43. številka Ljubljana, v torek 23. februvarja 1897 XXX. leto. Izhaja vaak dan *ve*er, izimfti nedelje in praznike ter velja po pošt i prejtman za avstro-ogerske -ležete za VBe leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden u.ose« 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 ;;!•!. H) kr. Za pošiljanje na dom ručana se po 10 kr, na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor pottnina zmifia. Za oznani la plačnje se od stimtopne petit-vrste po G kr., če se oznanilo jedenkrat tiBka, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj t>e izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je na KoBgfMDMD trgu it. 12. Up ravuistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Kurat Koblar in narodna stranka. i. Že mnogokrat smo prosili izvenkranjske slovenske liste, naj pišfjo o kranjskih razmerah ne pristransko in naj se, ako imajo dobro voljo, biti pravični, prej informujejo, predno izrečejo kako sodbo. Žtl, da tega de vedno nismo mogli doseči, dasi je to pogoj mejsobojnemu razumevanju Ponavljamo to prošnjo fndi danes, iskreno ieleč, da bi našla odmeva tudi v Gorici. Povod toma nam je dala „Soča", kateri je v zadnji Številki o sferi karata Kcb'arja izrekla naslednjo sodbo : „Narodna stranka je izključila iz s?oje srede zadnjega duhovnika, Koblarja, ker ni hotel podpisati izjave proti .Slov. Listu". Obžalujemo! N sledki ne izostanejo! Sddanja narodna stranka naj kar črta iz vrsto svojih somišljenikov celo deželo goriško. Ta sodba je krivična, da ne rabimo ostrejše besede. Iz nje se vidi, da tudi „Soča* ne ve, kaj je prouzročilo kor. II kt mej zvrševaloim odborom narodne stranke in kuratom Koblarjem, in prav zategadelj hočemo to zadevo mirno in stvarno pojasniti. Pred vsem — in to mrra vedeti tudi „Soča* — ni narodna stranka »izključila" karata Koblarja zategadelj, ker ni hotel podpisati i .'.jave proti „Slov. Listu", nego zategadelj, ker sploh programa narodne stranke ni hotel podpisati. Izjava, katero je zvrševalni odbor predložil gospodu Koblarjn in katero smo doslovno natisnili, je jasno stilizirana. V njej se je zahtevalo, naj gosp. Koblar izjavi, da hoče kand davati na podlagi programa narodne stranke, ob j« dnom, kot draga, nekako postranska točka pa se je tudi zahtevalo, naj gospod Koblar izjavi, da se ne idonti likuje z besnimi in nepoštenimi napadi „Slov. Lista" na narodno stranko. Zvrševalni odbor je torej postopal popolnoma korektno, ko je zahteval, naj se pojasni razmerje mej narodno stranko in gospodom Koblarjem, saj tega vonder ne more nihče zahtevati, naj bi stranka kand dovala koga, kateri se sam ne smatra njenim pristašem, »kateri se ne strinja z njenim programom, pač pa no druži in ident.fi kuje z drago stranko, katera ei je postavila nalrgo, im či ti narodno stranko, in katera se v svojem glasilu na nsjgrsi način proti njej bori. To je bilo toliko b Ij potrebno, ker gospod Koblar že pri prvi volit vi, ko js bil namestn gospoda pl. Globočnika izvoljen v državni zbor, ni postopal povsem pravilno. Gospoda Kob'arja je moralo biti znano, da narodna stranka načeloma ne priznava škof>m mkake avtoritete v politčnih rečeh. To je jedn* tistih programatičnib točk, po katerih se narodna stranka bistveno razlikuje od klerikalne stranke, in če je gospod Koblar vzlic tema iz rok naredne stranke prevzel državnozborski mandat, je bila dolžnost njegova, ukloniti se tudi temu načelu in se po njem ravnati. Trga pa gospod Koblar ni storil. Komaj je bil izvoljen v državni zbor in ga je škof poklical na odgovor, ker je kandido?aI brez škc fovega do volje* j», se js gospod Koblar podvrgel. Dotična njegova, v „Slovenca" oficijelno priobČena izjava, je narodno stranko osmešila in oskodila njen ogled. Splošno se je priznavalo, da je gospod Koblar postopal sicer diplomatično ali ne tako, kakor bi bil moral postopati po načelih narodae stranke in kot poslanec te stranke. Ali tndi pri predstoječih volitvah ni hotel gospod Koblar spoznati, da je glede škcfove avto ritete pnšel navskriž z narodno ttranko, hotel je iti (• lo dalje, nego pri prvi volit vi. Hcd 1 je še pred veli t vi jo vpraševat škcfa, mu li dovoli kandidovati in njegove izjave v zvršev&Insm odboru narodne stranke so pričale, da misli kandidovati samo, če mu škof doveli. S takim postopanjem se narodna stranka re more in ne sme sprijazniti Ako hoče kdo, da ga narodna stranku dvigne na Ščit, se mora pred vsem in brezpogojno podvreči njenim načelom in no sme nič storiti, kar bi bilo proti tem načelom, ako je pa dotičnik odvisen, mora ali to odvisnost prezreti in biti pripravljen na eventuvalao posledice ali pa naj se no Rili v politiko. Tako veleva narodni stranki njena čast in prav zategadelj je bilo potrebno, da je od gospoda Koblarja zahtevala, naj podpiše njen program, česir pa ta ni hrtel storiti. Kaj bi storilo društvo „Sloga", ako bi Rfahnifl ali Pavlica zahtevala, naj ju kan-didnje. naj pla^a troške za agitacijo in naj jima pomaga do mandata, programa pa bi ne hotela podpisati ? Brez dvoma bi „S>oga" postopala isto tako, kakor je v Koblarjevem s'u'aju postopal zvr-ševalni odber narodne s ranke. Razpora mej Koblarjem in narodno stranko pa ni prcuzročilo jedino