I . Odmev iz Afrike ♦ * * mesečnik s slikami * * ♦ v pospešovanje afriških misijonov. Izdaja Družba sv. Petra Klaverja v Rimu. Leto XXVI. Ljubljana 1929. I« M h 39250 V»»V »»' i H u 39S&. Kazalo. Str. Uvodniki in sestavki. Vedno naprej in navzgor l (P. Caetman, lazarist) . . 1 Misijoni brez pitne vode (Marija Falkenhayn) ... 4 Iz Vatikana .... 17 Sv. Jožef, družinski oče sv. katoliške Cerkve . 19 Ne moreni gledati otroka, kako umira.....20 Kako moremo pomagati, da bo milijon ljudi večno srečnih? 26 Kaj priganja ljudi ? (Župnik F. H.).....49 Našim zvestim misijonskim prijateljem . . . .74 „Ubogi" pagani (Župnik F. II.) 81 (b) Povesti in popisi. Božič slepega Tetrarha (O. De Hovre) . . . .11 Katoliška rokodelska šola v So- malilandiji (br. Janez) . 23 Krst želja (O. Jakob Cavallo) 27, 44, 58 ..Največja sreča na zemlji; biti Marijin otrok !" . . . 41 O, koliko dobrega storijo kate-. histi ! (O. Ludovik Massa) 51 Afriška mati je pomagala . 55 Peter Randevo vnet katehist. (O. Deeds, Jezuit) . . . .56 Zakaj misijonarji žele denarja. (O. Ferrero) . . .62 Prihodnost rožnega venca. (O. Biegner) . . . .65 Marija svojih ne zapusti, (škof Kampling) . . . .77 Poganstvo umira ... (O. Car-dona).....79 Str. Zvonček sv. Frančiška Ksaverja (O. Theo Demont) . . 86 Gobavec Jožef . . .88 Izredna milost na priprošnjo blagopok. grofice Mar. Ter. Ledochowske. (O. Rudolf Or- ler).....91 Veliko krstno slavlje . . 95 Misijonski dopisi. Belr očetje. Apostolski vikariat B a u g w e o 1 o. Kdo hoče pomagati V (Pismo o. Puetha) . . . .38 Očetje od Sv. Duha. Apostolski vikariat Brazzaville. Dve važni misijonski ustanovi za izpreobrnitev Kongolandi-je. (Pismo o. Krauitza) . 9 Apostolski vikariat G a b u n. Pismo o. Barabana . . 90 Očetje družbe Jezusove fjezurti). Apostolski vikariat T a n a n a r i v a. Cerkev sv. Petra Klaverja. (Pismo o. Falguegrettes) . • 67 Sinovi presvetega Srca Jezusovega. Apostolska prefektura L i d e n b u r g. Pismo slovenskega misijonarja Rafaela Kolenc ... 'i Veselje in žalost afriškega misijonarja. (Pismo o. Bernarda) .....37 Str. Apostolski vikariat Khartum. Katehisti za Siluk. (Pismo o. Fornasa) . . . .50 Oblati Marije Brezmadežne. Apostolski vikariat Bazutolandija. Misijo« dobrega Pastirja. (Pismo o. Ouilchera) . . 7 Apostolski vikariat K i m b e r 1 e y. Več misijonarjev molitve. (Pismo o. Rohra) . . .34 Kdo nam bo pomagal sezidati cerkev Kristusu Kralju? (Pismo o. Rohra) . . .75 Apostolski vikariat Vi n d h u k. Ceščenje presv. Srca Jezusovega pri zamorcih v Južni Afriki. (Pismo o. Jož. Doh-rena).....34 Apostolski vikariat Natal. Dvojna božičnica. (Pismo o. Kerautreta) . . . . »4 Palotinci. Apostolska p r efekt ura Osrednje Capland-ije Zopet korak dalje. (Pismo škofa llennemanna) . . 85 Oblati sv. Frančiška Šaleškega. Apostolska prefektura N a m a 1 a n d. I.etno poročilo. (Pismo msgr. Eder).....93 Očetje Bre/madežn. Srca Marijinega (Schcut). Apostolski vikariat /gornji Kassai (Belg. K o n g o). Pomoč o pravem času. (Pismo o. Brandt-a) ... 25 Str. Misijonska družba sv. Jožefa (Mill-Hill). i Apostolska prefektura Buea (Kamer un). Vesele in žalostne novice iz apostolske prefekture Buea. (Pismo Msgr. Rogana) . 22 Očetje rz Montforta. Apostolski vikariat v S h i r e. Reven škof v zadregi. (Pismo škofa Auneau) . . .82 Misijonarji v Marianhill-u. Apostolski vikariat M a r i a n h i 11. Iz misijona Triashill. (Pismo misijonarja v Marianhill-u) 52 Duhovniki Srca Jezusovega. Nova provinca za Kristusa Kralja. (Pismo o. Demont-a) 69 Sestre Dominikanke. Misijonsko poročilo neke Dominikanke iz King Williams Town'a. (Kapska provincija) 6 Oblatinje sv. Frančiška Šaleškega. Apostolski vikariat Reka Oranje. Smrtne žrtve vsled pomanjkanja vode. (Pismo s. Franč. Te režije) . . . .71 Kratki misijonski dopisi. Stran: . . . . 40, 53 Raznovrstno. Uslišane molitve na priprošnjo pok. grofice M. T. Led6-chowske: . 14,16,29,44,63 Dušna premija : . . 16, 96 Popolni odpustek: 16, 30, 48, 64, 80, 96 Misijonarjeve želje . . 27 Poročila Propagande . 30, 80 Zahvale in priporočila v molitev : ... 30, 48, 64 Kronika Družbe sv. Petra Kla- verja.....42 Drobtinice in izreki: 44, 61, 94 Izkaz po Družbi sv. Petra Kla-verja razdeljenih misijonskih milodarov v letu 1928 . 73 Knjige v afriških narečjih . 