§ Največji slovenski dnevnOt lil T* A Tk ▼ A TT^. A H Tkelu^t Slovenian d^ly 0 M -t v Zedinjenih državah — ■ I - /1 ^^ |\| /1 M f I ■ ■ ■ A JTL ~ < « the Umted Stote«. , ffl Velja «aTse"... $3.50 M i. 1 XXLwV/J^XX ffl I^J wry day except Sa»Jan » ¥ 2« pol let. ......$2.00 IU W - "M ^b^qShe^l^M^jbJ _Usi slovenskih delavcev v Ameriki._B ^ ^p*^ „ ^5S=)eJ TELEFON: 4687 CORTLANDT. Entered as Second Class Hatter, September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 187». TELEFON: 287« CORTLANDT. NO 129. — ŠTEV. 129. NEW YORK, MONDAY, JUNE 3, 1918. — PONEDELJEK, 3. JUNIJA, 1918. VOLUME XXVI. LETNIK XXVI. Položaj na Balkanu. --ooo- letos ne bo ofenzive na balkanu. — cen tralne države imajo samo pol miljona m02. — za ofenzivo pa jih je treba 800,000. zavezniki imajo 700 tisoč mož. -ooo- True translation filtri with t ho pontnuistor at Ww York. N". Y. on June % 1!»1K as re«jnireot do zmage. Prodno pa se more izvesti odločilen udarec, so mora n, i pravit i boljša zveza med maeedonsko fronto in zapad-iJ mi zavezniki, da so more zagotoviti pošiljanje materjala. < k L -ooo- Bombardiranje bolnišnic. —i—i—ooo nemški letalci so na dan sv. rešnjega te lesa bombardirali bolnišnice. — ubiti so bili zdravniki, bolniške strežnice in ra njenci. -ooo- Trne Iransliilino filetl with t ho jnist ma>ti>r at Now York. N. Y. .mi June \ UHK a« rtMjiiiroil by tho Act of October G. 1U7. Z angleško armado v Franciji, 1. junija. — V četrtek zgodaj so nemški letalci bombardirali neko drugo bolnišnico — sedaj nek kanadski zavod in so povzročili precejšnje število žrtev. Med onimi, ki so bili ubiti vsled eksplozijo ali pa požara. jo bil nek ameriški zdravnik, ki jo ravno dajal nekomu angleškemu častniku anestetična sredstva v operacijski sobi, ko jo bil porušen dol bolnišnico. Napad je bil vprizorjen o poleno zjutraj. Napadena bolnišnica je velika. Obstojala je od prvih <1 ni vojne in Je bila zaznamovana z velikanskim znamenjem Rdečega Križa. Nemški letaloi, ki so delovali deloma pri luninem svitu, so vrgli štiri bombo blizu bolnišnice, potom pa, ko niso mogli natačno dognati, kaj so zadeli, so z velikim svitom razsvetlili okolico. Ko je bil kraj s tem sijajem osvetljen, so vrgli eno ali dve bombi, ki je padla na veliki vogel bolnišnice. V tem voglu so tri nadstropja; v pritličju se je nahajala o-peraeijska soba. Nad njo so bili uradi in bolniške sobe, nad temi pa so bile sob«' bolniškega osobja. Vsled silne eksplozije jo bil del bolnišnice porušen in mongo nesrečnih oseb je bil ubitih in ranjenih, ko so jo ]>oslopjo zrušilo in so jih razvaline zakopale. Tudno se glasi, da so oni. ki so bili v gorenjem nadstropju, bili na boljšem kot pa oni spodaj, kajti mnogo so jih je rešilo na ta način, da so padli na vrh podrtije. Zdravniki so ravno hoteli operirati nekega častnika avijatike in Amerikaiieo je stal poleg z anestetičnimi sredstvi, ko je prišel tresk. Vsi, ki so se nahajali v sobi, Kf bili zakopani pod opeko in tramovjem. Podrti konec bolnišnice se je vnel in je gorel na vso moč, medtem ko je bilo več žrtev zajetih pod razvalinami. ZAPADNO BOJIŠČE. LIHE AFTER BlC, DRIVE SB«a Ha ORIGINAL LINE itlis PRE SENT GERMAN UME O IO tO ¥ I TsgALE 5S5 TTTTTTT»T-»TT»TTTTTTTTTTTT,TTTTTTTTTTT»TTTTTTTT TT TTT^ » Wilson proti prohibiciji. OOO « PREDSEDNIK WILSON JE PROTI TEMU, da BI GA PRISILIL KONGRES, DA PREPOVE PIVO IN LAHKA VINA. I ■ ' ■ - ! ooo- Trne translation file-rJeije predsednika proti prohibieijskemu amendementu Randalla glede poljedeljske dovolilne predloge, sprejet od poslansko zbornico, je dobil senator Martin, vodja večine v senatu. Domnevajo, da bo zadostovalo to za poraženjo a-mendementa v senatu, če no že v odboru. Objavo glede stališča predsednika z ozirom na amendement, je sporočil senatorju Martinu živilski administrator Hoover. Po dolgi konferenci v Boli hiši jo pisal Mr. Hoover senatorju Martinu pismo, v katerem pravi, da je predsed nik zadovoljen z odredbami, ki so sedaj uveljavljeno ter da nasprotuje poskusu kongresa, ki ga hoče prisiliti, da prepove izdelovanje piva in vina. Randallov amendment bi onemogočil poljodeljske-nm departmentu izdajanje kateregakoli dela svote šest miljonov dolarjev, določenih v predlogi, dokler bi predsednik*, ne izdal proklamaeije, ki bi prepovedovala uporabo živil pri izdelovanju piva in vina. Senator Martin je izroči Hooverjevo pismo članom komiteja glede poljedelstva. Ta odbor bo pričel s svojim' zaslišanjem glede predloge pričetkom naslednjega tedna po povratku senatorja