PHsogla-ije glede programa, zvrševalni odbor je bil še iz drngih, taktičnih razlogov primoran, opustiti misel na kandiJatnro gospoda Koblarja. Stranka je svoj čai kandidovala g Koblarja v mestih ia trgib največ ker je pričakovala, da se pri splošnih dižavnozborskih volitvah iz tega volilnega l kraja piostovoljno umakne v kmetske občine notranjske, kjer bi imel mnogo upanja na zmago, dočim se je že pri prvi velitvi pokazalo, da ima v mfstih odlečnih nasprotnikov, kateri se vzlic preteči nevarcosti takrat niti volitve uieležili niso, samo ker nikakor niso hoteli glasovati za gospoda Koblarja. Ko so sedaj člani zvrševalnega odbora vprašali g. Koblarja, bili kandidoval v notranjskih kmetskih občinbh. kjer bi laglje zmagal nego vsak dragi kandidat, kjer bi bila piav njemu zmaga uprav zagotovljena, je g Koblar to kratko malo odklonil. Povedal je, da je pač že sam mislil na (a mandat, in bil radi tega tudi pri škofu, a ker mu je škof rekel, da hoče klerikalaa stranka na vsak način prav notranjski mandat dobiti v svoje roke, zato da on v tem okrf ja ne mtira kandidovati. Lahko si je misliti, kako je bil zvrševalni cdbor naredn- stranke osap-njen, ko je izvedel, da misli g. Koblar kandidovati v imenu narodne Btranke le tam, kjer mu to dovoli škc f, voditelj klerikalne rt*anke, prav kakor da ima Šk(f disponirati ; u 'i žđ glede kandiditov narodne stranke! Še bolj se jo pa zvtševalni cdbor začudil, izvedši, da še niti getovo ni, bede li gosp. Koblar sploh prevzel kak mandat. G. Kl b'ar je namreč na vprašanje, kaj misli storiti, čo bi mu Škef prepovedal kandidovati v mestih in trgih notranjskih in gorenjskih, odgovoril, da tega še ne ve! Narodna LISTEK. „Matica Slovenska'. Zgodovina slovenskega slovstva III. del bpisal prof. dr. K. G laser. Dela, ki je za vsak kulturni narod velike važnosti, in čegar izvršitev je prevzela .Matica Slovenska" ter jo poverila prof. dru. K. Glaseriu, »Zgodovina slovenskega slovstva", dobili smo letos III., torej predzadnji del. — Ta snopič obsega Biei-vveisovo dobo od 1848 —1870. leta, ki pa ni završena v tem zvezku, temveč bode najbrže tvorla še jeden del zadnjega zvezka, v katerem misli gospod pisatelj obdelati zlasti novejšo — Stritarjevo dobo. Tam bomo tudi menda dobili mnogobrojne opazke ia notice, katere nam obljublja obilica znamenj v letošnjem zvezku. V „Predgovoru", obsezajočem 7 stranij, „je obrazložil (prof. Glaser) nazore, ki ga vodijo, ko 8p Bojo to knjig), pa tudi vzroke, vsled katerih se je lotil tega dela", češ, ada mu dajejo povod k tema raznovrstne ocene prvega in drugega zvezka te zgodovine slovenskega slovstva". — V koliko se je to „obrazloženjett v precej dolgem pred govoru, v katerem govori o raznih predmetih in marsičem povsem nepotrebnem ter podaje nazadnje še našim politikom miroljubno iu slogo priporoču jočo lekcijo, posrečilo, o teia no maram razpravljati na tem mestu, ker so mi - lun obširneje baviti 8 „predgovorem" v .Ljub'jonskem Zvonu". Na Čelo je pisatelj zopet postavil „Zgodo vinski preglel od 1848. do 1870. I.", kar so mo^a vsekakor odobravati ; samo malo več zveze bi bilo želeti mej tem zgodovinskim pregledom in našo literaturo. Zato bi no bilo treba omenjati notranjih, epecijeln h dohodkov raznih držav Francije, Nem-Čijp, Ru-iijo ali Italije, ki niso imeli nikakega upliva na naše slovstvo in deloma tudi ne označujejo tedanjih duševnih smerij. Pač pa bi se lahko natančneje označili rezultati političuih dogodkov iu vodilno ideje, ki so neposredno uplivalo na razvoj literarnega življenja. Drugi oddelek „Pojavi slovenskega življa v društvih, zbrrih, v šolah in v gledališču" nam slika preperod slovenskega naroda, njegove prve poskuse in napore, da pribori svojemu jeziku veljavo v šolah in javnih uradih, delovanje naših starih rodoljubov ter prve korake društvenega življenja, v katerem tiči (udi kal slovenskega gledališča. Ta del, ki se je g. pisatelja prav lepo posrečil, bo zanimal marsikoga, kateremu tudi slovstvo samo ni mar, ker ca m opisuje prve boje in napore rodoljubnih bojevnikov za kulturni napredek našega naroda. „Slovstveni pregled" (III odd.), ki je razdeljen v več pedodielkov : „narodno gospodarstvo", .pesništvo in pripovedništvo", „jezikoslovje", „slovensko alovfat/o", .zemljepis in zgodovina", „prirodoslovce", „pravjznanstvo", „hogoslovje" in „diužba sv. Mohorja", nam podaje pregledno, žal, le preveč kurzoriČDO in le statističoo sliko literarnega delovanja, razdeljenega po gori omenjenih strokah. Za tem pa slede v IV. oddelku posamezni pisatelji. Opisani so, kakor pravi pref. Glaser sam, „v raznih skupinah po najbolj značilnih osebah in njihovih glasilih", in sicer: a) dr. Janez Blei-vveis 8 s/ojilmi sotrudniki pri .Novicah", b) Luka Jeran in sotrudniki „Zjodnje Danice", c) Anton Martin Slomšek iu sotrudniki „Dcobtinic", č) Davorin Trstenjak, d) „Slovenski Glasnik" in njegovi pisatelji. Povsem dosleden v tem ruzpre-deljevauju pisatelj ni bil, zakaj v skup:no č) (Davorin Trstenjak in posvetni pisatelji na Staje rs tcem) zašli so tudi: Korošca Matija Majar Ztljaki in Andrej Eimlpieier, Karol K Uda iz Kranjske ). dr. Ojaejiti jedeo oddelek na posamezno pokrajino se mi nikakor ne zdi umestno, niti