(foto: Tatiana Golob) j POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE ŠTEVILKA 10 LETO XL 7. MAREC 2008 CENA 1.35 EUR GRAFIČNE STORITVE liuniciraF Sl MAJICE IN KAPE PO VAŠEM OKUSU Commerce Mozirje Na trgu 51 cPo/točfta papi/ma ) ga(We/iija zim® hi p@mš®d IMCMJE UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE 00802236 www.hfKommerce.si - BARVN I in ČB fotokopiranje in tiskanje - grafično oblikovanje - vezave vseh vrst (spiralne, termo, diplomske nalooe, - izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) - plastif iciranje - sprejem zahval, čestitk in malih oglasov za Savinjske novice Tel.: 839-50-80 Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12,00,13.00-16.00 em,.,,.«, Ha i; „ ......... i ■ | - ' ZsomjesavinjsUa zadruga Mozige zo o . Allem«,» 1,9 3 Gornji G.ad TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE v prodajnem centru IZOIES Nazarje, tel. 839 02 50 in prodajalna Jurček v Parižljah, tel. 705 09 33 ^msKOùix musato 93 5D4«BS DELOVIS od pon. do pet. od 9.00 do 17od, 7.0Q do 12.00 un - čokolada z amer. arašidi 100 g ■ čokolada z rozinami 100 g - čokolada z lešniki 100 g ■ čokolada z mandlji 100 g - čokolada mlečna 100 g - cherry Queen 125 g srce ■ cherry Queen 272 g steklenica • cherry rose 107 g z vrtnico - cherry box 52.5 g ■ laguna bonb.z morskimi sadeži 192 g - cherry Queen 192 g višnjev preliv - cherry Queen 370 g višnjev preliv 0.30 € 0,68 € 0.68 € 0.73 € 0.63 € 2.76 € 4.68 € 2.40 € 1.40 € 2.18 € 3.79 € 4.66 € 'lem sce nam čeliUamo o/s nUAave m rax /u/ zelo % clenju’ Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas OSREPHja------------——-------------------------------------------------------- KNJIŽNICA Tretja stran GiU* _------------------------------------------------- Toplo, topleje, vroče Valovi bodo poplavili Manhattan, Queens in Brooklyn, ker se bo morje okoli New Yorka dvignilo za več kot en meter. To ni osnova za scenarij kakšnega novega holivudskega filma, ampak logičen zaključek iz znanstvenih raziskav NASA inštituta o globalni otoplitvi. Zaradi tako visokega nivoj a morj a bo vsaka večja nevihta v New Yorku poplavila predele, ki se nahajajo ob obali, velemestni promet pa bo redno prekinjen. Tovrstne informacije, kot kaže, postopoma prodirajo tudi v ameriško javno zavest, ki je opozorila o globalnem segrevanju v preteklem obdobju Bushove vladavine s prezirom zavračala. Dejstvo je, da je morska gladina na celem svetu milimeter za milimetrom naraščala tekom celega 20. stoletja, toda ritem se je v zadnjih desetih letih povečal na tri milimetre letno. Znanstveniki verjamejo, da je temu krivo ogrevanje morja in topitev ledenikov, ki sta posledica globalne otoplitve. katerih porast koncentracij v atmosferi je enak povišanju povprečne temperature v svetu za 0,3 do 0,6 stopinj Celzija v zadnjem stoletju. Zgovoren je podatek, da je človek v zadnjih 150 letih izpustil v ozračje večjo količino toplogrednih plinov kot prej v 10.000 letih. Iz tega razloga tudi pobuda Združenih narodov za sklic svetovne konference o podnebnih spremembah v Kjotu leta 1997, kjer je bil sprejet svetovni načrt za uveljavljanje družbeno, gospodarsko in okoljsko trajnostnega (sonaravnega) razvoja, imenovan Agenda 21. Kjotski protokol, ki je po dolgoletnih prizadevanjih naposled začel veljati, bo skušal zmanjšati posledice, ki jih lahko ima izpuščanje toplogrednih plinov na podnebje v prihodnosti. Posledice so zastrašujoče, zato okoljska vprašanja že dolgo niso več samo stvar okoljevarstvenikov, ampak postajajo strateško pomembna tudi za gospodarstvo. Človek je v poldrugem stoletju industrijskega razvoja korenito posegel v naravo in globoko načel temelje, ki naj bi tudi prihodnjim generacijam zagotavljali enake pogoje za življenje, kot smo jih deležni mi. Ob kopici ostalih okoljskih problemov je še posebno izpostavljeno segrevanje ozračja zaradi povečanih emisij toplogrednih plinov, IZ VSEBINE: ho KD Bočna: Zvrhana mera smeha in dobre volje..11 90 let Jožefe Poličnik: Devet desetletij stara mladenka...16 Aktualno: Zima nekoč in danes.:....;...4 Zgornja Savinjska dolina: Orkan Emma oplazil tudi našo dolino.4 Občinski svet Nazarje: Greznice bodo nadomestile male čistilne naprave................6 Intervju: Predsednica upravnega odbora SŠGZ dr. Cvetka Tinauer.............8 ZSSS: »Stavka je le sredstvo za kompromis in ne cilj' Gornji Grad: Poti in srečevanja bivšega predsednika države dr. Janeza Drnovška...... ISSN 0351-8140, leto XL, št. 10, 7. marec 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Edi Mavrič-Savinjčan, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ZIMA NEKOČ IN DANES Kaj prinašajo zimske otoplitve? Zimske otoplitve se v zadnjem desetletju pojavljajo skoraj vsako leto, navadno ravno januarja ali februarja. In res, medtem ko ljubitelji zimskih športov uživajo v visokogorjih pobeljenih s snegom, so se februarja drugi doma nastavljali (pre)toplim sončnim žarkom in se že ukvarjali z urejanjem vrtov. Skratka, prava pomladanska idila, ki pa v sebi skriva precej pasti. Današnje zime so povsem drugačne od tistih izpred dvajsetih let, ljudje se hitro prilagajamo, rastline pa ne. Popki, ki februarja poganjajo v pravem pomladanskem soncu, lahko marca pomrznejo. KMETJE IN SADJARJI OTOPLITVE SPREMUAJO S STRAHOM Daljše obdobje z nadpovprečnimi temperaturami zraka, ki seje raztegnilo skozi dobro polovico minulega meseca, kmetovalcem, sadjarjem in vsem, ki so tako ali drugače odvisni od zemlje, gotovo ni nič všeč. Z različnih območij Slovenije so poročali o zgodnjemu cvetenju nekaterih rastlinskih vrst, otoplitve vplivajo na spremenjeno obnašanje živali, čebelarji poročajo o zgodnjem izletavanju čebel iz panjev, žužkoslovci opozarjajo na prezgodnjo aktivnost žuželk. Podobne vesti prihajajo iz številnih evropskih držav. Za prezimovanje ozimnih posevkov so najbolj nevarne zimske otoplitve z dnevnimi temperaturami zraka nad 0 °C, ki trajajo več kot pet zaporednih dni v razmerah brez snežne odeje, čemur smo bili priča tudi minuli mesec. V takšnih razmerah rastline postanejo aktivne in pričnejo zmanjševati svoje zaloge ogljikovih hidratov. S tem se njihova odpornost na nizke temperature zraka zmanjša in skupaj s pomanjkanjem padavin, ki je tudi ena izmed negativnih značilnosti letošnje zime, posevki izgubljajo energijo za rast. Zaskrbljenost nad prezgodnjo otoplitvijo izražajo tudi sadjarji. Ob večji ohladitvi, ki je v tem času še kako mogoča, bi lahko zaradi spomladanskih pozeb na sadnem drevju nastala večja gospodarska škoda. Ta ne pomeni le izgube pridelka v tem letu, posledice so navadno občutne še v naslednjem vegetacijskem obdobju. STARI VREMENSKI PREGOVORI IZGUBLJAJO MOČ Nekočje veljalo pravilo, daje bil od zimskih mesecev še najbolj pobeljen februar. Rekordne količine snega, ki sojih zabeležili naši meteorologi, so bile večinoma v februarju. Kljub temu so bili naši predniki vajeni februarskih otoplitev že dolgo, preden seje sploh začelo govoriti o učinkih tople grede. To nam pove star vremenski pregovor: Če je svečana (februarja) toplo, sneg in mraz prinaša, če je mrzlo, ga pa odnaša. Še več je pregovorov, ki namigujejo na to, da konec februarja še ne pomeni konec mraza. Takšen je slednji; Matija led razbija, če ga pa ni, ga pa naredi. Kar bi letos pomenilo, da ledenih dni še ni konec. O tem govori tudi pregovor, ki se nanaša na štirideset mučenikov, ki jih praznujemo 10. marca. Za ta dan pregovor pravi: Če na 40 mučenikov dan zmrzuje, še 40 mrzlih noči prerokuje. Letos se nam lahko uresniči tudi tisti pregovor, ki pravi: Ob božiču zeleno, ob veliki noči sneženo. Pa je starim vremenskim pregovorom sploh še moč verjeti? Vsekakor niso več tako trdni, kot so bili nekoč. O tem, kakšno preroško moč bodo imeli letos, pa lahko govorimo šele čez mesec ali dva. Tatiana Golob Alojz Plaznik, predsednik Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje: »Na izrazito sončnih legah tudi v našem okolišu opažamo, da narava prehiteva za dober mesec. Če bo vreme še naprej ostalo tako toplo, potem to ne predstavlja nikakršnih težav. Seveda pa nas lahko hitro doleti pozeba, ki lahko dobro zdesetka pričakovani pridelek. Ampak proti naravi smo nemočni, z raznimi ukrepi lahko poskušamo omiliti posledice pomrznitve, predvsem pa lahko le čakamo in upamo, da nas pozeba letos ne doleti. V letošnji jeseni spet pripravljamo sadjarsko razstavo in upam, da bomo imeli možnost razstaviti številne in lepe sadove narave.« ORKAN EMMA OPLAZIL TUDI ZGORNJO SAVINJSKO DOLINO Močan veter opominja na vremenske spremembe Orkan Emma, ki je minuli konec tedna divjal po Avstriji, Nemčiji in drugih evropskih državah, je terjal 13 človeških življenj. Močan veter je dvigoval strehe, ruval drevesa in prevračal avtomobile, uničeval električne napeljave in motil javni prevoz na omenjenih območjih. Močan veter je tudi v Zgornji Savinjski dolini povzročil kar nekaj nevšečnosti in preglavic. Še najmanjši problem je bil izpad električne energije po nekaterih krajih. Prav elektrika pa je povzročila travni požar na območju Tera nad Ljubnim ob Savinji. Močan veter je namreč podrl večje drevo na električne vodnike in samo po zaslugi gasilcev z Ljubnega, Radmirja in Okonine požar ni ogrozil bližnjega gozda. »Potem ko Lani je vetrolom naredil precej škode na območju Krašice (foto: Franci Kotnik) so delavci Elektra izklopili napetost, je 22 sodelujočih gasilcev lokaliziralo požar in preprečilo ponoven vžig suhe trave,« nam je na kratko pojasnil vodja intervencije Tomaž Vrečar. Posledice vetra so občutili tudi v Šmartnem ob Dreti, kjer je neurje odkrilo del strehe na zadružnem domu. Vodja trgovske dejavnosti pri mozirski Zadrugi Stanka Basti pravi, da na srečo hujše škode veter ni povzročil. Je pa opozorila, da bodo morali v najkrajšem času poskrbeti za celovito sanacijo strehe, kar so po ostalih krajih v glavnem že storili. Glede na globalne klimatske spremembe, ki se v vsej svoji negativni obliki vse bolj intenzivno in pogosto odražajo tudi v teh krajih, je to edini preventivni ukrep. Savinjčan g a 4 v..... y ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE »Stavka je le sredstvo za kompromis in ne cilj« Na sedežu območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v Velenju so v torek, 4. marca, na novinarski konferenci predstavniki organizacije seznanili javnost z aktivnostmi glede stavkovnega vala, ki ga napovedujejo. Cilj teh aktivnosti je uskladitev osnovnih plač z inflacijo in dvig minimalne plače. POPRAVEK PLAČ ZA RAST INFLACIJE Kot je povedal sekretarZveze svobodnih sindikatov Slovenije Milan Utroša, bo splošna opozorilna stavka zasebnega sektorja 12. marca od 6. do 22. ure, če ne bo prej dosežen ustrezen dogovor z delodajalci. Zajela bo dejavnosti, v katerih dela 200.000 zaposlenih. »V Sloveniji smo se s cenami že približali evropski ravni. Prav tako z dohodki delodajalcev in dobički, ne pa tudi z delavskimi plačami. Prvi podatki za minulo leto kažejo, da so dobički ponekod porasli od 20 pa celo do 100 odstotkov. Delodajalci niso pripravljeni plač dvigniti niti za realno stopnjo rasti inflacije, ki je bila večja od napovedane in je v januarju 2008 glede na lanski januar znesla 6,4 %. Prav tako ni upoštevana rast produktivnosti,« je povedal Utroša. SINDIKALNE ZAHTEVE ZSSS zahteva sprejetje kolektivne pogodbe o usklajevanju plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za leti 2008 in 2009. Pogodba naj zagotovi nadaljnje usklajevanje plač v višini letne inflacije in najmanj 20 odstotkov produktivnosti na ravni dejavnosti v preteklem letu. Ena izmed stavkovnih zahtev je tudi povišanje minimalnih plač. Dežel bruto plač v skupnem BDP pada, prav tako padajo realni stroški na enoto proizvoda. Pada tudi kup- na moč. Delavcev, ki prejemajo minimalne plače, je okoli 23.000. Če bi minimalne plače iz sedanjih 391 evrov povečali za 50 evrov, bi to pomenilo, da minimalne plače prejema 75.000 zaposlenih v Sloveniji. Te podatke je predstavila An- dreja Paje, kije pri ZSSS zadolžena za ekonomsko področje. TUDI PRI NAS VELIKO ZANIMANJE ZA STAVKO Sekretar velenjske območne organizacije ZSSS Andrej Kranjc je dejal, da je zanimanje za stavko na našem območju veliko. Čeprav zgornjesavinjsko-šaleške ploče iz leta v leto bolj zaostajajo za slovenskimi, je tudi pri nas kar nekaj podjetij, ki poslujejo zelo uspešno in bi lahko zadostila zahtevam sindikata po zvišanju plač. »V enem od naših podjetij so povišali osnovne plače za 5,7 odstotka, kar je bilo tudi razvidno iz plačilne liste, a je delavec ob enakem številu ur dobil za 2,1% manjšo plačo. Kako je to mogoče, se boste vprašali. Delodajalec je hkrati z zvišanjem osnovne ploče znižal dodatek za delovno uspešnost,« je Kranjc navedel enega od konkretnih primerov. Marija Lebar 1. MAREC - SVETOVNI DAN CIVILNE ZAŠČITE Varnost je ena temeljnih človekovih vrednot Na osrednji državni slovesnosti ob svetovnem dnevu Civilne zaščite (CZ), ki je bila minuli petek v Cankarjevem domu v Ljubljani, so podelili bronaste, srebrne in zlate znake CZ, plakete ter kipec CZ kot nagrado za življenjsko delo. Bronasti znak CZ za zasluge in prispevek pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter za dolgoletno delo in sodelovanje na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je prejela tudi Darja Es iz Mozirja. za življenjsko delo je prejela Milena Lavtar, Darja Es pa je po prejemu bronastega znaka CZ takole strnila svoje prve občutke: »Pravzaprav sem bila presenečena, ko sem izvedela, da sem predlagana za priznanje, saj ne gre samo za delo Slavnostni govornik na prireditvije bil predsednik republike Danilo Türk, kije med drugim dejal, daje varnost posameznika in skupnosti ena temeljnih človekovih vrednot. Čeprav bi zaradi nenehnega tehničnega razvoja lahko pričakovali, da bomo vedno manj odvisni od narave, je resnica ravno nasprotna. Človek usodno vpliva na makroklimatske spremembe na zemeljski obli, kar ima vse bolj resne negativne posledice. »Na globalno segrevanje se moramo pripraviti, saj tudi Slovenije ti pojavi niso obšli,« je opozoril predsednik države in ob tem omenil tudi davek, ki ga vsako leto zahtevajo prometne in druge nesreče. Priznanja zaslužnim posameznikom in organizacijam sta podeli- Prejemnica bronastega znaka CZ Darja Es v družbi prejemnikov srebrnega znaka CZ Rajka Bračiča (levo) in Darka Buta (foto: Franci Kotnik) la namestnik poveljnika Civilne za- enega človeka, ampak za delo ščite Bojan Žmavc in poveljnik Mi- večih ljudi. Nimam občutka, da sem ran Bogataj. Kipec CZ kot nagrado sama toliko naredila, da bi si zaslužila priznanje, ne glede na to pa želim ob tej priložnosti opozoriti na pomanjkanje razumevanja za naše delo s strani odgovornih struktur. Treba seje zavedati, daje naša dejavnost vendarle odvisna od finančne podpore in toliko, kot smo naredili v mozirski občini in v Gornjem Gradu, bi bilo treba postoriti povsod po Zgornji Savinjski dolini, saj smo ogroženo območje, tudi pri nas se dogajajo katastrofe, med sabo pa nismo povezani. Zaradi tega je treba več narediti na povezovanju vseh štabov po dolini, kajti ni dovolj, da imaš ljudi napisane na papirju, potrebno je sistematično izobraževanje, financiranje in povezovanje.