194. številka.
Ljubljana, v petek 24. avgusta 1900.
XXXIII. leto.
m vsak đan avečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avttro-ogrska dežela aa vse leto 20 K, aa pol leta 13 K, aa Četrt lota 8 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano
JIL poSilianja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. - Za tuje dežele toliko ved, kolikor znaša gtnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naroCnine se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od Stiriatopne peti t-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, £ se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvolC fcrankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trga 8t. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravniitvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod" telefon St. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
Re-contra!
u
Lojalnim nasprotnikom g. dr. Šusteršič pač ni prištevati. Ker sem v svojem govoru bil označil pot, kako bi se dalo vprašanje razširjene deželne avtonomije naposled prilagoditi tndi težavnim razmeram izvnnkranjskih Slovencev, takoj se oglasi kričeč: „To vse je neizvedljivo, tega nikoli ne dopuste* dotični deželni zastopi in njih nestrpne večine!"
Počasi, gospod doktor, „pas trop de žele;" Mari ne uvidevate, da s takim umovanjem odrečete Slovencem izven vojvodine Kranjske zadnjo mrvico upanja v boljšo bodočnost^! Ako ste namreč pravo pogodili, ako je odpor deželnozborskih večin na Štajerskem, Koroškem, Primorskem v istini nepremakljiva zapreka, preko katere ne moremo, na kak način se pa potem sploh da 5e pomagati našim manjšinam? Kar se zgolj nasvetuje v tem oziru: združenje slovenskih pokrajin v jedno upravno celoto, ali urejanje narodne avtonomije, o kateri je svoje dni celo Vaš somišljenik, g. Povše, poročal katoliškemu shodu, z jedno besedo, kar gori izumite na korist zatrtim obmejnim Slovencem, — vse se zadeva ob železno crrrajo deželnih redov, ob strmo ozidje de-ietaic ćbcrskih sovražnih vačin. Tednj, Slovenci ob Dravi, Muri in Soči ter vi krvni bratje ob obalih jadranskega morja in v kršni Istri, pa Vam je narodna Vaša smrt gotova, kajti smrtno sodbo podpisal Vam je sam g. dr. Šusteršič. Le hvala Bogu, da veljavnost tega sodnika dosihmal še ni neoporečna!
V prah in pepel zdrobil je g. doktor pod nepopisnim navdušenjem vernega svojega poslušalstva moje pohlevne nasvete, potem pa je široko razpel modrosti polna usta ter strmečemu svetu oznanjal zložno pot. po kateri je ubogo Avstrijo rešiti vseh pretečih ne varnosti j. jjDajte ljudstvu splošno direktno volilno pravico, ker potem bode ljudstvo že uredilo svoje potrebe po svojih lastnih željah!" To je Šusteršičevo skrivnostno razodetje: kaj tarnate torej, državniki avstrijski, in zakaj ne segate z obema
rokama po tem zrelem sadu njegove čudovite bistroumnosti!
Le jedna stvar ostala mi je zagonetka pri tem eminentnom projektu: kako n a m-reč uži v otvoriti blestečo to idejo?
Na dan kamniškega zborovanja baje g. dr. Šusteršič tega še sam ni znal, vsaj v celem njegovem govoru ni dobiti sledu dotičnega konkretnega predloga. Z druge strani pa je docela jasno, da o parlamen tarnem uresničenju Šusteršičevega nasveta ni moč govoriti, kajti v celem državnem zboru, in sicer v obeh hišah skupaj ne bi bilo dandanes dobiti niti petdeset mož ne, kateri bi se hoteli ogrevati za jednake državnopravne eksperimente.
V Kamniku je tedaj molčal gostobesedni doktor o tej kardinalni točki, zato pa je takoj dan kasneje v dunajski časnikarski korespondenci .Information" v dopisu, kojega je — pravi „Luca fa presto"
— z opično hitrostjo posredno ali neposredno vtihotapil v list znanega g. Grafa
— prižgal svojo signalno luč. Stoprav tam se čita namreč: „Redner ist fiir die Oktroirung des allgemeinen Wahl-rechtes." Sedaj torej vemo, pri čem smo!
In vendar morda ne popolnem! Da bi bil tak subreptiven nasprotnik, kakor je dr. Šusteršič, lahko bi mu v očigled faktu, da govori in piše povsod le o ,splošni direktni volilni pravici", sedaj uljudno z obrestmi vrnil ljubeznive njegove komplimente, češ: .Možakar besedici in pisari o splošni volilni pravici ter zahteva octroi v tem smislu, pa niti tega ne ve, da je taka pravica v Avstriji že uvedena ustavnim potom L 1897 z Badenijevo volilno reformo, vsled katere se je ustanovila peta volilna kurija!"
Toda jaz za svojo osebo se ne poslužujem jednacega orožja, drage volje ga prepuščajoč političnim otročajem v njih zasebno zabavo, — marveč iz konteksta Šusteršičevega govora sklepam, da se on navdušuje za splošno jednako direktno volilno pravico. Ali za Boga i /etega, saj to ni nobena nova iznajdba! aj to dan za dnevom zahteva od dra. Šuiteršiča in njegove stranke toliko sovražen?* in napadana   avstrijska   socialna demokra-
cija! Kar se je pri veliki gostiji v Šuster šičevem kamniškem restaurantu serviralo nerazvajenim kmetskim želodcem obojega spola, so ostanki in pomije iz dr. Adlerjeve ljudske kuhinje, in s tako krmo hočeta nasititi vodja kranjskih klerikalcev in politično precej nezrelo duhovsko njegovo spremstvo ubogi naš narod!
V istini daleč smo zabredli. Ali najtoplejšo zahvalo g. doktorju za neprecenljivo žlobudravost, s kojo je razkril in obelodanil pristni značaj svoje stranke. „Me mini8se juvabit". Z njegovim govorom v roki konštatujemo danes, da je žali bog tekom zadnjih let na Kranjskem preminula našemu političnemu razvoju pre-potrebna katoliško konservativna stranka, ter da se pri Šusteršiče-vem in njegovih samopašnih satelitov oblastnem vodstvu na njenem mestu šopiri radikalno-demago giška frakcija. Vso čast slehernemu prepričanju, radikalnega ne izvzemši, katero s svojega stališča dosledno zahteva jednako volilno pravico. Ali potem na dan, gospod doktor, s pravo svojo barvo ter proč s staro firmo, do katere nimate nobene pravice več! Jasni se med nami: Vzdržujoči ž i v e 1 j zastopa dandanes na Kranjskem zgolj tolikrat ovadjeno in očrneno naprednjaštvo, in kdo nam more zameriti, ako se v očigled govorniškim izgredom na kamniškem shodu obračamo do visokih pokroviteljev naše klerikalne struje, zlasti pa do njenega protektorja v poljedelskem ministrstvu z odkritim vprašanjem: Koliko časa se bode še z državnimi sredstvi podpirala Šusteršičeva strankarska organizacija in njeno avstrijskemu blagru škodljivo strmljenje?!
Toda g. dr. Šusteršič je dejal še več. Doslovno nahaja se v njegovem govoru sledeči odstavek:
aAko smo naredili s tem, da smo se ž njimi (scil. s češkimi veleposestniki) zvezali, morda kak kompliment avtonomiji, pa nismo rekli, da smo za to, da se avtonomija uvede v sedanjih razmerah. Prej ne — dokler se ne upelje splošna direktna volilna pravica! To je naše stališče!"
Ali se pač g. doktor danes, ko je po nedeljski govorniški pijanosti njegovi baje že nastopil obligatni .maček", že popolnem zaveda razjedajočega učinka nepremišljenih njegovih besedf ? V nasprotnem slučaju mu hočem jaz navzlic vsej svoji nevednosti in nevplivnosti nekoliko pojasniti dejanski položaj !
Vidite, častiti gospod doktor, po večletni maločastni agoniji ohrabrila se je vendar enkrat slovenska krščansko - narodna zveza do političnega čina. V zadnjem trenotku, namreč takoj po oni pomembni ponočni seji z dne 8. junija ustanovila se je po inicijativi našega kluba ožja parlamentarna skupina s Treuenfelsovim središčem in češkim veleposestvom, in povsod v širnem cesarstvu, kjer koli še gorka srca bijejo za mejnarodno pravičnost ter za obstanek staročastne naše države, povsod so radostno pozdravljali novo to organizacijo kot kristalizacijsko jedro prihodnje krepke večine. In danes pod utisom Vašega govora, kako stojimo danes?