izvedljivo, kar je spoznal g. pis-felj sam. Saj g a jo stranka naj bi ga torej postavila kot kandidata, na da bi vedela, bode li g. Koblar vzdržal kandidaturo, izpostavila naj bi se eventuvalnosti, da g. Koblar v zadnji uri nmakne svojo kandidaturo in pusti stranko na cedilu, v katerem slučaju bi bil morda celo mandtt notranjskih in gorenjskih mest prešel v klerikalne roke I V takih razmerah je bilo popolnoma pravilno, da je stranka postavila g. Koblar.a pred alternativo : ali hočeš biti z nami ali proti nam? Ako hočeš, da te kanJidaje narodaa stranka, p ;tem se postavi odločno na njeno stališče, p:dpiši n en program in drži se ga tudi glade škof«, kot zvest pristaš, sicer z3 moremo več s toboj hoditi. Nobena stranka na svetu bi ne hotela izročiti zanesljiv« ga mandata možu, kateri neče ali se ne upa biti njen pristal, in ker gtsp Koblar ni hotel stranki dati nikakega zagotovil;, da hoče kandidovati na podiagi narodnega programa, so čast in taktični oziri velevali narodni stranki, da je pretrgala vsako zvezo z gosp. Kob arjem, toliko bolj, ker je opravičeno domnevala, da Ledi roko v roki z najnovejšo stranko zoper narodno stranko, kar ,e v^e prej nego lojnlno. Državtvjzborske volitve. Volitve na Notranjskem Z ozirom na mm ga vprašanja glede kandidata narodna stranke za n:andat notranjskih kmetskih občin smo pooblaščeni naznaniti, da sta se kot kandidata ogLs.ia dva gespoda. Zvrševalni odbor se ni še na nobeno s'ran odločil, nego je sklen 1, postaviti kot kandi-da'a tistega, za katerega se izreče večina narodnih voMn h mož. * * * Volitve volilnih mož »Slovaneo* se drži še vedno stare, že opetovano ožigosane iu osmešene taktike, če vedno poroča o zmagah tudi iz tac h krajev, kjer je njegova stranka propadla, a če že vseh izvoljenih mož ne more proglasiti za svoje pristaša, jih proglasi vsaj nekaj. Tako pustolovstvo ee samo sedi. — li Mokronoga se nam brzo-javlja : Narodna stranka je zmagata v obeh kurijah. — Iz Drago 6e nam poroča: V peti kuriji in v volilnem razredu kmetskih občin sta izvoljena po dva zanesljiva narodnjaka in sicer soglasno. — Is Litije se nam javlja: V Kotred^žuso bili v obeh Volilnih razredih izvoljeni naroini volilni možje in sicer jednoglasno. Navdušir.je e bilo veliko Klerikalna stranki se voiitvu niti adelduti ni upala. * Z Dolenjskega se nam piše. V naš h mastili žive volil i piav mirno. Ne pozna s i skoraj, da bodo volitve. Kakor bo že v Meti ki naešlani poka zali, ko so v tolikem Številu s 134 proti 15 klerikalnim glasovom mirijo klerikalce dbli ua stran, tako so storili tudi Novomeačani in tako se Zgodi tudi s-) v druzih naših mestih pr velitvi volilnih mož in potem pri volit v i poslanca za mestne skupine. Tcda na deželi im^jo volitvo vse drugo iice. S prižmee 83 sliši le opitje o groznih „iibe ralcihu in socijaliBtih. Mirna he;eda se ce siiši, mirno, ljubezen kazoče duhovniško lice se ne najde na nobeni |n popoludne je bilo iDaloce povaod iato upitje in kapucinca iz Wallenste:novega tabora je videti v tako krasnih ekscemplarih, da se naj le igralci dvornega gledališča, ranjki Meissner, ali Schone pred njimi skrijejo. Ia ta vaša „nesramna hiša" v Ljubljani I Že tri nedelje jo naši pridigarji pri vseh cerkvenih opravilih mesarijo! V nekem samostanu morajo učenke vsako uro vstati s sedežev ter moliti z i srečne volitve. Kar je pametno na deželi, se ali posmehuje tem pojavom po -litične strasti, ali pa tožno vzdihuje, da to ni vefi kršanski nauk in da duhovniki niso več pri zavesti Mej tednom letajo duhovniki od vasi do vasi ter rotijo ljudi. Dekan v Št. Jerneju in njegov kapelan že tri tedne n:sta mirno spala in jedla in še drugače krotka, mirna narav šmihelskega župnika pri Novem mestu je postala nervozna. Zakaj, zakaj vender taka gonja, taka razburjenost v duhovnikih, vprašajo možje, vprašajo ženice in tuji otroci? Morebiti je ta razburjenost dobra. Težko se naš kmet privadi, da izvršuje sveja volilna pravice; ti naši „kapucini" ga bodo privadili jo „iavrševati" in pride čas, ko bo jel ločiti mej farovškim in sv. jam gospodarstvom, saj ga že vroča lica njegovih pri digar-ev delajo pazljivejšega. Ž i se uorčjjejo iz teh kapnciuad in kapucinov. Pa če to ne gre na račun onega, kar je kmetovalcu zmiraj sveto bilo, na račun verskega čuta, je vprašanj, ki je že danes lahko stavimo ! * Iz Dobrepolj se nam piše: Dae 19. t. m. je bila pri nas volitev volilnih mož. Volitev ni za nase „katoličane" dobro ittekla. To se pravi, katoličani smo tod vsi, ali patenta nimamo vsi, patent imajo le tisti, ki so našli milost pri vodstvu naše kmetijske zadruge in bralnega dmUva. To vodđtvo hoče imeti svoje posebna stranko, iak • katoliško, da niti BSI. Narod" no sme v njeue proatora. V nedeljo je bila pri n - h velika slovesnost. Z leca se je čital pastirski list in popoludne je bilo razpostavljeno „Najsvetejše" za srečni izid vohtev. Rtvno isti dan je bila v Robu veselica s petjem in tom ■ bolo. In naše klerikalno društvo je priredilo izlet v Rob, prav isti din in ravno ob isten času, ko je b lo doma izpostavljeno „Najsvetejše" za srečni izid volitev. Z društvom je šel kot pevovodja tudi kapelan g. Traven. Ni čuda, da ja potem s svojo kandidaturo