« Osrednja regijska slovesnost ob svetovnem dnevu Civilne zaščite s podelitvijo bronastih, srebrnih in zlatih znakov ter plaket CZ, je bila včeraj v Športni dvorani Mozirje. V kulturnem programu sta sodelovala orkester Slovenske vojske in Mladinski pevski zbor OŠ Mozirje. Franci Kotnik Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Mozirje (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji grad, Ljubno in Luče, štev. 7/98 in Ur.l.RS št. 69/02 in 112/04), Občina Mozirje objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE MOZIRJE 1. Razpisuje se zbiranje predlogovza podelitev naslednjih priznanj Občine Mozirje za leto 2008: -nazivčastnega občana Občine Mozirje, - nagrada Občine Mozirje, -zlata plaketa s priznanjem. 2. Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo: ZA NAZIV ČASTNEGA OBČANA OBČINE MOZIRJE se predlagajo posamezniki, ki so s svojim življenjem ali delom trajno povezani z Občino Mozirje in so prispevali k napredku in razvoju občine ali njenemu ugledu v širšem okolju. Naziv častnega občana je častno priznanje in se podeljuje v obliki listine. ZA NAGRADO OBČINE MOZIRJE Se predlagajo društva ali organizacije Občine Mozirje, za vidne dosežke na najrazličnejših področjih dela in uslvarjanja ali ob njihovih pomembnejših jubilejih. Nagrada Občine Mozirjeje denarna. O višini nagrade odloči občinski svet in zanjo zagotovi sredslva v občinskem proračunu. Poleg denarne nagrade se nagrajencu izroči tudi diploma. ZAZLATO PLAKETO S PRIZNANJEM OBČINE MOZIRJE se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, društva in druge organizacije za posamične uspehe ali vidne dosežke na najrazličnejših področjih dela in uslvarjanja ali ob njihovih pomembnejših jubilejih. Zlata plaketa s priznanjem se podeljuje v obliki zlate plakete in pisnega priznanja. 3. Predloge za podelitev priznanj Občine Mozirje lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, druge organizacije in skupnosti, društva, župan in delovna telesa Občinskega sveta Občine Mozirje. Predlogi morajo biti pisni, obrazloženi in z naslednjo obvezno vsebino : - osnovni podatki o predlagatelju; - podatki o predlaganem kandidatu za priznanje; -obvezna obrazložitev predloga; -vrsta priznanja; -podpis vlagatelja. 4. Priznanja Občine Mozirje podeljuje Občinski svet Občine Mozirje. O podelitvi posamezne vrste priznanja odloči občinski svet s sklepom, po opravljenem razpisu za zbiranje predlogov. Če je za posamezno vrsto priznanja več predlogov, pripravi predlog za odločanje na občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja. Dokončen sklep pa sprejme in potrdi Občinski svet Občine Mozirje. 5. Priznanja se podelijo praviloma na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Mozirje. 6. Predloge za podelitev priznanja pošljite v zaprtih kuvertah na naslov: Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje - RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ - NE ODPIRAJ, do vključno 25.03.2008. OBČINA MOZIRJE OBČINSKI SVET NAZARJE Greznice bodo nadomestile male čistilne naprave Nazorski občinski svetniki so na zadnji seji med drugim v prvem branju potrdili nov odlok o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda, ki so ga pripravili v Javnem podjetju Komunala Mozirje. To podjetje je tudi sicer izvajalec obvezne gospodarske službe ravnanja z odpadnimi vodami na celotnem območju občine Nazarje. S tem so nadomestili osem let star odlok, ki zaradi sprememb zakona o varstvu okolja ni več skladen z veljavnimi predpisi. Občina že nekaj časa intenzivno gradi kanalizacijsko omrežje v samem središču občine in Prihovi, v naslednjih letih naj bi kanalizacijsko omrežje zgradili tudi v Šmartnem ob Dreti. To seveda pomeni, da se bodo morali občani na teh območjih v roku enega leta obvezno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje. Odlok sicer predvideva tudi izjeme, vendar samo v primerih, ko bi bile tehnične rešitve nesorazmerno drage. V tem primeru je uporabnik odvajanja komunalne odpadne vode dolžan zgraditi nepretočno greznico oziroma malo čistilno napravo, je svetnikom pojasnila pomočnica direktorja mozirske Komunale Darja Planinšek. Še večje spremembe se obetajo v naslednjem desetletju, ko bo potrebno obstoječe greznice, ki niso vodotesne, odstraniti iz uporabe do konca leta 2015, če stoji stavba na vodovarstvenem območju. Na ostalih območjih občine bo ukrep začel veljati najkasneje konec leta 2017. Pri tem Planinškova poudarja, da bo potrebno greznice nadomestiti z malimi čistilnimi napravami, ki imajo ustrezen certifikat, ali nepretočnimi greznicami. Praznjenje greznic je obvezno injo izvajalec gospodarske javne službe opravi po potrebi oziroma najmanj enkrat na štiri leta. Z za občane manj razveseljivo novico je svetnike seznanil direktor Komunale Andrej Ermenc. Ker je treba spoštovati uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, je Komunala kot zavezanec za plačilo dolžna zaračunavati omenjeno takso, kar pomeni, da bodo nazorski občani na območjih, kjer se javna služba ne izvaja, v kratkem prejeli položnice. Savinjčan PULKO starost: cca 1 leto, spol: samček Simpatičen in prijazen, manjše srednje velikosti (cca 15 kg) potrebuje nov dom. ljubečega in dobrega skrbnika. Prejšnji skrbniki so ga zaklepali v temno klet, kjer je preživel večino časa, zato mu je marsikaj novo in tuje, vendar življenje zajema z veliko žlico. Hitro se uči in prilagaja. Rad je v družbi drugih psov (posebej psičk), navaja se tudi že na muce. Je cepljen proti steklini in čipiran, v prihodnjih tednih pa bo tudi kastriran in cepljen proti kugi. Trenutno se nahaja v začasni oskrbi Društva POŽIV Velenje. Več info na: 031/370-798 (Andreja), 040/729-015 (Irena), poziv.velenje@gmail.com Matična kronika za mesec februar 2008 ROJSTVA: Rodilo seje pet deklic in štirje dečki. POROKE: Martin Adrinek iz Kasaz in Anica Acman z Brezja. SMRTI: Jože Robnik iz Krnice, Amalija Černevšek iz Gornjega Grada. LJUBNO OB SAVINJI Gneča ob odprtju trgovine Lastnica trgovine z modno konfekcijo Kar=in Karin Bitenc je v ponedeljek na Ljubnem ob Savinji odprla novo prodajalno z modno konfekcijo. Zagotovila je, da ponudba ne bo zaosta jalni, katero je Lastnica trgovine Kar=in Karin Bitenc se zaveda, da je kupec kralj, zato ponuja pestro izbiro oblačil po ugodnih cenah (foto: EMS) Bitenčeva je znana modna stilistka, zato so njene kolekcije odraz zadnje mode, ki pritegnejo tako mlade kot nekoliko starejše kupce. Odprtje trgovine je zaznamovala precejšnja gneča, saj so kupci (predvsem ženskega spola) dobesedno ohromili gibanje po trgovini, ki se nahaja v neposredni bližini gos- tilne Pri Kumru. »Naši ciljni kupci so vsi, ki se radi oblačijo modno, udobno in po ugodnih cenah,« pravi Karin Bitenc, ki obljublja pestro izbiro ženskih, moških in otroških oblačil z vsemi modnimi dodatki. Na razpolago je tudi velika izbira spodnjega perila in nogavic. Savinjčan MIZARSTVO IN TRGOVINA H0BY LES Svojo ponudbo približali tudi Zgornjesavinjčanom Mizarstvo in trgovina Hoby les je družinsko podjetje in rezultat štirih generacij mizaijev je proizvodno podjetje poznano predvsem po notranjem pohištvu, narejenem po individualnih načrtih strank. Kot dopolnilo k proizvodnemu programu delujejo še trgovine z repromaferiali za mizarje vškotji vasi, kjer je sedež podjetja, v Slovenskih Konjicah, Mariboru in od marca dalje tudi v Nazarjah ob mizarstvu Časi. Nudijotudi pohištvo drugih proizvajalcev. Poslej lahko vsi kupci, ki želijo narediti svoj izdelek, tudi v Hoby lesu v Nazarjah najdejo pohištvene repromateriale in dodatke (foto: Marija Šukalo) Mizarstvo izdeluje predvsem notranje pohištvo izključno za znanega kupca. Vsak izdelek se načrtuje po željah in potrebah posameznika. S svojimi izdelki želijo stranki ponuditi celotno rešitev bivalnih ali delovnih prostorov v kombinaciji z zadnjimi modnimi trendi. Največ truda vlagajo v boljšo uporabnost izdelka. Kratki dobavni roki in sprejemljive cene so še dodaten razlog za nakup. Trgovina se dopolnjuje s ponudbo izdelkov tudi drugih proizvajalcev. Nudijo namreč izdelke za opremo novega doma ali za prenovo prostora. Vsi kupci, ki želijo narediti svoj izdelek, lahko v Hoby lesu v Nazarjah, kot tudi v vseh njihovih drugih trgovinah, najdejo repromateriale in dodatke. V podjetju Hoby les se trudijo, da je njihov kader strokovno usposobljen in vedno v koraku s časom. Njihovo vodilo sta kvaliteta in zanesljivost. S svetovanjem strankam se skušajo približati njihovim številnim željam in potrebam. In prav zaradi slednjega, ker poskušajo prisluhniti kupcu, so se po besedah vodje nazorske prodajalne Bojana Javoriča odločili, da svoj program ponudijo tudi v Zgornji Savinjski dolini. Prodajalna na Prihovi ob mizarstvu Časi bo odprta ob delavnikih od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Marija Šukalo SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU (SPV) OBČINE LJUBNO Avtomobili brez registerskih tablic V Sloveniji je s prvim majem 2004 začel delovati sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. Sistem zagotavlja razgradnjo vseh izrabljenih motornih vozil, tudi tako imenovanih bremen. Motorno vozilo postane izrabljeno takrat, ko je dotrajano in neprimerno za vožnjo, torej, ko je poškodovano do te mere, da popravilo in vožnja nista mogoča, ali ker se zadnji lastnik odloči, da je za odpadek. Vse preveč je tistih, ki svoje odslužene jeklene konjičke preprosto zapeljejo v naravo Prvi in najbližji center, kamor je mogoče dostaviti odsluženo vozilo, je AM Tehnični pregledi Miklavc v Nizki, vendar se ugotavlja, da je še vedno vse preveč tistih, ki svoje odslužene jeklene konjičke preprosto zapeljejo v naravo. Takšen primer so skupaj s policisti odkrili člani SPV Ljubno in tudi ugotovili prvotnega lastnika vozila. Šlo je za primer, pravi predsednik SPV Mi- lan Maranšek, ko prvotni in novi lastnik nista opravila formalnosti prepisa vozila, zato je policija naložila prvotnemu lastniku, da avto odstrani. V primeru, da lastnika avta ni mogoče izslediti, se stroški odstranitve, razgradnje in predvidena kazen naložijo lastniku zemljišča, na katerem je najdeno takšno vozilo. Savinjčan PREDSEDNICA UPRAVNEGA ODBORA SAVINJSKO-ŠALEŠKE GOSPODARSKE »Skupaj bomo močnejši in uspešnejši!« Dr. Cvetka Tinauer (foto: Marija Lebar) Ni še minilo leto dni, odkar je predsedovanje upravnega odbora takratne Gospodarske zbornice Slovenije, Savin-jsko-šaleške območne zbornice Velenje prevzela dr. Cvetka Tinauer. Do tedaj je to funkcijo opravljal dr. Uroš Rotnik iz Termoelektrarne Šoštanj. Tudi Tinau-erjeva je Šoštanjčanka, sicer pa doktorica družbenih ved, direktorica in lastnica podjetja Perspektiva in hčerinskega podjetja EBA. - Kako je prišlo do tega, da ste prevzeli predsedniško funkcijo? Zelo aktivno sem bila udeležena pri preoblikovanju nacionalne zbornice - Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Sodelovala sem pri pripravi novega statuta, ki smo ga strokovno pripravili tako, daje bil na skupščini GZS zakon sprejet s konsenzom. Bila sem tudi v najožji pogajalski skupini in sem pri preoblikovanju GZS predstavljala interese vseh območnih zbornic. - Z novim zakonom o gospodarskih zbornicah je članstvo v zbornici postalo prostovoljno? Obvezno članstvo ni bilo več ustrezno. Glavna napaka takih institucij je, da vzpostavijo program, organe in način dela. Postanejo ujetniki ustaljenih navad. Vse je že začrtano in ni več novih izzivov. Zato smo v novem statutu upoštevali želje po večji decentralizaciji. Vnesli smo formalne določbe, ki so omogočile oblikovanje posameznih zbornic in združenj, kotje recimo tisto za energetiko ali pa naša regijska gospodarska 8 8 V___/ ZBORNICE DR. CVETKA TINAUER zbornica, kot samostojnih pravnih oseb. Vendar še vedno delujejo v okviru GZS. - So se hkrati dogajale spremembe tudi v sav-injsko-šaleški zbornici? Z možnostjo prostovoljnega članstva je nekaj podjetij izstopilo iz zbornice, hkrati so se zmanjšali tudi nekateri finančni viri, to je članarina. Treba je bilo ponuditi drugačne vsebine, ki bi bile po meri članic in bi zadovoljevale njihove potrebe po tem, da je zbornica njihova predstavnica in zastopa njihove interese. V tem času sem prevzela predsedovanje upravnega odbora. Menili smo, daje zbornico potrebno voditi kot podjetje in se zavzeli za filozofijo, ki bo enaka kot v firmah. Ravno takrat je odšla dotedanja direktorica, zato smo poiskali novega direktorja, prav tako novo strokovno sodelavko. Poleg popolne kadrovske prenove smo uvedli tudi organizacijsko, ekonomsko, programsko in člansko prenovo. - Pravite člansko prenovo? Resje. Nekatera podjetja so takoj, koje bilo mogoče, izstopila, in prav je tako. Prisilno članstvo je prinašalo nezadovoljstvo in izgledalo je, kot daje zbornica tista, katere delo je zanič. Lotili smo se obiskov teh podjetij in predstavitev našega novega programa, načina dela in vrednot. Še posebej smo želeli poudariti, da se bomo trudili, da bo članstvo v naši zbornici vrednota. Zato so se nekatera podjetja že vrnila, trenutno nezadovoljnih članic nimamo. Vsakodnevno dobivamo pozitivne povratne informacije. To smo sicer pričakovali, vendar še nismo povsem zadovoljni. S svojim minimalnim aparatom se trudimo, da bi programe povsem prilagodili potrebam članstva in da bi pobude prihajale iz gospodarstva. Naša zbornica naj bo prostor, kjer nastajajo zavezništva in možnosti za nove poslovne povezave. Nezdravo tekmovalnost bi radi presegli z iskanjem sinergij po sistemu Win - Win, kjer vsakdo dobi, in ne Win - Lose, kjer eden dobi in zato drugi izgubi. - Kolikšno je torej vaše članstvo? Združujemo okoli 600 podjetij. Sklenili smo, da jih ne bomo več delili na mala in velika, pač pa na bolj in manj inovativna. Številne velike firme imajo kooperante in podizvajalce, ki so majhni, torej veliki brez malih ne morejo, prav tako je v obratni smeri. Tukaj vidim izrazito soodvisnost. Pomembna je kakovost odnosov in povezav, ki prinaša pomnožene učinke. Res pa je, da mala podjetja pričakujejo od zbornice nekatere storitve, kot so na primer različna izobraževanja, ki sijih velika dostikrat organizirajo sama. - Izobraževanju dajete velik pomen? Toje zelo pomembno. Tako smo v kratkem času v sodelovanju z GZS in ustreznimi ministrstvi organizirali dva posveta. Prvi je bil na temo predloga zakona o soudeležbi delavcev pri dobičku, drugi pa o ravnanju z odpadki. Oba posveta sta bila včasu, ko sta bila zakona še vjavni obravnavi, tako da so naši člani lahko tvorno sodelovali in podali svoje predloge in pripombe, ki smo jih posredovali ustreznim službam. - Novost so gostovanja sej upravnega odbora pri posameznih članicah? Drži. Pri tem gre za to, da gostitelji dobijo svojo točko na dnevnem redu. Članom upravnega odbora lahko predstavijo svoje delovanje. Predvsem pa je namen, da se izpostavijo morebitni problemi. Namen je, da se v okviru zborničnega »Doseči moramo moralno zavezo, da se bodo politiki, ki so iz našega okolja na visokih položajih, ministri, poslanci in svetniki ne glede na politično opredelitev zavzemali za cilje in odločitve v prid regiji, ki jih je na te položaje predlagala in izvolila. Da bodo v resnici predstavljali naše interese.