Dunajski .Vaterland", konservativno glasilo par excellence, ostro obsojajoč Vaše neosnovane napade na moj novomeški govor, o katerem priznava, da se je sukal v mejah od slovanske krščansko narodne zveze sprejetega programa, piše z ozirom na našo novo zasnovano zvezo doslovno tako-le:
„Die Rede des Herrn Dr. šuster-šič scheint den weiteren Bestand dieses eben erst gegriindeten Ver-bandes in Frage zu stellen."
Ali sedaj še ne spoznate, do katerega vratolomnega propada tirate Vi in Vaša skrajno škodljiva politika siromašni narod slovenski ? Ali ste v istini tako od Boga zaslepljeni, da ne sprevidite, da se morajo proti programu takega politiškega mleko-zobneža, kakor ste se ga Vi skazali na kamniškem shodu, kakor en mož dvigniti vse stranke, dosihmal združene v državno-zborski desnici ? da bodo v slučaju, ako se slovenska delegacija, v kateri prevagujejo ožji Vaši pristaši, uda suggestivnemu Vašemu vplivu, posledice nastale, iz kojih mora z neizprosno logiko izvirati popolna osamelost naših zastopnikov v drž. zboru?! In kaj potem? —
LISTEK.
Stotnikova uniforma.
Spisal Anton Čehov. (Konec.)
»To je prava nadloga s to gospodo!" ]e zaklical vsakemu mimoidočemu. »Joj, koliko sem se trudil! Ves umorjen sem. Tem izomikanim ljudem kaj prav storiti, ni
tako lahko."
Ko je bil gotov z likanjem in očeja-n)em, si je namazal lase z oljem ter se skrbno počesal. Potem je zavil uniformo v &8t robec in šel v stotnikovo stanovanje.
a Sedaj ne utegnem baviti se s teboj, bedak", je zavpil nad vsakim, kogar je sre-Cal- «Li ne vidiš, da nesem stotniku njega uniformo? To neumno ljudstvo!"
Aksinija je stala na pragu, smehljala se sramežljivo ter zaklicala:
»Čestitam na zaslužku, Tri fon Pante lejič!"
„Kako si neumna, žena!' je odvrnil Merkulov. ,Ti pač misliš, da dostojna gospoda takoj plača? Le nikar se ne domišljaj kaj takega! Kvečjemu kramarji in pri-
prosto ljudstvo ti našteje kar gotov denar na mizo, ti neumna gos!"
Naslednja dva dneva je prebil Merkulov na peči. Ne da bi bil kaj jedel ali pil, je prežil samo v prijetnih počutkih nasičenega slavohlepja ter je imel obličje kakor Herkul, ko je dovršil svoje junaške čine. Tretji dan pa je šel k stotniku po plačilo.
, Ali je njega visokorodnost že vstala9* je mrmral, ko je vstopil v predsobo, obrnivši se k slugi.
Dobil je zanikujoč odgovor, toda ostal je v predsobi, naslonjen na podboj vrat ter čakal.
,Spodi ga! Reci mu, naj pride v soboto", je čul Merkulov stotnikov glas, ki je prihajal iz spalnice.
Isto je čul tudi naslednjo in tretjo soboto. Mesec dni je hodil k stotniku, prebil je po cele ure v njegovi predsobi ter je čul vedno sporočilo, naj gre k vragu ter pride v soboto zopet. Toda Merkulov ni izgubil niti nade, niti potrpljenja, da, niti godrnjal ni. Nasprotno, bil je dobre volje, vedno ca kanje v predsobi mu je ugajalo. Besede: .Spodi ga!" so mu donele kakor mila godba na uho.
„Na tem je pač takoj spoznati pravo nobleeo!" je vzkliknil zadivljen, kakor
hitro je prišel domov. .Pri nas v Peterburgu delajo vsi tako".
Merkulov bi bil hodil do konca dni k stotniku ter čakal v njegovi predsobi, da ni Aksinija burno zahtevala nazaj denarja katerega je skupila za kravo.
aAli si dobil denar?" S temi besedami ga je pozdravila vsakokrat. „Zopet ne? Ti pasja duša! Ali me hočeš napraviti besno ? Mitjka, kje je metla?"
Nekega večera se je vračal Merkulov s trga; na hrbta je nesel vrečo oglja, njegova žena ga je spremljala.
.Le čakaj, ko prideva domov, te že pošteno nabijem! Le čakaj!", je mrmrala ter mislila pri tem na denar za kravo. BTa zlodej, ta stotnik je pa tudi fina rastlinica! Naroči si uniformo, a ne misli na to, da jo je treba plačati. In ta bedak, moj mož se vede, kakor da mu je izkazal veliko Čast. Vun vržen denar!"
Mahoma je Merkulov obstal kakor pribit ter veselo kriknil. Iz bližnje gostilne je planil gospod s cilindrom; njegov obraz je bil rudeč, kakor da je vinjen. Za njim je hitel stotnik Určajev z biljardnim drogom v roki. Bil je razoglav, imel je razmršene lase, uniforma je bila od kred« umazana in
raztrgana. Našiv na rami je visel navzdol in zadej so manjkali trije gumbi.
aJaz ti pokažem, kako se goljufa pri igri, ti malopridnež!" je grmel Určajev, mej tem ko si je brisal znojno čalo ter grozil z biljardnim drogom. .Jaz ti pokažem kako se igra s poštenimi ljudmi
.Glej no, glej!", je šepnil Merkulov svoji ženi, mej tem ko jo je dregnil ter se zamaknjeno režal. .Na tem takoj spoznaš imenitnega gospoda. Kramar, ki si je nabavil novo obleko, jo ima neskončno dolgo, predno jo zanosi; ta pa je že uničil svojo uniformo ter bi pač potreboval drugo."
.Pojdi tja in zahtevaj svoj denar", mu je pošepnila Aksinija.
.Ali si nora, ti neumna žena! In na cesti? Za nič na svetu!"
Toda vse upiranje ni nič pomagala Aksinija ga je prisilila, da je šel k besnemu stotniku prosit svoj denar.
.Proč! Poberi se odtod!" je zavpil nad njim stotnik. .Dolgočasiš me!"
»Saj razumem to! Vaše visokorodje prav dobro razumem . . . jaz sam bi se tndi ne bil drznil . . . toda moja žena je neumna stvar . . . Saj veste, kako nespametna zna biti takale ženska" ...
.Vzemi te zlodej! JeziS me, ti pra-
Toliko tedaj politiku dru. Šusteršiču, z narodnim gospodarjem istega imena se danes ne bodem bavil. Uveril se pa bode morebiti, da poznam i jaz nekoliko državni zakon o pridobitnih in gospodarskih zadrugah z dne 9. aprila 1873., drž. zak St. 70 in dotična kasnejša določila, ter da mi tndi razmere kranjskega zadružništva niso popolnem neznane. O tem se utegne prepričati tedaj, kadar bodem, kruto izzvan baš po njegovi oholosti, na pristojnem mestu dvignil svoj glas vobrambo oškodovanega srednjega stanu, čisto objektno opisujoč naše zadružne od* nošaje.
In sedaj še nekaj mirnih besedic vzornemu katoličanu g. dru. Šusteršiču!
Z ono spretnostjo, koja označuje in diči „den praktischen Geschaftska-tholiken", drapira se blaženi najemnik prvega nadstropja Ovi jače ve hiše pri vsaki primerni ali neprimerni priliki z daleč vidnimi znaki svojega verskega prepričanja. Po njegovih besedah soditi ves je prešinjen najglobokejšega rešpekta pred katoliškim katekizmom. Polemizujoč proti moji trditvi, da ni pravično, isto važnost za državo, isto zanimanje za njene koristi in isto mero političnih pravic odkazati na pr. svetovno-znanemu vseučiliščnemu profesorju in cestnemu pometaču, vskliknil je v Kamniku, seveda po svoje zavijajoč jasne moje besede: „Vsak cestni pometač, ki katekizem ve, je bolj pameten kakor tak učenjak". Ali sedaj usojam se v svoji pohlevnosti staviti versko navdahnenemu dru. Šusteršiču tole precizno vprašanje: Jeli mu je znana tudi osma božja zapoved,katera se glasi: Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega" ?