za volilnega moža iz pete karije — propal! Tudi se nam nepUentiraiim katoličanom jako čudno zdi, da so sicer tako klerikalni Rjbarj«, katori se navadno silno ponašajo s svojo versko gorečnostjo, priredili račeno veselico kij prvo nedeljo po smrti svojega žjpnika. Vzlic tem ,ltb ri' nim" sredstvom so bili pri volitvi volilnih mož iz voljeni možje, ki imajo srce na pravem mestu in so uneti za bligor ljudstva; čo tuli ne trobijo v klerikalni rog. * Jako zanimiv bodo volilni boj v furlanskih krni takih občinah. Oadu kandidujeta dva duhovnika drug proti drugemu. Katoliška straaiia kandidnje dr. Fduduttija, se-ru uiškegt profđs >rja. Dosegla je bila calo, da je bil nadškof prepovedal kandidovati nasprotnemu kandidata Adamu Z >nett.iju. Toda nj h namen se ni posrečil. Liberalni Ital jaui so w.d .j proglasili Zinettija za s/ojfga kand data in tudi dosegli, da mu je nadškof dovolil kandidovati. Po Farlaniji pa posebno agitujejo proti njemu, da je Zanetti neki prijazen tudi Slovencem, kar bi bil v očeh Italijanov seveda neodpnstljiv greh. * # V Istri se volitev volilnih mož suče nekda de precej ugodno ia Slovane. Upanja je jako mnogo, da zmagajo v peti kuriji dr. Ltginja. V Puljn je izvoljenih 20 volilnih mož za Laginjo. * V trgn Mu>zzu9chiag na Štajerskem imagali so socijalisti pri volit vi volilnih mož za peto kurijo 8 8 kandidati proti krščanskim socijalistom. — V (Mju so zmagali socijalisti 8 13 volilnimi možmi s pomočjo Nemcev. V Radgoni zmagali so liberalci, na Teharjih socijalni demokratje. * Mladočeški volilni oklic naglasa, da je češko vprašanje zopet na dnevnem redu v Avstriji. Slišijo 89 že tehtni glasovi, da se rešitev tega vprašanja več ne sme odlašati in se morajo zadovoljiti vsaj nekatere češke želje. Tadi obstoji trdna vez mej Čehi na Češkem, na M rav-knm in v Šleiiji in a tam je napravljena podlaga za n-r dno in državnopravno skupnost. Smoter mladočeške politike je po« polna jednakopr8vnost češčine v vsem javnem življi nju in obnovljenje samostojnosti dežel češke krone v okviru avstroegarske države. Glede pogodba m Ogersko pravi okle, da se bodo Čehi najodločneje opirali, da bi se šs nadalje obdržale sedanje razmere. R i ju bodo glasovali za popolno ločitev Ogerske od Avstrije v gospodarskem ozira, nego bi pa glasovali za pogodbo, 8 katero se ne bi izboljšale sedanje razmere. Sprava z Nemci bi se lahko izvela, da le poslednji hočejo priznati obema narodoma jednako pravico v nerazdeljeni kraljevini. * • V Top! o >.h na Češkem bil je hud volilni boj. Voljenih je za peto kurijo 84 socijalnodemokratskih, 2 liberalna in 2 krščanskosocijalna volilna moža. V Blulencu na Predarlskem so zmagali pri volitvah za peto kurijo nemški libe: alci z veliko večino vzlic pricadevanju krščanskih socijalistov in 8ccijaln h demokratov. prav ta okolnost prisilila k nedoslednosti, da je J Zato mislim, da se je dr. K. Glaser prav po nepo- raoral iz dragih ozirov uvrstiti omoojene pisat«?/ja v Trstenjakovo skupino. Puč pa so mora odobravati, da se obdelajo sotrudniki jednoga podjetja skupno v jedni skupini, ker je na ta način vsaj nekoliko ozoa'ena smer njihovega delovanja. Zakaj se ni skupina d) imenovala p j glavnom zastopniku? Dobrodošla bi bila todi razdel tev po značilnejših delih v pripovedovalce ce-kvene (uabužae) in po-s.etne vsebine, pa v pesnike (lirike, epike itd.) V posameznosti se tukaj ne moremo spuščati. Želeli b pa vsaj nekoliko m a r k a n t n e j š i h in zna.' In.-.m.Ii blik posamezaih važuejših pisateljev, kakor 8) K oh- ki, Toman i. dr. Slikani so vsi preveč mehanično in medlo, v h; skoro po jedaem kopitu. S stališča, katero je /.;•/. I g. pisatelj na II strani, predgovoia pišoJ: „Prva naloga slov-htvene zgodovine pa je ta, povadati, k aj so napisali posamezniki", moramo priznati, da je prof. Glaior častno rešil svojo nalogo! Toda prav temu njegovemu stališču bi se dalo marsikaj ugovarjati iu prav to je tisto kočljivo, važno vprašanje, v katerem se je ločila kritika prvih dveh zvezkov G lastne ve zgodovine cd mnenja gospoda pisatelja. trebnem drgnil ob pokojnega dra. V. Ooiaka in mene, očitajoč nama krivično in celo neplemenito kritiko. Gosp. pisatelj je pač videl tam nasprotstvo in zlobnost, kjer sU bila v istini lo djber namen in stvarnost, o nasprotstvu pa niti sledu! Priznati moramo: tudi III. zvezek Glaserjeve zgodovine hrani ogramno veliko bio- in bibliografi Snega materijala in bo dobro služil kot vir in podlaga literarao historičnim razpravam, bavečim se 8 posameznimi pisatelji (monografijami) ali celimi strujami. Papoznati pa moramo tudi vsi, da je imel gospod pisatelj mnogo, ninego truda in napora z nabiranjem, sestavljanjem in razvrščanjem tega obširnega, po raznih publikacijah iu perijodičnih listih raztresenega materijala ter smo mu za ta njegov trud prav odkrito in cd srcahva-ležni! Hvaležnejši pa mu bodemo še, ako se bo v zadnjem delu postavil na drugo stališče glede naloge literarne zgodovine; saj ga bodeta k temu vabili zanimiva novejša Stritarjeva in najnovejša doba! Potem bomo tem nestrpnejše in radovednejše pričakovali zvršetek Glaserjevega obširnega dela. Na Dunaja, dae 18 febrnvarja 1897. Fr. Vidic. V IJlihljiiiii, 