« članstva ponudi morebitno potrebno znanje, pomoč ali nasvet za odpravo tega problema. Da si članice pomagajo med seboj. Podpora je lahko formalna, vsebinska ali moralna. Pri tem je pomemben tudi tisti neformalni del, ko se družimo ob sproščenem klepetu, kjer nastane marsikatera pomembna povezava ali zamisel. Žal moram pri tem dodati, da se lokalna politika z župani na čelu, razen redkih izjem, še premalo odziva na naša vabila. Večkrat dobimo občutek, da jih stanje gospodarstva v njihovih občinah ne zanima dovolj. Kar je zgrešeno. Tudi tukaj je potrebno aktivno medsebojno sodelovanje. Ena izmed vrednot, ki smo sijih postavili za cilj, je tudi ta, da so naše članice družbeno odgovorne. Samo spoznanje, da smo drug drugemu potrebni in daje zbornica tisti prostor, kjer se usklajujejo različni interesi, nas bo pripeljalo do uresničitve zadanih ciljev. - Od prvega februarja letos je zbornica samostojna pravna oseba z novim imenom. V čem vidite prednosti? Prednosti je več. Pri oblikovanju svojega pro- grama smo bolj neodvisni in ga lahko prilagajamo interesom našega lokalnega gospodarstva. Med drugim pa tudi to, da sredstva od članarine ostajajo v našem okolju, saj z GZS sodelujemo na osnovi pogodbenih razmerij injih tako tudi plačujemo. Kot rečeno, smo posodobili tudi pristop za doseganje ciljev. Razen novosti, da seje upravnega odbora gostujejo v gospodarskih družbah, smo skrajšali tudi dnevne rede naših sej. Nihče nima časa ure in ure presedeti na sestankih, da bi poslušal informativne vsebine, ki so splošne in dostopne tudi drugje. Naši dnevni redi so kratki, vsebujejo le do pet točk in se ukvarjajo s povsem konkretnimi zadevami. - Kaj menite o oblikovanju regij? Te so za decentralizacijo, ki je nujna, zelo pomembne. Vendar smo se morda preveč posvetili formalni obliki in ne toliko vsebinski. Kajti gospodarstvu je pomembna vsebinska Sa-Ša regija. Zbornica naj bi na nepolitični ravni poskusila pridobiti podporo za določene projekte, ki so pomembni za vse nas. Poskušali bomo ugotoviti, kdo so tisti ljudje, ki imajo neposreden vpliv na gospodarsko življenje. Te bomo povabili na pogovor in oblikovali nekakšen odbor za razvoj regije Sa-Ša. To bo neformalen organ s skromnim obsegom programa. Ukvarjal se bo le s strateško najbolj pomembnimi projekti. Doseči moramo moralno zavezo, da se bodo politiki, ki so iz našega okolja na visokih položajih, ministri, poslanci in svetniki ne glede na politično opredelitev zavzemali za cilje in odločitve v prid regiji, ki jih je nate položaje predlagala in izvolila. Da bodo v resnici predstavljali naše interese. Če bomo v vseh teh vsebinah uspeli, potem si zaslužimo tudi formalno obliko regije. - Lahko omenite katerega od takšnih projektov? Tukaj je izgradnja hitre ceste kot najvažnejše komponente lil. razvojne osi. Uskladiti bi morali mnenja in nastopiti v interesu vseh; to je gospodarstva, lokalnih skupnosti in civilnih združenj. Za Sa-Ša regijo je izjemno pomembna tudi energetska politika. To bo v bodoče strateško vprašanje v svetovnem merilu. Šaleška dolina zagotavlja eno tretjino slovenske električne energije. Imamo poslovne sisteme, kjer se energija proizvaja ali zagotavlja surovina za to proizvodnjo. Vsi ostali nismo vpleteni samo navidezno. Vsaka, še najmanjša firma je porabnik različnih vrst energije, prav tako ostala družba vse do gospodinjstev. Da bi se opredelili do energetskega vprašanja kot dolgoročne usmeritve vsi tisti, ki pri tem odločajo, bo Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica v povezavi z nekaterimi gospodarskimi subjekti v kratkem pripravila okroglo mizo o tej, za vse nas tako pomembni temi. Pogovarjala se je Marija Lebar V MOZIRJU PRIPRAVLJAJO OBSEŽNO MONOGRAFIJO 0 ZGODOVINI IN SEDANJEM UTRIPU OBČINE Mozirjani o sebi in svojih prednikih V sklopu celostne ureditve osrednjega mozirskega trga, ki bo po predvidevanjih zaključena nekje vjesenskem času, so se v Mozirju odločili izdati obsežno monografijo o zgodovini in sedanjosti upravnega središča Zgornje Savinjske doline. Gre za natančno in zahtevno delo, zato je župan Ivan Suhoveršnik za glavnega urednika imenoval publicista Aleksandra Videčnika, v ožji ekipi pa sodelujejo še sam župan, direktorica občinske uprave Nada Brinovšek in podjetnik Vojko Strahovnik. Videčnikovo mnenje je, daje lahko majhna skupina bolj operativna, sicer pa je k sodelovanju pritegnil kar 38 piscev, ki bodo obdelali posamezna področja. Mozirje ima izredno bogato zgodovino, zato je logično, da bo osrednji poudarek na zgodovini srednjeveškega trga, ki se v današnjih časih nekoliko zapostavlja. Knjiga nastaja po principu zbornika, predvsem pa je za Videčnika pomembno, da zajamejo tudi teritorialni utrip celotne mozirske občine. »Ker v tem okolju ni bilo graščakov, je bila rast trga vezana na številne rokodelce. V določenem obdobju se je Mozirje lahko pohvalilo s kar Vse več je opozoril, da smo za svoje zdravje odgovorni predvsem sami. Poznati svoje telo in zaznati nenavadne odzive, biti pozoren na morebitne spremembe in pravočasno poiskati ustrezno pomoč, lahko rešuje življenje. Obtednu boja proti raku so se v velenjskem društvu, ki s svojo dejavnostjo pokriva celotno zgornje-savinjsko in šaleško območje, odločili izvesti številne dejavnosti. Javnost želijo seznaniti z delovan- Urednik monografije publicist Aleksander Videčnik je k pisanju monografije o Mozirju in Mozirjanih pritegnil kar 38 avtorjev (foto: EMS) jem društva, predvsem pa bodo poskušali osveščati prebivalstvo, daje rak v mnogih primerih ozdravljiv, pravočasno odkritje pa pomeni bolj uspešno zdravljenje. V ta namen bo v četrtek, 13. marca, ob 18. uri v restavraciji Gaj v Mozirju potekala učna delavnica o samopregledovanju dojk. Vodila jo bo višja medicinska sestra Branka Drk, ki je predsednica Društva za boj proti raku Velenje. Marija Lebar petimi usnjarnami, kar govori o močnem živinorejskem zaledju. Tržani so se znali potegniti za trške pravice, katere je vsakokratni vladar obnavljal, verjetno ne zaradi ljubezni do tržanov, ampak lastnih koristi. V Mozirju je bilo tudi precej trgovin, kar kaže na močno trgovanje in sklepanje dogovorov,« razlaga Videčnik, ki želi, da bi reprezentančno delo našlo svoje mesto v vsaki mozirski hiši. Knjiga bo bogato opremljena tudi z zgodovinskimi listinami in dokumenti, katere v Videčniko-vem fondu hrani celjski zgodovinski arhiv. Ker je Mozirje v svoji zgodovini pogorelo kar petkrat, imajo ohranjeni dokumenti neprecenljivo vrednost. Po Videčnikovem prepričanju je za ohranitev Mozirja pomembno predvsem kulturno delovanje skozi velik del zgodovine, še posebno med drugo svetovno vojno, ko so prebivalci popolnoma ignorirali vpliv nemškutarstva, ki seje širil iz Celja. Savinjčan DRUŠTVO BOLNIKOV Z OSTEOPOROZO NAZARJE organizira predavanje NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA O OSTEOPOROZI V torek, dne 11.3.2008, ob 17. uri bo v dvorani Doma kulture Nazarje predavanje o osteoporozi. Vabljeni vsi, katerim se zdi potrebno, da to tiho in zahrbtno bolezen pravočasno ugotovijo, pravilno zdravijo ali preprečijo. Vabljeni vsi mlajši in malo manj mlajši obeh spolov. Predavala bo priznana spec. Maja Kozlevčar Živec, dr. med. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU VELENJE Zgodnje odkrivanje rešuje življenje POTI IN SREČEVANJA BIVŠEGA PREDSEDNIKA DRŽAVE DR. JANEZA DRNOVŠKA Kdo je najpomembnejši v državi? V preteklih dneh je bilo o pokojnem dr. Janezu Drnovšku napisanih in izrečenih toliko besed, da je težko napisati kaj novega, kaj neznanega o bivšem predsedniku države. V zadnjih letih je iskal resnico pravega življenja in morebiti je bil temu opravilu namenjen tudi njegov lanskoletni, povsem zasebni obisk cerkva na Gornjegrajskem. Marija Zvezda v Novi Štifti ter Mohor in Fortunat v Gornjem Gradu sta bila cilja njegovega prihoda. Cerkvenim ključarjem iz Lenarta se je srečanje z nekdanjim predsednikom države gotovo vtisnilo v trajen spomin (foto: EMS) Samo telefonski klic, dogovor z obema župnikoma brez protokolarnih zapletanj. Celo novinarji nismo bili predvideni, vendar predsednik države preprosto ne more ostati neopažen. Pravzaprav tisti Pod oboki katedrale je beseda tekla sproščeno, skoraj prijateljsko. Ob omembi podružnice sv. Lenarta, visoko v pogorju pod Spečim menihom, je dr. Drnovšek zažarel in nič ga ni moglo odvrniti od sklepa, da si cerkvico ogleda. dan v središče Zadrečke doline ni prišel predsednik države. Povsem preprost in poduhovljen človek je v spremstvu župnika Jožeta Belaka vstopil v mogočno katedralo, se zanimal o vsem, kar krasi gornjegrajsko svetišče. Priložnost, ki se mu je ponudila, je izrabil, kolikor se je dalo. Vse ga je zanimalo in o vsem je želel biti informiran. Pravo nasprotje predsednika vlade Janeza Drnovška, ki je mrk in nedostopen pred desetimi leti prerezal trak kurilnice na lesno biomaso. Isti človek, dve različni osebnosti. Svoja dejanja zadnjih let je uresničeval z zavestjo o ničnosti oblasti. Ljudje so o njem govorili, da ni čisto resen, celo o zmedenosti seje slišalo in da ne ve več, kaj počne. Pod oboki katedrale je beseda tekla sproščeno, skoraj prijateljsko. Ob omembi podružnice sv. Lenarta, visoko v pogorju pod Spečim menihom, je dr. Drnovšek zažarel in nič ga ni moglo odvrniti od sklepa, da si cerkvico ogleda. Marija Zvezda in župnik Lojze Ternar v Novi Štifti sta morala na predsednikov prihod še malo počakati... Čudna karavana seje vila po petkilometrski makadamski cesti v skrajni kot Lenarta. Moja malenkost z neugledno belo škodo na čelu, zadaj terensko vozilo s predsednikom in spremljevalkami in kot tretje; vozilo z varnostnikom. Med našim »potovanjem« je župnik Belak obvestil ključarja Marka Jelšnika in Toneta Tisovnika, naj pohitita k podružnici, saj si jo želi ogledati sam predsednik države. Kdor pozna zaprto dolini Ka-noščice ve, da je vredna ogleda v sončnem ali vsaj vedrem dnevu brez padavin. Dež, megla in veter kot da Drnovška niso motili, ko sva se stiskala pod bornim napuščem pred cerkvenimi vrati in čakala prihod ključarjev. Spremstvo je premočeno in napol premraženo postajalo pod dežniki in se oziralo po zavetju, ki ga lahko nudi samo odprta cerkev. Skoraj deset minut je bilo potrebno prebiti pod deževnimi oblaki do prihoda obeh domačinov. Drnovšek seje živo zanimal za zgodovino in življenje nasploh tega hribovskega zaselka. Povsem sproščen in nasmejan je spoštljivo govoril o hribovcih, ki premalo cenjeni iz roda v rod bijejo boj z naravo in državno birokracijo, kot se je sam izrazil. »Povej nam, Marko, kdo je danes najpomembnejši človek v državi Sloveniji?« sem zaklical Jelšniku, ki se je skoraj boječe približeval cerkvici. Presenečen je obstal in mislim, da sem ga v tistem trenutku spravil v skrajno zadrego. »Mislim, da gospod Drnovšek, predsednik države,« se je odzval spoštljivo. »Če bi bilo tako, potem bi ti stal poleg mene na tem dežju in čakal predsednika, tako pa je ravno obratno,« izstrelim kot iz topa. Smeh, kakšnega pri Drnovšku nismo bili vajeni, se je razlezel po predsednikovemu obrazu. Všeč mu je bila nedolžna šala na njegov račun. Še več, razkrila j e njegovo človečnost in spremenjeno lestvico vrednot. Razkril je povsem človeško plat življenja in bil enak kmet med kmeti, kristjan med kristjani, preprostosti željan človek med preprostimi ljudmi. Savinjčan TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Kdor se ne izobražuje, stagnira Turistično društvo Rečica ob Savinji je pod vodstvom predsednika Tonija Strnišnika v preteklem letu pripravilo nekaj odmevnih prireditev, v katere je bilo vtkano veliko število prostovoljnih ur članov društva. Med najodmevnejše zagotovo sodijo tradicionalna turistična prireditev Od lipe do prangerja, Lenartov sejem in žive jaslice. V društvu so pripravili tudi miklavževanje, sodelovali pri občinskem prazniku in bili nosilci številnih aktivnosti za promocijo občine in doline, ki so pritegnile Novi stari predsednik Toni Strnišnik je predstavil delo rečiškega turističnega društva (foto: Marija Šukalo) obiskovalce od blizu in daleč. Žal se niso uspeli udeležiti prangeri-jade - srečanja krajev, ki imajo sramotilni steber, in organizirati turnir v malem nogometu za ženske. Lani je uspešno zaživela internetna stran društva, ki bo morala biti ves čas ažurirana. Tudi načrti za delo v letošnjem letu se ne razlikujejo bistveno od preteklih let. Novi upravni odbor ob starem in hkrati novem predsedniku Toniju Strnišniku, ki so ga izvolili na občnem zboru predzadnji februarski petek, bo poskrbel, da bodo prireditve kvalitetno pripravljene. V program dela so poleg stalnih nalog zapisali tudi pridobivanje novih članov in izobraževanje, saj so prepričani, da, kdor se ne izobražuje, stagnira. Pripravili bodo tudi prvomajsko kresovanje in koncert v Blatah. Marija Šukalo KNJIŽNICA MOZIRJE Zmagovalci bralae značke so slovenski avtorji Zadnji dan v prestopnem mesecu je Knjižnica Mozirje v svojih prostorih gostila številne ljubitelje knjige, prejemnike letošnje bralne značke, ki sojo knjižničarji organizirali tretje leto zapored. V slabem letu dni je najmanj deset izbranih naslovov uspelo prebrati 42 članom Osrednje knjižnice Mozirje. Gost sklepne prireditve je bil pesnik Ervin Fritz, s katerim se je pogovarjala Marija Končina. S projektom Bralna značka za odrasle so knjižničarji k skupnemu branju povabili člane vseh krajevnih knjižnic, jim ponudili seznam izbranega branja in jih ob koncu projekta počastili s sklepno prireditvijo in podelitvijo priznanj. Bralci so imeli na voljo dvajset naslovov. Odlo- čali so se lahko tako za lažje kot zahtevnejše branje, več kot polovico izbranega čtiva pa so predstavljali slovenski avtorji. Največkrat izbrani pisatelj med bralci bralne značke je bil domači avtor