Gore-a, načelnika tega depart-menta. V analih bolniške službe se ne nahaja bolj zločinskega zločina od pričetka vojne. Vsakdo iz okolice jo bil po-' klican, da pomaga pri rešilnih delih; proklicani ste bili j tudi dve požarni brambi. S pomočjo lestev in drugih( i požarnih priprav so bolnišnico naglo izpraznili bolnikov l in osobja. To Je bila obupna situacija. Samo velik dimnik kaže! j ostanke velikega vogla. ' Mnogo oseb je odmikalo goreče deske, da se pride do ponesrečenih; junaški možje so zastavili s\oja živijo| »tja in jih mnogo onesvestenih rešili. ! Po velikem trudu ognjogascev je bil požar pogašen: toda bilo je* še vedno mnogo žrtev, med temi več kot ena usmiljenka. da so bile zakopane pod razvalinami in nika-kega upanja ni, da bi jih bilo mogoče rešiti. .---- Hominy and rice with _ % milk*, £at no wheat cereals. ' Leave nothing on.your plate. ^ V N ITB0 * ITATS« r O O O ADMINIfT H.ATIO i« _ Zarota v Rusiji. - t BOLJŠEVIKI SO ODKRILI ZA ROTO PROTI SOVJETOVI VLA DI. — ČEŠKO-SLOVANSKE ČE-j TE SO ZAVZELE VEČ MEST V ! RUSIJI. — PREKI SOD V MO SKVI IN PETROGRADU. — NEMČIJA KONTROLIRA FIN-,' SKO TRGOVINO. - i Trne translation filed with the post master at New York. N. Y. t.u June o. 101S, a^ required by the Act of October 6, 1917. i London, Anglija. '2. junija. — Sinočno brezžično poročilo iz Rudije naznanja, da so oblasti v Moskvi in Petrogradu odkrile raz-sežno protirevolucjonarno zaroto ki šc razširila že po celi Rusiji. ' ' V tej /aroti je zapopaden tudi j upor češko-slovaških čet, ki so s<-polastile več zelo važnih železniških križišč in prop:. SovjctovH vlada je 29. maja skle nila. da deloma pokliče pod orožje več delavskih razredov in revnejših kmetov v Petrogradu ter kubanski in tloiiski pokrajini. Oh istem času pa je bil v Moskvi, vpeljan preki sod. Protirevoluei-jonarji so l>ili v velikem obsegu aretirani in izdane so bile odločne j j odredbe proti časopisju. Te odredite so bile, kakor se zagotavlja, potrebne zaradi položaja, v katerega je bila postavljena ruska revolu- " .. i cija. _ j Med vsemi pa je najvažnejše vprašarije o zalaganju naroda 1 | kruhom, ker je odvzeta Rusiji j ukrajinska žilnica. Kakor pravi ineko rusko poročilo, preti v ku-. ha tiski in »Ionski pokrajini proti-' revolucija, ki ima namen z raznimi j kombinacijami izzvati intervenciji. ;tujih si!., kar bi imelo za posledico, "da bi ruske mas*1 zapadle lakoti. V nekaterih okrajih organizuje-"jo veleposestniki bolje stoječe j kmete, da se zoprstavijo vladi, ki |hoče zapleniti zaloge moke, ter po- !skušajo skriti svoje zaloge za po-| jznejše špekulacije; dalje pravi poročilo, da poskušajo agenti proti-J revolucije naščuvati lačne mase proti sovjetovi vladi. Kakor pravi neko poročilo izt Moskve, je niski zun; uji minister t ičerin poslal nemškemu poslani-ku v Moskvi sledeeo noto: | "Ruska vlada se strinja z nemško vlado, da. v namenu, da se čini pVej pride do polnega spora-, zuma s F:nsko. Rusija sprejme nemški prefllo s za regulacijo od- i nošajev s Finsko." Ta predlog zahteva, da Finttku odstopi Rusiji utrdbi Ino iu Rai-vola v viborški provinci ji; Rusija J •pa se zaveže, da teli krajev ne bo utrdila; poleg tega pa Rudija od- (Nadaljevanje na 2. strani). i Zapadna'fronta. . -: ' FRANCOZOV IN ANGLEŽEV NI MOGOČE LOČITI. — KAJ NAMERAVAJO NEMCI? ~ HINDE NBURG IMA NAPOLEONOVE NAČRTE. — AMERIKA BO ODLOČEVALA V VOJNI. — AN GLEŽI SO V ZADNJIH DVEH LETIH STRAHOVITO TRPELI PIŠE F. H. SIMONDS. UREDNIK NEWYORŠKE "TRIBUNE -OOO Trne translation filed with the postmaster at New Tork. N. Y. on June ?., 1W18, as requireil by the Act ef October 0, 1017. Xemei bodo morda obnovili poskus, da dobe v svoj*-, roke Amicus ter ločijo Francoze od Angležev. Tukaj nam preni veliko bolj >mrto- • nosna nevarnost, a imamo za to tudi bolj očividno odpoiijoč. Da |>re-irgajo zveze med Angleži in Francozi, bi morali Nemoi spoprijeti ne le z eno ali dvema angleškima armadama, ojačenima z gotov ju številom francoskih rezerv, ter celo gotovim številom ameriških pol kov. Spoprijeti bi morali z glavno angleško silo ter z vsemi francoskimi rezervami, kajti za to kritično točko morajo biti sedaj kon. v-entrirane vse francoske rezerve. Vrjetno je. da >r- ho Nemeem s svojim prvim navalom posrečilo dospeti do Amiens. — \timl:.r pa j«* videti neVfcjetno, da bi se Nem i.cni moglo dovoliti priti daleč preko iu sicer/ z- o nalančnostjo, *-hiu ,moglo dovoliti priti daleč preko in sicer,^. isto natančnostjo, s ,ilejstva, da j,- glavna masa zavezniških r.