76 Po stopinjah sv. Petra Klaver- ja.....79 Misijonskemu papežu Piju XI. ob Njegovi zlati maši (Pesem) . . . . 81 (A) Neverjetno a resnično ! . .94 Slike. Sv. Peter Klaver, apostol zamorcev .... 1 Vodnjak v afriškem misijonu 5 Katehist Kilijan s svojo hčer- kico.....10 Sv. Jožef ... .19 Katoliška rokodelska šola v Somalilandiji . . 24 Sv. Oče Pij XI. . . 33, 81 (A) Presv. Srce Jezusovo . . 34 Čarovnik Nkulu pri svojih čarovnijah . . . .47 Devet v Afriko potujočih misijonarjev iz Evrope . . 49 Marija Terezija Led6chowska, ustanoviteljica Družbe sv. Petra Klaverja . . .55 Pogreb na Madagaskarju . 60 Kraljica sv. Rožnega venca . 65 Cerkev sv. Petra Klaverja v Ta- nanarivi . . . .68 Pomožne misijonarke pri stavljenju afriških knjig . . SO Pokopališče v Afriki. . . 81 Lurška katedrala med zidanjem 83 Poštnina plačana v gotovini. Leto XXVI. Štev. 1 in 2 Januar, februar 1929 „Odmev iz Afrike" izhaja v slovenskem, poljskem, češkem, nemškem, ogrskem, italijanskem, francoskem, angleškem in španskem jeziku. Blagoslovljen po papežih Piju X., Benediktu XV. in Piju XI. Stane za vse leto v slovenski izdaji 8 Din, 5 L, 60 am. cts., 2 Š; s prilogo »Klaverjev koledar" 13 Din, 7'20 L, 80 am. cts., 2-60 Š. Naročila in milodare naslavljajte, prosimo, na: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 3. Za Julijsko Benečijo: Rim (23), via del' Olmata 16. Za Avstrijo: Salzburg, „Claverianuma. Vsebina: Vedno naprej in navzgorl — Iz misijonov: Apostolska prefektura Lindenburg. — Mi,sijoni brez pitne vode. — Misijon dobrega Pastirja. — Dve važni misijonski ustanovi za izpreobrnltev Kongolandlje. — BožiC slepega Tetrarha. — (JsliSune molitve na pri-prošnjo pok. grofice M. T. Ledochowske. Darovi. Od Julija in avgusta 1928. Za afrlike misijone v splošnem: Din 8.29615; L 36350. Za sv. ma5e: D n 20 --; L 1.029-50. Za stradajoče: Din 55'—; L 11*-. Za gobavce: Din 10'—; L 50—. Za odkup sužnjev: Din 7.173'-; L 290--. Za botrlnske darove: Din 2.377 —; L 135—. Za zamorčke: Din 279 -; L U -. Za katehikte: Din 222 ; L 120—. Za kruh sv. Antona: 4 41230; L 217'—. Za misijonsko zvezo: Din 62*—. Za otroSko zvezo: Din 73 50. Za maftno zvezo: Din 1 240-—; L 173'-. Za afriiki tisk In katekizem: Din 222 -; L 600'-. Za določene namene: Din 805—; L 191-50. Za določene misijone: Din 990'—; L 28—. V čast evharlstlčnega Zvetičarja v Afriki: Din 37050. Za Jubilejni dar »v Očeta: Din 40150. Za Klaverjevo družbo: Din 60-. Darovi brez določila: L 138—. Prispevki podpornikov in udeležencev: Din 12850. Roza Sirca, tob. tovarna, Ljubljana, 140 Din za misijone. Tisočkrat .Bog povrni" vsem blagim dobrotnikom t Leto XXVI. Januar, februar 1929 Št. 1 in 2 ODMEV iz Afrike Katoliški mesečnik za pospeševanje afriškega misijonskega delovanja Blagoslovljen po papežih PijuX., Benediktu XV. in Piju XI. V zvezi z mnogimi afriškimi misijonarji urejuje: Klaverjeva družba Sv. Peter Klaver apostol zamorcev, prosi za nasi Vsem milim dobrotnikom in naročnikom srečno in blagoslovljeno novo leto! Vedno naprej in navzgor! Piše p. Beatman, misijonar-lazarist v Abesiniji. Oprostite, dragi čitatelji, da prosim Vaše pozornosti za neznani oddaljeni misijon. Božje delo počasi prodira in mi potrebujemo delavcev, denarja, molitve, žrtev, ako hočemo pomagati tistim, ki se borijo daleč od nas. Veni, da se sami zavedate dolžnosti, da je treba pomagati; in tej zavesti se ne boste odtegnili. Morda bi se pa dalo tudi v Vasi okolici nekaj doseči, ako postanete apostoli apostolov. To pa morete ob dobri volji na več načinov. Krščanstvo^bi najlepše imenovali: „Vera samopožrtvo-vanja." Lepo in resnično! Človek naj se ne zadovolji s tem, da da od vsvojega izobilja, ampak tudi od lega, kar sam potrebuje. Časih pa je treba žrtvovati celo samega sebe. Prirojena nam je želja po sreči. Pravo krščansko srce želi sreče tudi drugim. Na svetu najdete toliko nesrečnih, toliko duš, ki Boga ne poznajo, toliko src, ki ga ne znajo ljubiti, toliko volj, ki se mu upirajo. In to je izmed največjih bolesti misijonarja, ki je postavil Bogu v službo ves svoj čas, svoje solze, svoj trud, svoje težave, svoje življenje — ako treba, svojo kri — vse in samega sebe vsega. Sam ne more več dati in dobro čuti, da njegove moči ne zadostujejo za strašne napore in da bodo omagale ter se razblinile, kakor se razblinijo valovi ob čereh. Ne bo odnehal