Marjan Tomšič z romanoma Grenko morje in Južni veter, drugo mesto je zasedel Feri Lainšček z Murišo in Ločil bom peno od valov, na tretjem pa je Igor Karlovšek z Gimnazijcem. Ob pozdravu dobit- nikom priznanj je direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Ana Lamut izrekla čestitke vsem, ki so se odločili za branje in tudi osvojili priznanje, za naslednje leto pa napovedala nadgradnjo bralne značke s sodelovanjem s Knjižnico Žalec. Podelitvi priznanj, ki sta ga med drugimi prejela tudi županja občine Ljubno Anka Rakun in rečiški župan Vinko Jeraj, je sledilo prijetno druženje s priznanim slovenskim pesnikom Ervinom Fritzom. Pesnik je zbranim prebral več svojih pesmi, pogovor, ki gaje usmerjala Marija Končina, pa ni obšel niti povsem tehniških in aktualnih tem, kot so težave v založništvu in politični boji s »tajkuni«. Tatiana Golob Gost bralne značke za odrasle, pesnik Ervin Fritz je zbranim prebral več svojih pesmi (foto: Tatiana Golob) KULTURNO DRUŠTVO BOČNA Zvrhana mera smeha in dobre glasbe Prvo nedeljo v marcu so v Bočni člani tamkajšnjega kulturnega društva priredili zabavno prireditev Pokaži kaj znaš. V glasbenih nastopih seje zvrstilo kar trinajst skupin ali posameznikov, vezno besedo pa so zaupali Franciju Pod-brežniku. Po lanskoletnem uspehu, ko so organizirali prvi tak nastop, je bila letošnja »druga tradicionalna« prireditev, kot jo je poimenoval Podbrežnik, samoumevna. Malo manj kot dve uri dobre glasbe in sproščenega smeha je minilo, kot bi Letos so v Bočni dali priložnost nastopa tudi manjšim skupinam in solistom (foto: Marija Lebar) Ansambel Katzen Winkel ima za sabo že dokajšnjo »kilometrino« (foto: Marija Lebar) mignil. Obiskovalci, okoli 250 jih je bilo, so z obiskom prireditve zadeli v polno in poskrbeli tudi za svoje zdravje, saj pregovor pravi, da je smeh pol zdravja. In za zdrav smeh je humorist Podbrežnik ves čas skrbel. Svoje pa so dodali še odlični glasbeni izvajalci. Medtem ko so bili lani med nastopajočimi tudi pevski zbori, so se letos v Bočni odločili dati priložnost manjšim skupinamin vokalnim terinstrumentalnim solistom. Novost je bila tudi popularna glasba, kije dopolnila narodnozabavne in ljudske pesmi. Tudi starostni razpon nastopajočih je bil zanimiv za vse; od predšolskih pa do tistih z dokajšnjo »kilometrino« v glasbi, kotje ansambel Kaizen Winkel. Lani so v goste povabili pevce tudi z bolj oddaljenih koncev, na primer iz Šaleške doline, letos so bili v glavnem Zgornjesavinjčani, »Ko smo priče- li s pripravami na koncert in razposlali vabila, smo dobili za nastop toliko prijav, da vsem sploh nismo mogli ugoditi,« nam je povedal Ivo Mavrič, ki je zadolžen za stike z nastopajočimi. »Skrbimo za to, da se izvaja živa glasba brez plejbekov, kar je ljudem najbolj všeč,« je še dodal Mavrič. Z njim seje strinjal tudi Dominik Slapnik, ta je od februarja novi predsednik tamkajšnjega kulturnega društva. V Bočni bodo letos organizirali še eno prireditev, ki ima že večletno zgodovino, in sicer je to Pozdrav pomladi, ki bo v maju. Hkrati pa že razmišljajo o tretjem Pokaži kaj znaš v letu 2009. »Drugo leto bi na naš Pokaži kaj znaš radi povabili starejše ansamble in skupine, da bi spet obudili glasbo, ki morda že malo tone v pozabo,« je zaključil Ivo Mavrič. Marija Lebar KULTURNO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Pesem in poezija z roko v roki Zadnjo februarsko soboto je bilo v dvorani kulturnega doma na Ljubnem zopet veselo. Po pred dnevi uspešno predstavljeni gledališki komediji, so tokrat na Ijuben-skem odru nastopili pevci in recitatorji. Kot se za mesec kulture spodobi, organizatorji prireditve. Kulturno društvo Ljubno, niso pozabili na največjega slovenskega poeta, Franceta Prešerna. Prešernove pesmi, na čelu z nepogrešljivo Zdravljico, so bile rdeča nit sobotnega pevskega dogajanja, v katerem sta glavno vlogo odigrala Mešani pevski zbor Kulturnega društva Ljubno ob Savinji in gostje, pevci Okteta TEŠ iz Šoštanja, V dobro uro trajajočem programu so se izbrane pesmi obeh pevskih sestavov prepletale v skladni harmoniji glasov mešanega pevskega zbora na eni strani in v pe- vski dovršenosti moškega pevskega sestava na drugi. Za nameček so na koncu vsi, s prisotnimi v dvorani vred zapeli še znano ljubensko Dost ljudi meje spraš'valo..., ki velja za nekakšno ljubensko himno. Obiskovalci so kaj kmalu lahko spoznali, da imata obe pevski zasedbi skupni imenovalec v umetniškem vodju, glasbenem pedagogu Mitji Venišniku, glavnem krivcu za uspešne nastope obojih. Ob tej priložnosti so se mu domači pevci zahvalili za trud, dobro voljo in vztrajnost pri vodenju njihovega zbora. Le umetniški vodja s takšnim glasbenim znanjem, kot ga premore Venišnik, in pravim pristopom je lahko zopet usmeril zborovsko petje na Ljubnem na glasbeno pot, ki gaje ponovno približala ljubenskim poslušalcem. Le-ti dvorane tokrat resda niso napolnili do zadnjega kotička, prisotni pa so po komentarjih po koncertu sodeč uživali v bogatem glasbenem večeru, napolnjenim s pesmijo in z mislimi poetov. Ubrana pesem in prijazna beseda pač še vedno pomeni balzam za dušo, če se zaradi tega orosi kakšno oko, pa tudi nič za to. Franjo Atelšek Za prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh! Toplotno izolacijski fasadni sistemi! Pozimi topleje, poleti hladneje! Na podlagi 20 letnih izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri Izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roefix ali Baumlt) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno in cenovno ugodno tudi Izvedli. ZAGOTOVITE Sl USTREZEN TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEM!!! TELRMOSGDd Pokličite: (03) 705 30 57 ali (041) 642 643 IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TLAKE, GRADIMO POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE! Šešče 48/a. Prebold, tel. 03/705 30 57. 041/642-643. E-mail: termo,sgdSemail.si www.termosgd.com FREE LANDER 2.2D mVn jTuM IK + D,ZEL = NAJBOLJŠA KOMBINACIJA! Ob nakupu novega vozila vam vrednost avtomatskega menjalnika preprosto podarimo! Selmar d.o.o., Mariborska c. 119, 3000 Celje, tel.: 03/424 40 12 CO ^: C •g J5 fen » raO Q\? ojm _ cv[s."di lit !®| f LANDES ROVER J Piše: Aleksander Videčnik Ko so zaprosili, da bi bila tudi v Radmirju župnija, jo je v letu 1782 ljubljanski škof Karl grof plemeniti Herberstein tudi uradno odobril. Ta nova župna enota je bila izdvojena iz župnije Gornji Grad, obsegala pa je: Radmirje s Stražo, Brezje, Hom, bližnje ležeče dele Slemena; iz sestave župnije Ljubno pa del Savine, Juvanje, hrib Ter in Tajno ter Slemski Vrh; iz rečiške fare pa: Homec, Meliše, Okonina s cerkvijo sv. Jakoba in Negojnica. 10. decembra 1824 je zahtevala graška gubernija mnenje Lavantinske škofije o tem, ali se naj radmirska župnija ohrani ali naj se opusti. Očitno je tedanji škofijski ordinariat izdal ugodno mnenje za obstoj župnije naprej, saj je to potrdil tudi graški gubernij z odločbo dne 28. februarja 1825. ŽUPNIJSKA CERKEV SV. FRANČIŠKA KSAVERIJA Orožen opisuje cerkev kot prostorno, prijazno, grajeno v tako imenovanem "jezuitskem slogu" s tlorisom v obliki križa. Zvonik so nanovo pokrili z bakrom in to leta 1860. Mojstrsko delo je gotovo glavni oltar, grajen iz razno barvnih marmorjev in lesenimi stebri. Omenjeno je že bilo, da sta poljska kraljevska zakonca (kralj Avgust lil. z ženo) že leta 1745 darovala za cerkev 400 zlatnikov, namenjenih ureditvi glavnega oltarja. Pa tudi od drugod so prihajali darovi za novo cerkev sv. Frančiška. Zapletlo seje pri gradnji samega glavnega oltarja do te mere, da je grozila pritožba na samo avstrijsko cesarico, saj so pomembna dela opravljali prav na Dunaju. Leta 1769je bila gotova slika izpod čopiča slikarja Mihaela Rainwalda, domnevno je bil v letih 1769 ali 1770 glavni oltar dokončno postavljen. O tem oltarju krožita dve zgodbi. Po prvi naj bi bil zgornji del, kije bil narejen v Benetkah, pri prevozu proti Trstu potopljen, po drugi pa bi ponovno izdelavo iz marmorja opustili prav zaradi težavnega transporta in zato so se odločili narediti ta del iz lesa. Orožen ne utemeljuje ne ene, ne druge pripovedi. Orožen navaja še nekaj podrobnosti o izgledu cerkve, prav je omeniti tudi to. V cerkvi so poleg glavnega oltarja še štirje stranski in v stranski kapeli še oltar sv. Barbare. V kripti stranskega oltarja sv. Barbare sta pokopana graditelj cerkve Ahac Steržinar in duhovnik Janez Gaberšek. V nadaljevanju sledi popis zakladnice in imena darovalcev. V glavnem gre za kralje in visoke plemenitaše tistega časa. V posebni listini je Orožen Kako je nastala prebral, da je župnišče dobilo od radmirske občine nekaj zemljišč, kar je bilo opravljeno dne 9.junija 1723. Ni znano, zakaj sije občina Gornji Grad dana zemljišča pozneje spet prilastila. Toda župnija seje na to početje pritožila in 28. junija 1852je okrajno glavarstvo v Celju spet vrnilo vsa že prej omenjena zemljišča župniji Radmirje. PODRUŽNIČNA CERKEV SV. MIHAELA Ta cerkev stoji v Radmirju na malem hribčku in je grajena v poznogotskem slogu. Ni jasno, ali je bila leta 1375, to leto se omenja v kroniki, grajena ali pa le prenovljena. Orožen domneva, daje bila tedaj prenovljena. Za to domnevo govorijo gradbene posebnosti oziroma oblike določenih delov zgradbe. Del notranjosti je rebrast, drugi del pa ima gladke oboke. Po listini, hranjeni vškof-ijskem arhivu v Ljubljani, so v tej cerkvi proslavljali cerkveni praznik na dan sv. Hieronima (30. september), od leta 1391 dalje pa na dan sv. Vida. Omeniti še velja, da zajema gornjegrajski urbar iz leta 1426 tudi to cerkev. Vizitacijski zapisnik iz leta 1631 govori o treh oltarjih, kijih ima cerkev. Glavni oltarje posvečen sv. Mihaelu, zadaj na njem je Orožen bral napis: Poslikan leta 1595, prenovljen leta 1846. Zvonik je imel dva zvona, starejši je bil narejen leta 1668 v Celovcu. Kot je razumeti navedbe Orožna, je imela cerkev sv. Mihaela prvega duhovnika leta 1780 into Filipa Markiča. EKSPOZITURA SV. JAKOBA V OKONINI Cerkev je zelo stara, vsekakor je v gornjegrajskem urbarju iz leta 1426 omenjena. Do leta 1787 je spadala pod župnijo Rečica. Morda tale drobna zanimivost; v urbarju sojo vodili pod cerkev v "bokowynye". Seveda je treba pripisati to dokaj čudno in neznano krajevno ime zapisovalcu, kije verjetno bil tujec in mu slovenske be- župnija Radmirje sede niso bile tekoče. Morda pa je prvotno ime kraja imelo kaj opraviti z "bukovino", seveda je to le misel, ki nima trdnih osnov (op. A.V.). V zapisniku vizitacije iz leta 1631 je zapisano, da ima cerkev dva vinograda. To slednje je dokaj razumljivo, če pomislimo, daje bila okolica polna vinogradov, (op. A. V.). Tedanja cerkev je imela tri kupole, ena je bila nad korom, druga nad oltarjem Janeza Nepomuka, tretja pa nad oltarjem sv. Ignacija Lojolskega. Zanimivo, da so te kapele dozidavali, tisto sv. Janeza Nepomuka leta 1724, sv. Ignacija pa 1722 leta. Prezbiterij in kupolo nad njim pa leta 1730. Domnevno je vsaj kapelo sv, Ignacija pozidal rečički duhovnik Jurij Schwoler, ki sije zelo prizadeval, da bi naredil iz okoninske cerkve božjepotno. Kot vse kaže, je obisk te cerkve postajal vse obsežnejši, saj so tudi tu nastavili duhovnika, prvi je bil sam Schwoler, za njim pa Marko Volovšek. 1. marca 1766 je cerkev kupila od gosposke na Žovneku dajatve v žitu, ki so bile v Mozirju, za znesek 1.000 goldinarjev. Tako je iz tega dobivalo župnišče v Mozirju tretjino, dve pa cerkev v Okonini. Razen tega je spadalo k cerkvi še nekaj posestev, za katere so najemni kmetje plačevali okoninski cerkvi. Leta 1774 je prišla cerkev v gmotne težave in je zaprosila škofijo za redno dotacijo. Očitno je šlo za spore znotraj duhovščine, saj je škofija 9. aprila 1774 odgovorila; ko bodo dohodki cerkve s strani škofije preverjeni in "spor" med tarami in duhovnikom odpravljen, bodo ugodno ukrepali, prej pa ne. Gornjegrajski revizorje poročal škofiji, da cerkev v Okonini ni v gmotnih težavah, ker ima redne prihodke, sama fara pa šteje 500 duš, kar tudi ni malo. Škofija je tedaj ukrepala, oblast pa je 10. septembra 1789 ukinila redno duhovniško službo in razglasila, da Okonina ne potrebuje posebne duhovniške izpostave. iščemo slare fotografije Tako so popravljali stari most čez Savinjo v Loke (foto: Ciril M. Sem) Pomen gibanja za človeško telo BOJANA ŠUMEČNIK vaditeljica fitnesa Ljudje smo ustvarjeni za gibanje. V preteklosti so bili ljudje prisiljeni trdo delati za preživetje kot lovci, poljedelci, nabiralci in živinorejci. Danes smo veliko manj odvisni od svojih telesnih sposobnosti in zmogljivosti, ki jih povezujemo bolj s kvaliteto življenja kot z golim preživetjem. SEDEČI ČLOVEK Način življenja seje skozi stoletja se spremenil do te mere, da množici ljudi ni več treba opravljati telesno težkega dela. Raziskave kažejo, da današnji človek v svojem življenju presedi povprečno okoli 150.000 ur, kar znese okoli 17 let. Ljudje, ki opravljajo sedeče delo, presedijo še več. Zato seje sodobnega človeka oprijela oznaka homo sedens -sedeči človek. Danes se bolj kot kdajkoli govori o zdravem načinu življenja, o skrbi za telesno in duševno kondicijo, o pravilni prehrani, o pomenu giban- Znaki neaktivnosti so zlahka prepoznavni: odvečni kilogrami, utrujenost skozi ves dan - zlasti ob fizičnih naporih, stres, psihosomatske motnje in mnogi drugi. ja. To je nujno potrebno saj je sodoben način življenja vse prej kot zdrav za človeka. Zdravniki vedno pogosteje poleg predpisanih zdravil poučijo ljudi tudi o zdravem in urejenem načinu življenja. POSLEDICE NEAKTIVNOSTI Zaradi sedečega načina življenja in zmanjšane telesne aktivnosti ne moremo porabiti vseh energetskih snovi, kijih zaužijemo s hrano. Posledice neaktivnosti postajajo vedno bolj očitne. Obolenja srčno-žilnega in dihalnega sistema so najpogostejši vzrok smrti v večini razvitih dežel. Redna vadba je kot preventivno sredstvo pred obolenji srca in ožilja (infarkti, hiperfenzija), debelostjo in bolečinami v hrbtenici. Prav tako ima telesna vadba ključen pomen pri preprečevanju osteoporoze, ki je bolezen sodobnega časa. Telesna vadba ima med drugim tudi analgetični učinek, saj se med vadbo sprošča B-endrofin, ki zmanjšuje občutek bolečine. In kar je najpomembneje; z redno vadbo lahko preprečujemo in zaviramo procese staranja. RAZGIBAJTE CELO TELO Telesna aktivnost ima nadvse dobre rezultate ob zdravljenju mnogih psihosomatskih težav in boleznih. Izreden pomen ima pri odpravljanju stresa, ki nas vtem hitrem tempu življenja čaka na vsakem koraku. S telesno aktivnostjo dosežemo sproščanje negativne energije in povečujemo samozavest. Prav tako ima za posledico povečano možnost razmišljanja in pomnjenja, saj se ob pravilni vadbi poveča vnos kisika v telo. Vsakodnevna telesna vadba ugodno vpliva na zdravje ter telesno in duševno zmogljivost, in to ne glede na starost, v kateri se odločimo začeti vadbo. Ne gre za dobivanje »bodybuilding« telesa, kajti stanje telesa se ne meri z obsegom mišic ali telesno težo. Mnogo bolj pomembno je razgibati celo telo. Veliko število različnih oblik vadbe nam omogoča, da vsakdo izbere vadbo, ki mu najbolj ustreza, ob kateri uživa, se sprosti in si odpočije od vsakdanjih skrbi in obveznosti. Zelo pomembno je, da s telesno vadbo začnete postopoma in nikakor ne pretiravate. Poslušajte svoje telo, ker vam sporoči čas trajanja in stopnjo intenzivnosti vadbe, ki jo prenese. Če imate kakršnekoli zdravstvene težave, seje potrebno o vadbi predhodno posvetovati z zdravnikom ali fizioterapevtom, ki vam lahko svetujejo oblike vadbe, ki so za vas primerne. Drage bralke, dragi bralci! V uredništvu Savinjskih novic smo se odločili da vas povabimo k sodelovanju in hkrati na izlet z nami Prav sotovo vam ob prebiranju naših in vaših novic ostane v spominu kakšen članek v tekoči številki, ki vam je še posebej zbudil pozornost in vam je bil všeč oziroma zanimiv. Vabimo vas, da nam sporočite, kateri prispevek v aktualni številki je to. Vsak teden bomo izžrebali enesa izmed vas, ki se nam bo pridružil na izletu Savinjskih novic. Izmed prejetih kuponov iz 9. številke smo izžrebali odgovor Štefke Dežman iz Gornjega Grada. Im e in priimek- Naslov: in h a n h “• Telefonska št.: v 10* številki Savinjskih novic mi je bil najbolj všeč članek z naslovom: 18.ARNIČEV POHOD NA RADUHO, ki bo v soboto, 15. marca 2008. Pričetek pohoda bo iz Luč med 6.30 in 8.00 ura Koča na Loki bo odprta od 14.3. do 17.3.2008. Za hrano in pijačo bo poskrbljena VABLJENI VSI LJUBITELJI PLANIN, DA SE NAM PRIDRUŽIJO! t----------------------------------------------------\ Veterina Mozirje d.o.o. 1. TOREK, 11.03.2008 07:00-08:30.......LJUBNO-NAFORŠTU 09:00.............POLJANE-ŽERONICE 1. TOREK, 11.03.2008 07:00-08:30.......LJUBNO-NAFORŠTU 09:00.............POLJANE-ŽERONICE 09:30.............VIMPASLE-PRITLAKERJU 10:00.............REČICA-PR1 ZADRUGI 11:00.............VARPOLJE - ŽUNTARJE V MLIN 11:45........!.....