-zerv pri roki. Na ta način bi morda Nemci prisilili Angleže izprazniti sever potom napadla na jugu in na i»ii nač n bi bili lahko Nemci tudi v stanu potom napada | na severu izsiliti ulično umikanje. Kljub temu pa morejo Nemci ko maj upati ali pričakovati sedaj, da bodo prišli med armade kot so upali to, ko so pričeli z ofenzivo. MALO PRILIKE ZA ZAVEZNIŠKO OFENZIVO. V kratkem rečeno se nam z vojaške strani dozdeva, da bo največja mogoča pridobitev za Nemce v tem letu zasedenje pristanišč ob Kanalu ter premaknenj«- angleške front* na tak način, da se bo angleške čete potsnilo južno t», i reke Som me. Kakorhitro pa bi se to zgodilo, bi bili zavezniki. kljub izgubam ozemlja očividne važnosti in vrednosti, v vojaškem >niis|u veliko močnejši, kajti njih črte bi se skrčile ter bi ne bili še nadalje ogrožani o.l nevarnosti, ki se porajajo i/ zemljepisnih okol ščin njih sedanjih postojank v severni Francij. Sedaj obstaja /. vojaške »t ran i vprašanje, če bodo zavezniki v stanu pričeti sami z ofenzivo, ko bi Neinei koneeno porabili svoje rezerve. To smo nekoliko bedasto preakovali nii vsi v krizi zadnjega boja pred Am.ens. ko sc j,- šele,malo natančnega vedelo glede sile zavezniških rezerv ter m* j> splošno napačno razumevalo obseg angleškega poraza ter oddaljenost glavne ma-e francoskih rezerv, ki so krile tedaj Pariz, proti možnemu udaren od Rheims-a naVzdol. i FOCH BO VARČEVAL Z REZERVAMI. i Poročila, ki prihajajo, razblinajajo- v n.č vsa upanja glede kake ueposr te ali celo oddaljene zavezniške proti-ofenzive, razven v slučaju Kakega nemškega poloma, katerega pa ni prav nič bolj pričakovat i kot enako popolnega zavezniškega poloma. Foch nima ]»rav . nič več čet kot j h imajo Neme; ter najbrž mdi ne bo imel kedaj kaj čet v izobilici. Ameriške čete. ki prihajajo sedaj preko z občudovanja vredno naglico, ne bodo še v takem stanju izvežbanja, da bi se jih moglo uporabiti pri tak; operaciji re.kom letošnjega leta, dasirav-uo se bo veliko njih uporabilo uspešno na mirnih sektorjih ali celo spravilo skupaj s francoskimi ti angleškimi četami na bolj živahnih sektorjih. t Splošno se pričakuje, da bo Foe h zadrževal svoje rezerve, »la jih bo uporabljal s skrajno varčnostjo, — kajti pri tem gre za življenje ali smrt, — ier da jih ne bo bolj hitro uporabl.jjal kot uporablja Hm-denburg svoje. Priti mora na konec kampanje z najmanj prav tolikimi rezervami pri roki kot jih imajo Nemci. *la se prepreči kako nesrečo. On morda upa, da bo v majhni mejri nadkriljeval Nemce. \ endar pa ne v toliki meri, .ia bi bila upravi?fcnar Velika ofenziva v oktobru, potem ko hi on in Hindenburg oba izgubila od milijona du milijon in pol v bojih, do katerih bn prišlo. , HINDENBURG STOJI PRED PROBLEMOM' NAPOLEONA. ; < Problem Focha ni vsled trga pričeti z ofenzivo, kakor hitro bi se končal napad Nemcev. On ne more upati, razven v slučaju kakega izvanrednega dogodka, da bi imel na razpolago zadosti rezerv za to. Njegov problem je zadrževati Nemce v tem letu, jim prizadeti tako velike izgube kot mogoče ter izgubljati sam tako malo ljudli kot mo-j goč-e, da bo s tem kampanja leta 191!» omogočena. Za Hindenburga je nastala potreba zmagati še preduo pride: Amerika, prav kot je obstajala za Napoleona pri Waterloo poirelia poraziti VVellingtona še predno je dospel Blneeher. (V bi Blueeher ne dospel na bojno polj« pri Waterloo, bi ostala to najbrž neodločllna bitka. V konfliktu pri M ar ne so izrabili Nemci svoje sile v ofenzivi in Francozi so bili v stanu dobili taktičen uspeh v proti-ofenzivi. Nalik Nemcem pa-so tudi oni uporabili svoje zadnje rezerve ter niso imeli niti sorazmerno dosti svežih č"t. da jih vržejo noter, nekatere da drže dobljene postojanke, druge pa. da izpremene u^peh v odločfllno zmago. Vse kaže. da ho to najbrž tudi konoe kampanje leta 1018. Tak konee pa bo kijub tenni velikanska zmaga zaveznikov, ker bo namreč ostala pot prosta za nove operacije v leu* 1919, ko bodo imeli zavezniki novo rezervo najmanj enega miljona ameriških čet ter bo- I Mi si moramo predstavljati natančno v duhu razmere te velikanske bitke. To je velikanski Waterloo, pri katerem igra francoski vrhovni poveljnik ulogo Angležev, d oči m igrajo Amerikanei ulogo PruW>v pred sto leti. Nemčija je sklenila, kot je sklenil to tudi Napoleon, Ida riskira vse v eni odločilni bitki, predno bi biLi vsi njeni Rovražni-ki pripravljeni. Nemčija je izvojevala prvotne uspehe kot jih je tudi Napoleon. V velikem obsegu nas spominja napredovanje Nemči-. je danes