O tem zanimivem poglavju krščanske morale pa spregovorim v tretjem in objed-nem končnem članku.
VNovem mestu, 23. avgusta 1900.
_ Fr. Šuklje.
W I Juhljitrii. 24. avgusta.
Avstrijska irredenta
je začela končno vendarle zanimati tudi nemške lojalne časopise. Doslej so opozarjali vlado na nesramno počenjanje Lahonov le slovanski časopisi, in tajiti se ne da, da je brezbrižnost nemških, zlasti vladnih krogov največ pripomogla, da dviga irredenta tako predrzno svojo glavo v naši državi, zlasti na Primorskem in v Istri. Ta irredenta je največja zatirateljica slovanskega življa, ker ve, da so Slovani največja zapreka njenim izdajalskim stremljenjem. Sedaj pa ne bo menda treba več slovanskemu časopisju igrati ulogo — redarjev, kajti tudi ugledni nemški listi so začeli pazljivo zasledovati italijansko irredento. Naj bi le ne dajali hkratu potuhe nemški irredenti! „Vaterland" poroča o nesramnih demonstracijah irredentovcev na južnemTirol-skem. Tam je bila ob času smrti italijanskega kralja vsaka hiša v črnih zastavah, gospoda je bila v žalnih oblekah in brzojave — često v nečuveni predrznosti stiliziranih — so pošiljala italijanski vladi avstrijska oblastva, društva in posamezniki. Ko pa je umrla cesarica Elizabeta, vsega
vim!", je zakričal nad njim besni stotnik. Oči so mu žarele, bil je pijan.
„Saj razumem, vaše visokorodje! Saj pravim le radi stare babe. Kajti, razumite, denar je njen, prodala je namreč kravo Židu".
a A tako, ti še razgrajaš, ti bedak!"
Stotnik je zamahnil in daleč na okrog je zadonel pok. Z Merkulovega hrbta je padlo oglje v blato. V njegovih očeh so žarele iskre, čepica mu je padla iz rok. Aksinija je bila kakor odrevenela. Minuto je stala povsem zbegana, potem je iskalo nje oko soproga. V svoje največje začudenje je opazila, da je njegov obraz žarel v srečnem smehljaju. Solze veselja so se svetile v njegovih očeh . ..
„To je pač pristna noblesa", je mrmral zadivljen. „To je res odlično, izomikano vedenje. Prav tako je bilo, na istem mestr ... ko sem prinesel baronu Spuzelu njegov kožuh. Tudi on je zamahnil ter me udaril. Prav tako tudi polkovnik Sambulatov . . . Kakor hitro sem prišel k njemu, je planil pokonci ter mi dal zaušnico. Ab, da, žena, lepi časi so minuli. Toda kaj razumeš ti o tem! To so bili časi!"
Merkulov je resignirano mahnil z roko, pobral svoje oglje ter stopical domov.
tega ni bilo. „Alto Adigo" je pisaril te dni sila patriotično napram — Italiji, prav ka kor tržaški irredentovski listi- »Reichs-wehr" piše, da se docela strinja s ,Va-terlandom", ki pravi, da je kriva teh nezdravih razmer vlada, ter da je zadnji čas pokazati irredentovcem železno pest! BAli pa hočejo v Avstriji zopet čakati, da bo — prepozno?" vprašuje „Reichswehr"? Nemci in Francozi.
Vsako leto se slavi na Nemškem z veliko slovesnostjo zmaga Nemcev nad Fran cozi pri Se dana. Seveda so bile te slav-nosti za francoski narod jako mučne in žaljive. Letos pa menda teh slavnosti ne bo, ker so začeli vojaški krogi agitirati za to, da se proslava bitke in zmage pri Sedanu opusti. Vojaški krogi menijo namreč, da so francoski in nemški voji na Kitajskem je dini in složni, ter da zategadelj ne gre, da bi se doma slavila zmaga nemškega vojaštva nad francoskim. Tudi časopisje podpira to agitacijo, tako da se menda tudi vlada tej želji ne bo upirala, in da slavlja zmage pri Sedanu ne bo odredila. V generalnem štabu grofa Walderseeja bo šef francoski general Negrier, prideljen mu bo polkovnik Marchand in še sedem francoskih višjih Častnikov. Vse to se smatra dokazom, da so se razmere med sovražnima državama dokaj izboljšale.
Vojna na Kitajskem.
Na Kitajskem postaja mirno. Že par dni ni slišati o nobenih bojih, in zdi se, da je napravila zmaga mednarodnih vojev nad Pekinom na Kitajce silen vtisk. Grof \Val-dersee menda ne bo imel nobenega druzega posla, kakor z raznimi paradami pritiskati na kitajsko vlado pri sklepanju miru. Vojna je prav za prav že končana. Revolucija se je bila razširila itak le v pokrajini Čile in v Mandžuriji, drugod pa je ostalo pri nevažnih nemirih. Lihungčang še vedno poskuša pridobiti razne vlade, da bi začele posredovati za mir, a nihče ga ne posluša, ker znano ni, kdo ga je pooblastil za pogajanja ter je docela neznano, kdo je danes faktični vladar Kitajske. „Frankfurter Ztg." poročajo iz Berolina, da nameravajo velevlasti okupirati pokrajino Čili. Iz Bruslja pa javljajo, da obsegajo bodoča pogajanja s kitajsko vlado sledeče točke: naj-ostrejše kaznovanje princa Tuana in generala Lipinga ter vseh členov državnega sveta, ki so podpirali izgrede boksarjev, — odstavi se cesarica vdova — in nastavi zopet odstavljeni cesar Kwangsu, katerega pa bo nadzirala evropska kontrola. Zasedejo se Pekin in nekatera druga mesta. Iz najnovejših poročil o zasedanju Pekina je razvidno, da so bili prvi na zidovju Rusi, ki so prvi zavzeli vrata ter prvi nataknili svojo zastavo. Nekaj pozneje so se polastili zidovja Japonci. Rusi so se sploh v vsej vojni proti Kitajcem odlikovali najbolj. Buri in Angleži. Nedavno je izdal maršal lord Roberts odredbo, ki dokazuje, kako silno jezi tega „nepremagl vega" generala, da ne more zmagati B rov, dasi jih je vsaj petkrat manj kakor angleških vojakov. Izdal je ukaz, ki je naravnost proti mednarodnemu pravu ter je klasičen dokaz, kako surori, krivični in barbarski so Angleži proti Burom. Roberts je namreč ukazal, da je s smrtjo kaznovati vsakega Bura, ki prelomi prisego, da bo ostal nevtralen. Vse Bure, katere je dobiti v okraju, ki niso prisegli neutralnosti, je odpeljati kot ujetnike na otok sv. Helene, vsa poslopja, v katerih so se skrivali Buri, je porušiti do tal. Te ukaze je treba vršiti z vso brezobzirnostjo. Roberts sam je dal v barbarščini drugim generalom vzgled s tem, da je dal tri ure okoli in okoli požgati in uničiti vse, kar je bur-skega, ker so Buri v tistem okraju napadli neki železniški vlak. Znano pa je, da Angleži Bure šiloma primorajo k neutralni prisegi, ki potemtakem nima prav nobene veljave. Angleži so proglasili Bure za „vstaše", ne pa kot narod, ki stoji v vojni za svoje pravice. Zato pa ravnajo Angleži z Buri kakor z vstaškimi divjaki. Vse to pa je le sad maščevalnosti, ker vsa vojna umetnost angleških generalov ne more opraviti ničesar proti burskim farmerjem, ki niso videli nobene imenitne vojne šole. Kruger je izdal sedaj odgovor na Robertsove ukaze ter pravi, da je nepotrebno odlagati orožje, ker odvaja Roberts vsakega Bora, ki ima več kot 12 let, na Heleno. Takisto je brezkoristno zapuščati Barom vojne vrste, kajti čim bolj se bližajo svojim farmam, tem bližje so sv. Heleni.  Roberts je
začel, ker denar ni izdal ničesar, in ker cela vojska generalav s svojimi skoraj brezštevilnimi vojaki ne opravi ničesar, z najnižjimi, naJ8ramotnejšimi sredstvi. S tem je Škodil Roberts svojemu ogleda silno ter je udušil Se zadnjo iskrico simpatij, katere je morda gojil kdo do angleškega naroda.
Dopisi.