ŠETJANŽ - PRI RAKUN KRISTINI, ŠENTJANŽ 5 12:15.............GRUŠOVLJE-PRI KOLENCU 13:00.............OKONINA-GAS1LSKI DOM 14:00.............RADMIRJE-GMAJNA 15:00 -15:30 ......LOVSKI DOM LJUBNO 2. SREDA, 12.03.2008 07:15.............PRIMOŽ -PRIJERAJU 08:00.............STRUGE-PRI GOSTILNI 08:30.............RADUHA - PRI DRSTVENŠKU 09:30.............LUČE -PRI ZADRUŽNEM DOMU 11:00.............SOLČAVA -PRI ZADRUŽNEM DOMU 12:30.............PODVOLOVLJEK - PRI PODPEČNIKU 13:00.............RADUHA - PRI PODVEJNKU 13:30.............RADUHA - PRI TEVČU 14:00.............STRMEC - PRI MIKLAVCU 3. ČETRTEK, 13.03.2008 06:30.............OTOK 07:30.............NOVA ŠTIFTA - PRI PAVELNU 08:00.............NOVAŠTIFTA-PRI ZADRUGI 09:00.............LENART - PRI SP. KOSU 09:30.............LENART - NAPODMIRJU 10:00.............GORNJI GRAD - PARKIRIŠČE ZA KATEDRALO 11:00..............SP.TRG - PRI KOLENCU - kozolec 11:30.............FLORJAN - PRI ZAVRŠKI KAPELI-BRUNARICA 12:00.............KROPA-PRIFRICELJNU 13:00.............BOČNA- PRI ZADRUGI 14:00.............DEVCE - PRI R1HTERJU 4. PETEK, 14.03.2008 07:30.............ŽLABOR - PRI MLINARJU 08:00.............KOKARJE - PRI FLERETU 08:30.............LAČJA VAS - GASILSKI DOM 09:00.............PUSTO POLJE-PRI CAJNERJU 10:00.............MARTNO OB DRETI - PRI ZADRUGI 11:30.............ZG.POBREŽJE- PRI BITENCU 12:00 .............SP. POBREŽJE-PRI FLERETU 12:30 .............TRNOVEC- PRI KRANČIČU 13:30 .............PRIHOVA - PRI UNOVTU 5. SOBOTA, 15.03.2008 07:00-08:30.......LJUBIJA-VETERINARSKA POSTAJA 09:00.............LOKE - PRI LEVCU 10:00.............LEPANJIVA- PRIJOŽU 10:30.............RŽIŠE-PRI KOROŠCU 11:00.............GNEČ-ŠPORTNO IGRIŠČE 12:00.............TRNAVČE PRI PEČNIKU 12:45..............JAZBINE 13:30.............ŠMIHELPRI GOSTILNI JUBILEJNE RAZSTAVE ALOJZA ZAVOLOVŠKA Zavolovšek v ospredju slovenskega slikarstva Ob praznovanju svoje 80-letnice akademski slikar, Mozirjan Alojz Zavolovšek, pripravlja serijo razstav, ki bodo postavljene tako v domači dolini kot širom Slovenije. Prva razstava v tem sklopu, z naslovom Elegija kozolcem, je svojo svečano otvoritev doživela prejšnjo soboto v prostorih Osnovne šole Rečica ob Savinji. Organizacijo dogodka je prevzelo rečiško Kulturno umetniško društvo Utrip, o samem slikarju in razstavljenih delih pa je spregovorila umetnostna kritičarka Milena Koren Božiček. Alojz Zavolovšek se je pri slikanju kozolcev trudil za unikatnost vsake slike (foto: Tatiana Golob) Dela iz serije Elegija kozolcem so izpod spretnih potez neutrudnega slikarja Alojza Zavolovška nastajala celo desetletje, umetniška platna pa prikazujejo zgodbo staro vsaj toliko, kot je slikar sam. Že v rosnih otroških letih je Zavolovšek opazoval svojega očeta pri delanju kozolcev, svoje navdušenje nad pristnimi slovenskimi objekti kasneje nadgrajeval s preučevanjem njihove zgodovine in nato nadaljeval s poveličevanjem teh biserov na slikarskem platnu. Zavolovšek pri tem ni pozabil na svojo kritično naravo opazovalca slovenskih razmer, zato je v razstavljenih delih opaziti svarilo pred tragičnim propadanjem te pomembne kulturne dediščine. Tako nekako je potekal del zgodbe, ki jo je opisala Božičkova, zgodbe o umetnikovi osebni in slikarski rasti. »Alojz Zavolovšek v svojih delih izraža veliko samozaupanje in hkrati potrebo po demonstraciji aktualnih dogodkov. In bolj kot kdajkoli prej se postavlja v ospredje slovenskega slikarstva.« Njenim besedam je sledil tudi umetnik sam: »Moral sem na lastno, težko pot, ki še ni bila odkrita. In pri tem se ne oziram, ali so moja dela nekomu všeč ali ne. Kozolce zelo spoštujem, ob slikanju sem se trudil za unikatnost vsake slike, vvsakem platnu se skriva določena etika. Prepričan sem, da so kozolci kljub svojemu propadanju zmagovalci, saj so slovenskim ljudem pomagali preživeti.« Za prvo postavitev razstave ob umetnikovem visokem jubileju na Rečici ob Savinji se je Zavolovšku zahvalil rečiški župan Vinko Jeraj, mu čestital ob njegovem prazniku, zbrane pa povabil k ogledu razstave. Za glasbeni vložek ob svečanem večeru je poskrbela flavtistka Nina Miklavžina iz Glasbene šole Velenje, ob klavirju jo je spremljal Nikolaj Žličar. Tatiana Golob NA VABILO DOPIŠITE MANJKAJOČE PODATKE (OBVEZNO EMŠO LASTNIKA). PROSIMO, DA S SEBOJ PRINESETE KNJIŽICO O CEPLJENJIH IN ZNAČKO, ČE JO PES IMA (ZA PSE, KI SO ŽE OZNAČENI Z MIKROČIPOM, TONE VELJA). WWW. ZA OSTALE, BO CEPLJENJE VSAK DAN, OD 7:00 DO 8:30 URE IN POPOLDAN, OD 16:00 DO 17:00 URE, NA VETERINARSKI POSTAJI V MOZIRJU. net 90 LET JOŽEFE POLIČNIK IZ POBREŽJA Devet desetletij stara mladenka In to kar dobesedno. Pred dnevi je namreč praznovala 90-letnico rojstva. Če samo pomislim, da je to dejansko skoraj stoletje življenja. Poličnikova Pepa je seveda starejša gospa, po svojem psihofizičnem stanju pa bolj spominja na kakšno pri 75. letih. In da ne bo pomote, v življenju ji je bilo vse prej kot postlano. Če drugega ne, je vse svoje življenje opravljala sama težka fizična dela in ob tem možu Antonu rodila sedem otrok, od katerih jih šest še živi. Jerinova iz Spodnjih Kraš je bila stara 17 let, ko jo je premamila ljubezen. Bila je to ljubezen na prvi pogled. V svečnici sta se poročila z rajnkim možem, niti polnoletna ni bila. Vendar ljubezen ne vpraša za leta. Prešerno nasmejana se pogovarja z mano in prav nič nerodno ji ni pred novinarjem. Zakaj le, hčerka Marija in zet Ivanji stojita ob strani in komaj kakšno misel ji je potrebno pomagati izoblikovati. Tudi župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj seje oglasil pri njej in prav prijetno sta poklepetala, zaupa slavljenka. Fejstfant, tale Vinko, hudomušno pove in se prešerno zasmeji Poličnikova Pepa, kakor jo kličejo okoliški domačini. In nobene potrebe ni, da bi v časopisu pisali drugače, pribije klena slovenska mati, katere rod se Jožefa Poličnik je kljub devetini križem čila in zadovoljna z radostmi in tudi drobnimi tegobami, ki jih prinaša vsakdanje življenje (foto: EMS) je lepo razmnožil in raztepel po svetu. Enajst vnukov, 15 pravnukov in povrhu še pr-apravnukseje rodilo iz njene krvi. Ko so bili otroci majhni, je bila doma, ko so odgnali močnejše korenine, seje zaposlila v Zadrugi, kjer je skrbela za bike. Plačana je bila po prirastku in prav težaško je bilo tisto delo. Tudi v hmelju je bilo potrebno krepko grabiti in sploh je bilo življenje eno samo garanje. V resnici tudi sedaj ne zmore brez dela. V letošnji zimi je spletla enajst parov nogavic in za povrhu še brezrokavnik. Pomembna je dobra volja in pripravljenost za šalo. Čeprav ni bilo vedno veselo, jo samo veselje do življenja ohranja čilo in vedro. Pred tremi leti je bila preizkušena s kapjo in samo hitremu posredovanju zdravniškega osebja gre zahvala, da se je počasi, vendar znova krepko postavila na noge. V preteklem letuje na sinovi 60-letnici že plesala, kar pove skoraj vse o njeni izredni volji do življenja. S pomočjo zeta in hčerke nam zaupa, da sta njena ljubljenčka mala psička Biba in ovčar Džoni; kot bi se sramovala ljubezni do živali. Kdor ima rad živali, lahko tudi z ljudmi shaja v božjem miru. Poličnikova mama Pepa je zadovoljna. Pomladno brstenje jo napolnjuje z novo energijo in novim zaupanjem. Vsi njeni otroci so bili rojeni spomladi. Morda naključje, morda usoda - v vsakem primeru je pomlad čas novega kroga življenja. Savinjčan PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Velika osveščenost občanov glede požarne varnosti Prostovoljno gasilsko društvo Ljubno ob Savinji je nepogrešljivi člen v povezovanju ljudi v kraju. V preteklem letu so varovali kar nekaj prireditev, se usposabljali za različne specialnosti, izobraževali, ob vajah in tekmovanjih skrbeli za psihofizično pripravljenost članov društva ter vzgajali podmladek. Njihova poglavitna naloga je vsekakor varovanje pred požari in pomoč ob elementarnih in drugih nesrečah. V preteklem letu je bilo kar dvanajst intervencij, delno v domačem kraju, delno pa so pomagali sosednjim gasilskim društvom. Imetje občanov so reševali tudi ob septembrskem neurju. Pri tem so kritično ocenili alarmiranje preko sistema Žara, saj je repet-itor pogosto slabo deloval. Pravtako so bili kritični do aktiviranja sirene, saj je ta nameščena v gasilskem domu, izvoz vozil pa je lociran v garaži. V mesecu požarne varnosti so pripravili pregled gasilnih aparatov in bili prijetno presenečeni nad osveščenostjo občanov glede požarne varnosti. Ljubenski gasilci so se izkazali tudi kot dobri organizatorji, saj so lani spravili pod streho tekmovanje Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline za člane in starejše člane ter mladinsko tekmovanje za pokal Savinjsko-šaleške regije. fSSSs Da bo delo tudi letos nemoteno potekalo, bosta ob številnih članih društva poskrbela predsednik Slavko Fludernikin poveljnik Tomaž Vrečar, ki sta bila na letošnjem volilnem občnem zboru izvoljena za še eno mandatno obdobje. Občni zbor je bil priložnost tudi za podelitev priznanj za dolgoletno prizadevno delo v društvu. Med številnimi dobitniki je bil poveljnik Tomaž Vrečar, ki mu je predsedstvo Gasilske zveze Slovenije podelilo gasilsko odlikovanje, in sicer plamenico II. stopnje za posebne zasluge pri gašenju in reševanju. Vidno presenečenemu Vrečarju sta priznanje izročila predsednika Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline in PGD Ljubno ob Savinji, Janko Žuntar in Slavko Fludernik. Marija Sukalo mm OSNOVNA SOLA NAZARJE cj auto Športno aktivne zimske počitnice Kljub letošnji izneverjeni zimi nazorski osnovnošolci med zimskimi počitnicami niso bili prikrajšani za športne aktivnosti. Ravnatelj Jože Kavtičnik je v športni dvorani organiziral vodene športne aktivnosti, katerih so se po predhodnem vpisu lahko udeleževali skozi ves teden počitnic med deseto in dvanajsto uro dopoldan. Po besedah ravnatelja, je bil odziv učencev dober, saj seje aktivnosti, ki so zajemale vaje za koordinacijo, poligon, namizni tenis, odbojko in nogomet, dnevno udeležilo okoli 40 učencev od drugega do devetega razreda. Voden program za starejše učence je vodil sam ravnatelj, za najmlajše pa je skrbel Matija Zakrajšek, študent tretjega letnika Fakultete za šport. Otroci so tako lahko odvečno energijo usmerjali v športne aktivnosti, karje v dobi računalnikov veliko bolj zdravo in primerno za odraščajočo mladino, kot sedenje pred njimi. Kavtičnik ima tudi za v bodoče podobne načrte, saj meni, da je usmerjanje otrok v športne aktivnosti dober način zdravega preživljanja prostega časa, kar potrjujejo tudi njegove pretekle izkušnje. Irena Budna V Jakijevi hiši - nazorski galeriji je od preteklega tedna na ogled razstava akademskega slikarja Rada Jeriča. Avtor se predstavlja s slikami, ki jimje dal skupni naslov Mikro krajina. Razstavoje odprl direktor podjetja Gorenje Notranja oprema, program Pohištvo Janez Špegel, v glasbenem programu je sodelovala učenka nazorske glasbene šole, kitaristka Eva Evelina Zamernik, o slikarju in njegovih delih pa je spregovorila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija StibiljŠajn. Po njenem je v ustvarjalnosti akademskega slikarja Rada Jeriča krajina temeljna motivna spremljevalka. »V krajinskem slikarstvu je Jerič prešel tri ustvarjalne faze. V prvi je beležil makro krajino. V naslednjem obdobju je gojil cikličen spomin na krajino, tokrat pa se je odločil za mikro pokrajino. Čeprav ta učinkuje najbolj abstraktno, je v resnici najbolj realna. Tokratne slike Rada Jeriča premorejo izjemen energijski naboj. Avtor si namreč že v prvobitni zamisli prizadeva Razstavo del akademskega slikarja Rada Jeriča (desno) je odprl direktor podjetja Gorenje Notranja oprema, program Pohištvo Janez Špegel (foto: EMS) ustvariti energijo slike. Brez nje je namreč likovno delo brez življenja in sporočilne moči,« je med drugim povedala Stibilj Šajnova, prepričana, da Jeričeva ustvarjalnost dokazuje, da je krajina vir navdiha, ki pod težo avtorjeve interpretacije živi najrazličnejša likovna življenja. Razstava bo odprta do 15. aprila. Savinjčan OBČINA NAZARJE IN KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE Energijski naboj v slikah Rada Jeriča KONCERT GODBE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Koračnice Mozirjana in podelitev priznanj za delo V mozirskem domu kulture so na prvi marčevski dan glasbeniki Godbe Zgornje Savinjske doline pripravili koncert ter ga posvetili kapelniku, skladatelju in aranžerju Franu Esu starejšemu ( 1890-1946) iz Mozirja. Zato so bile rdeča nit glasbene