in se sam boril nadalje, ako ne bo drugače; padel bo ob izvrševanju svoje dolžnosti. Toda to bol bo ponesel seboj v grob, da to, kar je dosegel, ni skoro nič v primeri s tem, kar je ■doseči želel. Ko ste prebrali „Odmev", Vam časih stopi pred oči slika, ki Vam pokaže milijone nevernih afriških prebivalcev, ki kličejo k Vam za pomoč. Ali ni res tako? Vem, tudi pri Vas doma je treba pomoči; toda vero širiti, to je delo, ki gre pred vsem drugim. To je delo Izveličarja samega, za katero se je rodil in umrl. Reči Vam moram, da nas najbolj peče v srce, ko vidimo brezbrižnost toliko kristjanov za vse, kar se tiče misijonov, ta brez-čutnost za toliko duš, ki se pogubljajo. Vsak dan umrje približno 60 tisoč poganov, v katerih duše še ni posijal žarek s Kalvarije. Ako Vas ta misel ne gane, potem gotovo nimate srca v prsih. ... Protestantovske sekte, ki jih jo vse polno, si silno prizadevajo in so nam, kar moramo priznati, v veliko nevarnost. Ako se še 20 let tako širijo, nas bodo zadušile. Njega Svetost papež Pij XI. je vzkliknil pred par leli: „Premislite, naši misijonarji so na svojem mestu pripravljeni preliti svojo kri, toda podobni so armadi brez orožja in municije. Te čete so prisiljene mirovati, drugi pa hitijo na mesto, ki jim ni odločeno, da bi želi tam, kjer niso sejali. Žalostna slika! Svet naj torej čuje naš klic, da naj vsi pomagajo reševati tiste duše, ki jih je Kristus odkupil, ki pa še tavajo v zmoti in barbarstvu. Ako so le ena duša pogubi po naši brezbrižnosti, le en misijonar vsled pomanjkanja sredstev delati no more, je to za nas velika odgovornost, na katero premalo mislimo 1" Res, kristjani, ki to berete, premislite to ob nogah Križanega. Kristus je hotel umreti, da nas reši in je res umrl za blagor duš, ki se sedaj pogubljajo ne le v naši bližini, ampak tudi v daljni Afriki. Kaka tolažba je za božje Srce, ako vidi, da se ena duša nagiba k njemu. Ali je mogoče Boga ljubiti in skoro nič ne storiti za rešitev duš, za katere ie On prelil svojo kri? Ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega ne smeta biti ločeni; treba je oboje združevati. Ako bližnjega ne ljubiš, tudi Boga ne ljubiš: taka ljubezen je pokvara. Zato ob začetku leta to premislite in preudarite, kaj morete sami storiti in katere znance morete pridobiti za misijonsko delo. Ljudje navadno niso nasprotni, le premalo so jim te stvari znane, da bi se jim posvetili. Ljubite torej inisijone, ljubite duše ubogih Afričanov, ljubite jih toliko, da jih dovedete k Bogu. Ljubite pa tudi Boga toliko, da mu dovedete duš! Iz misijonov: Apostolska prefektura Lindenburg. Pismo slovenskega misijonarja Rafaela Kolenc, F. S. C., vrhovni voditeljici Klaverjeve Družbe: Oprostite, da se že zopet oglašam. Zadnjič sem Vas prosil za kako darilo za naš misijon in za eno knjigo za Velikonočni teden, bodisi latinsko-slovensko ali nemško-slovensko, ker bi jo jaz res zelo rabil. To prošnjo danes ponavljam: če Vam je mogoče, mi to knjigo preskrbeti. In tudi za drugo podporo bi prosil, če Vam je mogoče kaj darovati za naš misijon? Tukaj smo v velikem pomanjkanju z obleko in perilom, mi misijonarji sami, kot se posebno naši ubogi zamorčki. Ti revčki, kako se mi v srce smilijo; že tri leta je bila tukaj strašna suša in ljudje so prav malo pridelali. Naš misijon bi prav lepo napredoval, če bi ne bilo toliko pomanjkanja. Priložim Vam sliko od neke stranske šole, ki je bila pred dobrim letom končana. V teh treh letih, oil kar smo tukaj, smo napravili v Maria Trost cerkev, šolo, hišo za dečke in eno za deklice in sedaj postavljamo bolnišnico s tremi velikimi sobami in rokodelnico, v obližju dve šoli, in sedaj pričenjamo zopet z eno, pa naši predalčki so že čisto prazni. Tudi s cerkvenimi stvarmi smo tako revni, da bi nam vse prav prišlo, kar bi nam mogli poslati. Saj sami najbolje veste, kaj je potrebno za nov misijon. — Iz Sudana smo prišli šele I. 1924. in pričeti smo morali vse na novo. Protestant je pa so že celih 35 let delali tukaj pred nami; potem si lahko mislite, kako težko je naše St. 1 in 2 delo, takorekoč sredi protestantov. Pa hvala Bogu in presv. Srcu Jezusovemu, so vendar lepi uspehi! Na Veliko noč bode precej otrok in odraslih prejelo sv. krst. Tudi prote-stantovske družine rade prinesejo svoje otroke v našo cerkev k sv. krstu, in