na Lignv, a še vedno mora zmagati v odločilni fazi iu tekom tega leta. Ko bomo opazovali plimo in oseko te velike, bitke v naslednjih i tednih in mesecih, bomo morali obdržati v duhn ta bisftveni pogoj. Nemčija mora uničiti vojaško silo Anglije ali Francije, da zmaga v vojni tekem tega leta. j Ona lahko premaku« svoj napad na Francoze ter udari na Rheims mesto na Amiens ali Calais, vendar pa se mora iznebiti enega svojih sovražnikov. Če se ji to izpod let i, bo prišel konec vsakega upanja na j odločilno zmago in na konec vojne z mirovno, pogodbo na zapadu, Ulično oni v Brest-Litovsku. s GLAS NARODA, 3. JUN. 1918 PARNIK "PRESIDENT LINCOLN", KATEREGA SO POTOPILI NEMCI. ^-THE RESIDENT LINCOLN —' UQLAS NARODA"! PLOyENJO PUBLISHING COMPANY (Slovenian Daily.) Owned and published by tbA v (a corporation.) FRANK SAKSER. President._LOUIS BENEDIS, Treaanrer. Place of Business of t be corporation and addresses of above officers; 82 Cortlandt Street. Borough of Manhattan, New York City, N. Y.__ Za celo leto velja list za Ameriko Za celo leto za mesto New York 95.00 In Canado................... $3.50 Za pol leta za mesto New York.. 3.00 Za pol leta.................... 2.00 Za četrt leta za mesto New York 1.50 Za fletrt leta .................. 1.00 Za inozemstvo za celo leto...... 6.00 "ULAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemal nedelj In pruznikov. "GLAS NARODA" — . , ("Voice of tbe People") J**"* * ' Issued every day except Sundays and Holidays Subwriptiou yearly $.'{.50. Advertisement on agreeasent. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prloWujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. _ Prt spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi p rej fin je blvallSče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 1 "GLAS NAHODA" ] K! Cortlandt St., New York City, j Telefon : 287fi Cortlandt. 1 } —____ ____ ctol>er it, I'.ilT. Državni tajnik Lansing jo v svojem kontnem ugo-1 ( fovilu. — < 1;i uživajo narodnostne aspimcijo <'elioslova-j j kov in Jugoslovanov za prostost rosne simpatije vlade —.j oficjelim udnhril gibanje, ki ima podporo zavezniških na-' rodov v Evropi. |j Duh narodnostnega gibanja med temi narodi, med zatiranimi plemeni Avstroogrske, ni produkt sedanje ( vojne. 1 To je sad številnih let slahe vlade ter mogočnega bo- j ja proti vladnemu razločevanju in nepraviei. Številno najmočnejši in v gotovih ozirili najbolj na-predni izmed narodov Habsburžanov so bili Slovani izključeni od vsake soudeležbe pri vladi ter prisiljeni pod- , vreči s<« nemški vladi v Avstriji ter madžarski na Ogr- , skem. Sedanja vojna je le nudila priliko, da so ti narodi za- ( vrgli dinastieno silo pod krinko vlade, ki jih je imela pod j vržene. ■ ^ V tej vojni so jih prisilili v boj proti njim lastnim . interesom. ; Vojna napoved Srbiji je bila vojna napoved njih . l.-istnim plemenskim bratom. Napredovanje vojne jim je razkrilo le dejstvo, da se nemška post nad njimi le bolj krči od dne do dne. Z ozirom na despotizem, katerega eilj jo bil njih na-daljno zasužanje. so so prvi združili v odločno opozieijo. To je bilo razvidno iz njihove povečane narodnostne delavnosti v Avstriji in iz kongresa, ki so ga priredile razne narodnosti prod kratkim v Rimu. Ta zveza je imela poleg tega kot posledico sporazum z Italijo. Ta sporazum je bil odobren na sestanku italjanskib in jugoslovanskih odposlan i kov v Londonu in sicer glede nasprotujočih si interesov na Balkanu ter na vzhodni obali Jadranskega morja. S tem, da je vlada v Washington*! zavzela stališče, kot ga je. je sledila že prej objavljeni p#litiki prednja-Š1 v a v borbi za male in zatirano narode. (V je vladalo kdaj razpoloženje, da se nasprotuje raz kosanju Avstroogrske, je vladalo raditega, ker so domnevali, da bo dvojna monarhija skušala popraviti krivice napram svojim narodom. Da nima nikakega namena storiti to, temveč, da celo namerava popolno pod jarmi jejo vseh nenemških narodov na povelje Berlina, je postalo jasno v času, ko so vsilili Rusiji težke mirovno pogoje ler istotako tudi T?u-munski. Prostost avstrijskih Slovanov izpod nemške nadvlado ter konec habsburškega zatiranja sla s tem postala narodni cilj odvisen od zmage zaveznikov. (The New York Sun.) ■ - i Slovenci in Italija True translation filed with tbe postmaster at New Y.-rk, N. Y. <>n Jim«1 l!»is. us required by the Act of October C. 1!I17. Ljubljanski Slovenec jo priobčil 18. marca članek o jugoslovansko-italijanskem vprašanju, ki kaže važno iz-premembo v mišljenju Slovencev napram Italiji, akoprav se drže rezervirano, kar se tiče splošnega položaja in vojne med monarhijo in Italijo. 