— Iz poštnih krogov, 22. avgusta. (Zahteve poštnih uslužbenk.) Vaš list je prinesel v štev. 190. dopis iz Ljubljane z dne 18. t. m, v katerem poštne in brzojavne manipulantinje svoje moči popisujejo in po odpomoči kličejo. Naj mi bode dovoljeno, da vsim, ki se zanimajo za razvoj ženskega uradništva, nekoliko pojasnim službene razmere naših poštnih uslužbenk.
Pred 29. leti se je prvič poskusilo porabiti v brzojavnih uradih ženske moči, in le v svrho varčnosti. Prve telegrafistke so plačevali po 25 gld. mesečno in le za znanje Hughes aparata 5 gld. več. Toda pri tem ni ostalo vedno. Sad emancipovanja se je pokazal pri poštnih uslužbenkah najprvo. Njih organizacija, njih vedno se ponavljajoče zahteve in peticije so dosegle, da se je stanje poštnih uslužbenk v teku let znatno, rekel bi naravnost, popolno zboljšalo.
Do septembra 1898. sprejemale so se ženske moči le začasno, provizorično, to je kakor je nanesla potreba. Vsaka kandida-tinja, ki je danes vstopila v poštno državno službo, bala se je, da jo morebiti jutri ne odpustijo. Manipulantinje, ki so služile že dolgo vrsto let, vendar niso bile brez skrbi, da se jih nekega dne ne porine čez prag. Za časa bolezni ustavila se jim je plača. To stanje poštnih uslužbenk bilo je zares ubogo, in vsakdo jim je iskreno privoščil, da je s 1. septembrom 1898. prenehalo to žalostno razmerje med njimi in poštnim erarjem. One so se v službi definitivnim potrdile, le smrt, prostovoljna ločitev ali odpustitev disciplinarnim potom zamore razvezati vez med njimi in državo. Tudi na novo sprejete nastavljajo se od tedaj definitivno.
Prva plača mesečnih 25 gld. ni primeroma dolgo trajala, zvišala se je na 30 gld. S 1. septembrom 1898 pa se je tudi ta na novo uredila. Ne samo, da se je, ko je sprejeta kandidatinja doslužila pet službenih let (tu se všteje doba praktici-ranja), povišala plača od 30 na 35 gld. mesečno, marveč zvikšuje se vsakih 5 let za 5 gld. mesečno tako dolgo, da doseže svoto 50 gld. S tem se je dosegel velik napredek, da manipulantinja ne ostane celo službeno dobo pri prvi plači, ampak da se ji taista z leti zvikšuje. Dasiravno je že tako urejena plača stanje poštnih uslužbenk zboljšala, se jim je vendar z 1. julijem t. 1. na novo in zopet na bolje uredila. Doba 5 let, da dosežejo povik-sanje, se jim je skrčila na 4 leta in do tedaj maksimalna mesečna plača 50 gld. zvišala se jim je na 150 kron, to je 75 gld. Toda že danes, jeden mesec po tej novi uredbi tarnajo, da se jim godi krivica. Res, prvi zaslužek za današnji čas ni velik, a pri tem ne ostane, z leti množi se tudi zaslužek. Poštni praktikant mora z 25 ozi. roma 33 gld. mesečno prebiti skoro cele 4 leta, ali ne bi potem mogla poštna manipulantinja isto dobo preživeti z 30 oziroma 35 gld. Njen pravi sovrstnik, poštni manipulant doseže maksimalno plačo 60, ona sama pa 75 gld. Kdo je tukaj na boljem?
Najmanj dopustna pa je zahteva, da se poštne manipulantinje uvrstijo med uradnike XI. činovnega razreda. One utemeljujejo to svojo željo s tem, češ, da imajo isto delo, isto odgovornost kakor uradniki. A to je le slepilo za nevedno občinstvo. Vsakdo, ki je imel le jedenkrat, in da si le za trenotek priliko, ozreti se v notranje prostore večjega poštnega urada, na pr. v pisemsko špedicijo, kjer se z največjo hitrostjo dela noč in dan, kjer slišiš neprestani šum in ropot, komaj se odpravi jedna ekspedicija, že pride ali se odpravlja druga, da se uradnikom niti odpočiti ni mogoče, ali v prostore vozne pošte, kjer najdeš isto vrvenje in drvenje, ne najde v teh prostorih ženskih uslužbenk. Prevelikemu trudu in napornosti ženska ni kos, Se manj pa bi bila porabna v nočni službi Kaj Sele v ambulančnem voza, kjer je dandanes težišče postnega napora, kedaj bodeS tam
našel žensko? Njo vidiš pri zgolj pisarni, ških opravilih, kakor pri prepisovanju, prj vknjiževanju. Jedino odgovovornejšo meato imajo pri prodaji poštnih vrednostij. pr brzojavih jih vidiš res v veliki množini, a Se tu so jim poverjene le krajše, manj od. govornejše proge. Dobro rabljive so pri telefonu, toda samostojne niso in zamo. rejo opravljati službo le pod moškim vodstvom.
Iz vsega tega je razvidno, da delo in odgovornost poštnih uslužbenk nista taisu z napornim delom in težko odgovornostjo uradnikov. Zato naj poštne in brzojavna manipulantinje ne segajo prekviško, ker „kakoršno delo, takšno plačilo".
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 24 avgusta — Ljubljanska kreditna banka. Danes dopoludne se je vršil ustanovni občni zbor tega, za narodnogospodarski razvoj v vseh  slovenskih deželah prepomembnega zavoda.   Zborovanje je v imenu koncesij o-narjev otvoril župan gospod Hribar, ki j j konstatiral, da je po 29 udeležnikih zastopanih 912 delnic, in opozoril, da so na dnevnem redu samo tri točke:   1. volitev predsednika ustanovnemu zborovanju, .olitev devetih članov upravnega odbori in 3. volitev petih članov nadzorovalnega odbora.   Na predlog gospoda Gor up a je bil predsednikom zborovanja z aklamacijo izvoljen župan g. Hribar, ki je zboroval cem predstavil vladnega zastopnika, dežel-novladnegasvetnika gospoda markija zanija,  in zapisnikarja, notarja gos: Plan tana.   Župan gospod Hribar je v kratkem ogovoru povdarjal,  da je i udeležba dokaz živega zanimanja za banko in dokaz, da imetelji zastopanih 912 delu spoznavajo  veliki  pomen nove banke mesto, za deželo in za ves narod. Govornik je omenil, da ni brez pomena, da se ustanovi nova banka prav v dnevih, ko praznuje cesar svojo 701etnico, saj se je za vladanja cesarja Franca Jožefa I. vse gospodarsko   življenje v  državi znam povzdignilo in je pozval  navzočnike, naj zakličejo cesarju trikrat „Slava", čemur so se zborovalci z navdušenjem odzvali Nadalje je župan g. Hribar omenil, da bi se moral v smislu § 46. bančnih pravil usu novni občni zbor razpisati v »Slovenskem Narodu", v .Slovencu", v „Laibacher Zei-tung" in v „\Viener Zeitung". Objavil je ta razpis razen „Slovenca" v vseh imenovanih listov. Koncesijonarji so ga hoteli tudi v „Slovencu" objaviti, toda ta razpisa ni hotel objaviti in sicer, kakor se je izreklo upravništvo, vsled tega ne, ker je dr. Šusteršič prepovedal objaviti karkoli 1 novi banki. Upravništvo „Slovenca" je t j pismeno potrdilo, kar je   zadosten doka/, da koncasijonarji v § 46. določenemu pt goju  glede  objave  niso  mogli ugoditi v polnem   obsegu,   tako   da   je ustanove' občni zbor vzlic temu pravilno sklican. N -to se je vršila volitev upravnega odbora   in   so   bili   izvoljeni   gg. Kornelij G oru p,   Ivan Hribar, dr. Jos. J ah o d h, I. Knez,   Fr. Kollmann,   I. Otto, di. Jos. Špitalsk?, dr. Iv. Tavčar in Urb. Zupane.   V nadzorstveni odsek so bili voljeni gg. A. Dečman, Jos. Lavren č i č,  G. J e 1 o v š e k, Fr. P a v 1 i n in Fr Mally. Volitvi je sledila kratka debata, ki jo je otvoril dr. S e r n e c, toplo pozdrav Ijaje novo banko in dodavši željo, da se bančna glavnica kmalo zviša. Slovenci smo bili tacega zavoda nujno potrebni, da se povzdigne naše gospodarstvo.   Denarja je pri nas še dosti, to vidimo v posojilnicah, kjer so   zbrani lepi  milijoni, manjka pa podjetnosti in tehnikov.   Ker stoji „Živno-stenska banka" novemu zavodu na strani, je upati, da dobimo s Češkega tehničnih moči, dokler nimamo svojih.   Župan gosp Ivan Hribar je pripomnil, da se je za začetek   iz    previdnosti    nalašč določil manjši kapital.   Če bo potreba, se lahko zviša. Nova   banka   ima   nalogo, udeleževati se komercialnih in industrialnih podjetij in nastopi morda že v kratkem takim predlogom. Če bodo delničarji videli uspehe, sledila bodo kmalu nova podjetja-S tem se povzdigne obče blagostanje, a samo narod, ki živi v blagostanju, postane tudi svoj. — Notar g. Plantanjev smislu pravil konstatoval, da je predpisani ustanovni kapital popolnoma vplačan. — R»v* natelj »Živnostenske banke", g. dr. Š pita lsky, je y imena te banke zagotovil,
đa bo ona novi zavod krepko podpirala ter delala na povzdigo trgovine in obrt-nosti. Zvišanje kapitala pride samo po sebi, naj se le dela na to, da bo zvišanje postalo potrebno. Govornik je izrekel županu Hribarju zahvalo, da je tako srečno dognal pripravljalna dela. Končno se je župan g. Hribar spominjal umrlega Maksa Veršča, ki je sprožil misel, ustanoviti banko. V znak sožalja so navzočniki vstali raz sedeže. Župan g. Hribar je potem izrekel zahvalo g g- dru. Špitalskemu, Mastnemu in Ottu, ki so pridobili „Živnostensko banko", da bo novemu zavodu v zaslombo, ter zaključil zborovanje.