tako se polagoma tudi stariši približujejo naši sv. katoliški veri. Sedaj se pri nas počasi bliža zima. Prične se v maj-niku in traja do avgusta. V letu 1926. smo imeli 7° pod ničlo, to je za naš kraj že dosti. Najhujše je v juniju, in to občutimo mi tembolj, ker smo prišli večinoma iz Sudana, kjer je strašna vročina. Tudi tukaj imamo poleti (t. j. o Božiču) veliko vročino: 38 do 39 ali tudi 40 stopinj. Tako vidite imamo tudi tukaj precej mrzlo, pa nobene zimske obleke, še manj zimskega perila. No pa naj bo, enkrat nas pretresa mraz, potem pa nas pregreva solnce; vse v čast božjo in rešitev duš. Vam, gospa grofica, se tudi prav lepo zahvalim za številke „Odmeva iz Afrike", katere ste mi poslali. Vas in vse misijonske dobrotnike prav lepo pozdravl jajo vsi misijonarji Kongregacije Sinov presv. Srca Jezusovega, in posebno še jaz Slovenec-Dolenec br. Rafael Kolenec, F. S. C. Misijoni brez pitne vode. Nedavno so prišle v našo Osrednjo hišo v Rimu štiri oblatinje sv. Frančiška Šaleškega, med temi dve misijonski sestri iz Afrike, namreč sestra Frančiška Terezija iz Linza in sestra Ivana Terezija Salzmann, iz Štajerske. Zadnji dve sta se podali na tako dolgo pot iz Južne Afriko v Rim v zadevi novicijata. ki ga nameravajo ustanovili v svojem misijonu za sestre domačinke. Dolgo niso prinašali misijoni Namakvalandije zaželjenega duhovnega sadu; zadnja leta pa se je obrnilo na bolje. Celo poklici za samostansko življenje se množe. Posamezne so bile že provizorično sprejete. Kakor hitro bo poslopje dodelano, se bo napolnilo s kandidatinjami, ki že več let čakajo na sprejem. Naj bi ljubi bravci pripomogli, da se novicijat čim prej zgradi; deležni bodo mnogo dobrega, kar bodo novicinje in poznejše sestre storile. Obisk nas je zelo razveselil, ker je bila sestra Salzmann meni in mnogim našim članicam osebno znana; kajti pred 20 leti je bila pri nas v Marija Sorg na poskušnji. Srčno smo jo pozdravili. Žal, da marsikaterih, po katerih je vprašala, ni več med živimi in počivajo na pokopališču deloma v Marija Sorg, deloma v Rimu. Mnogo sta vedeli povedati o trudapolnem misijonskem življenju, kakor tudi o mnogih izpreobmitvah. Dalo se je sklepati na mnoge žrtve, ki jih prenašate. Zlasti primanjkuje vode, tako da morajo z brozgo kuhati. Kako bi bilo treba sadovnjaka; toda brez vode ga ni mogoče obdelovati. Vprašale smo, če ne bi se dal izkopati vodnjak. Gotovo, in protestanti tudi vrtajo vodnjake, ker vlada daje na razpolago stroje za vrtanje. Toda tak vodnjak stane 200 angl. funtov, katere svote pa ne more naš misijon spraviti skupaj. Vodnjakov afriškem misijonu. Ob slovesu smo dali sestrama nekaj denarja, seveda premalo za njih potrebe. Mislili pa smo: koliko naših bralcev in bralk je v položaju, da bodo pripomogli temu misijonu za napravo vodnjaka. Dvakrat po 20 funtov je sicer mnogo, loda mi smo hvaležni za vsak uial dar; kdor pa je premožen, bo daroval morebiti polno vsoto; saj je Bog obljubil nebesa tistemu, ki bo siromaku podal le kozarec vode. Marija Falke n hay n. Misijonsko poročilo neke dominikanke iz King Williams Town-a (Kapska provincija). Neprestana suša nam je povzročila lakoto po Južni Afriki. Od blizu in daleč prihajajo lačne žene v naš mi-sijon v Izeli. So vitke, rujave postave z rudečimi ogrinjali preko pleč; otroke nosijo privezane na hrbtu. So poganke, a lakota jih prižene k misijonskim sestram v Izeli. Tu delajo 2 uri dnevno na polju, potem pa posedejo ob vznožju gore Amatola nasproti inisijonu. Naše sestre jim dajo kruha, juhe in koruze, da lakote ne poginejo. Že 30 let podučujemo to pleme v sv. veri. Naše sestre jezdijo na oslih k oddaljenim vasem, da jih tam pod-učujejo in krščujejo umirajoče. Sedem let že jezdi naša s. Kamila v spremstvu s. Andreje vsak teden štirikrat v te samotne kraje, da rešuje duše poganstva. Julija 1926 jo je osel vrgel raz sebe; padla je na kamen in si zlomila levo roko nad komolcem. Dva meseca je ležala potem v domači bolnici. Zdaj je toliko okrevala, da zopet hodi v to gorsko šolo. Misijon med Kafri je prevzela s. Benigna. Od 15. do 30. avgusta je bilo krščenih 6 Kafrov. Nekatere je krstil P. Prendergast, druge na smrtni postelji pa s. Benigna. Odrasle pogane smemo krstiti le tedaj, ako sami za to prosijo. Obračamo se polni zaupanja na Klaverjevo družbo in na priprošnjo