urice prav njegove koračnice. Nastale so med drugo svetovno vojno in so del zbirke celjskega muzeja. Za zgornjesavinjske godbe-nikejih je varanžmaje za zdajšnje zasedbe pihalnih orkestrov priredil Tone Juvan, ki si je koncert tudi ogledal. Med njimi je tudi koračnica generala Maistra. Es jo je priredil leta 1942 in jo v današnjem času izvaja vojaški orkester na proslavah ob dnevu generala Maistra. Fran Es, ki sije glasbeno znanje pridobil kot samouk, je pred prvo svetovno vojno igral v vojaški godbi v Gradcu, pozneje pa sodeloval v velenjski rudarski godbi, kjer je bil tudi kapelnikov namestnik. Leta 1937 je v Nazarjah ustanovil delavsko godbo na pihala in v Mozirju tamburaški orkester, ki gaje sam tudi vodil. Glasbeni večer z zgornjesavinjskimi godbeniki je bil priložnost za sprejem novincev v orkester. To prijetno dolžnost je opravil predsednik godbe Jakob Presečnik, kije pri tem poudaril, da bodo novi člani pomladili že tako mlad orkester in mu dodali novih moči za ustvarjanje. Obenem seje zahvalil tako za finančno kot moralno podporo vsem, ki vedno pripomorejo k uspešnemu ustvarjanju in delu glasbenikov pod taktirko kapelnika Tomaža Gučka. Glasba je edina čutna radost, ki ni greh, je menila moderatorka programa Janja Imar Kolar. In prav za to radost, ki jo več kot pet let v godbi ustvarjajo za svoje veselje in veselje številnih poslušalcev, je desetim glasbenim ustvarjalcem mozirska izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti podelila bronaste Gallusove značke. Te je predal predsednik sveta sklada Anton Venek. Za več kot desetletno glasbeno zvestobo je Zveza slovenskih godb podelila srebrne medalje Bojana Adamiča. Iz rok Mirana Šumečnika, podpredsednika omenjene organizacije, jih je prejelo šest godbenikov. Marija Sukalo ŠMIHEL NAD MOZIRJEM Najstarejši član mozirskih upokojencev Pred kratkim smo poročali o stoprvem rojstnem dnevu Valentina Lesjaka iz Šmihela nad Mozirjem. Kleni mož, katerega so utrjevali vetrovi izpod Golt, je v Društvo upokojencev Mozirje vstopil leta 1981 in je redni član že 37 let. Slavljenec Valentin Lesjak {s šopkom) je televizijce pričakal pred svojim domom Na njegovo praznovanje je je videlo, daje bil počaščen in seje društveno delegacijo pospremila živahno razgovoril o svojem sto-ekipa nacionalne televizije in pos- prvem rojstnem jubileju. Tudi preds-nela zanimiv prispevek o življenju ednik društva mozirskih upoko-njihovega stoletnika, ki so ga pred- jencev Stane Podsedenšek mu v vajali v oddaji Dobro jutro. Prijazni imenu vseh članov želi še mnogo domači so jim pripravili pravo zdravih let. praznovanje, očetu Valentinu pa se ID Zimovanje na Golteh Smučarsko društvo Beli zajec je to sezono prvič organiziralo zimovanje vrtčevskih otrok na Golteh. Zaradi velikega zanimanja staršev smo se odločili, da se tovrstnega programa udeležijo otroci iz našega vrtca. Zimovanje je potekalo od 4. do 8. februarja, udeležilo pa se ga je trinajst pet- do šestletnih otrok. Kljub temu da je večina otrok prvič več dni preživela zdoma brez staršev, smo na Golteh le poredko pomislili na domotožje, saj je bil naš delavnik precej zapolnjen z najrazličnejšimi dejavnostmi. V prvih dneh so se otroci pridno učili in izpopolnjevali svoje spretnosti smučanja na poligonu pri hotelu. Navduševal jih je tekoči trak, saj je to zanje pomenilo konec »štanfan- ja«. Zadnje dneve so osvajali še vožnjo z vlečnico in samo smučanje po progi na Muldi. Popoldanski čas ni bil namenjen le počivanju in lenarjenju, saj nas je tudi takrat čakalo kup aktivnosti: igre na snegu, ples v maskah, pohod z baklami ter najrazličnejše ustvarjalne delavnice. Ko seje dan prevesil v večer, so naše misli uhajale le še k postelji, da si s spancem naberemo novih moči za naslednji dan. V petek, ko se je bližal konec našega zimovanja, so otroci, kljub Otroci upajo, da se bodo zimovanja še kdaj udeležili temu da so po njihovih besedah najbolj pogrešali hišne ljubljenčke, le padli v objem staršev, ki so prišli vzpodbujat in navijat za svoje nadobudneže. Ta dan so se pomerili v pravem smučarskem tekmovanju, na katerem so staršem ponosno pokazali, koliko so se tekom tedna naučili. Teden na Golteh je hitro minil. Vsi upamo, da se bomo zimovanja še udeleževali in vsaj za teden dni še kdaj pobegnili iz sive doline v belozasnežene planine, kjer nas bo namesto radia, televizije in računalnika obdajal gozd, sneg ter prešerno otroško veselje in smeh. Katja Kolenc TABORNIKI RODA SOTOČJE NAZARJE-KOKARJE Eskimi na Farban« Zadnji vikend v februarju smo se taborniki roda Sotočje Nazarje-Kokar-je zbrali na vsakoletnem zimovanju, ki je letos potekalo na Farbanci. Rdeča nit letošnjega zimovanja so bili Eskimi. Vse skupaj seje začelo v petek, 22. februarja, ko smo se zbrali na Lazah in se podali na pot do Farbance. Ob prihodu smo si najprej uredili ležišča, nato pa ob toplem kurišču spoznavali navade in običaje Eskimov. Sobotno jutro seje pričelo s pripravami na popoldanske taborniške »zimske« olimpijske igre. Na igrah smo uporabljali predmete, ki smo jih sami izdelali in jih uporabljajo Eskimi v svojem vsakdanu (krplje, orodje za pridobivanje hrane...). Po podelitvi nagrad za najboljše je sledil nočni pohod po okoliškem gozdu, ko pa smo se vrnili, je za vse nove tabornike sledil še obvezni krst z raznimi zabavnimi nalogami. Nedelja je minila v znamenju postavljanja iglujev in kepanja, kije bilo malce bolj zanimivo in nenavadno, saj smo zaradi pomanjkanja snega morali uporabiti kar papir in veje, iz katerih smo vse to izdelali. Po prihodu v dolino smo se še zadnjič pozdravili in si obljubili, da se zagotovo spet srečamo na naslednjem zimovanju. Na koncu bi se radi zahvalili članom planinskega društva Nazarje, ki so nam posodili v najem svoje prostore. Z-D-R-A-V-O! Tilen Pečnik ( PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Zadolžitve in odgovornosti operativcev Člani gornjegrajskega gasilskega društva bodo letos praznovali 125-letnico delovanja in ker so bili celotno obdobje tesno povezani s krajani, želijo pripraviti praznovati skupaj z zvestimi podporniki. V jubilejnem letu načrtujejo na domu gasilcev opraviti nekaj obnovitvenih del, vendar bo zaradi pomanjkanja častniškega kadra glavna pozornost namenjena izobraževanju operativnih članov. Poveljnik Rado Filač bo zadolžitve in odgovornosti razdelil med operativne gasilce (foto: EMS) Na nedavnem občnem zboru je ponovno izvoljeni predsednik društva Tomaž Trogar ugotovil, da so v preteklem letu zastavljeno delo v glavnem uspešno uresničili. Z Občino Gornji Grad sodelujejo na zadovoljivem nivoju, saj večjih problemov z zagotavljanjem proračunskih sredstev nimajo. Precej pozornosti so namenili nakupu osebnih zaščitnih sredstev, kar ostaja prioriteta tudi v tekočem letu, napoveduje Trogar, ki bo skupaj z novim upravnim od- borom poskušal zagotoviti denar tudi za nakup cevi. Gornjegrajski gasilci so precej šibki tudi pri radijskih zvezah, zato od Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline pričakujejo, da bodo pozivniki, ko-likorjih bo na razpolago, racionalno razdeljeni. Po besedah novega poveljnika Rada Filača ostaja preventivna dejavnost društva tudi v tem letu osnova delovnega programa, zato bo zadolžitve in z njimi povezane odgovornosti razdelil med člane operativne desetine. »Ker dobro funkcionira, bomo ohranili sistem izvozov in tudi v bodoče vsako drugo soboto prakticirali usposabljanje na operativnem nivoju. Vztrajal bom, da se ob večjih požarih alarmira s sireno. V tem smislu bomo prakticirali tudi vaje, saj želimo preveriti odziv ljudi na glasno alarmiranje,« pravi Filač, nejevoljen zaradi neuvidevnih voznikov, ki gasilskemu vozilu na intervenciji ne dajo prednost. Sicer pa bodo gornjegrajski gasilci organizirali nekaj konkretnih vaj, s katerimi želijo ljudem pokazati, kako si lahko sami pomagajo, v tem kontekstu, pravi Filač, je nadvse pomembno takoj obvestiti regijski center na številki 112, ki preko pozivnikov aktivira gasilce. Savinjčan PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE Leto v znamen ju 110-letnice Člani radmirskega prostovoljnega gasilskega društva so na letnem srečanju podali poročila o stanju društva, izvolili so novega predsednika in poveljnika, beseda pa je tekla tudi o prenovljenem statutu Gasilske zveze Slovenije. Dosedanjega predsednika Marinka Juriča je zamenjal Damjan Nerat, novi poveljnik za naslednje petletno mandatno obdobje pa je Ivan Štiglic. Organizacije Novi predsednik PGD Radmirje Damjan Nerat (foto: Irena Budna) O delovanju društva v zadnjih petih letih je spregovoril Jurič, ki se je za pomoč pri prostovoljnemu, finančnemu in operativnemu delu zahvalil vsem članom, krajanom, občanom, sponzorjem ter še posebej Občini Ljubno. Poudaril je, da društvo dobro deluje, člani pa se izobražujejo na večih področjih; v preteklem letuje bil poudarek predvsem na opravljanju osnovnega tečaja za gasilca. Na občnem zboru so bili izpostavljeni tudi dobri rezultati članic in članov s tekmovanj. Ob tej priložnosti so podelili priznanja za dolgoletno članstvo, gasilska priznanja in zahvale so bile podeljene veteranom: Martini Obojnik, Ernestu Sočiču, Janezu Slatinšku in Martinu Kumpreju, odlikovanje za posebne zasluge v gasilstvu pa je prejel Franc Terbovšek. Visok jubilej, 110-letnico delovanja društva, bodo obeležili 19. julija. Ob tej priložnosti bodo organizirali parado, tekmovanje s starimi ročnimi motornimi brizgalnami, izdali bodo bilten ob obletnici, v načrtu pa imajo tudi nakup nove motorne brizgalne. Irena Budna PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Članstvo strmo narašča Društvo, ki združuje ljubitelje planin nazorske občine, je eno izmed bolj aktivnih društev v Zgornji Savinjski dolini. Na občnem zboru so člani in ostali povabljeni zadovoljno prisluhnili poročilom o storjenem delu v minulem letu, saj je bilo tega res veliko. Polni elana pa so nazorski planinci tudi za letošnje leto. Številni izleti in tekmovanja tako za mladince kot odrasle so že potrjeni, veliko novega dela je načrtovanega na društveni koči Farbanci, člani pa se bodo še naprej intenzivno izobraževali. Društvu, ki je v lanskem letu štelo 221 članov, kar je 20 odstotkov več kot leto poprej, članstvo še naprej strmo narašča. »Krivec« za to so gotovo tudi privlačni izleti različnih težavnostnih stopenj, ki bodo mesečno potekali tudi v tem letu. Velik odziv dosegata akcija Družinsko smučanje in akcija Kolesar -pohodnik, ki bo tudi v letošnjem letu potekala od pomladi do jeseni. Mladinski odsek Stonoga in planinski krožek na OŠ Nazarje ter podružnični šoli Šmartno ob Dreti skrbita za aktivno sodelovanje otrok v planinskem društvu, redno udeleževanje mladincev na orientacijskih tekmovanjih kaže na resnost mladih planincev pri svojem delu. Vodniški odsek je v minulem letu organiziral srečanje vodnikov Savinjskega meddruštvenega odbora (SMDO) in poskrbel za dodatno izobraževanje svojih vodnikov. Društvo vzorno skrbi za planinsko kočo Far-banca, kjer skozi vse leto potekajo številna tematska druženja. Njeni skrbniki načrtujejo dodatno ureditev sob, sanitarij, napeljav in zunanjosti koče. Občnega zbora sta se udeležila tudi župan občine Nazarje Ivan Purnat in predsednik SMDO Jože Kodre, katera sta oba pohvalno spregovorila o društvu in članom za letošnje leto obljubila vso svojo podporo. Tatiana Golob Obiščite prenovljen portal www.savinjcMom Šport, Napovednik GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE Pred srečanjem slovenskih starodobnih smučarjev Utrinek z lanskoletnega srečanja starodobnih smučarjev na Golteh (foto: Benjamin Kanjir) Lani marca seje na Golteh zbralo okoli 20 smučarjev, ki gojijo načine smučanja izpred desetletij. Domačinom so se takrat pridružili starodobnih iz Kamnika, Škofje Loke in Predmeje. Letošnje srečanje bo veliko širše, saj v Mozirju in na Golteh pričakujejo okoli 150 tovrstnih smučarjev. V Gornjesavinjskem smučarskem klubu Mozirje so pred časom ustanovili sekcijo starodobnik-ov Veseli Savinjčani, ki na smučarskih strminah zavoljo težavnosti obvladovanja lesenih dilc uganjajo prave vragolije. Na lanskem srečanju je padla odločitev, da mora srečanje starodobnikov postati tradicionalno. V ta namen so se udeleževali različnih srečanj širom Slovenije. Z dobro voljo so povsod puščali prepoznaven pečat, za katerega upajo, da bo pripomogel k čim večji udeležbi na njihovi prireditvi prihodnjo soboto, 15. marca. Udeleženci se bodo najprej zbrali na mozirskem Trgu osamosvojitve. Pozdravili jih bodo člani zgornjesavinjske godbe na pihala, ansambel Golte in župan Ivan Suhoveršnik. Po paradi skozi Mozirje se bodo smučarji z vozovi zapeljali do spodnje gondolske postaje v Žekovcu in nato z gondolo na Golte. Tam jih bosta pozdravila direktor smučarskega centra Ernest Kovač in publicist Aleksander Videčnik, ki bo orisal svoje spomine na smučanje v preteklosti. Na smučišču bodo tri tekme, v smuku, veleslalomu in atraktivnih skokih. Prav gotovo ne bo manjkalo smeha, zabave in dobre volje, zato organizatorji pričakujejo dobro udeležbo tudi s strani obiskovalcev. Benjamin Kanjir Napovednik dogodkov • Petek (7. marec), ob 19.00. Dom kulture Nazarje Dobrodelni koncert Glasbeni vihar_________________________ • Petek (7. marec), ob 19.00. Turistična kmetija Dobrovc Čitalniški večer z Jožetom Brezovnikom____________________ • Sobota (8. marec), ob 10.15. Dvorana OŠ Šmarje pri Jelšah Košarkarska tekma ■ Šmarje TG Štraus : Nazarje (kadeti) • Sobota (8. marec), ob 18.00. Osnovna šola Ljubno Tekma v odbojki - OK KLS Ljubno : Svit Unimetal (članice) • Sobota (8. marec), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma ■ Nazarje : Logo Grosuplje (člani) • Nedelja (9. marec), ob 13.15. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma ■ Nazarje : Bistrica (mladinci) • Nedelja (9. marec), ob 15.00. Kulturni dom Rečica Tekmovanje harmonikarjev za pokal Zgornje Savinjske doline__________________________________ • Nedelja (9. marec), ob 17.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka komedija Čaj za dva____________________________ • Torek (11. marec), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Preplah ob Nilu_________________ • Torek (11. marec), ob 18.00. Ribnik pred Mozirskim gajem Spuščanje lučk - gregorčkov__________________________ • Sreda (12. marec), ob 17.30. Knjižnica Ljubno Pravljična ura za otroke: Bravo,putka!