4*Y italijanskem ministrstvu za zunanje zadeve jo bil osnovan poseben oddelek, ki ima nalogo, pospeševati prijateljsko propagando v prilog zaveznikov v avstro-ogrskili provincah in v skupni armadi. Dr. Sevdlor je v svojem zadnjem govoru v državnem zboru izjavil, da av-stroogrska vlada dobro pazi na taka prizadevanja in da so bili podvzeti že vsi potrebni koraki, čeravno se sedat še no smejo objaviti. Nemški listi so začeli istočasno obračati pozornost Jugoslovanov na italijanske imperialistično zahteve in kažejo vsi naenkrat veliko naklonjenost za našo deželo, ki je, kakor pravijo, ogrožena po italijanski nevarnosti. S posebno naklonjenostjo za naš narod, ka-koršne dosedaj niso poznali, pritiskajo na nas, da so obvarujemo svojih italijanskih sosedov, naštevajoč vse točke londonskega sporazuma, ki se tičejo našega ozemlja. — * S priobčltvijo tega sporazuma nam je hotel dati Urazer Ta g blat t, ultra uacijoiiuliio gnuansko glasilo, po- litično lekcijo, katere moč je nje same rešila neprilike. Top pa je bilo odveč, ako ne že iz drugega razloga, zato, ker prihaja to od nemških nacijonalistov, katerih nasvetu no £ moremo nikoli slediti. Avstrijska vlada in nemški listi si zastonj ubijajo glavo, kako preprečiti italijansko propa- » gaialo. Bolj važno bi bilo, ako bi hoteli skrbeti za to, da < st izboljša njih sistem vlade, katere zatiranje in krivic- ' nost sama podpira delovanje propagande. (30 vrst zaple- | njenih.) ^ t Zadnja odločilna faza tega razvoja se jo pričela z i rusko revolucijo. Ta nagli preokret ni samo izpremenil -oblike rusko viade, temveč je dal tudi svetu, tonečemu v krvi, novo in rešilno misel. Proglašen je bil princip. "Mir brez aneksi je in odškodnine", kateri je bil potrjen od največje moralne silo, od papeške stolioe, in od najmočnejše politične sile, od predsednika Združ. držav. Temu principu je pridejana še druga misel, namreč ona samo-odločevanja narodov. Tako je obsojena vojna, vsaj v teoriji, kakor tudi vsak imperijalizem, bodisi nemški ali italijanski. Kljub temu ni bila Ittalija dosedaj v stanu, videti pot, da se odreče slovanski obali Jadranskega morja. Prejšnji londonski ugovor je bil na pritisk Srbjie in zaveznikov več ali manj popravljen. Italija je nekoliko zmanjšala svoje zahteve, toda meje, katere so predlagane za bodoče, so še vedno trn v našem telesu. Italija se more dogovarjati s Pašičem, kar je razumljivo in potrebno, kajti do* sporazuma med Italijo in Jugoslovani mora ko-nečno priti, toda gotovo je, da. nima nihče pravici, sklepati ugovora o naši deželi. Kakor nismo odbravali in tudi še danes ne odobravamo, da bi bila Srbija anektirana po monarhiji, tako tudi smo mnenja, da naj bi se tikale srbske notranje zadeve samo srbskega naroda; konsekventno tudi ne priznavamo nikomur pravice, da bi storili koneč-lio odločitev o usodi našega naroda, ki jo sestavni del jugoslovanskega naroda. Vsak dogovor, napravljen na naš račun brez našega sodelovanja, nima veljavo za nas, pa naj bo sklenjen ali podpisan kjerkoli. Bič vojne je izpremenil naziranje. To je edino veliki napredek, katerega so prinesla zadnja štiri leta Evropi in temu novemu položaaju se mora Italija prej ali slej prilagoditi. Nemški shod v Gradcu proti Jugoslovanom Trne translation filed with tbe postmaster at New York. N. Y. r»n June X 1918, as required by the Act of October 0, 1!»17. Dunajska Neue Freie Presse piše 20. marca: "Na nemškem narodnem zborovanju v Gradcu dno 15. marca je bila enodušno sprejeta naslednja resolucija: 1. Dovoliti se ne sme, da abi prišlo zopet do življenja vsled notranjih spletk gibanje za " Veliko Srbijo"; 2. Osnovanje separatne slovanske province je pred-hodnja stopnja do jugoslovanske države. Oddelitev Štajerske in južnih nemških kronovin se mora na vsak način preprečiti. Zahtevamo od vlade, da takoj zaduši z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, vse izdajalske spletke v prilog jugoslovanske države. Pot do morja mora ostati prosta za nas. Prosta pot do Trsta se mora zagotoviti z uravnanjem meje in s kolonizacijo. 3. Vrnitev jugoslovanskih in italijanskih izdajalcev je nasprotna temeljnim pogojem za miren razvoj. 