23. febrnvarja. Petdesetletnica ogerske ustaje V ogerski zbornici poBlaocev je bil poslanec K o-i-r.it !i predlagal, naj se letos slavi petdesetletnica ogerske ustaje 1848. in 1849. leta. V soboto je zbornica ta predlog odklonila. Zmimivo je pa, kako je minirterski predsednik in ogersko vladno časopisje pobijalo ta predlog. N so se upali odločno izreči proti njemu, samo umesten se jim ne zdi. „ Pester Lbyi" se celo upa trditi, da se ne more reči, da bi predlog bil naravnost neopravičen. Vidi se, da so vee ogerske stranke jednako eovražae proti Avstriji, samo nekatere malo očitneje to pokažejo, druga pa iz političnih ozirov to še malo prikrivajo. Ti dogodki bi pač morali odpreti oči odločilnim krogom na Danaju, kam vodi pospeševanje madjarstva. Pomnože vanje ogerekih Rumunov. Ogerski poslanec Werna je te dni v zbornici s številkami dokazoval, da se R imuni na Ogerskem jako množe. Opirajoč se na ljudska številjenja do 1821. leta nazaj je dokazoval, da so znatne rumunske manjšine celo v krajih, kjer nekdaj Še ni bilo nobenega Ku mana. Seveda ta madjarski poslanec z nemškim imenom je iz tega sklepal, da ni res, da bi se Kumi-ni zatirali na Ogerskem. Seveda v resnici je pa povse drugi vzrok. Ziano je, da se noben narod tako počasi ne množi, kakor madjarski. Ko bi se Slovani in Rumuni ne pomadjarovali, bi že davno Madjarov ne bilo v E ropi. Is številk, katere je navajal omenjeni poslanec, pa Madjari lahko posnamejo, da so preslabi, da bi zatrli druge narodnosti. KmotBko vprašanje na Ogerskem. Pri generalni debati o poljedelskem ministerstvu je v cgerski zbornici poslancev se tudi govorilo o tem, kaka nevolja vlada mej ogerski mi poljedelskimi delavci in da to utegne postati nevarno za družbini red. Grof Karo'yi je predlagal, naj bi vlada naku-! ila nekatere grajščine, jih razdelila in delavcem dajala v najem. Ravno tako naj se na tak način fidejni komisi in posestva mrtve roke narede dostopna malim ljudem. Govornik se je z vso odloč-no8' j o izrekel proti vsem izjemnim naredbam proti delavcem. On je pcoti temu, da bi ae dovoljevale premije za izvoz žita. Ta govor je osupnil večino zbornice. Pobijal ga je Štefan Tisza, kateri je tako ostal zagovornik premoženja mrtve roke, kar bi od 'iszove klike ne bili pričakovali. Turčija je nekda sklenila na Kreto odposlati i jedcem mesecu 35 vojnih ladij. To se gotovo ne $godi. Prav gotovo ni, da bi velevlasti dopustile Turčiji s svojimi ladijami hoditi okrog Krete, poleg tega se je Torkom bati grškega brodovja, ki je tnnogo boljši nego tnrško. Turške ladije so največ Se stare in moštvo tudi ni isarjeno. V Makedonijo tnialijo Turki odposlati 2;")0 batalijonov, da bodo preprečili uetanek. V Carigradu so namrač izvedeli, ct. so Bolgari in Srbi v Makedoniji pripravljajo za ust h m-k Največja težava, ki ovira Turke v njih gibarjju, je ta, da so blagajnice prazne. Da vojake nekoliko potolažijo, da se ne »puntajo, če bi jih bilo trebu rabiti, eo jim te dni za jeden mesec izplačili plačo, a za dobrega pol leta so jim šo veduo na dolgu. Jezikovna jednakopravnost v Belgiji. Mej J'lamam i je silno ve ika jeza na belgijski senat, ki je zavrgel predlog, da naj bode v Belgiji fi-imanščiua popolnoma jednakopravna s francoščino. Posebno jih jezi, ker so glasovali proti temu pudlogn nekateri klerikalni senatorji, ki so izvoljeni s pomočjo Ha marskih glaeov. Začela ne je mej Fiamanci vel.ka agitacija preti senatu. Nemški listi se potegujejo za Flamauco. Mi tudi priznavamo opravičenost flamanskih zahtev, a vendar s- moramo čuditi, da se Nemci zanjo ogrevajo. Fiamanščina šo daleč nima l;ik.' literaturo kakor češčina ali poljščina, a v Avstriji vendar Nemci vedno trdijo, da ne moro tema jezikoma priznati jeduakopravr.oati z nerr.ščino, ker V kulturnem oziru ž njo nista jednako vredna. Mi ,je fiamanščina jednako vredna s francoščino ? Dopisi- Iz lugaMkega okraju, 21. februvarja. Do vršene so v logaškem okiaju volitve voidnth mož :za V. skupino in za km« take občina. Vrliko r; ztur .jenje in huda gonja vladaU sta po marsikaterih ob činah in župnijah valed pritiska klerikalne stranka, Mars.kateri klerikalec brusil in trgal je podplate po cel dan po vaseh — letal od hiše du hišo ter pri- .ganjal m prigovarjal ubozeoiu kmetu, naj se UČUležI volitve ter Tuli z njegovo stranko. Vae se je pora bilo v te namene, spoVddaica, leca, molitve, da celo Nts.j3vete.se ho je izpostavilo za srečen izid volitve. Klerikalcem sa ju tud. v marsikaterem traju po erečito vloviti ua svojo liu>amce nekaj kal nov in kakav.c. Mej kalim pa ni zastopan samo krm taki stan — kaj še — tudi obrmiki m trgovci — katerim v venko korist osnujejo ujih voditelji kon-eumna društva, vjeli eo to, kfkor cip* na ljubljen skem barji v nastavljena jim mrežo. Ž »libog, da so že vedno n-ii. ajo t»ki ljudje — kateri — ako se jim poreče: „Jutri bodo zopet križali Boga" — to tudi verjamejo. A vzhc temu se lahko reče, da se je po N tranjskem jelo svitati. Z-doji p »stireki list avstrijsko škv fov pa ni povscd naietlil dobrega otiaa. Ljudje so, ko se jim je pastirski list čital, kimali z glavami, s«* posmehovati iu zuuaj cerkve jezeč se besedili: „Kaj pa nam prebirejo o t*h vo litvah po cerkvi, mesto da bi nam pripovedovali kaj o božjih rečeh?