____________________ • Četrtek (13. marec), ob 18.00. Restavracija Gaj Mozirje Monokomedija Ubožec jaz, ubožca ti________________________ • Četrtek (13. marec), ob 18.00. Knjižnica Nazarje Pravljična ura za otroke: Najmanjša sovica________________ PTUJ Tiršek izenačil državni rekord Na Ptuju je konec februarja potekalo 3. kolo lige Zveze paraplegikov Slovenije v streljanju s serijsko zračno puško za paraplegike in tetraple-gike. Nani (Gorazd) Tiršek iz Gornjega Grada je izenačil državni rekord, ki ga je postavil pred dvema letoma, in še naprej vodi v skupni razvrstitvi. Tiršek tekmuje v kategoriji invalidnosti SH2, kjer strelci zaradi vrste prizadetosti niso sposobni sami držati puške v strelskem položaju in zato potrebujejo strelsko stojalo. Na strelišču Mladika na Ruju je s 382 krogi od 400 možnih prehitel tudi zmagovalca iz kategorije SH1 in s tem rezultatom izenačil državni rekord, ki ga je pred dvema letoma postavil v Murski Soboti. Drugouvrščeni tekmovalec v skupini SH2je za Tirškom zaostal 45 krogov. Glede na to, da je pred tekmo opravil samo dva krajša treninga, dvakrat po dvajset strelov (drugače redno trenira s standardno zračno puško, s katero tekmuje na mednarodnih tekmovanjih), Tiršek meni, da je rezultat soliden in ga bo poskušal v bodoče še izboljšati. Ta mesec ga v Murski Soboti čaka še zadnje, četrto kolo lige, aprila pa državno prven-slvo, kjer se bo ponovno potegoval za naslov državnega prvaka. Irena Drobež Nani (Gorazd) Tiršek je v 3. kolu lige ZPS v streljanju s serijsko zračno puško ponovil uspeh izpred dveh let (foto: Irena Drobež) Šport [ ~ KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Kvalitetna tekma, a zopet poraz S porazom v predzadnji domači prvenstveni tekmi in z zmago Lastovke doma proti Termam Olimia so se za člansko ekipo KK Nazarje v 20. krogu prvenstva zaloputnila vrata izhoda iz 2. SKL. Najbrž tudi največji optimisti ne verjamejo več v teoretično še možen obstanek. To namreč pomeni, da bi morali v zadnjih dveh tekmah premagati Logo Gro- GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje šuplje doma in v gosteh KD Ježico, istočasno Lastovka obe svoji tekmi izgubiti, nato pa bi morali biti Nazarčani v doigravanju v dveh tekmah se boljši od predzadnjega v zahodni skupini 2. SKL. Težko uresničljiv scenarij. V sobotni tekmi so gostujoči igralci, pretežno sedem- in osemnajstletniki, učinkovito izkoristili medel začetek domačinov v obrambi. Predvsem po zaslugi hitrih, skočnih Matija Zakrajšek v akciji na tekmi slovesa od aktivnega igranja košarke (foto: Martina Zakrajšek) ter izjemno preciznih pri metih z razdalje kapetana Jake Zagorca in Matica Sirnika so od tretje do desete minute napravili delni izid 24:6 in ušli na trinajst točk razlike na koncu prve četrtine. Visoko prednost gostov iz prve četrtine so nato domačini izničili z borbeno igro, s katero so goste vr- gli iz ritma. V 23. minuti so celo znova povedli za tri točke, vendar je nato na sceno ponovno stopil Sirnik. Gostje so se zopet odlepili in zanesljivo ter zasluženo zmagali, čeprav so jim domači v samem zaključku nekajkratzagrozili z možnim preobratom. Na tekmi seje od aktivnega igranja košarke poslovil Matija Zakrajšek, predzadnji od igralcev, ki so leta 2001 v članski ekipi zaorali ledino ob ustanovitvi KK Nazarje. S svojo borbenostjo in smislom za kolektivni duh ekipe je lahko svetel primer svojim naslednikom, v klubu pa se nadejajo, da s to njegovo odločitvijo še ni konec njegovega sodelovanja v klubu. Tomaž Križnik Nazarje : Union Olimpija mladi 78:87 (19:32, 23:14, 17:22, 19:19) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev 80. Sodnika: Rok Kermat (Brester-nica) in Aleš Juhart (Maribor). Tehnični komisar: Andrej Vahen (Ruše). Nazaije: Čosič 14 ( 1T, 5-7), Kovačič 9 ( 1T), Gračner 4, M. Janko, Gelb 11 ( 1 -2), Ilič, M. Matijevič 17 (5T), Marčinko, Valenčak 15 (53), M. Zakrajšek 8 (0-2). Union Olimpija mladi: Glavaš, Sarajlija 6 (IT, 1-2), Zidar 6, Drvarič 10 (4-6), Simoneti, Perovšek 6 (4-8), Sirnik 23 (5T, 2-2), Brodnik, Gregorčič 6 (0-1), Zagorc 22 (4T, 2-2), Radulovič, Buda 8 (2-2). Rezultati 20. kroga: Logo Grosuplje: Ruše 99:68, Pakman Celje : Ilirija 66:92, Lastovka : Terme Olimia 96:95, Casino Maribor : Maribor 87:71, KD Ježica : Calcit Mavrica 77:90, Nazarje : Union Olimpija ml. 78:87. Lestvica po 20. krogu: 1. Casino Maribor 40,2. Maribor 34,3. Logo Grosuplje 34,4. Ilirija 33,5. Union Olimpija ml. 32,6. KD Ježica 31,7. Pakman Celje 29,8. Calcit Mavrica 29,9. Terme Olimia 27,10. Ruše 25,11. Lastovka 24,12. Nazarje 22. 2. SLOVENSKA FUISAL LIGA - VZHOD - ZADNJI KROG »Graščaki« zaključili sezono na 4. mestu Končanje redni del sezone vzhodnega dela druge slovenske futsal lige, kjer so nazorski »graščaki« zas- edli četrto mesto in se tako niso uspeli kvalificirati v končnico ter v boj za mesto, ki še vodi v najelitnejši razred slovenskega malega nogometa. Proti vodilni ekipi Benedikta so v zadnjem krogu sicer pokazali zelo dobro igro, vendar za končni uspeh še vedno šteje le rezultat in ta je bil na koncu tokrat na strani gostov. Kaj reči ob zaključku sezone, kjer so varovanci trenerja Peziča še po jesenskem delu zasedali sam vrh, spomladi pa jih ni bilo več za prepoznati? Je bil ključni trenutekjesen-ski zadnji krog, ko je bil na tekmi v Benediktu izključen kapetan in vodja ekipe Blaž Metulj, kije nato od disciplinskega sodnika prejel neverjetnih pet tekem prepovedi igranja, in prav vse te tekme so Nazarčani tudi izgubili? Ali vzrok tiči kje drugje? Mogoče v neizpolnjevanju nekaterih obljub uprave in posledično slabi udeležbi na treningu? Brez treningov seveda ni uspehov. Kakor koli že, povprečna sezona je za »graščake« zaključena, končno oceno, analizo in predvsem, kako naprej, pa bo dala in svoje povedala stroka skupaj z upravo kluba. Tudi na splošno je stanje v slovenskem futsal prostoru vse prej kot dobro. Tekmovalni stroški za klube so iz leta v leto višji, povečujejo se takse, odgovorna komisija za vodenje lige pa praktično ne nudi nič. Prav zaradi tega klubi vse bolj životarijo in iščejo bilke rešitve v posameznih sponzorjih, ki jih je na žalostzaradi nerazumljive davčne politike tudi vse manj. Ta politika namreč uničuje šport, in če bo šlo tako naprej, tudi najbolj prizadevni entuziasti in športni zanesenjaki ne bodo mogli več rešiti svojih klubov. Upajmo, da do tako črnega scenarija v Nazarjah vendarle ne bo prišlo, da se bo našel denar in prevladal razum zagotoviti ljubiteljem športa svoje užitke. Franjo Pukart K M N Nazorje Glin : KNIN Benedikt 4:6 (1:1) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 100. Sodnika: Igor Bubulj in Venco Zašev. Delegat: Gorazd Jakopič. Strelci: 1:0 Mujkič (9), 1:1 Matič (16) avtogol, 1:2 D. Ploj (21), 1:3 Klemenčič (24), 1:4 Klemenčič (32), 1:5 Klemenčič (33), 2:5 Mujkič (34), 3:5 Metulj (37), 3:6 D. Ploj (38), 4:6 K. Šemenc (38). Nazarje: Supin, Vreš, Mujkič, Urfelj, Matič, K. Šemenc, Ipavec, Metulj, Brin-jovc, J. Šemenc, Trener: Ilija Pezič. Benedikt: Pavič, Klemenčič, Fujs, R. Šijanec, Črnčič, A. Šijanec, Lasič, U. Ploj, Novak, D. Ploj, Ketiš. Rumeni karton: Vreš, K. Šemenc, Metulj (Nazarje Glin), Lašič, Novak, D. Ploj (Benedikt). Rezultati zadnjega kroga: Nazarje Glin : Benedikt 4:6, Duplek : Martinišče 9:6, Bioterme : Tomaž 3:3, Marinci Veščica : Sl. Gorice 4:5, Cerkvenjak : Maribor 4:4. Končni vrstni red: 1. Benedikt 49,2. Tomaž 36,3. Maribor Branik 33,4. Nazarje Glin 30,5. Duplek 27,6. Marinci Veščica 21,7. Cerkvenjak 19,8. Slovenske Gorice 16, 9. Bioterme 14, 10. Martinišče Codex 11. NAZARJE OBČINA NAZARJE Na podlagi 7. in 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), 7. in 8. člena Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Nazarje (Ur. gl. ZSO, št. 2/ 08) ter Letnega programa športa v Občini Nazarje za leto 2008, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Nazarje na svoji 12. seji dne, 28. 2. 2008 Občina Nazarje objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI NAZARJE ZA LETO 2008 1. Naročnik javnega razpisa: Naročnik javnega razpisa je Občina Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 NAZARJE. 2. Predmet javnega razpisa in višina razpisanih sredstev Predmetjavnega razpisa je sofinanciranje izvajanja športnih programov v Občini Nazarje v letu 2008 v skupni višini 19.600,00 evrov. Proračunska sredstva so zagotovljena na proračunski postavki 1805102,412000: Izvajanje športnih programov - razpis. Razpisane so naslednje vsebine športnih programov: I. • interesna športna vzgoja predšolskih otrok v zavodih s področja VIZ, • interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok v zavodih s področja VIZ, • športna vzgoja otrok in mladine v društvih in klubih: • interesna športna vzgoja predšolskih otrok • interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok • interesna športna vzgoja mladine • športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, • športna vzgoja mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport II. • športno rekreativna dejavnost občanov, • kakovostni šport, • vrhunski šport, • šport invalidov, lil. • razvojne in strokovne naloge v športu: a) izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu. b) športne, rekreativne in promocijske prireditve c) delovanje društev in zvez društev na lokalnem nivoju. Razdelitev sredstev po vsebinah % I. Interesna športna vzgoja predšolskih in šoloobveznih otrok v Zavodih s področja VIZ, športna vzgoja otrok in mladine v društvih in klubih 50 II. Šport odraslih (rekreacija, kakovostni in vrhunski šport ter šport invalidov) 15 III. a) Izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu 5 II. b) Pomembnejše občinske športne prireditve 15 III. c) Delovanje športnih društev in športne zveze 15 SKUPAJ 100 Proračunska sredstva bodo razdeljena v skladu s sprejetim Letnim programom športa v Občini Nazarje za leto 2008, ki je objavljen na spletni strani Občine Nazarje (httD://www.nazarie.si) in oglasni deski. 3. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci Na razpisu za sofinanciranje programov športa lahko kandidirajo naslednji izvajalci športne dejavnosti: • športna društva in klubi, registrirani po Zakonu o društvih; • zveze športnih društev, kijih ustanovijo športna društva za posamezna območja ali panoge; • zavodi, zasebniki ali druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa; • zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji pri izvajanju športnih programov v Občini Nazarje prednost pred drugimi izvajalci programov športa. Izvajalci, ki kandidirajo na razpisu, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • da se pravočasno prijavijo na javni razpis; • da imajo sedež v Občini Nazarje in v njej pretežno izvajajo svojo športno dejavnost; • da so najmanj eno leto registrirani za opravljanje dejavnosti na področju športa; • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih športnih programov; • da imajo zagotovljeno redno vadbo najmanj 35 tednov v letu, razen v primeru, ko kandidirajo s programi razvojnih in strokovnih nalog v športu; • da imajo urejeno evidenco o članstvu, o plačani članarini in o registriranih tekmovalcih, če so registrirani po Zakonu o društvih; • da so na podlagi zakonskih predpisov registrirani za opravljanje dejavnosti na področju športa. 4. Obdobje za porabo sredstev: Dodeljena sredstva morajo biti porabljena najkasneje do 31.12.2008. 5. Razpisni rok: Rok za prijavo je do vključno 6.4.2008. 6. Način dostave predlogov Prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila. Vlogo je potrebno poslati na naslov: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje, v zaprtih ovojnicah s svojim naslovom in s pripisom »Javni razpis ŠPORT 2008 - NE ODPIRAJ«. Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo prijav na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure na sedež Občine Nazarje. 7. Navedba oseb, pooblaščenih za dajanje informacij: Informacije in navodila za sodelovanje pri razpisu dobijo kandidati na Občini Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Kontaktna oseba: Marinka Remic, tel. 839-16-00. 8. Informacija o razpisni dokumentaciji: Predlagatelji lahko razpisno dokumentacijo prevzamejo v času uradnih ur na sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani Občine Nazarje: http:// www.nazarie.si. 9. Obravnava vlog in rok, v katerem bodo izvajalci obveščeni o izidu javnega razpisa: Pravočasno prispele in popolne prijave bodo ovrednotene na osnovi Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Nazarje in Letnega programa športa v Občini Nazarje za leto 2008. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v roku osem (8) dni po sprejeti odločitvi strokovne komisije za izbor vsebin športnih programov. Z izbranimi izvajalci bo župan Občine Nazarje sklenil pogodbe o sofinanciranju športnih programov. Nazarje, 1.3.2008 Občina Nazarje ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Zmaga v Slovenski Bistri« V prvi tekmi zaključnega dela prvenstva med ekipami, ki so igrale v skupini vzhod I in vzhod II, sta se v Slovenski Bistrici za čim boljše izhodišče v končnici pomerili domača ekipa Svit Unimetal in odbojkarice OK KLS Ljubno. Domačinke so se ljubenski ekipi enakovredno upirale samo v prvem setu, ko so vodile z rezultatom 23:21, potem pa popustile in izgubile s 23:25. Ostala dva seta so igralke KLS Ljubno z lahkoto dobile (25:11; 25:9) in zabeležile gladko zmago s 3:0. Povratno srečanje bo to soboto na Ljubnem. Manj uspešne so bile ljubenske kadetinje, ki so na domačem igrišču izgubile proti ekipama iz Slovenj Gradca in iz Prevalj, obakratz rezultatom 0:2. Franjo Atelšek ČRNA KRONIKA • PRETEP PRED LOKALOM Bočna: 25. februarja okoli 23.30 ure je prišlo pred gostinskim lokalom Petra bar v Bočni do pretepa. V njem je bila ena oseba lažje telesno poškodovana. • PLANINCI OSTALI BREZ ŽLEBOV Logarska dolina: 29. februarja so odgovorni ugotovili, da je v obdobju zadnjih desetih dni neznani storilec z objekta Doma planincev v Logarski dolini izvršil tatvino bakrenih žlebov. Policisti za nepridipravom še poizvedujejo. • DREVO NA ELEKTRO VODNIKU Ter: 1. marca okoli 12. ure je v Teru veter podrl večje drevo na električne vodnike. Zaradi iskrenja vodnikov se je na tleh vnela suha trava. Zagorelo je okoli sto kvadratnih metrov travne površine. Požar so pogasili gasilci PGD Ljubno ob Savinji, Radmirje in Okoni-na. • POŠKODBA ŠPORTNIKA Gornji Grad: 29. februarja zjutraj sije občan na Menini med športnimi aktivnostmi poškodoval nogo. Posredovala je ekipa policijskega helikopterja in nujne medicinske pomoči. Poškodovanega so prepeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. • DIMNIŠKI POŽAR Otok: 4. marca zjutraj so v dimniku stanovanjske hiše v Otoku zagorele saje. Posredovali so gasilci prostovoljnih društev iz Bočne, Gornjega Grada in Nove Štifte. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini Bolezen in trpljenje siprestala, v grobu zdaj boš mirno spala, odšla si tja, kjer ni gorja, kjer upanje ti večnost da. ZAHVALA v 79- letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica in tašča Frančiška FAJDIGA iz Lok pri Mozirju (18.2.1929 - 24.2.2008) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter za vso pomoč, ki ste nam jo nudili. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju in ge. Mariji Fatič, ki so naši dragi mami pomagali v času njene bolezni. Hvala g. župniku Sandiju Korenu za opravljen obred, pevcem, praporščakom, g. Čretniku za poslovilne besede in vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Kogar imaš rad, ne umre, ampak nekje daleč je. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete Amalije ČERNEVŠEK iz Gornjega Grada se iskreno zahvaljujemo ge. dr. Ireni Blažič in sestri Zofki za nesebično pomoč. Zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem družbe KLS za izrečena sožalja, cvetje, sveče, darovane svete maše, gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, g. Feliksu in pevcem, pogrebcem, ge. Viki Venišnik za govor, praporščakom in g. Jožetu Tanjšku. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem, ki so jo obiskovali med njeno boleznijo na njenem domu. Vsi njeni #*1 if «L Vedno, ko začnejo Savinjske novice pisati o vremenu, podnebnih spremembah in segrevanju ozračja, pride bodisi do ohladitev ali celo padavin. Tako kot zdaj. Pišejo o topli zimi, zunaj pa zapade sneg. Kmetovalci so že prišli na idejo, da bi naročniki novic lahko naročali tovrstne vremensko občutljive članke po potrebi. So bolj zanesljivi od svetnikov, pranja oken ali avtomobilov pa še v naročnino so všteti. v Cài je za otoplitve Fant se ustavi ob prvi oviri na poti do dekleta: “Če ne bi imela šala, ovitega okoli obraza, bi te takoj poljubil,” “To je pa višek!” reče dekle in odvrže šal. Lažja oblika težke nadloge Nazarčanu se na daleč vidi, daje utrujen. “Kaj pa tebe muči?” ga vpraša Rečičan. “Nespečnost." “Ah, to ni nič takega, da bi dober spanec ne mogel pozdraviti.” Podjetnik naroči odvetniku, ki ga brani zaradi suma poslovnih goljufij: “Ne bodite preveč zagreti pri obrambi mojega dobrega imena, da ne bom prekmalu zunaj. Bom raje kar na hladnem počakal, da se upniki malo ohladijo.” Novodošli na vasi vpraša domačina: “Zakaj pa tale vaščan kriči neke številke na ves glas?” “Ah, nič. Pusti ga. Tudi mene že boli glava od njegovega kričanja. Čuden človek. Vedno, ko mu gori hiša ali kozolec, hodi okoli in kliče 112,112!” Le kje tiči? Sosedi med sabo: “Ali je viagra, ki si jo dala možu, delovala?” “Ne vem, ga že tri dni ni domov.” “Moja žena je obsedeni nostalgik.” “Po čem to sodiš?” “Na druge medene tedne je šla s svojim prvim možem.” 24 V__J TRNOVA SO POTA KLEČEPLAZNEŽEV Petra Strmšek, amaterska gledališka igralka: »Kar hodi še za mano po kolenih. Moški se mora potruditi, da si izbori žensko naklonjenost.« Jure Rojten, amaterski gledališki igralec: »A si ti naklonjena samo moškim z uničenimi koleni?« PRIJETNO, A DRAGO ČLANSTVO Jože Marovt- Pepč, fotografski zanesenjak: »Maja, tole še spijem, potem grem pa malo "škljocat" s fotoaparatom. Te drage članarine imam za danes dovolj.« Maja Vrčkovnik, članica ljubenskega planinskega društva: »Tako je. Nehajva šteti. Če je bilo vse prav do polovice, bo pa še do konca.« DVOUMNO POVEDANO Jože Napotnik, slikar (levo): »Tale tu je moj navdih za mnoge humorne scene, ki sem jih naslikal.« Tone Fornezzi -Tof, humorist in novinar: »Torej, če bi nastopal pred tvojim platnom, sploh ne bi vedel, ali se smejijo meni ali platnu?« Jože: »Če bi naslikal tebe, bi se gotovo tebi.« SESTAVIL PEPS DUŠEVNO STANJE NEMOČI TEHNIKA OKRASNEGA VOZLANJA ODSTRANI- TEV PREBIVALS. Z OGROŽEN. PODROČJA ARABSKI ŽREBEC KDOR RAD STIKA RUSKA IGRALKA (SAVINA) ORGANSKO VEČANJE VZHODNO- AFRIŠKI GRM, DRAŽILNO NASLADILO ZNAK ZA ENAKOST INDUSTRIJSKO MESTO V ŠPANIJI TINE ŠROT SOL TITANOVE KISLINE BARVILNA TEHNIKA V AZIJI ODPRTINA PRED KURIŠČEM •Ä0 VRAT, TILNIK (NAR.) PRIPRAVA ZA PRENOS RANJENCEV NOVICA, VEST (ZAST.) HRIBOVJE V TOGU DERIVAT BENZENA VROČA PARNA KOPEL NOSAČ V ORIENTALSKIH BAZARJIH PETI MESEC V LETU EGIPČANSKI BOG MESECA AVSTRIJSKI SMUČAR- MARIO TOVARNA OPREME V KOČEVJU OGNJEN CVITAN ETNIČNA SKUPINA V AFRIKI VERA ACEVA OZEK USNJEN TRAK KOS SUKANCA SLOVENSKO NARODNO DREVO ORANJE (ZAST.) NAZIV TEOLOGA ISLAMSKEGA PRAVA FINSKA OPERNA PEVKA (ACTE) NOTNI ČRTALEC, ČRTALNIK FILMSKA ZVEZDA (ANGL.) Portal Savinjske dolina MINI SLOVARČEK: STIREN- derivat benzena TAVORA- brazilski pisatelj- Da Silveira ATAKOR- hribovje v Togu ARUA- mesto v Ugandi HAMAL- nosač v orientalskih bazarjih Tkavc Sabina s.p. KUPON za brezplačni mali oglas do IO besed v 11. številki SN 1 Pneumatic center ime in priimek NAROČ. ŠT. Razmišljate o nakupu novih letnih pnevmatik? SEDAJ JE PRAVI ČAS! naslov [ j ] j i Da boste vedno varno prispeli do cilja, vam ponujamo pnevmatike priznanih proizvajalcev: Sava, Debica, Dunlop, GT-Radial, LESARSKA CESTA 45, NAZARJE Cooper, Yokohama, Goodyear, ... (jt') 839.16.40) ODPRTO: pon. - pet. od 8.00 do 18.00 ure sobota od 8.00 do 12.00 ure MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. www.stek|arstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. ZAPOSLIM FRIZERKO za določen čas; tel. 583-31-27 ali gsm 031/776-803. Frizerstvo Bojana Trogar s.p., Na trgu 27,3330 Mozirje. ZAPOSLIMO Šiviljo za šivanje delovnih oblek in nekvalificirano delavko za razna dela. Tel. 838-12-23 ali gsm 031/749-022. REMENIH d.o.o., Šentjanž 61,3332 Rečica ob Savinji. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A -pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, okvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. RAČUNOVODSKI SERVIS Naj bo vaše poslovanje urejeno pravočasno in strokovno. Nudimo računovodske storitve; tel. 839-42-18. SONTAN d.o.o., Aškerčeva 36, 3330 Mozirje. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Fotta 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. POTREBUJETE RAČUNOVODSKI SERVIS, ki vam bo olajšal delo in da vas ob bilanci ne bo bolela glava? Nudimo vam ažurno, kvalitetno in cenovno ugodno vodenje poslovnih knjig za samostojne podjetnike, društva in d.o.o. Informacije 24 ur na dan. Gsm 041/773-985. Pavlin Mija s.p., Na trgu 20, Mozirje. RAČUNOVODSKE STORITVE Računovodske storitve opravljamo strokovno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. V kolikor se boste odločili za sodelovanje z nami, bomo veseli novih izzivov. Vsem novim strankam ponujamo posebne ugodnosti. Gsm: 041/429-755 in tel. 03/583-36-70. Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95, 3330 Mozirje. ZAPOSLIM KUHARICO ALI KUHARJA kvalificiran(o) ali priučen(o), zaželene delovne izkušnje; inf. na gsm 031/269-785. Dom planincev, Petek Martin s.p., Logarska dolina 15 a. SVETOVALKA ZA ZDRAVO PREHRANO Debelost, holesterol, trigliceridi, diabetes, alergije, stres, ... Odločite se poiskati svoje zdravje! Gsm 031/642- 353. Marija Jurak Trogar s.p., Radegunda 57, Mozirje. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20,3320 Velenje. ZA DELO V STREŽBI iščemo fanta ali dekle - tel. 03/583-28-54. Gostilna Vid, Jure Marolt s.p, Radegunda 53 a, 3330 Mozirje. MIZARSTVO LUKAČ ZAPOSLI mizarja za nedoločen čas. Priporočljive delovne izkušnje. Informacije na gsm 041/705-692. Miloš Lukač s.p, Spodnja Rečica 59,3332 Rečica ob Savinji. Il ŽIVALI - PRODAM Prodam suha drva, bukev in gaber, Prodam mlajšo kravo za zakol; gsm 041/735-757. cepljena, metrska; gsm 031/585-735. Prodam kravo simentalko, visoko brejo (8 mesecev); gsm 041 /881 -409. 7nine zn nnrinlinin rein nrndnm: asm Prodam bukova, cepljena drva (dostava, razrez); gsm 041/783-985. 031/667-963. Prodam fižolove prekle; tel. 584-12-91. Prodam telico, črno-belo, brejo 5 mesecev; tel. 03/838-12-73. Prodam silažo v balah in seno; gsm 041/354-657. Zelo ugodno prodam visoko brejo telico; gsm 041/894-351. Prodam teličko simentalko, staro 10 dni; tel. 03/584-11-05. Prodamo rdeče vino; gsm 041/961-948. Prodam kosilnico roto 165 sip in nakladalec riko za zadnjo hidravliko; gsm 041/793-278. Prodam en teden starega telička; gsm 041/324-438. Prodam rotacijski kosilnici, britev 165 sip in 185 sip; gsm 041/783-615. Prodam rabljena stojišča za govedo; gsm 031/403-219. Prodam telico frizijko, visoko brejo, bika simentalca in bika, sr, za nadaljnjo rejo; gsm 031/855-186. Prodam kravo simentalko, pašno, brejo 9 mes, odi. molznico - 4. telitev, gsm 031/894-510, tel. 583-51-84. Prodam telico sr, staro 10 dni, ap kontrola; gsm 031 /266-738. Prodam teličko limuzin, staro en teden; tel. 584-51-12. Prodam orig. lita platišča z gumami za bmw - serija 3. dim. gum: 205/ 60/r 15, cena 230 eur; gsm 031 /661 -097. Prodam 4 kolesa za opel astro, centrirana, gume-zimski profil 8 mm, 175 x70xrl4"za 125 eur; gsm 031/823-956. ŽIVALI - KUPIM DRUGO - KUPIM kupim čb ali sivo-rjavo brejo telico, gsm 031/416-193. Kupim rabljeno dnevno omaro, lepo ohranjeno, svetlo z vitrino; gsm 031/ Kupim mlado kravo simental, dobro 518-814. molznico, takoj po drugi telitvi; tel. 03/ 838-11-62. Kupim traktorsko kosilnico, disk -165; gsm 031/409-772. Kupim brejo telico, sivo-rjavo, od dobre molznice, pašno; tel. 583-23-70. Kupim kravo za zakol; gsm 031/533- Kupim kosilnico buher in prodam rdeče vino; tel. 588-62-24. 745. VOZILA - PRODAM Kupim telička, starega en teden; gsm 040/867-493. Prodam polo 1.4, letnik '95, prevož. 220.000 km; gsm 041/276-372. ŽIVALI - PODARIM NEPREMIČNINE Podarim dva psa, stara dva meseca, gsm 041/593-998. ščem starejšo hišo (vzamem v najem), v okolici Mozirja; gsm 051/247-142. Njivo za setev koruze, 0,5 ha - 1 ha, DRUGO - PRODAM vzamem v najem; gsm 031/266-738. Prodam novo diaton. harmoniko, kvalitetna, ugodno, možno na obroke, OSEBNI STIKI gsm 041/596-584. Uspešen fant išče preprosto, iskreno Prodam cisterno za gnojevko, 1.700 , z mono črpalko; gsm 031 /214-997. dekle za resno razmerje; gsm 031/ 807-376. Napovednik najdete na strani 20. VOZILI SMO: NOVA MAZDA6 Ko si zaželiš, da se pot nikoli ne konča Koje pred šestimi leti zapeljala na cesto mazda6 prve generacije, je začrtala nove oblikovne smernice te japonske znamke in jo značajsko temeljito pomladila. Čeprav »zoom-zoom« filozofija, kot so pri Mazdi poimenovali ta preobrat, še ni povsem izginila iz njihovega besednjaka, je bilo lani ob predstavitvi nove mazde6 več govora o čustvenosti, estetiki in naprednosti. Mazda6 je odrasla in zdaj nagovarja tudi nekoliko zahtevnejše kupce. Nova mazda6 je uravnotežena tako po stilu kot po vsebini. Njene oblikovne linije nakazujejo športnost, hkrati pa zagotavljajo odlično aerodinamiko. Karoserija mazde6 namreč med vožnjo usmerja zrak prek in pod vozilo, kar pripomore k optimalni stabilnosti in nižji porabi goriva. Mazda6 je navzven še vedno družinski avto, a če je treba, lahko prevzame tudi vlogo poslovne limuzine, zlasti v štirivratni karoser- ijski različici. Poleg slednje je nova plošče je sodobna, vgrajeni mate-mazda6 na voljo še v dveh varian- riali in končna izdelava so na Vitah - petvratni, kije najbolj praktič- sokem nivoju. Avtoradio, klimatsko na, in karavanski, kije najbolj pros- napravo in navigacijo je mogoče torna. Vse tri različice so v primer- enostavno upravljati z gumbi na levi ■j. ite; Sit;4**- T *&. mijB javi s predhodnicami zrasle v dolžino, širino in višino, kar se ob 5 cm daljši medosni razdalji kaže tudi v večjem udobju za potnike in večjih prtljažnikih. Notranjost mazde6 ne odstopa od pričakovanj. Oblika armaturne strani volanskega obroča, ki ga podpira elektronski servoojačeval-nik. Paketov opreme je pet: CE, TE, TE plus, GTAin GT, Mazda pa ponuja tudi dolg seznam dodatne opreme, s katero lahko naredite svoj avto dru- gačen od drugih. Motorji so štirje -trije bencinski 1.8 (120 KM), 2.0 (147 KM) in 2,5(170 KM) in dizelski 2.0 (140 KM), menjalniki pa trije - 5-stopenjski za najšibkejši motor, 5-stopenjski samodejni kot opcija za dvolitrskega bencinarja in 6-st-openjski ročni. Od ostalih tehnoloških značilnosti velja omeniti še posodobljeno podvozje, večje zavorne kolute, prilagodljive prednje žaromete, ki osvetljujejo tudi notranji del ovinka, izboljšano zvočno izolacijo in elektronski nadzor stabilnosti s sistemom za nadzor spodrsavanja koles. Testna mazdaß z dvolitrskim bencinskim motorjem je naredila name odličen vtis. Vožnja z njo je užitek in pravzaprav ni stvari, ob katero bi se lahko obregnil tudi kakšen bolj izbirčen voznik. Ne glede na to pa upam, da bo nova mazdaß v bližnji prihodnosti dobila še kakšen zmogljivejši motor iz hišne konjušnice. Franci Kotnik Za vse dodatne informacije prosimo pokličite: 03 898 07 00 ali 03 898 07 10 Faks: 03 898 08 10, 03 898 08 00 E-pošta: info@hotelpaka.com E-POŠTA: info@hofelpaka.com v Sest konferenčnih dvoran z vso tehnično opremo za izvedbo vseh vrst izobraževanj, posvetov in konferenc. HOTEL PAKA GORENJE GOSTINSTVO D.O.O. RUDARSKA 1,3320 VELENJE, SLOVENIJA TEL.: 03/898 07 00, FAX: 03/898 08 10 Vpisi vsak dan na avtošoli RELAX, na telefon 041-698-252 ali na dan tečaja! j RELAX-ov kredit ■ do 24 mesecev! Vse S uredite na avtošoli j RELAX v Mozirju. > POUČUJEMO MLADOSTNIKE ; STAROSTI 16,5 LET ZA VOŽNJO : S SPREMLJEVALCEM Tečaj CPP17.3. ob 17.00 tel.: 03/837-08-90 STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO Jože STROŽER s.p. www.krovstvo-strozer.coni joze.strozer@siol.net -SANACIJA STREH -POKRIVANJE S CREATON, ESAL, -VSA KLEPARSKA DELA -TESARSKA DEU BRAMAC IN VSO PLOČEVINO - NOVO: EKO KRITINE- Kasaze 69e, 3301 PETROVČE Tel.: 03/714-01-00, faks: 03/714-01-01 Gsm: 041/690-023, 041/608-312 Ui \ • GR EM lM ; ■ ! ■ — 1 1 IčBSMpffiElcMk 1 1, 1 1 Ä 'f Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: 1 Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje ” 7 ' “ ■ "■ ■ " " Celje - skladišče D-Per 7/2008 —11 Avtošola ÜHUßl ErelaxJ 3RKfM RELAX* Mozirje, Savinjska cesta 29 15000022014,10 COBISS © LAMINATNI E.QDI, STEN IN S J RO P N E OB LOG E, LESENE SlTlI»OPORNE LETVE SEEIIMI STOLITN MIZE VLOŽKI PO NAROČILU Tel.: 03/425"1*7-00 Ho.by-lesd.o.o., Skopa Vas 38.321 ! Skopa V^s IN POHIŠTVO ovo Poslovna enota v Nazarjah, Prihova 46 /839-50-90 (Mizarstvo Časi» SiFlEr okna in vrata Simer d.o.o., Ipavčeva 22, Celje tel.: 03 42 55 800 (((•08010 27 ) www.simer.si Sejem DOM od 4.-9. Marca 2008 Najdete nas v hali A2! Sejemski popust 8%!!! .........'..7x1.7.....: - Gostilna Struge 7. Picerija Izoles % 8. Gostilna kmet - Pri Kumru .«jgj • , - Gostilna Zadružnik Po en glas so prejeli: 'mml Copar, ** m Restavracija Gaj, Gostilna Vid, Penzion Raduha, Športni center Prodnik Nagraienecjhailse oglasi pdfektiirrs*-nagraddSlći'jo prispeva Davidov hram, na uredništvo do 2*1. marca 2008. vali bomo samo glasovnice številke Savinjskih novic! številke Savinjskih novici Glasiijète lahko samo za lotafe