— Odškodninska   pravda društva Bodočnost" proti Janezu Bojt iz Vevč.
0 tej samo na sebi sicer malenkostni zadevi prinesel je včerajšnji .Slovenec" sen-zacijonalno  poročilo,  s  katerim skuša z zavijanjem resnice in slabimi dovtipi prikriti veliko blamažo, katero so doživeli pri obravnavi toženec in za njim stoječi klerikalci.   Po zaprisežni izpovedi priče Adolfa Prašeka, kateremu „Slovenčev" poročevalec kar brez povoda očita, da ni dosti vreden, je namreč dokazano, da je  gostilničar J. Bojt zastavil svojo častno besedo, da se bode shod določenega dne lehko vršil v njegovi gostilni.   Toda  J. Bojt je vsled   pritiska   katoliških   mož dano častno besedo  snedel.   To ni v naših očeh niti lepo niti pošteno, nego navadno figamoštvo.   Seveda, po klerikalnih naukih pa tudi častna beseda ni konj, in figamoštvo jim je krščanska  čednost. Pa zakaj bi tudi skromnemu kmetskemu krč-marju ne bilo dovoljeno s častno besedo in dano obljubo  ravno  tako razpolagati, kakor o svojem   času   poslancu Žitniku! Sodišče je razsodilo, da je Bojt obljubo, odnosno pogodbo kršil, in da mora plačati odškodnino. Društvu .Bodočnost" ni   bilo   do   tega,   je-li iztoži večji ali manjši znesek, sicer bi ne bil njegov  zastopnik dr. Fr. Tekavčič še pred sodbo predlagal, naj se sklene brez nadaljnega   pravdanja   poravnava glede vseh likvidnih zneskov. Zastopnik toženca, gospod dr. Furlan je pa prav oblastno odklonil vsako pogajanje  ter  ugovarjal, da tožniku sploh nobena odškodnina  ne gre, £eš, da Bojtova obljuba ni nič druzega kakor daritvena pogodba (?.') in da je toženec ni bil zavezan izpolniti, ker ni zapisana v obliki notarskega akta (?!   Pri tej priliki svetovali bi ljubljanskim meščanom, ki bodo imeli ob času katoliškega shoda opraviti s katoliškimi možmi, da naj bodo pri naročilih zelo previdni, in da naj nobene obljube ne sprejmejo brez notarskega akta. Sodišče seveda ni prav nič uvaževalo napominani tožencev ugovor ter razsodilo, da je bil toženec k izpolnitvi obljube pravno obvezan, in da je to pogodbo samovoljno kršil, po naše povedano, da je toženec častno besedo snedel,  in da je častita duhovščina, ki ga je k temu zapeljala, in puncto časti in dane besede ravno toliko vredna kakor Janez Bojt. — Društvo »Bodočnost" ni tožilo zaradi   tistih   par   krone odškodnine,    temveč    jedino le radi   tega,   da   je razkrinkalo pred  sodiščem   ostudno delovanje   stranke,   ki   vedno kriči o veri in mora.n,  a se  dejansko poslužuje najnemoralnejših sredstev v dosego svojih namenov.   To je dokazala ta pravda na brezdvomen način in naj se „Slovenec", ki je poslal k razpravi celo posebnega poročevalca — še tako zvija, njegova stranka je in ostane blamirana.
— Svedrske ali klerikalne shode Prireja po selski dolini Čočov France. Če ruso ti svedrci blazni, tudi gotovo ni norišnice na Studencu. Sklical je ta ekonom »Gospodarske zveze" shod v Bukovšči in Pri Sv. Križu, ali kje že pri neki podruž-
kjer sta celi dve hiši. Kakor čujemo, namerava sklicati dne 26. t. m., to je prihodnjo nedeljo v Rovtih pri Sv. Lenartu zopet shod. Čutimo se poklicani povedati temu možu, da v naši župniji vlada tak mir in red, da ne potrebujemo prav nobenih hujskačev. Če misli, da bode dobil rned nami kaj .medijev" za svoje kon-sumne eksperimente, se moti. Če pa misli nastopiti kakšen verski prerok, pa lahko ye, da imamo vrlo pobožnega gospoda župnika, ki skrbi za svoje mu izročene *upljane. Neki kmet iz Rovt povedal je, da »ode tisti slavni srečni dan, ko bode Čočov France pridigoval v Rovtih, poklical
živinozdravnika, da bode pripravljen, če bi se kasna krava preveč smejala. Seveda, naj te vrstice gospoda Franceta Demšarja ne strašijo, saj je neka ženica rekla, da bode zato .shod", ker je v Rovtih vera v nevarnosti, torej je nujno potreba, da pride, da poživi verski duh Rovtarjev, samo, če se mu ne bodo preveč rovtarske krave — smejale.
— Iz c. kr. mestnega šolskega sveta.
O redni seji, ki se je vršila v soboto, dne 14. julija t. 1. smo prejeli nastopno poročilo. Potem, ko je predsednik proglasil sklepčnost in pozdravil navzočne, je poročal zapisnikar o kurentnih stvareh in povedal, kako so bile rešene, kar se je vzelo soglasno na znanje. Sklene se preurediti pouk na obeh obrtnih ptipravljalnicah tako, da bo odslej šolsko leto trajalo od 16. sept. do 31. maja, dalje da se bo poučevalo ob nedeljah od devetih do dvanajstih dopoldne, ob torkih od sedmih do devetih, ob petkih pa od sedmih do osmih zvečer. Deželnemu šolskemu svetu je predlagati, da nakaže mestnima katehetoma Roku Merčunu in Ivanu Smrekarj u zakoniti nagradi za čeznormalni pouk v veronauku v preteklem šolskem letu. Glede prošnje nekega mestnega učitelja za pripoznanje starostne doklade se sklene počakati dotlej, da pro-šena doklada dospe. Poročila c. kr. okrajnega šolskega nadzornika, prof. Frana Le v ca o nadzorovanji prve in druge mestne deške petrazrednice, mestne dekliške osemrazrednice, zasebne deške Štiri-razrednic v .Marijanišču" in zasebne dekliške sedemrazrednice v Lichtenthurničnem siro-tišču se vzemo na znanje. Sprejmo se vsi s temi poročili združeni nasveti in sklene se, da se poročila predlože c. kr. deželnemu šolskemu svetu v končno odobrenje. Za izpraznjeno drugo učno mesto na dvoraz-rednici na Barji se predloži c. kr. deželnemu šolskemu svetu tema predlog. Dvema v Spodnji Šiški stanujočima učenkama se dovoli, da smeta v prihodnjem šolskem letu vstopiti v tukajšnjo mestno nemško dekliško šestrazrednico. Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika, profesorja Klementa Profta o nadzorovanju mestne nemške deške petrazrednice, mestne nemške dekliške šestrazrednice, zasebne deške štirirazrednice nemškega Šolskega društva in zasebne notranje trirazredne dekliške meščanske šole pri ss. Uršulinkah, ter poročila istega nadzornika o okrajni učiteljski konferenciji za nemške ljudske in meščanske šole ljubljanske v šolskem letu 1899—1900 vzemo se brez ugovora na znanje in se imajo predložiti c. kr. deželnemu šolskemu svetu v končno odobrenje. Izprašana učiteljska kandidatka Vida Levčeva se sprejme za radovoljko in se sklene, da jo je prideliti v službovanje mestni dekliški osemrazrednici. Končno se rešita še dve interni zadevi.