* No, pa vsaj je mara.kateri župnik takoj uvidel, da je boljše, ako preneha s čitanjem pastirskega liata. Tako se je pripetilo v neki rovtarski vasi, da je dotični iopoik beio9 pastirski list, dejal: „Pa kaj vam bom to prbral, saj vas vidim, da tega št) razumeta ne*. Pri izpraševanji, ko jim je delil littke, opominjal je VSSOega posebej, da druzega ne smo voliti kot volilnega moža, nego taistega, katerega mu bo on ukazal. Po vedal mu jih je vse z imenom. In kaj je dc segel ta gospod? Na dan volitve se je prepričal, koliko somišljenikov ima v svoji župniji iu koliko z.»upanja pri volile.h. Izvoljeni so bili sami narodni voldui možje — niti on sam ni volilni mož. To jo zanj persz. a za volilce Častno! Zopet v drugi supeiji bral ji dotični župnik raz lečo pastirski list, a ca-jedenkrat prenehal ter rekel: „Kai vam bom neki j to prebiral, vsaj vidim, da v n»Ai fan ni nobenega moža več!" In res — na dan volitve izvoljeni so bili samo inož,e narodne etranke. Boljo pogodil jo je gospod J*n*z. Ta pa se jo podal nedeljo prad volitvami v sosedeo f»ro, sklical tam shod ter zbra nemu ljudstvu jako črno risal liberalce, trdeč, da hočejo že zopet povisiti uradnikom plače — kutere »o sedaj itak že previsoke Ob konci svoje propo vedi pa je rekel: .Možje! Tedaj vi volite z nami I— recite: ja! in truma mož mu odgovori. A ker mu to ni bilo dovdj, zaukazal je, da naj dvignejo somišljeniki roke. Iu ros se pokaže nekaj rok. Na to predstavi volilne može rekoč: — Vaša volilna ttoža sta: Vaš prečastiti gospod župnik N. N. in pa jaz gespod Janez. V svoji lastni veliki župniji j pa meče kar s kronami krog sebe, trdeč, da kdor \ *bu dokaže, da je on kaj pritiskal na volilce, izplača mu rad takoj 200 kron. Mož mora biti jako bogat aa kronah, kajti vsak otrok mu lahko dokaže, da uoa on za vsako volitev vedno pripravljene barvane, z imeni vol.lnih mož tiskane listke, katere sam •»nosi po hišah ter' pri tej priliki pritiska na ljud- stvo. LahkoEeSir.kovisi.no ob-ta 200 kron, a vprašanje |e, kdo jih b> plačal? Vsaj se poznamo, go spod Janez ! V resnici, vsakovrstna sredstva uporabljajo, da bi le našega nbozeg* kmeta vzdržali v t*mi in nevednosti. Koli« trn v p^i jim je ljudska šola in pa zavedno nnš* nar dno cč.teljstvo, katero vzgojuje ur ceno n-u mladino v verskem, dina-stičnem, zraven pa v pravem narodnem duhu. Ako ni učitelj starcdtbni neisai (kar jiti je še nekaj — žalibog) in n9 trebi a svojim župnikom in kaplanom v jeden rog — o&'gota ga na !eci ali pa Ša celo izprrd o.t rja. Tiko se jo pripetilo tudi v neki vesi na Notranjskem, kjer se je dotični župnik, bravši pastirski list skopal še na onditoega uzornog«, vsega speštovanja vrednega naduč telja, ter dajal: „Ja, ja, taka je dandanes naš« šola, — kar jest dopoladne v šoli sez dam, to mi potoludne učitelj vse podere". — Ta gospod, dasiravno že precej st3r, še do dano-- nn ve, da ima ljudska šola vse svoje knjige Bpisaae in sestavljene na pedlagi s/, kato 1 ako vere. Vprašati 88 ga lo more; Kij p» Kopani, Crni vrli nnd Idrijo, Leskovrc. A i morda treba še k* j faVt? Ni j li ljudski Učitelj Bpoftaje in ceni t*« cega sotcudiiika v svrji loli? A«o hudo župniki in verski učitelji na tak način skušali izpodkopavati ljudskemu uč t^lju njegovo stališe, jt-mafci mu pred ljudstvom in izročeno rasi rs! idino uglod in zaupanje — potem je treba, da se tud i nhvrn »ko učiteljstvo tesno okler.e diug dniz^gn ter pogumno dtla proti vnem nakanam in naprrom na°prctnikov, sooebno sedaj, ko je tudi naučno rain^tsrB^o uvidelo, da j ■ ueiteljehvo jako * až n fakt r s katerira jo treba računati ter izdalo tadnji vilevažtii ukaj zid«vajoč volitve in učiteljstvo. Ako bode narodno nčitdjstvo tudi zunaj šolo s svojo prepričevalno m odkritosrčno besedo pripcoeto ljudstvo bodrilo, napeljavalo k iz-O riki in napred'iu petem bodH ugasnila skoraj ta kuga. katera sh še alati po nek »istih krajih naše lepe domovine it» ro(.rod slovenski gledal bode jeden-kra*. a ponosom na woj napredek iu tudi svojo — UČlM;8lV0 Dnevne vesti, V Ljubljani. 23. februvarja. — (Trgovska in obrtniška zbornica) imela bo v sredo dne 24 febrnvarja t i. ob 2. ari po peludno v mftgbtratni dvorani javno s jo. Dna v ni red: 1. čib.uja zapisniku zadnja seje. 2 Nnzn^niia predsedstva. 3. Poročila o završenih liouolniluih volitvah. 4. Volitev zb irničuegu irolaststva za leto 1897 5. PtroČilo o prošnji vodstva cbrtne atiokovne šole v Kočevji, cia b> bila to opravičeno izdajati eposobnostna sp;ičevaia za mizarski obrt. 6 Poreč io o proSnji trgovcev v L i*u za pramembo določil o liede'jskem počitku. 7 Po.cčilo o dopisa C kr. dtželao v!ad°. ki vpraša zbornico, če bo podpirala strokovno šolo v Kočevji, tudi če sa ta p. dr Javi. 8 Porcč-io o prošnji cerkvenega pred-stojništva v Bučki za povišanje S'jmskih pristojbin-skih tarif za ondo'na apmnje. 9 Poročilo o dopisu r i h-ne a rcr-gistrata lj-.ibi;;,nsk*gi gledo nvr;itifev mehanikarjev v zadrugo kovinskih obrtov. 10 Volitev zastopnik* v odbor obrtno nadaljeval e šj?e v j K-mntku. 11. Poročilo o prošnji za podelitev do pu.-tila za ustanovitev zavarovale e pisrrne v Ljubljani. 