4. Zveza z nemškim cesarstvom se mora ojačiti v političnem, gospodarskem in vojaškem oziru. Ako vlada zanemarja svojo dolžnost in ako ne bodo naši nemški poslanci postopali bolj energično, bomo primorani storiti sami tak o in stopiti v opozicijo proti vladi in proti našim poslancem." • ^ L Dopisi Manor, Pa. Dan 27. maja jo bil prav živahen za našo okolico. Tudi tnkaj-/žnjim mladeničem Stric Saun ne •prizanaša, ampak jih v gostih trumah kliče v svojo službo. Med zadnjimi vpoklicanimi je bil tudi daleč na okrog dobro znani rojak IVter Bregant. Njegovi prijatelji so mu priredili odbodnieo. Slovo je hilo težko, a šel je z navdušenjem. Želimo, da hi se zdrav povrnil ter nam ptmefiel nekaj havbic. Tvoj prijatelj. Joliet, HI. Dne 28. maja zjutraj se je odpeljalo zopet n>8 vojaških nabornikov iz jolietskega distrikta v ve/bališče. in sieer v Carnp Grant, Kim kt'Ord. III. Med njimi so bili sledeči fantje iz slovenske fare sv. Jožefa r Jntsip Birsa Frank Blatnik, Nik. fJalovee. Mat. F. Koša k, Frank Mušie, Louis Pose-go, Mat. H. Ri'gina, Josip Sokola, •T. A. Simonič, Martin P. Skubic in Frank .J. Žlognr. Vsem tem čvrstim fantom nase fare želimo mnogo sieče v vojaškem stanu in po slavni znnajgi srečen povratek, v natšo sredo. Slava brin i tel jam domovine, demokracije in svetovne svobode! Vojaški naborniki iz prvega in drugega distrikta so odšli iz Joliet a 29. maja zjutraj v Camp Shelby pri Haltiesburgu, Miss. Mod njimi j< zopet nekaj Sin ven- f cev. ^ $ V gostoljubni hiši Franka Zlo- I garja, čigar nadepolmi sin Frank \ •I. Žloigar je, kakor zgoraj orne- . njeno, odšel dne 2t>. maja v t "amp Grant, se je zbralo 2:5. maja r/ve-čOr lepo število fantov in deklet j ^ na domačo zabavo v Čast in slovo I ^ mladeničem, odhajajočim v vojaško slu/bo. Okusna večerja, pri- ' merni govori, petje in ples, in seveda Ahačičeva slavna lnrnionika i vmes, vse to je bilo na v sporedu lepe odbodnieo. Za vročinsko boleznijo je obolela ga. Marija Govednik: zdravi se doma. — Pilotna Ana Koli boluje že 4 tedne, \endar se ji j j : obrnilo nn bolje. — V bolnišnici sv. -lOKcla se zdravita Martin -Faksa in Miartin Vibmšek. A. S. Zarota v Rusiji. (Nadaljevanje s 1. strani.") stopi Finski zapadni del in izhod na morje. Kako malo je ostalo neodvisnosti Finske i«n kako popolna je ger-mani/.acija Finske, naznanja neko poročilo, ki pravi, da morajo vse pravice za import v Finsko odobriti nemški uradniki. Nemška banka je v Helsingfor-> sn odprla svojo podružnico, da | kontrolira finančne operacije. ("ičerin so v svojem ]>oročilu ruskemu poslaniku v Berlinu Adol-fn -Toffe pritožuje nad generalom Krasnovem, ki je bil v Korernskije-vem kabinetu, in ki se je sam proglasil za diktatorja v okrožju il<»u-skih Kozakov, ( ičerin ]>ravi: "General Krasno v je pustolovci-. ki se je prodajal na to ali ono stran, in ki je zdaj sklenil z ukrajinsko vlado, kateri načeljuje general Skoropadski, pogodbo, ki poživlja. tujo pomoč z namenom. i podjarmili kozaške mase. Proti tujim vpadnikom se morajo kozaki z vso silo vzdign-ti. Vsako nemško prodiranje na vzhodu na podlagi navidezne vpeljave samoodlocevanja je v nasprotju 7 njihovimi obljubami. To bi bil po skus wzati Rusiji roke. Sprejeli smo njihov modus vivendi; zakaj , nas hočejo tedaj vezati?" Kijevski listi pišejo, da je Kras-' novo diktatorstvo na p•. C »trto »MUpj« W SailUitM St. Pazite M u|i i iirua.) j (j |H(u(P električni preiskavanje. 2 IE |1 [n SPI Pri )M.t«»m katerega se vidi celo vaše J ao. Mur ffj 1M teh* kot na dlani. K meni jirihajajo B ^^L ®f * ljudje hli7.ii in dalcc. da jih ?.lnven- K ^P* — ■ l ■ ■ Moje rene so zmerne. Znan^tve- 2 na preiskava zastonj. Pridite k nit ni kot k prijatelju. K UiaJac »-e: cd ure zjutraj du 6. tve«Vr. V neO-ljo >amo>k1 10, ure zjutraj ilo2- popolilne Diktator pravi da ljo. da je d: Na svidenje nad zvezdami! Žalujoča oslala: Jakob in Marija Saver, stariši. •J0."» o T' I) St., Pitislairgh, Pa. Pozor, slovenski vojni ujetniki v Italiji, kakor tudi v Kusiji! Had l»i izvedel v.a moja dva brata IM'DOLFA in .IOŽKFA HAND! ter za svaka .IOŽKFA Ž K IMF L. rojeni v Prebenegu, občina Dolina pri Trstu, kakor tudi za d» ngega svaka IVANA OTA. rojen v Dolini pri Trstu. Ako kateri izmed rojakov-ujeitnikov \t za njih naslov, prosim, da mi naznani. /.;i kar bom jako iivale žen, ali naj se sami javijo svojemu bratu, oziroma svaku na ta naslov: Lawrence liandi. fjS:{f; I 'ayliss \ve., Cleveland, Ohio l . S. America. o$-r>—a) ■ _ Mali domači zdravnik po naukih in izkušnjah župnika Kneijipa- Prepotrebna knjiga za vsakega kdor si želi ohraniti ali pridobiti zdravje; obsega G4 strani in stane 25 centov. Naroča se pri: Math. Pezdir, P. O. Box 1611, New York. N. Y. j Slovensko