— Zaveza učiteljskih društev. Izvedeli smo šele sedaj, da se je vdeležil zborovanja .Zaveze" zaslužn štajerski dež. poslanec g. dr. Jurtela Predsedništvo .Zaveze" ni vedelo, da se je ta odlični prijatelj šolstva vđeležil zborovanja in ga radi tega ni posebe pozdravilo.
— Županom glavne občine postojnske je bil včeraj jednoglasno izvoljen g. Josip Dekleva.
— Zadruga gostilničarjev in kavar-narjev je priredila včeraj izlet v Vintgar in na Bled. Izlet se je posrečil izborno, ter se ga je vdeležilo tudi mnogo drugega narodnega občinstva, zlasti precej dam. Priredili so izlet odborniki, na čelu jim gospod zadružni predsednik, občinski svetnik Tosti in g. gostilničar Zajec. Družba se je peljala do Javornika ter šla peš skozi najlepše loge do prekrasnega Šuma. V romantični bližini vodopada, nad mostom je priredil družbi gostoljubni in požrtvovalni kavarnar g. Fran Krapeš, posestnik .Narodne kavarne", izvrsten in opulenten zajutrek z raznimi mrzlimi jedili, pecivom in vinom. Od Šuma je šla mnogobrojna družba med petjem zbora ad hoc skozi čarobno dolino med veličastnim skalovjem in hribovjem ter ob bregu divne Radovne. Okoli poludne so izletniki dospeli do Žumerjeve gostilne. Tu se je vršil banket. Med obedom je nazdravil gosp. obč. svetnik Tosti, kot predsednik družbe, zadrugi, zavednosti gostilničarjev in kavarnarjev. Napijalo se je cesarja za njega 70 rojstni dan, slovenski domovini, slogi in tovarištva, g. Tostija, g. Zajca in g. Krapešu. Sploh je vladala v družbi vesela živahnost ter najlepša složnost. Zbor
ad hoc je prepeval prav dobro razne narodne pesmi in himna Popoludne je šla družba na Bled, kjer se je zabava nadaljevala. Žal, da je bil čas tako prekratek! Zvečer se je vrnila družba v Ljubljano. Kakor na Gorenjsko tako tudi v Ljubljano je imela družba svoj posebni vagon, za kar se je zahvaliti železniškemu vodstva. Na tem izleta smo se preverili iznova, da imamo v Ljubljani prav zaveden, odločno naroden ter inteligenten stan gostilničarjev in kavarnarjev, ki morejo s ponosom prezirati žaljitve klerikalnih grdilcev, ki so jim zabrusili v lice psovko, da so .razbojniki". Gostilničarji in kavarnarji so stan, ki dela našemn narodu čast, — to je dokazal tudi včerajšnji prelepi izlet, kakoršni naj bi se ponavljali poslej vsako leto!
— Iz Velikih Lašč se nam piše: Ker je zadnji dopisnik od tu videl le lučice in trobojnice pri razsvetljavi, popolniti moram nekoliko njegovo poročilo. Dopisnik namreč ni opazil transparenta v frankfur-tarskih barvah, v kojem je blestel .Hoch". Ta izzivajoči transparent moral je lastnik, že izza 1. 1898., ko je demonstrativno prepeval v neki tukajšnji gostilni „Wacht am Rhein", tako neslavnoznani možic, mej žvižganjem in .Pereat Fodransperg" klici odstraniti, ker bi ga bilo inače ogorčeno ljudstvo šiloma odpravilo. Ker je mož radi nas tukaj in ne mi radi njega, svetujemo mu dobrodušno, da si takih neumnosti] več ne dovoli, ker ga bomo sicer drugi pot napodili z mokro cunjo.
— Iz Ribnice se nam piše: Mej objavljenimi imeni gospej, po katerih zaslugi je imela ribniška čitalnica v svojo in v korist družbe sv. Cirila in Metoda lep gmoten uspeh, je izpuščeno ime velecenjene rodo-Ijubkinje, gospe N. Gruutarjeve, kar bodi s tem popravljeno.
— Iz Bele krajine se nam piše: Učiteljska služba na jednorazrednici na Čreš-njevcu je od februvarja letos že četrtikrat razpisana, ker se za njo ni oglasil noben prosilec, in to gotovo zaradi tega ne, ker je kraj premalo poznat; marsikdo si misli, da je ta šola v kakem hribovskem kraju. Toda temu ni tako. Mnogo in mnogo je krajev na Kranjskem, ki so glede lege in druzih ugodnosti nikakor ne morejo s Črešnjevcem primerjati. Po kakošnih hribih so šole, ki imajo učitelja, a Črešnjevec ga pogreša že pol leta, dasi je kraj prav v ravnini in to tik okrajne ceste, ki vodi iz Semiča v Metliko. Šola je novo poslopje, v katerem se nahaja prav lepa, prostrana soba za šolo, dalje dve lepi sobi s kuhinjo in kletjo, na menjeno učitelju. Tudi prijeten vrtič je pri šoli. Pošta vozi vsaki dan iz Semiča v Metliko in se ustavi vsikdar tudi pri šoli, da vzame pisma iz nabiralnika. Učitelj tedaj dobiva iz jednega ali drugega imenovanih krajev vsega, česar treba za dom. Šolsko poslopje je sicer na samem, a do prvih sosedov tudi ni čez 200 korakov. V Novo mesto se pride po deželni cesti, ki je četrt ure od Črešnjevca, peš v štirih urah, v Črnomelj pa v dveh. Svoje fare in tudi svoje cerkve Črešnjevčani nimajo; v praznikih morajo tedaj hoditi opravljat svoje verske dolžnosti v jedno uro oddaljeni Semič. Šolske dece je nekako 60. Pouk je toraj prav lahak, ker pride najedenkrat le polovico otrok v šolo, do katere imajo najoddaljeneji komaj dober četrt ure. Črešnjevčani so, kakor sploh Belokranjci, prav dobri ljudje. Učitelja imajo jako radi; zato pa tudi želo, da bi dobili s prihodnjim šolskim letom kojega, da bi se tam stalno nastanil. Ako se učitelj hoče v prostih urah baviti z lovom, dobi za to pri najemniku lova prav lahko dovoljenje. Črešnjevčani bi se tndi učiteljice ne branili, ako bi ne bilo moških prosilcev. Služba je razpisana do 31. avgusta. Opozarjate se na to službo osobito abiturijentje in abiturijentinje.
— Mestna kopel. Od 12. do 19. avg. letos oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 495 kopel in sicer: za moške (238 prsnih, 93 kadnih); za ženske (76 prsnih 88 kadnih). *
— Dva sleparska Laha. V Babnikovi gostilni v Kolodvorskih ulicah sta pronoče-vala dlje časa zidar Anton Rossa in njegova žena Marija Rossa in naredila pri gostilni-čarici precejšen dolg. Dne 20. t. m. sta pobegnila, ne da bi plačala dolg. Vzela sta tudi nekaj reči seboj, katere niso bile njune. V stanovanja sta postila precej težak kovčeg in vsakdo je mislil, da je poln obleke. Ko pa so kovčeg odprli, našli so v njem dva težka kamna.