pok. grofice Ledochowske, da bi imele mnogo blagoslova božjega pri izpreobračanju poganskih Kafrov. Hvala Bogu; imamo tudi kongregacijo katoliških Kafrov v inisijonu. Ob nedeljah je cerkev v Izeli napolnjena s 300 Kafri. Mnogo jih hodi vsak dan k sv. obhajilu. Mali dečki iz okolice stanujejo v zavodu visoko v gorah, kjer jih sestre krščansko vzgojujejo. Kazen navadnih predmetov se uče koše plesti, čevlje delati, volno presti in vrvi izdelovati. Popoldne pa delajo na polju. Kar o Izeli, velja tudi o drugih misijonskih samostanih tukajšnjega kraja. Evo en zgled iz zavoda „Marija pomagaj". M. Pulherija, prednica zavoda, nam piše: „Včeraj se je opekel 6 letni pastirček. Dan je bil mrzel, zato so otroci zakurili. Ogenj se mu je prijel srajce in deček se je opekel tako, da je še tisti večer umrl. Njegov oče je prišel v naš misijon po zdravila. Dve sestri sta se takoj na konjih podali v gore. S. Colombijera je jokala ob pogledu na opečenega dečka. Deček1 pa se je le smehljal in je prosil za sv. krst. S. Pabijana ga je krstila. Ves hvaležen ji je obljubil, da bo v nebesih zanjo Boga prosil. Četudi poganček, je bil vendarle vedno ubogljiv, kakor je pričala njegova mati. Po pogrebu je krstil P. Rakelj 16 letno sestro umrlega, ki boleha za jetiko. Misijon dobrega Pastirja. Apostolski vikarijat Bazuto land i j a. P. Guilcher, oblat Brezmadežne, pripoveduje v svojem pismu o čudovitem izpreobrnjenju neke izvoljene duše: „Msg. Genez, naš apostolski vikar, je izrazil željo, da bi rad imel v področju kralja Mazopha novo cerkev. Prostor za cerkev in šolo smo dobili in imamo tam že tudi šolo za domačine z dvema učiteljema. Misijon bo posvečen Jezusu, Dobremu Pastirju. Ker je prebivalstva tu do 1.2(X) duš, bo cerkev zelo velika. Toda jaz nimam sredstev, da bi se lotil zidave. Pred 25 leti ni bilo v tem delu Bazutolandije niti enega katolika. Pa je hotela Previdnost vplivati na te ljudi po eni osebi, ki je pravkar umrla in bila v življenju lep zgled pobožnosti. Njeno paganskojme je Mamathe; pri sv. krstu pa je dobila ime Alfonza. Že v 32 letu je postala vdova po kralju te dežele. Ker je bil njen sin Mazopha še mladoleten, je bila ona regentinja. Bila je zelo modra in spoštovana žena in so jo pozdravljali z besedami: „ Blagor kralju!" ne pa „Blagor kraljici!" Hodila je v kalvinske šole in se srednje izobrazila. Njena vas je bila čisto poganska. Pa je prišla tja neka kristjana z imenom .Jozefina. Želela se je učiti katekizma in je prosila kraljico, naj ji pomaga. Izprva se je kraljica branila, nazadnje se je dala preprositi. Polagoma se je začela kraljica zanimati za nauk; a z izpreobrnjenjem je šlo počasi, ker je bila vdana strastem in ponosna na stan. Najbolj jo je genila dobrota sv. pokore in odpuščanje grehov. Nikdar še ni govorila s P. Rollandom, ki je bil misijonar v teh krajih. Ta se je zelo razveselil, ko mu je Jozefina povedala: „Oče, Mamatha moli ..." Ko je kraljica nekoč zvedela, da je misijonar v njeni vasi, ga. je po selu povabila k sebi. Rekla mu je sesti in je odpravila vse navzoče ven. Potem je padla pred misijonarjem na kolona in solzna zatrdila, da je njena želja, da postane kristjana. Misijonar pa je odgovoril: „To je nemogoče . . . Ti si mlada vdova in kraljica; naša vera pa nalaga ostre dolžnosti, zato ti je za enkrat še treba vaje. Moli in hodi v misijon k službi božji in popuščaj paganstvo." Kraljica je točno ubogala. Naslednjo nedeljo je prišla v cerkev in po maši šla v samostan sester. Prednica jo je prijazno sprejela. Takoj sta se umeli ti dve duši. P. Rolland je privolil, da se pripusti Mamatha k pouku katekizma — toda le za poskušnjo. Dogodek je zbudil veliko začudenje zlasti med protestanti. Dva ministra (učitelja) sta še temu uprla, toda kraljica je odločno odgovorila: „Vidva sta me vzgojila; jaz sem vama za to hvaležna. Toda, ko prestopam v katoliško cerkev, storim to zato, ker je v njej neka ustanova, ki je zelo potrebna, o kateri mi pa vidva nista nikdar nič povedala : to je spoved in odpuščanje grehov. Jaz sem gre-šnica in meni je spoved potrebna. V katekizmu sem brala, da je Jezus dal apostolu Petru oblast odpuščati grehe. Le rimska cerkev se ravna po tej zapuščini, vi pa ne, četudi vaše Pismo priznava, da je Jezus to oblast res dal." Napram vsem poskusom ministrov je ostala Mamalhe