12. Poroči'o o croHnji'b učencev in učenk na c. kr strokovnih šolah v L ubij: ni za podelitev ustanov. 13 P rt.čilo o oop;an c. kr dež vlade gleda nekega d.lavskeg* i'i mezdoiga prepira. 14 Poročilo o povabila ebčinskega sveta celovškega k shoda gle ie druga železniške zvrtza a Trstom. — (Anton vitez Laschan f.) Vjeruj je« uarl b&dnji nemški ž;pau ljubljanski, gospod Anton vil ob L-8chan MoorLnd, rojvi fefa 1811. v Metliki. Po-kojoik je bd ddgo vrsto let političen uradnik na Kranjskem, 1. 1848. je bil je bi poalanec v Frank fortskem parlairocfu, kot upokojeni vLdai svetnik pa član ljubki nskega cbč sveta iu v letih 1874 do 1882. župan stolnega mesta. Pokojnik je bil častni mtšč«n ljubljanski, vitoz reda železne krone in Frauc-Jožefo;egi reda. Nj v miru počiva! — (Repertoir slovenskega gledališča.) D.mas se boda pela opera „Trubadur", v četrtek bode premijera operete „Lepa Helena", v soboto pa se bodo ponavljala „Lipa H-dena" in sicer na korist naše izborne subrete gospodične P o 1 a k o v e. — (Poročil) se j ^ g. Josip Gruden, o. kr. poštni asistent z gdč. Ivanko Polajnarjevo iz Sore. čestitamo! — (Velika Sokolska maskarada.) Kakor vsako leto, tako bode gotovo tudi letos Sokolska maskarada jtdoa nsjiepših in uajživahnejših pred-pustnih veselic. Pomnoženi odbor se reino trudi, da se bode maskarade udeležilo tudi večje število .skupin, posebno tacib. ki bodo obudile mnogo smeha. Po polanoči in sicer ob 1. uri priredil se bode veliki sprevod prerano umrlega priljubega in pre-drazega klativiteza l\i f i pl. Kurenta, kateri je posebno to preipustno dobo hudo razsajal v .Na- rodnem domu*, kjer tudi izdihne svoj nomirni duh. Sprevod pomikal se boda iz gornjih prostorov po „stopnišk-h ulicah" na „galerijski trg* in rd tam na „Sokolski trg* kjer se „zadnji ostanki* polože v posebno r»kev. Izvirni ljubljanski Kurentov .žalujoči konj", takozvana „Brna*, se ježe nadel in se tudi udeleži sprevod*; da bode znal pravilno stopati, ker je po dolgem odmoru že pozabil in tudi nekoliko zdivjal, ga na novo pripravlja in .dresira" veliki mojster Čanr.b. Vse drago javljajo „parte", katere se razdrle vsem sorodnikom, prijateljem in častilcem. Vabilo na Sokolovo maskerado so že razpošiljajo po običajnem imeniku. Kdor bi slučajno ne prejel vabila, pa bi tudi rad udeležil se maskeradne veselice, blagovoli sa oglas'ti pri odbora .Sokola" pismeno ali pa ustmeno, kjer bode dobil potem na ime g'a^eče se vabilo. Sp'oh se javno razglaša, da ja vstopn;ca moči dobiti jedino le proti izkazu na ime glasečega se vabila, ker se niti pri predprodaii, niti na večer vr-še^e se maskerada pri blagajnici vstopnica ne bade izročila, ako dotičn k ne pokaže poslanega mu vabila. — (Slovensko bralno društvo v Kranja) priredi v svojih prostorih v nedeljo dne 28 febrnvarja maska rado. Začetek ob polu 9. uri z.-ečer. Uatopnioa: danom 20 kr., nečlanom 40 kr. za Ofebo; nekr»stumr»vani, izvzemši gardedama, plačajo 20 kr globe. Ottop dovoljen ja Je z ustopaiCO, ki s-i dobi pred veselico pri društvenem odbjrn'ku g. (i. Erženu, na vnseli':ui večer pa pri blagajni. .M ara priporoča se, da si ust>pnice preskrbo ža prej, če se hočoio pri u t po izogniti damaskovanju pred jednim rdbomikom. — (Iz Zagorja ob Savi) se nam piše: Plesni venčok z igro in perjem, katerega ja priredil „Zagorski Sokol" v nedsljp dne 21. t, m., pokazal je, da se v Z-igorji lahko kij i tori, treba je le dobre volje, požrtvo/al iosti ia vztrajnosti Igra „Dva zet", ki so jo igrali g08pt0n Poljšakova in gg. Badiura, Poljšak, Tauf«r in Ravnikar, ugajala ja občinstvu. Igrali so *»i prav dobro, zlasti oa go-spica Poljšakova, daa' ja prvikrat nastopila. O petja, katero oacd. jur. gosp. Sterle iz prijaziOiti šole komaj pol leta podu^uje, izreklo se je vse pohvatao. Da da tuli plas m zaostal, to je po sebi umevno. Počastili so nas gostje iz Ljubljane, Lt-ja in Trbovelj Skratka, bilo je prav prijetno, in vsem, ki so kaj pripomoči, srčna hvala — (Goriški deželni zbor) Vsled izstopa b!ovenskih poslancev je postal dež zbor msklepien in ker se slovenski poslanci uuo hoteli vrniti, je vlada včeraj zaključila deželuozborsko zased inja. — (Kapitu acija tržaških konservativcev) Navzlic RaintP.ovuu tsočakom in R a*ld:uijavomu pritiska so tržaški kounervutiVsii pri občinskih volitvah v III. razredu popolnoma pogorel', tako, da se v I raz;e.lu niti ne upajo, postaviti kand.datov. Posledica tega jo, da bodo občinski svet popoloooui v pregrtrs.vakih rokah. S fetn ie kjnser/ativna 8'ranka izginila i* javnega življ nja ia v Trsta 8i bido n4"li odslej nasproti le d^e stranki: iredlaa-tovci in Slovenci. — (Odlikovanje) Podpredsednik najvišjega racuni&ča grof Anton Pace je imenovan irjiioi Bve'nikom. Sr z oj a.-vl5:e- Vipava 23. febrnvarja. Narodna stranka je zmagala v Podkraju in Planini. Zagorje ob Savi, 23 februvarja. Pri današnji volitvi volilnih mož v kmetskih ob-činsh je zmagala narodna strauka proti socijalistom. Klerikalci ae volitve niso udeležili. Dunaj 23. februvarja. Cesar je delavca v predilnici v Ajdovščini Antonu Uepiču podelil srebrni zaslužni križec. Dunaj 23. tVbruvarja. Cesarjevo potovanje na Cap Martin se je zopet preložilo in sicer na ponedeljek. Dunaj 23. februvarja. M nisterski predsednik grof Badeni se je v imenu vlade zahvalil s postbuim pismom baronu Chlumeckema za njegovo delovanje kot predsednik poslanske zbornice. Inomost 23. februvarja. Včeraj je bil v mnogih krajih potres. Atene 23. februvarja. 