— Patroni eksplodirali so včeraj popoludne v prodajalnici puškarja Frančiška Ševčeka v Židovskih ulicah št. 3. Zavitek patronov je bil namreč padel s police na tla in so se patroni vžgali. Papirnati zavitek je pričel goreti in je bila nevarnost, da se vnamejo vsi patroni, ker ni bilo takrat nobenega človeka v prodajalnici. Policijski stražnik Anton Potokar je ogenj pogasil.
— Prepir med vojaki je nastal v Ger-čarjevi gostilni v Cerkvenih ulicah št. 19. Spili so 14 litrov piva. Ko je bilo treba plačati, so se nekateri izgubili iz sobe in ostala sta le še dva vojaka v sobi. Jeden je plačal 8 litrov, drugih 6 pa ni hotel. Na to je drugi vojak potegnil bajonet in ga silil, da mora plačati. Na vpitje je prišla policijska patrulja, ki je posredovala, da sta vojaka plačala vso ceho.
— Svojo ženo pretepel je tesar Jernej Potočnik na Mestnem trgu štev. 8. Žena je prišla po njega v gostilno, kar je moža tako razsrdilo, da jo je z nekim orodjem vdaril po glavi. Žena ima na čelu rano.
— Mlekarski voziček prevrnil je včeraj Frančiški Hočevar iz Zgornje Hrušice št. 8 Doberletov hlapec Gaspar Habe. Voziček je stal na Poljanski cesti pred hišo št. 37 in je bil naložen s posodami za mleko, katero je izteklo iz posod, ko se je voziček prevrnil.
— V „Tonhalle" se je zaletel voz Jakoba Jagra iz Hrastja. Mož je prišel po gnojnico v mesto in je pripel dva voza skupaj. Na Kongresnem trgu se je zadnji voz od-vezal in je drdral proti .Tonhalli", kjer je padel v vrata.
— S pilo je vdaril urarski pomočnik Kari Pichler na Mestnem trgu št. 7 devet let starega Pavla Šusteršeka, ker je ta gledal v prodajalnico. Deček je imel vso roko vtečeno.
— Lisjak za varha. Neki posestnik na Poljanski cesti ima na verigi prikhnje nega lisjaka, ki mu straži dom.
— Izgubila je Ana Danes iz Loga pri Mengšu v Prešernovih ulicah zlato verižico, vredno 60 kron.
— Nove razglednice. V zalogi knji-gotržnice Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bam-berg je izšlo četvero krasnih res umetniško dovršenih dvojnih razglednic, ki so narejene po slikah znanega umetnika M. Pern-hardta. Razglednice predstavljajo razgled s Triglava in sicer od južne in severne, zapadne in vzhodne strani. Vse štiri razglednice stanejo 80 vinarjev. Prekupcem se dovoli primeren rabat. — Trgovec g. V. Repe na Bledu je izdal dvojno jako lično v raznih barvah izdelano razglednico, ki predstavlja „kinč nebeški", naš Bled.
— Brzojavni in telefonski promet meseca julija 1900. Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva bilo je meseca julija 1900, in sicer na Primorskem oddanih 50.843 došlih 56.115, tranzitujočih 153.318, skupaj 260.276 brzojavk; od teh jih odpada na Trst sam: oddanih 32.732, došlih 37.549, tranzitujočih 137.928, skupaj 208 209 brzojavk; na Kranjskem oddanih 9417, došlih 10.954, tranzitujočih 20.090, skupaj 40.461 brzojavk. Vinterurbannem telefonskem prometu bilo je v isti dobi: v Trstu 1954, v Opatiji 328, v Pulju 198 in v Ljubljani 246 pogovorov; v lokalnem prometu govorilo se je: v Trstu 280.000krat, v Pulju 6500krat, v Gorici 5828krat, v Opatiji 1954krat in v Ljubljani 19.350krat.
* Šolstvo v Italiji. Italijanski zbornici je predložil prof. Fabiani z 10.000 podpisi učiteljev opremljeno peticijo, ki zahteva izboljšanje stanja italijanskega učiteljstva. Tej peticiji povzamemo, da je bilo 11.289 Šol slabo nastanjenih (meno che mediocri). V mnogih krajih ne poznajo šolskih klopi, a kjer so, tam so slabe, stare in razpadle. 13.479 šol je slabo, 20.403 srednje in 16 129 dobro opravljenih. Učila so slaba v 16.679, srednja v 19679, dobra v 15.790 šolah. V nekaterih krajih so občine največje sovražnice šol, ker mislijo ljudje, da so uborne učiteljske plače vzrok velikim davkom. Šolski zakon je ne popolen, šolski obisk nepravilen: pozimi so šole prenapolnjene, poleti so prazne. Po mnogih krajih je obligatorični pouk prazna beseda.
* Skok s stolpa. Iz Jičina poročajo, da je te dni zlezel neznan, lepo oblečen gospod na stolp. Spodaj je postil klobuk in palico. Na stolpa je splezal skozi okno in se splazil po strelovodni žici prav na vrh stolpa. Tam je imel nemški govor, ka-
terega pa ni razumel nihče, dasi je bilo pod stolpom vse polno ljudi. Ko mu je ve lela cerkovnikova žena, naj gre doli, se je gospod zavrtil na peti in skočil s 40 m visokega stolpa. Obležal je mrtev. Baje se piše Johann Radisch.   Odkod je, ni znano.
* Prej   milijonar,  sedaj siromak. .Glas Naroda* poroča: V hlevu poleg po-drtine svoje nekdanje vile v Riverdale ob Hudsonu biva na stare dni Robert A John-ston bivSi miljonar in član najbolj sloveče kupčijske tvrdke v New-Yorku.   Še pred dvanajstimi leti je imel dva  milijona dolarjev premoženja, sedaj pa bi moral brez doma potovati po svetu, da se ga ni namilil sedanji posestnik njegovega nekdanjega posestva in mu odkazal hlev za stanovanje.   Kot mladenič je prifiel s svojima bratoma z Irskega v New-York, kjer je John kot najstarejši, pričel z bratoma malo trgovino. Z veliko marljivostjo so se bratje poprijeli kupčije, katera se je pod njihovim vodstvom v malo letih velikansko povečala.   Po smrti bratov je bil Robert edini dedič velikega premoženja. Kot posestnik dveh milijonov se je hotel Robert znebiti vseh skrbi in dela, zato je isto prodal. V Riverdale ob Hudsonu si je sezidal krasno vilo in isto okrasil  z najdražjo hiSno opravo. Johnston je preživel najboljSa leta svojega življenja samotno v krasni palači. Vkljub samotnemu življenju je postajal čudak v Riverdale vedno ubož-nejSi in leta  1890. je moral napovedati bankerot s 55 487 dolarjev dolga.   Vila je preSla v posest Central Trust Co. in kmalu potem je postala žrtev plamena. Od tistega časa biva Johnston v hlevu. Vsak dan, iz-vzemši nedelje, potuje samotar v New York, toda nihče ne ve kak posel ima ondi.
Književnost.
— „Prosvjeta" ima v XVI. broju to vsebino: Lovretid Gjena i Josip: Listak djeteljine. Safvet Mirza: Narodno cvieće. Na Gjurglevadne. Ajalbert Jean: II etait une fois. f Josip Torbar. Davila pl. Hinko: Težki dani. Deželic Gjuro Stj.: Marijan Markovič. Rikard Katalinid Jeretov: Kraljica noći. H. Heine: Zašto ? . . . Preveo Nikola Ostojić. Tolstoj L. N. grof: Majčina peviest. Hire Dragutin: Morski psi. Bučar Franjo dr.: Hrvatska protestantska književnost za vrieme reformacije. Slike iz Kine. Listak. Slike: t Josip Torbar. Volpe Vicenzo: U samostanskom ateliru. Cesta Banjaluka Jajce: Izlaz iz tunela. Pod klisurama. Put iz Banjaluke n Jajce. Djedina J.: Počinak. Šah Musaffer ed-din i veliki vezir. Slike in Kine. Kraljica Margarita. Umbert I Helena. Viktor Emanuel III. Pucanje na oblake. Umjetnički prilog.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 24. avgusta. Uradna „Wie-ner Zeitung" prijavlja lastnoročno pismo cesarjevo na dra. Korberja, v katerem pismu izreka cesar z najtoplejšimi besedami svojo zahvalo za čestitke in pojave lojalnosti povodom svoje 70-jetnice.