trdna; ostala pa je do smrti prijazna do njih. Ko je bila sprejeta v katehumenat, je kraljica odložila vse lepotičje in se okrasila s križem, svetinjo Matere božje in rožnim vencem. Znala je združevati dolžnost kraljice in kristjane. P. Rolland je bil zelo strog do nje in ji ni prizanašal ne javno, ne privatno; pa ona je bila v vsem pokorna. Kadar ji je bilo kaj težko, jo je sestra Avguština vodila in osrčevala. Msg. Cenez jo je 18SH). leta krstil na ime Alfonza. Njeno življenje je bilo zelo zgledno. Njena rezidencija je bila daleč od misijona. Vsako soboto zvečer se je pripeljala z volmi tja in večkrat ostala po več dni; zlasti je vsak prvi petek pristopila k sv. obhajilu. Bila je ponižnega obnašanja in je vsepovsod kazala trdno vero. Sezidala si je veliko, lepo hišo, ki je v njo postavila altar in sv. podobe. Tja je hodila molit sama in vsi kristjani iz bližnje okolice. Vsak petek v postu se je javno molil sv. Križevi pot in tudi majnik in praznik Srca Jezusovega sta se slovesno obhajala. Par let pred smrtjo se je ponesrečila na vozu, ki se je prevrnil z njo, da si je ir.pahnila roko; vendar je kljub temu redno hodila v cerkev. Rekla je: oče, jaz bi ne mogla prestati brez spovedi in sv. obhajila." Na tihem je bližnjemu lajšala gorje s tent, da je (tajala hrano in stanovanje več revnim in zapuščenim starkam. „To so moje služabnice," je rekla nekoč. „Kako to? Saj so ti bolj v breme nego v pomoč?" sem jo zavrnil. Nasmehnila se je, češ: „Saj je res tako." Trudila se je, da dobro vpliva na svojo okolico in tudi na sina-kralja, ki ga je vzgajala v katoliški veri. Žal, da se sin ni obnašal temu primerno. Vendar je ona vedno zanj molila, se postila , pustila vse svoje otroke krstiti in jih je pošiljala v verske šole. Po 25 letih krščanskega življenja je umrla in šla k Bogu po plačilo. Ko je prejela zakramente za umirajoče, mi je rekla: „Oče zahvalim se ti, sedaj sem na varnem." Potem ni hotela z nikomur več občevati, le sinu je še dajala nauke in nasvete. Ljudstvo je silno žalovalo za njo. Neštele množice so jo spremile na zadnji poti do pod hriba, kjer so pokopavali člane kraljeve rodbine. Njen zgled je rodil lepe sadove glede na izpreobrnje-nja. In baš v kraju, kjer je živela kraljica Alfonza, mislimo zidati cerkev v čast Dobremu Pastirju. Darovi naših dobrotnikov ne bodo proč vrženi, kajti žetev obeta biti velika. Dve važni misijonski ustanovi za izpreobrnitev Kongolandlje. Piše P. Krnili!/. C. S. Sp. Pomislite, dragi prijatelji, jaz potrebujem štiri dni, da prepotujem moje misijonsko ozemlje po dolgem, dva dni da ga prepotujem v širjavo. V dušno oskrbo imam izročenih 50 tisoč zamorcev iz Konge; od teh je 5 tisoč protestantov, 4.500 pa je otrok naše sv. Cerkve, žal pa, da je poganov še nad 40 tisoč. Za vse te duše v tem prostranem ozemlju sva samo dva duhovnika brez kakega evropskega brata laika, ki bi naju razbremenil glede materialnih del v misijonski postaji, da bi bil obenem zidar, mizar, opekar. vrtnar, perotninar, poljedelec in vse drugo, kar je tudi potrebno pri duhovnem pastirstvu. Hvala Bogu, sedaj se je izuril brat-domačin, da nama pomaga pri teh delih. Mnogo trdega dela imava v tem inisijonu, kjer se bije oster boj med poganstvom ter herezijo na eni strani in med katoliško vero na drugi. Izvzemši malo ozemlja je treba na štiri ure v daljavo vsako posamezno dušo tako-rekoč posebej iztrgati iz krempljev hudobnega duha, ki v Kongolandiji še močno gospodari. Le parkrat v letu in še to le za malo časa nam je mogoče nam izročene duše poganov in kristjanov obiskati, zlasti otroke naše sv. Cerkve, ki stanujejo sredi med pogani in protestanti. Radi bi čuli nad njihovim obnašanjem, jih svarili pred krivo vero in pred odpadom v poganstvo in jim dali možnost, da bi večkrat prejemali sv. zakramente. Pa tudi uboge pogane in krivoverce bi radi pridobili za našo sv. vero. Toda, kako naj si pomagamo v tej tako veliki sili in potrebi? Gotovo s tem, da si zagotovimo mnogo duhovnikov Katehist Kilian s svojo hčerkico. domačinov. Že vzgajamo nekaj mladeničev domačinov v duhovskem seminarju v Brazzaville, toda kodaj bomo še doživeli veselje, da jih vidimo prvič pred oltarjem Gospodovim darovati brezmadežno daritev za svojo poganske brate? 