samostojno bolniško podporno drnšt?c mm Greater New York in okolico edino postavno priznano slovensko društvo v Greater New Yorku, zboruje vsako četrto soboto zvečer v mesecu v "BEETHOVEN HALL", 210 iztočna 5, ulica blizu 3. Ave. v New Yorku in se prične točno ob 8. uri zvečer. ODBOR: Predsednik: ANTON PLEVEL, E. IMth St., New York, N. Y, Podpredsednik: Anton Gvetkovlcb, 11»1J I/mden St., Brooklyn, N. Y, Tajnik: JOSEPH POGACHNIK, f»G Ten Eyck St., Brooklyn, N, Y. Blagajnik: ANTON KOSIRNIK, 340 E. r.th St., New York. N. Y, • Zapisnikar: JOHN LOBODA, 432 E. 5th St., New York, N. Y, NADZORNIKI: LUDVIK BENEDIK, 2315 Madison St., Brooklyn, N. Y. JOS. ŠVALJ, 21« Ten Eyck St., Brooklyn, N. Y. FRANK CERAR, 117 Gamma Place, Brooklyn, N. Y. DRUŠTVENI ZDRAVNIK* Dr. HENRY U. ROBINSON, 801 E. 101 h St., metl Ave. A In B. New York, N. Y. J , • A BOLNIŠKI NADZORNIKI: Za New York: FRANK VAVPOTlC, 32TS E. 24th St., New York, N. Y. MARIJA KOČAR, 240 E. 17th St., New York, N. Y. Za Brooklyn: B. DERGANC, 1C5 Stanhope St, Brooklyn, N. Y, MARY JUDEŽ, 62 Ten Eyck St, Brooklyn, N. Y. Za Hobokea: MARTIN STARE, 200 Willow Ave., Hobokeu, N. J. REGISTRIRANJE. / Trne translation fi'.i-il -vitli the post master at New York. X. V. on June 1, HUS. as require«] l>v the A«-t «if Wc{()|»er (i. 1017. Vsi mladeniči, ki so meti ~>. junijem l!M7 in •"». junijem l!>l.s tltj-scgli 21. leto. raznn onih, ki st> že v vojaški službi Zdniženih držav, se morajo .">. junija 1 S po posta-jvi regisirirati. Kdor tega dne ne bo doma. naj takoj gre na najbližji krajevni ' urad. naj izpolni registracijsko izkaznico. katero nuj odpošlje v zavitku s poštno znamko in svojim naslovoom na krajevni urad. Akti pa ne ve naslova tega urada, naj odpošlje izkaznico županu dotič-nega mesta, ako pa živi v kakem okraju, naj pošlje okrajnemu kler-kn. Te izkaznice morajo biti v krajevnem uradu "». junija. Registriranje .">. junija bo trajalo od 7. ure zjutraj do ure zvečer. Vsaki registrant, ki ne ve, poti kateri krajevni urad spada, naj takoj vpraša pri najbližjem I krajevnem uradu. Vsak policaj mu bo lahko pokazal pot do take- 1 , ga urada. Xikar ni treba za to i vprašanje čakati do .">. junija. f>. junija se naj registrant i zgodaj oglasijo pri krajevnem uradu, da se izognejo nevarnosti, ogtiji tloliri, plača po dogovoru. Samostojna vdova v pri- I merni starosti ima prednoKt. 1'ri i obestraiiiski naklonjmmsti ni za-1 kon hdiljučen. Anton V. Vadielz. I?:»:; .Mineral S;.. Milwaukee. Wis. (1 -:{—«) _l____■ T?ao y.e I o zanimive vsebine. Tudi jaz sem počlnri! zadnje poletje v Seattle. Wash predno sent bil v|«ikitarem kraju ter poiščejo Slovenko za /etiko; ali nam tukaj na' zapadn ure pa bolj trda. ker je predaleč od večjih slovenskih na-; selbin. I Precej Slovencev iz raznih za-padnih držav je bilo prisiljenih ! !c vojakom, a večina Avstrija kov i je kmalu pokazala svojo črno-ru-j meno ha v<<. Nekaj so jih it 11 eni i-j r.ili. d rut* o pa poslali domov, kjer j jih delr'.ti\i nadzorujejo, .le res /.e skrajni čas, da Slovenci izpred vidijo, da naša lepa slovenska do-mo\iji;i more biti oproščena nemških krempljev le na strani Zdiu- ž«inh držav. Ne more se zameriti' < Šimencem v starem kraju, kjer berejo le to. kar vlada dovoli, ali' tukaj v Ameriki je pa dovolj na- KmLnmn jm vms f sunmmssss mmm ^s^ nonnff-« fbim-^ ' msm~ prednih časopisov,, kateri «e ne boje avstrijskih a'gentov ter pridejo ven črno na bele« z resnico in potrebo našega naroda. Seveda nekateri klerikalni podrepniki se pod božjim .prokletstvom ne upa- f jo pogledati drugih časopisov aAi pristopiti k naprednim društvom kakor takim 7. imenom kakega svetnika. Na take se lahko pokaabi oi> času potrebe in po vojni jih bodo poklali tja, kjer o zlati prostosti v Ameriki jim še sanjati ne b ploSf-e so 1 Vil«-iu lita i »'vika. Igrajo mi nlteh «fraii«'li pravilno iu drugo. SLOVENSKA KMEČKA (iODIIA. UlBUANA. 10-1 Mil ;r»r. (CANADA $1.(M>) E (»0.~>? (Pasiirska. Mazurka < Maškera, Polka. E «058 (Domžalski, ValCek. (Marztriin. S E (i0.-,9 (Mazurka ljubica. 'Kmečki Tramplan. f E ttOCO (Planinski, Valček. (Ribenška. Polka. /ANE IZ LJUBLJANE. 10-INCH ::»r. (CANADA $1.00) E fiOfi'J (Mastne pripovedke, 1. (Mastne pripovedke. 2. E 11526 (Nov štajerski ples. (štajerska polka. E UI27 (Štajerski Kmečki piv* z vriskanjem. 1. del. (Štajerski Kmečki ples z vriskanjem. L*. del. E 1(;»H (Kmečka I. del Lender. (Kmečka del I^ender. (Korarnira (irenadirjev. I^ra newyorska vo-E lfi'?9 < jaška jrodha. (Zaročna mazurka. KVARTET PEVCEV "(i CAS BENE MATICE" V WCB-IJANI. 