vrši letoe v Juliju unijonistični kongres. Ob tej priliki priobčujc »Ceškoslo. ▼enske Republik«« Članek drja. Alfreda Fuchsa, ki je znan kot dober poznavalec verkih problemov. Dr. Fucha piše o konfe* renči ki se je nedavno vršila v Olotnucu kot priprav* za velehradski kongres. Ta kongres se vrši v znamenju zahteve glede edi* unejei naj e« prtfoi! dinar. Plažuje) aa vnaprej. mm ne cerkve. Razpravljali se bodo dogmatićni. zgodovin a Id in praktični problemi, teoretični del kongresa pa se omeji na minimum. Komplicirana vprašanja bodo reševale po« sebne sekcije. Največjo pozornost posveti verskim problemom v Jugoslaviji. Romuniji In Prikarpetsld Rusiji. Na dnevnem redn kongresa bodo tudi verske razmere med rusko emigracijo. Nltranski nadškof doktor Kmetko bo poročal o svojih pogajanjih z zunanjim ministrom dr. Bcnešem, ki mu je obetal, da bo podpiraj kongrea in njegovo delovanje. Zapisnik o delu kongresa izide pod naslovom: »Acta kongressus unio p. is tiči Velehradensis 1924.« Rimskega pepele namerava kongres prositi za dovoljenje, da se na kongresu vrti glagolska liturgija po rim« sko*slovanakem obredu. Poslovni Jezik bo latinščina. Nt kongres pošlje svojega dele« gsta tudi Vatikan. Med drugim bo kongres razpravljal rudi o problemih, ki so v zvezi s prihodnjim vatikanskim koncilom in cerkvenim unijonističnim pokretom vobče. — Moskvi preti poplava. Glasom izjave komisije za omejitev poplave preti spomladi nekaterim okrajem Moskve ogromna poplava. Sneg« je v severni Rusiji letos toliko, da se je bjei katastrofalne povodnji, ko se začne tajati Zanimivo je, da živi v prepro* stem ljudstvu prepričanje, da se take katastrofalne poplave ponavljajo redno vsako 25. leto. — Podporni fond zrn poljske kr.fHevni* ke. Ugledni člani poljskih literarnih, prosvetnih in gospodarskih krogov so ustanovili podporni fond za književnike, iz katerega bodo dobivali štipendije siromašni pisatelji. Glavni vir dohodkov bodo 5% tan* tijeme poljskih avtorjev, v kolikor se nji* bova dela ponatiskujejo ali igrajo, pa je le potekla avtorske pravica. — Srednje šole v češkoslovaški v lc4-skem letu 1922-1923. KlisiCnih rkrnatii n bilo 28 češko«!., 23 r.em., pa 4 madl.; resim*, gimnazij je bi!o 74 češkoslovaških, 25 nemških, 5 madžarskih in 1 poljska. Reformiranih rea!n!h zfmna.z'j je bik>: 25 českoslova-šk-fh, 8 nemških, pa 2 madžarski. Realk je bilo 49 češkoslovaških. 25. nemških, a 2 midžarslci. Deklrške srednje šole: realnih gimnazij je b'lo: 5 češkoslovaških, reformiranih reatnth gimnazij 14, 1 realka ter 1 ticcaini razred; vseh reform*ranih nem-škfh reain h gimnazij je bilo 13. Za učiteljski naraščaj je skrbelo: 47 Befkos&N-a&ksa, IS nemških. 1 madžarski ki 1 ruski zavod. Vseh državnih šol je v republiki 295, med terrtf 94 z nemškim učnim jezikom. — Kakor je videti je za nemško in madžarske šolstvo v Češkoslovaški repubiiiU ^ dobro preskrbljeno. ■0'asko pomočnike prvovrstne, veSče tudi uniformiranja sprejme takoj Jon. Rstivt|te se stičnih notvorb. na i He> orašefc alf tekočfna' Za« htevaite tamo orlgfn«!^ • DlamaltV — Clavnr. sae sfonervn vB t. ^'»h^j Pdvsrd Dura nec, Stroess mavnilen ulica br lf\ Zagreb 12 Oni I Kazno Hiša t Ljubljani, enonadstropna, 10 prostorov, gostilniška koncesija, inventar, prosto stanovanje, vrt, naprodaj za Din 200.000. — Zglasiti se je na upravo »Slov. Naroda« pod »Hi« tre kurija/2008«. Zidan Uav v dobrem stanju in nekaj zemlje — naprodaj. Hlev se da s malimi stroški spremeniti v stanovanje. — Polzve ae: Za-grad k, tS, poeta Celja Na dobro domačo hrano se sprejmejo 3—4 gospodje. — Nsslov pove uprsva »SI. Nsr.c 2011 Klavirje. hsrmonffe. godals. strune