Plzen 24. avgusta. „Plz. Listy" javljajo, da je grof Coudenhove po svoji konferenci s Korberjem in Reze-kom dejal, da ni verjetno, da bi Čehi za tako neznatne koncesije, kakor jih ponuja Kurber, odnehali od obstrukcije.
Madrid 24. avgusta. Vlada je prepovedala v Saragoso sklicano protestantsko konvencijo.
Berolin 24. avgusta. Po došlih uradnih poročilih je bil nemški poslanik v Pekinu, Ketteler, ustreljen, in sicer so ga na višji ukaz zavratno ustrelili kitajski policisti. Neki Kitajci so zdaj pokazali, kje je bil pokopan. Odkopali so grob in pokazalo se je, da je bil Ketteler zadet v glavo.
London 24. avgusta. Iz Sang-haja se poroča, da je tam zavladala velika vznemirjenost, ker od komandantov združene armade ni nikakih direktnih vesti, odkar so oprostili poslanike. Sodi se, da so Kitajci zvezo združene armade v Pekinu z obrežjem pretrgali.
London 24. avgusta. Poroča se, da stoji glavna burska armada na zapadni strani Krokodilske reke, in da šteje 20.000 mož. Ta armada zapira vhod v Buschveld, koder je zdaj zbrana burska živina. Na raznih druzih krajih se nahajajo večje in manjše čete. Kriiger se mudi v Roosenkraalu. Buri, ki so zbrani na južnozapadni strani, so zdaj bojevitejši, kakor kdaj poprej.
Narodno gospodarstvo.
— Dobava drv. V sredo, dne 29. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoludne se bo pri vojaškem oskrbovalnem skladišču v Zadru vrSila ponudbena razprava zaradi zagotov-ljenja potrebščine 6220 kubičnih metrov trdih drv v polenih za kurjavo. Drva se morajo do konca meseca avgusta 1901. popolnoma dobaviti. Sprejemajo se le pismene ponudbe. Drva, ki se dobavijo, morajo biti nesplovljena, zdrava, suha in iz trdega lesa (bukev, gaber). Pogoji se lahko vpogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Zvezek s pogoji za pogoibeni kup pa leži pri vojaškem oskrbovalnem skladiSČu v Ljubljani in se tam tudi lahko kupi za ceno 8 vin. od pole.
Proti zobobolu in gnjilobi zob
izborno deluje
Melusina ustna in zobna voda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil.
Po pošti razpošilja se vsak dan dvakrat.
Jedina zaloga (10—34)
lekarna M. Leustek, Ljubljana
Resljeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mostu.
Meteorologično poročilo.
i > <
I Stanje Oas opa-j baro-zovanja i metra v mm.
ii
h.b
Vetrovi Nebo
31
- £ > a
23. 24
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
736 0    19 2 si. jzahod jasno
7368 : 158 brezvetr. j megla 735 ! i   27 8 si. vzhod
jasno |§
Srednja vče.ajSnja temperatura 20-1°, nor-male: 18 t".
JDu-ne ^sj-esa, borza
Skupni državni dolg v notah  .... 9770
Skupni državni, dolg v srebrn .... 9725
Avstrijska zlata ronta....... 116 85
Avstrijska kronska renta 4°/0   .... 9775
Ogrska zlata renta 4%....... 11520
Ogrska kronska renta 4'/0 ..... 90 60
Avstro-ogrske bančne delnice .... 1705 —
Kreditne delnic?......... 658*50
London vista.......... 242 27
Nemški drž. bankovc -sa 100 mark .   . 118 35
80 mark............ 2366
20 frankov........... 1930
Italijanski bankovci........ 90 30
C. kr. cekini........... 11*40
c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja
kakor: brizgalnlc najnovejše konstrukcije, s sesalno in tla-čilno odprtino na obeh straneh ter s patentom proti zmrzlini, parnih strojev, cevij, čelad jf in pasov, kmetijskih strojev * inperonospera brizgalnlc itd.
R. A. Smekal
Czech-Moravsko Smichov-Praga podružnica v Zagrebu
priporoča slavnim ognjega3nim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti Izvanredne dovoljene. — Uzorci In ceniki brezplačno. — Ustmenl pogovori na zahtevo. — Pošiljatve franko na vsak kolodvor.
Z velespostovanjem (391—36)
Podružnica R. JL. SMEKAL v Zagrebu.
Mlekarna
katera lahko odda na teden več surovega masla v kosih po 1/8, 1 <. V* in 1 kyt naj pošlje ponudbo z najzadnjo ceno pod: ..Stalen odjemalec" na upravništvo .Slov. Naroda". (1685-2)
Cis. kr- aistrljski &k držami žileznlci.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1900. leta.
Odhod Iz LJubljane yit. kol. Proga 6es Trbiž. Ob 12. ari 5 m. po nofii osobni vlak t Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; 6ez Selzthal v AosBee, iS I Solnograd, Zeli ob jezeru, Lend - Ga-stein, Inomost; tez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-sensfeste, Ljubno, Dunaj; cez Selzthal v Solnograd, Inomost, dez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal,  Dunaj.  —  Ob 4. uri 6 m.
Eopoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, jnbno; cez Selztbal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz; cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga v Novo me« to ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod ▼ LJubljano juž. kol. Proga i* Trbiža, Ob 5. uri 15 m. zjntraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Linca, Stevra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fran-zensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. Ob II. uri 16 m. dopoludne osobni vlak ■ Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gastema, Ljubna, Celovca, Poa-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran-zensfestt. Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta-Krope. — Proga iz Novega mesta in KoSevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob S. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob ne del j ah in praznikih. (1305;
A Aajiskrenejse  čestitke  in tisoč-Jy   Hratni„2ivio/f mlademu, lepemu avskuttantu JLudovi^u k njegovemu imendanu.     (1697)      Jy( . . . .
0G5~ ««-•»-*■ ponatlN
brosurice
„ 3zgubljeni$og /"
in se dobiva v I.. §rhwentnerevl knJlg;o-
tržnlel komad po *© vin., po poŠti 3 vin. več
Išče se
sluga za hotel
zmožen slovenskega in nemškega jezika. Prednost imajo, kateri so že bili v takem poslu, ali pa dosluženi vojaki. (1698—1) Naslov v upravniStvu „SIov. Naroda".
Dva gospoda
vsprejmeta se  na stanovanje in hrano v Krojaških ulicah št. 1.
Razgled je ra Glavni trg Več se izve istotam v III. nadstropji, na levo. (1682—3;
izvežban v špecerijski stroki, želi stopiti v službo v kako boljšo in večjo trgovino zbog nadaljne izobrazbe, najraje v mestu.
Ponudbe pod A. K. upravništvu „Slov. Naroda". (1672—2*
Bdttger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, a 40 kr. in 60 kr. se dobiva samo (1393—7) v deželni lekarni pri Mariji pomagaj M. Leustek-a v Ljubljani.
Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel IH podgan mrtvih in torej lahko vsakomur pripo ročam to sredstvo.
Schweinfurt 11. februvarja 1899.
■j. I4rew, mlekarija.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten JCortland-cement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskegav društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote dalee iiudltriljujot-i dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno ampno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in n a j s i o v i t e j S i h tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: asas-s)
Dunaj, I., Maximilianstrassc 3.
(1657—3)
a 206,1900/29
Na predlog dedinje: »Župnijske  cerkve v Kranji«  prične  se  dne 3. septembra 1900 ob 8. url dopoludne v župn jlšču v Kranj i
prostovoljna dražba
v zapuščino častitljevega gospoda Antona jfležnarca^ bivšega dekana v Kranj: spadajočih premičnin:
sobne, kuhinjske, kletske oprave, gospodarskega orodja, vina, lesa, krme, vozov, obleke, perila, precijoz, servisa itd.
in se bodo klicale te reči po inventarni vrednosti in se bodo, če ne višje, oddal«* tudi pod to vrednostjo, toda le proti takojšnem plačilu v roke sodnega komisarja in takojšni odstranitvi tistim, ki bodo največ ponudili.
Prodaja trajala bode  slučajno tudi  prihodnje  dni,  dokler so vse ne prodi, vselej od 8. do 12. ure dopoldan in od 2. do 6. ure popoldne v župnišču v Kranji.
C. kr. okrajno sodišče v Kranji oddelek II.
dne 10. avgusta 1900.
Izdajatelj in odgovorni uradnik: Josip Nolli.
r>afltnina in tisk .Narodne Tiskarne".