'Kodaj šele nam bodo pomagali? Bržkone bo to še dolgo trajalo. Medtem pa moramo sami obdelovati vinograd Gospodov in ga varovati prod sovražnikom, ki poskuša sejuti plevel med na,še vr.ste. Pogaiustvo je še zelo močno, pa tudi krivoVerstvo pridobiva mnogo pristašev. Kako naj si med tem pomagamo? Rešitev je samo ena: Ustanoviti je treba mnogo katehistovskih mest za skupni misijonski revir, ki naj jih vodijo dobri, vneti, izvežbani, za Boga in ljudi vneti veroučitelji. In res: Kakšna pomoč so nam ti dobri sotrudniki! Marsikomu izmed njih smo izročili 3, 5, celo 10 vasi v okolici v duhovno oskrbo. Oni vodijo dečke in deklice v katehistovske šole, jim razlagajo krščanski nauk, uče jih molitvic in svetih pesmic in jih spremljajo skupno s kristjani na velike verske praznike v misijonsko centralo. Pazijo na moralno življenje kristjanov po posameznih vaseh, vnemajo jih, da ne postanejo mlačni v izpolnjevanju verskih dolžnosti in opominjajo posamezne mlačne kristjane, naj se vrnejo k Bogu nazaj. Skušajo pridobiti tudi odrasle pogane ali protestante za našo sveto vero. Marsikak pogan, ki so ga Spreobrnili na zadnjo uro, se ima njim zahvaliti za svoje izveličanje. Kajne, kako lepo je katehistovsko delo med pogani?! Prosim Vas podpore, ki nam bo omogočila, da bomo mogli naše veroučitelje dostojno obleči in preživeti. Njih tovariši, črni učitelji na državnih šolah, dobivajo mesečno 70 do 100 frankov medtem, ko morajo oni biti zadovoljni z 10 do 15 franki mesečno; ker uboga misijonska blagajna ima še nešteto drugih izdatkov. Opomba: Katera družina, katera vas, katero mesto, katera šola, katero katoliško druStvo bi moglo adoptirati eno katehistovsko mesto z molitvijo in letno podporo 2.000 Din? Rade volje pripustimo, da dotiCni določi nebeškega varha za to mesto in tudi vse kristjane, ki se bodo vzgojili v tej ustanovi, bomo krstili na imena, ki jihbo en naprej doloCil. Božič slepega Teirarha. Pripoveduje P. De Howre, oblat Brezmadežne, misijonar v Transvalu. Prišel je na svet reven, okvarjen in slep. Življenje mu je bila ena sama velika noč. Vselej, ko sem šel mimo misijona de Wildt, sem ga obiskal. Moj Tetrarh je bil vedno doma in je sedel za hišo pod visokim drevesom. „No Tetrarh, kako jo kaj?" .... . „Dobro, oče," je rekel, zmajal z glavo in se igral s prsti na roki; deček je namreč postal nervozen, kadar je zaslišaj moj glas. Vselej sem ostal uekaj časa pri njem, da sem ga učil katekizma in mu pripovedoval pobožne povesti. • Pri tem som opazoval njegove kretnje in izraz obraza, ne da bi on to zapazil. Premišljeval sem, kakšne so pač misli te duše, ki je zaprta v temno ječo. Tetrarh še ni nič slišal o brezštevilnih zvezdah na nebesnem svodu; ne pozna lepote gora in dolin, ne pisanih ptičev, cvetlic, morskih valov in morskih rib. Ali neki ve, kaj mi drugi občutimo ob tem pogledu? Ubogi Tetrarh, ki je izključen od teh lepot. Nekoč sem ga vprašal: „Kaj bi najrajši vj-del na svetu?" Neki drugi slepec mi je nekoč na to vprašanje odgovoril: „Najrajši bi videl materin obraz in nevihto." Rad bi torej videl ljubezen in moč, kar znači mati in nevihta. Tetrarh na moje vprašanje ni odgovoril. Bil je molčeče narave. Kako bi tudi govoril o tem, česar ni videl. Malokdaj ga je kdo obiskal, da bi mu kaj povedal. Veliki Bethoven je zapisal v žalosti, da je gluh: „Čim bolj tiho je okrog mene, tem glasnejšo godbo slišim v duši." Tetrarh bo bolj lahko rekel: „Cim večja tema je pred mojimi očmi, tem svetlejše mi postaja pred dušo." Ostal mi je uganka. Nekoč sem mu pripovedoval o Bogu, ki nas je tako ljubil, da je na križu uinrl za nas. To ga je ganilo, da je začel zdihovati in se tresti po vsem životu. Petnajst let je bil star, a še ni bil pri sv. obhajilu. Učil sem ga vsega potrebnega, a ker sem bil tudi drugje zaposlen, nisem mogel biti pogosto v de Wildtu. Najel sem neko kristjano, da je nesrečneža učila v moji odsotnosti. Pa ni vztrajala dolgo. Rekla je: „Tetrah le molči, kako naj ga učim?" Nekoč sem se obrnil na poglavarjevega nečaka. Bil je razumen in postrežljiv dečko. Po maši, pri kateri mi je ministriral, sem ga vprašal: „Joahim, ali res želiš postati mašnik?" »Kes, oče." „No, ali bi ne bilo dobro, da takoj začneš?" „Kako, oče?" „Pomagal mi boš v moji službi v de Wildtu." „Rad, oče. Kar bom mogel, bom naredil." „Ali poznaš slepega Tetrarha?" » Poznam." „ Ali bi mi pomagal, da ga pripraviva