In potrebščine, na drobno In debelo. — M Mušič, Ljubljana, Selen« burgova ulica 6, 9892 Imajo li jute oglas" ? Jo?. 8 QQ stian 8. .SLOVENSKI NTA!?OD„ dne 25. marca 1924 stev 70 Silo dni salon Marija Sot%h £jubljana Siongresni t%g it 8. <0>ri%nano najm%je +7 & cene J jf , * A * •iAeaVifri r Starešinska zveza IrfvMh šiaserv Jug. a kad. društva a^ftaslav" v Mariboru naznanja, da je njen Član in starešina, gospod j. liinkc Irioliž inSB»::tor v ministrstva pravde v Beogradu in predsednik invalidske komjsije v Niš* dne 20. marca 1924 v Nišu nenadoma umrl. Bil je Jugoslovan, zvest geslu našega »Triglava". V Mariboru, dne 22. marca 1924. SfareSinska iteia „Triglav PREMOGOKOP išče sposobnega namestnika upravitelj s popolno naobrazbo radarske stroke, poginoma veščega v vseh poslih merilca (Markscheider> x dobro -n daljšo rudarako prakso, neožemenega sa stalno nameščen Je ter dobrim izgledom za bodočnost. Nastop službe takoj. Uprava mu da brezplačno star ovan je, kurjavo, razsvetljavo in postrežbo, dokler obstoja rudniška kantina. Ponudbe s prepisi spričeval o dosedanjem službovanju hi pred-"ivljfn em nai s«- po^Mejo eorrvi na nasiov Ravnateljstva ttej-Ijenlka y?J£LEMAM al aL, Goltrbovec vte Varaatttn in sakfevo plače. ^Združene opekarne cL d. Telefon 733 Ljubljana Telefon rzs naznanjajo, da so otvorile v sredini mesta na Miklošičevi cesti št. 13 tovarniško zalogo vseh vrst opeke lastnega izdelka. Opeka je ne razpolago v poljubnih mnoltnah pe na razpolago v najnižjih dnevnih cenah 1 Veletrgovina z virom ta aitoholmroi pijačami lice aro Ljutašfaeso In okolico dobro vpotjotu *o a^nHsoaua trasi In slefo gcsnotibije, pri pranju uporabijo dosledne samo MILO .GAZELA' Najhotjftl in ne)mcćer* naj ž i peaaliti stroj seeta-njemti. m m ca, uuBuasa, TI Tolofon M8 ©5»&Of$**E SO Telefon MS SpeoojaJna trgevBna vseh piaarstlsktfc posojila v svrko peveeanja obrata lica za eabs 1 do 3 let industrijske podjetje v Sloveniji, katere se kepo razvija in je preobložene z naroči H. Vredno je 4 milijone dinarjev # Nudi vknjižbo na I. mesto, 20 obresti ia soudeležbo ne dobitke. Ponudbe pod .Pope noma varno in dobičkonosno' . 26£4* na sprava Slovenskega Naseda. ****asn% slamnikov m mossnb BarftorH - TmM Ljubljana - jjteetm trg 7 fzeehrke po najnovejših modelih. Istotam vetfka zaloga damskih slamnikov, na ki t enih k« praznih bi raznovrstna** uekne. Gospodinja I Zahtevaj od trgevea ob pri-ItNi, ke aakepeieš barve za plmhe, SO « — M - lesi 1 de p letat rals-asra Ponude molim sta« sa oznakom ve!ikosMj fabriVat i et]enu na: Vojakovac, Križevci rvaisko) no*. \ (Hr AltfU/A §ARVA DAMA se najhitreje moderno m okusno potese z uporabo Mm 13655 Vedno velika izbira vpketk (kit). Piiporoeam se za vsa lasna dela. Kakor tudi za barvanje sivih ia-z JL* Oreal Hene\ tudi v modnih barvah. M. PODKRAJ8EK, frizer za dame in gospode. Sv. Petra cesfa 32 vabilo a sini lin Posojilnice v Trebnjem ki bo v nedeljo* B. aprila t*J24 «4a pol deveSta do poletite o zadružni plsaratk Dnevni rede 1. Poročilo naeelstva. 2. Potrjenje letnega računa ze teto 1923. 3. Volitev načelstva m reCan-skih pregtedovalcev. 