5 0 0 0 ustašev n a s k a k u j e Heraklejon, 2000 ustašev pa Kanders. Avstrijska oklopnica „Štefanija" je s tremi torpedovkami prišla v Kanejo. Kaneja 23. februvarja. Ustaši se približujejo mestu. Mornarji nemških ladij čuvajo poslopje nemškega konzula. Pariz 23. februvarja. Nocoj je bila velika demonstracija za Grško. Udeležilo se je je nad 4000 oseb. Zobobol oljijAiijojo sobne kapljice lekarja Piccolija v Izubijani (Dunajska cesta), katere 6o bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. 0, in kr. Vis. prejasne gospe prestolonaslednice-vdove nadvojvodinje IT Štefanije, -^rj Steklenica velja 20 kr. 1 (44—8) I/ uradnega lista. lavrNllii«' »II ekMekutlvne ilraiho: Ivana Pen kota posestvo v Nadanjem selu in Antona Mane rja posestvo v Grobčah, oba dn« 26. febritvarja v Postojini. Jožefa Slabe ta zemljiSCe v Dolenjem Logatcu, cenjeno 1&80 gld. dne Vi. februvarja v Logatcu. Janeza Makove, a posestvo v Hrastniku, cenjeno 1)6 ghl 80 kr., dne 27. februvarja in 27. marca na Brdu. Posestvo vi. št. 7 in 31 i* v Gabrovrn ;v drngičj dne 27. februvarja v Metliki. Jožefa Čiča zemljišče v Landolu. cenjeno S30 gld., dne 27. februvarja in 27. marca v Senožečah. \ Ejubljanl: Dne 19 febrnvarja: Štefan Teibel, hlapcev sin. ti mesecev, Pnljanska cesti. Št. 57, tuberkuloza. — Tomaž Šerlinj;, fnžinar, i'4 let Cerkvene ulice St. 5, ostarelost. — Mihajl Muk, umirovi eni železniški uradnik, 75 let, Ulice na Grad St. ]<), krvavenje ledvic. — Blaž Hafner, gostilničar, 83 let, Krakov nnsip Št. 10, ostarelost. — Alojzij G»jžlar, delavčev s i ii, 2 dni, Vod mat St. 92, božjast. Dne 20. februvarja : Ne2a Grahor. zasebnica, 74 let, Marije Terezije cesta, St. 10, pljučni emfizero. V deželni bolnici: Dne 15. februvar: Franc Novak, zidar, 25 let, jetika. Dne 16. februvarja: Anton Kavčič, gostač, 67 let, pljučni emfizem. Dne 17. februvarja: Lorenc Mrak, rudokop, 67 let, pljufni emfizem. — Sitnim Čeme, delavce, 68 let, pljučni emli/.em. Dne 18. februvarja: Jnrij Nadler, trgovski pomvčnik, 45 let, akutno vnetje členkov. Umrli so Meteorologično poročilo. Vitina nad morjem 30oni i ii liii^ (304) odvetnik v Mariboru. Za varstTO občinstva proti vsem ponarejanjem brez vrednosti imam odslej to oblastveno registrovano varstveno znamko. Jedino pristen BALZAM (Tinctura balsamfca) iz an^elta varuha leknrue in uivarne faruiace v ličnih izdelkov A. Thierrjr v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Po zdravstvenem obla<oMioIt«-) A. Thi**rry-|M v I*r«-^r»»
  • mittu..Nln-i.Jnl. Cena franko za vsuko poštno postajo na Avstro-Ogerskera je za 19 malih ali b' dvojnih steklenic 4 K, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali b" dvojnih steklenic 4 K HO vin. Manj nego 12 malih ali o dvojnih steklenic se ne pošilja. Razpošilja se samo proti poprejšnjemu nakazilu ali povzetju zneska. (57—8) ej0F~ '-i m« I se »edno nalnuku na :;orn o #..•)»• u u varHlteiii» maiuko, katero mora lun-1 i v znak priMtuotiti Vnnka *i « U !<• u Ica. Adolf Tliickiary, lekarnar v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Ces. kr. avstrijske 0j državne železnic Izvod iz voznega reda 9 Tr«13»"VTaogr» od 1_. olctoTora. 1896, Nniopno omenjeni prlhajtlnl ln odh»)klul čul oinirni.i ■rednjMrropakrm rnnn. Odhod fa Ii|al»I|ane (jnž. kol.) Prog« 6es Trbiž. Ob 13. u rt 6 min. po uodl oaobni Tla>k v TrblA, B«IJ«,k, Oeloi* B^ransenefeite, UJnbno; uoa Selathal t Aneaee, Iaahl, Omanden, S.. vl» Amatetten. — Ob 7^; a. ajatraj oaobni Vlak v TrbJa, Pontahel, Beljftk, OaloTeo, Kri!11^ oea KI..111 K.-i:lm^ 10 min. ajatraj oe feate, Tit.l*:»l*: V JvaiiiniKii. ne I c in c I j i i d «ia liitli ilnn maretm letos oil H, tlo 11. ure tlopolu-ilue v sledečih prostorih: a) Vi.lilci I. okraja volijo vsi v mestni dvorani; h) v 1 l okraju volijo volilci z začetnimi črkami Jk. do Ij v šolski sobi št. 16 c. kr. strokovnih šol; volilci s črkami ]?M do rMt v pritlični sobi na d oh ni strani vhoda v V'ran tovi hiši. c) v III. okraju volijo volilo z začetnimi črkami A do €« v š o laki sobi I. a; volilci z začetnimi črkami H do aL v šolski sobi II. t mestne ljudske šole na Zoisovi cesti; volilci z začetnimi črkami M do 11 v telovadnici velike realke in volilci z začetnimi trkami M do m v letno m salonu hotela „pri Mali da" j d) v IV. okraju volijo volilci z začetnimi črkami A. do €« v šolski sobi III. f/; volile* z začetnimi črkami 11 do TL v šolski sobi III. /' mestne ljudske šole v Komenskega ulicab; volilci i začetnimi črkami ]?M do It v dvorani katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Komenskega ulicah; volilci i ziičetnimi črkami do v dvorani Hafnerjeve pivarne na Sv. Petra cesti. e) volilci V. okraja volijo v šoli na Barji; f) volilci izVodmata volijo v šoli priSv. Petru v Ljubljani. Za te volitve se ne bodo izdale volilcem nikake izkaznice. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 23 dfin februvarja 1897. Izdajatelj iu odgovorni urednik : Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 03