na prvo sv. obhajilo?" »Rad, oče. Ali kako naj začnem?" „Učil ga boš molitvice in katekizem." „Kedaj naj začnem?" »Jutri. Jar bom sedaj namreč dva tedna od doma." »Dobro, oče. Bom začel." Minilo je 14 dni. Ko sem prišel v de Wildt, sem najprej obiskal Tetrarha in ga našel pod drevesom. Ko me je cul, je zmajal z glavo in rekel: „Oče, dobro mi je." —• „Ali sta se z Joahimom učila katekizem?" — „Da, oče. Prišel je vsak dan, me učil in me obdaroval s kruhom." Nato je zajokal: „ Joahim je predober; ves kruh mi da." Tudi mene je ganilo, da so mi prišle solze v oči. Ali je mogoče, da deli Joahim svoj kruh s slepcem? „Z Bogom, Tetrarh!" sem rekel in mu stisnil roko. „Jutri zopet pridem." Šel sem k Joahimu. Potrkal sem in ženski glas mi je rekel, naj vstopim. „Dober dan Jerica. Kako je?" „ Dobro, oče. In tebi?" „Ta presneti Joahim mi dela preglavice." „Oče, ne govori tako; saj je JohLm dober." „Res je. Jaz se le norčujem. Joahim je izmed vseh otrok najboljši." „Oče, vem, da ga zelo ljubiš. Čudno je le, da silno veliko sne. Kruha vzame seboj v šolo, pa pride še lačen domov. „To je zato, ker hitro raste in mnogo dela, saj meni pomaga pri duhovnih opravilih." „Oče, zelo me veseli, da ga ceniš. Ko bi le mogel postati mašnik." „Le potrpi in moli. Bog bo pomagal." Dobra mati je jokala veselja. In sem ji rekel naposled: „Jerica, povej Joahimu, da sem bil pri vas. Jutri naj pride zgodaj v cerkev." — „Mn bom povedala." Božič se približuje. Joahim je Tetrarhu mnogo pripovedoval o maši polnočnici. Vse, da bo silno lepo, in da da se pevci že uče novo mašo. Jezus bo ležal v jaslicah, zraven bosta pa Marija in Jožet'. In pastircev bo polno. Pisane svetilke bodo svetile itd. Tetrarh posluša in hudo 11111 je. Ali bo moral zopet doma ostati kakor vsako leto? Ali ni prišel Jezus na svet za vse ljudi? Prišel je Sveti večer. Kraljevi sin prihaja iz nebes, zato se veseli vsa dežela. V nebesih pa se vesele angeli. Prebivalci de Wildta so osnažili pota in stanovanja, napekli kruha in peciva. Napravili so se v cerkev. Začne rositi. Vse hiti proti misijonu. Ubogi Tetrarh je moral ostati doma. Spati ne more in le šiloma se premaguje, da ne joka. Ura v zvoniku bije enajst. Kling-klang kliče glas zvona čez hribe in doline. »Kristus je rojen. Ne spite! Pridite vsi! Ne bojte se!" Tetrarh vstane in se napoti po vseh štirih proti cerkvi. Zvon ga neprestano kliče; deček pa mora večkrat počivati, da zbere moči in pride do sape. Tla so mrzla in blatna, a Tetrarh ne izgubi poguma. Ves je premočen in roke mu krvave. Naenkrat zapazi, da je zgrešil pravi pot. Samo grmovje je okrog njega, deži pa čezdalje bolj. Naposled utihne tudi zvon. Spodaj šumi potok. Naenkrat mu zmanjka tal, zdrči po bregu nizdol in hladni valovi ga zagrnejo . . . Maša je minila in ljudje se zadovoljni vračajo domov. „Joahim, ali si videl božje Dete v jaslicah?" je pra-šala mati Jerica. »In ali si razumel pridigo?" »Da, mati. Vse sem razumel. Mislil sem na Tetrarha, ko je govoril pater, kako greh človeka na duši oslepi." Tudi Tetrarhovi stariši so se vrnili domov in legli spat ter niso slutili, kaj se je bilo dogodilo med tem. Šele zjutraj so zapazili, da dečka ni. Kmalu na to so ga ljudje prinesli mrtvega. V rokah je držal rožni venec, ki sem mu ga bil nekoč podaril; usta pa so mu bila ubrana na smeh. — Pri pogrebu sem izpregovoril nekaj besed navzočim, rekoč: »Ginjeni ste vsled smrti Tetrarhove. Čeprav slep, je hotel k Jezusu. Kakšen nauk za mnoge, ki so zdravi, a vendar nočejo v cerkev. Pogumni Tetrarh je zgrešil pot v cerkev, a je našel pot v nebesa. Jezus ni pozabil svojega prijatelja. Kot božično darilo mu je naklonil nebesa in ga je. sprejel v bivališče svojega Očeta in angelov. Uslišane molitve na priprošnjo pok. grofice M. T. LedOchowske. NeSteto zahval dobivamo iz Evrope v raznih jezikih od vsepovsod. livo eno mesto tisočih I Citatelj Se pomni, da smo lani 6. jul'ja priobčili pismo duhovnika, ki je pripisoval nad 100 usliSanj priproSnji naSe pokojne ustanoviteljice. Ponovno nam piSe 19. aprila 1928: „Tudi preteklo leto sem ostal zvest svoji mogočni priprošnjici In sem se ji priporočal v vseh zadevah In ni bilo zastonj. Moj seznam* Šteje že 211 Številk. 200 jih je bilo popolnoma usilSanlh. Zato Vam zopet pi- • Zn novo bralce »Odmeva" nnviijnmo pinnio od luni,