4. Slučajni predlogi zadružnikov. B9 «*. J ml ■ n__i NuCSiSTTC' ■****•■■■■■ ! Najnovejša iznajdba 1 Brez kva nanje blaga kemioae snašeele m vsakovrstno barvani« oblak. ASr?Q& £§C 150? L?vMi*n*i Setenbsr^eva ellea 3 L iradetr. ©fisce-Tft 45 »eeeeeeeeeeee 11 soaooooeee LIS! Btloer|*v* nJica S. Pepnrvljam ia oglašuje« kiav?rj* in harmonije strokovno in ceno tidkiai .na delavnlom (popva vl| nlnica) L. EAr.AtA Ltvblfsna, K»f«»«ne}e -- ces^s^t — Prhna rarUand trboveljski rn dalmatinski dobavil« v roij ubnfh ni so* na h. — Naroflia sprejema; G«M^svehf^a bo!Jšeeo materijala ter dob- -»ni r v**ki množim po •isjelZ^H dnevni eeni L tir5*jisv«tsU6 tvcrn'ica Bakthi JftS. R.P1H, UUBIJUM lir i i-i'su i ti. »SI. ■1 mm & a nitliu fe izbomo učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvofa in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3*—. Razpošii/G društvo Stalna zaloga: Henrnanskv, Korsika, Urbanic tn drogerija .Adria*. wa9|si množina maiiulaftui-nega pap!pla9 kilogram po 5 dinarjev. 3arcdna tiskarna v LJubljani« ^iut:-?-2 sredstva! S A H I T O prati ss&zijivta; boieznira UTOT T vseh lekarnah hi drogertfeb e^fj vav *r" vav s^l s^e 2s tosiafeo ii^:d&G Dve trajni žagi, 800 fftn (Banesage); stružnica, vsa n železa (Drechelerbank); dve skobljalnie! (Frasanasckine); ke pirni stroj (Speicbtnkopisrmaschins); dva kopirna streja (Kop^snnaschine); nai verza ini kolesni stroj fUn-versatrad-masehtne); vrtalnik 2a glavinske puiiee ('NabeubOebssnbohr-masehiae); krožna žaga z železnim pode >a v kom fKreissage); krožna iajja s profilnim železnim podstavim r^reissaee : vrtalo (Langk)chbohrmssehtnev,; delni aparat za vrtanje lei-castth luknjic in glavine (Bokren der $es«ck^leebor tmd Naben); bresnao korito s kamnom 900 mm (Sehietftrea); avtomatični nožni brusilni strej (Me^saffsekaerfmaseneas); kline krožne žsge pH brusUniei (KreissageblsvterSchlsef-maschlne); kline tračne žage pri brustlniei (Bandsigeb4*ner-Schleifmaaehmt); stenski vrtalni strei rWandbohrmaschlne); ročna s Unca (Handstanee); rosna stanea s prestave; vsvesas plašne škarje s prestavo (Htbelblerhschere); Beeaejev sršeni bat 1S0 kg tele (Becbe Lunhammer VSO kg Bargcwi*nt); Ajaksov o prožni tolkač (Ajax Federbemmer); ped na klepka 100 kg (Fallhammer); hidravlični na ko) eeni strka mi stroj (Radreifen-Stauehmaschiae); vetrne na ikri ogaja (Vsntflstor far vise Feaer); nakovalo (Ambosse); ravnakte pJoicc (Rickt-pLatten), greafiae pieeee (Oesenkpiettea); jn**ajkl aaosen (Sehraabetocke). Peoueee pe* STROJIVl, Mnrlbor, polk« preatl «7. za djelu Sk>veaikt naše asaerifike pisaće strojeve [d" i I ^Undo i postrebžrlna agilnom i dobre uvede nosa zastupniku. Samo eni, keji su u stenja na vksetisi rečna raditi neka se odmah jave OENERAL. ZASTUPSTVU AMBR PISAĆIH ST5KX1EVA „VnaKRVOOD % Znajrob, Meanička aka* brej 1. Brzojavi: Undeovood, aereb. mfSSli f lili iDii - I blotaoe viae lm v vseh ametfaih barvah. bHOeinl lalTsfja izsir2! ■sieelsti salesj Stuchly-Maške Ljubljana. Židovska ilica 3 >SM9t^BfiSaWK8aSS8SS Dalmatinski la Portland nadi pe nainiž)i dnevni eeni {vernica „SPLir al. d. za cement Portiand iz skiaflliea v ijabl se( Alaka?Mdre)*a oec^a 12 OTVOREN JE HOTEL I RESTORAN „EKSCELZIOR" BEOGRAD, Miloša VeUkog uhca broj 5. Telefon 35—Se. Telefon 3g - fta. ^aimodemiji konfor. — Teiefon u sohama. — L*ft. — Topia \ hladna voda. — Suca sa salonima i nu;»»fiiima —- Hajlegtšg btagovaone. — Frvo^iaana ^^|°AS — Umietnički kor.ccrat. Visoke cene Jf* JT* 1** JF* H »nf *T *S %t*\ majhni prejemki triko dopuščajo nakup ob'oke JOS. H9!!M9, B*j» gg* e= 3 Vam ntadl po alzki ceni veliko Izbiro najnovejše nie^e In deske konfeScelje Neobveaen oakta* v trgovfesi Vas e te« prepričal aanaj ebdržavatl 6e se (Itil II FfifllU M ijOi!-ieTčssVi jlede upnu t leg I ti maci a obratiti se aa ItaMebssrej Amerika Llnie. Gaavao m stupatvo aa Jugoslaviju J. H. Oraukovle, Zayt*ob, ■i prvovrstni rusleilnski ataparfosfa^, ataperfoefat iae kostna meke tor rsins metana gnojila po JnUJih konkurenčnih oenah dobavljaš Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku. Lastaina ia tisk »Narodate tiskarne^