1« INCH TIr. (CANADA $1.00) E (!0(>'{ (Domače veselje uiarotlna ■. (Eantovski nalmr tnir(W4 (a) lt7 (Dva nesrečna Italijana, na rodna. (Oj, (a sodaški bolten, narodna. E (UMJ8 (Soča voda je šumela. (P» poljn he> roil* rvetejo, narodna. (Ne bom se moiila. Slovenska kineTka g« nI ha. E 6136 < — I.juhljana. «ilihenKa na semnju. KomiTnl prizor. Kvartet ( slovenskih pev<*ev. (Sijaj, sijaj solnčere. Kvartet slovenskih eveov. E 6137 (Ponočni pozdrav. Storh. T.udovik Bajde, s < spremi jeva njem plasovirja. Ljubljana. RIDOLF TROST. OPERNI PEVEC (BARITON), LJCBIJANA NEW YORK Z ORKESTROM. 1MNCH fl.». (CANADA $1.50) E 5064 (Nezvesta, bodi zdrav a. (Vika r.» (Na tujih tleh. — (Nodted t. li-lVCH 7.V. (CANADA $1.00) E 1870 (Dekt&ka tožba — Slovenka. tVolarU'). (Da »e smem. (Vilhar). (Kail mi kaii. — (vati. rvati ni žice, (Vilhar). • E 1873 ( K irt**nvirjem. (O zakaj si se mi vdala. — (Vilhar). S sprem-( 1 jeva njem orkestra. E 1871 (Oj rožmarin, oj rožmarin. (VolariP). (Strune, milo se ela*ite. — (Jenko). E 1872 (Pogled v nedolžno oko. — (Nedved). (Ružici. (Vilhar). KARAKTERISTIČNI DEL: PROIZVAJANJE C.OSP. DANILA. P. D. LJl'BLJANSKI (ilBABDI. 10-INCH 7',«". (CANADA $1.00) E 1826 (Krsten hoter. (Kajbn.šku ženitvanjska pisma! E 1827 (Kohu na Bakanu. (Cirkus "Za»vata" (z godbo>. E 1828 (Naše Itabmce! (Oj Prešern, kje je poezija tvojga časa! E 6121 (Kako je Jcrala "frajtar" postal. (Na shodil ljubljanskih. ME7.ZO-SOPRAN. POJE <;OSPA MILKA SCHNEIDOVA. 10-INCH 7r»c. (CANADA $1.00) E 1609 (Držimo skupaj. Polka hitra. (SezidaI sem si vinski liram. E 1630 (Polka na poskok. (Tičira. Xa rodni nape v. E 1631 (Veseljaška polka. (Natočimo v čaše svoje. E 1632 (Avstrijski ples. (Povsod me poznajo. E 1633 (Klarinet duet. (Oj zlatna vinska kapljica. E 2778 (Po jezeru. (Domovini. E 3779 (Luna sije (Sladko je vinee, ne bom se molila. Vidim draga moja. E 3260 (Skrjanček poje žvrgoli. % (Slišala sem tički peti. Pvospev. E 32."»P (Vsi so prihajali njega ni blo. (Divja roža. Dvospev. E 32.18 (Regiment po cesti gre. (Sem slovenska deklica. Dvospev. E 1128 (Krasni valčel«. (Suasses polka. POJETA SLOVENSKI PEVKI AVGUSTA DANILOVA IN MILA POLANČEVA IZ NEW YORKA. 10-INCH 7rw. (CANADA 85e.) E 2.193 (Barčica po morju ptava. Dvospev. (Lušno naprej. Polka. » 3.194 (Visoka je gora. Dvospev. (Lubi Janez. Polka. E 3:195 (Bratci veseli vsi. Dvospev. Naprej v Ljubljana. Kranjski tanec. E 3596 (Ko sem k njej peršov. Dvospev. (Ti si mila ma. Valčik na harmonike. SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO "SLAVEC NEW YORK. PEVOVODJA IGN. HUDE. E 3492 (Zagorska. (Kako bom ljubila. E 3493 (Odpiraj dekle kamriro. < l-e semkaj k meni sedi. NARODNE PESMI. E 3739 (Odpri dekle kamrico. Harmonika solo. Srečna mladost. Valček. Slovensko Pevsko Društvo "Slavec" Pevovodja Ign. Hude. E 3740 (Sinoči sem na vasi biL Columbia. Kranjska kapela (Veseli godec. Polka. (Ti veselo poj. Slovensko Pevsko druStvo "Slavec" E 3845 (Nazaj v planinski raj. Slovensko Pevsko društvo ( "Slavec" Dve pev: Augusta Danilova. Soprano, Mila Polančeva, Alt«. Harmonika Accomp. E 3741 (Na planincali sobice sije. Harmonika duet. (Vesela poskočniea. Polka. Duet: Augusta Danilova, Sopnuio, Mila Polančeva Alt«. Harmonika A croup. E 3743 (Otok Bleski Harmonika duet. (Na plesu. Valček. E 3846 (Zora vstaja, Auansta Hanilova (Ko pridem jaz po nori, Augusta Danilova E. 3774 (Vse mine. (Boom Ala na planine. I>vo-spev. E 3775 (Ljube* moja kaj si sirila. (Pojdmo na Štajert*«. Dvospev. E 3776 (Spomnimo se Ljubljane. (Pogladaki SinovL Dance Music. E 3777 Rezika. Valček. (Veselimo se. Polka. Vse te plošče naročite pri Vašem rojaka PIVAN PAJK > Columbia Dept. 456 Chestnut St. CONEMAUGHjPA. Gramofone in plošče. Ondk wlMj, pttil« poajk i " " " ■ * NAŠI IN VOJNA Spisal Fran Milčinski. T. Ona je zvrhano polt ret je loto h •stara, on dehelo poldrugo. 11 Ona je očitno ženske sorte: p zgovorna in zvedava, p<-le» pa v mila. tla se samega dobrikanja ioj; e celo naslikanega \olka in prej v praša. ali ^vi/c, potem i>a šele po- s< gleda od blizu. j I11 modra je. Utihne in se /a- r misli, /amisli tako globoko, da v nit i tortiee ne bi v klela, če bi jo kdo pred njo postavil, Solent pa s pride na dan z vprašanjem, ki 1 priča, kje daleč ji že stikajo mi- r >li: "Atek, atek, atek' k<> si 1h! x še \ povojen, ali so 1e takrat nuli ,J /e klicali atek.1"* in "Atek, k.ie sij bil pa prej, predno si prišel nam.'", ali pa: "Atek, a jaz, ki sem 1 bolj vajen: "Konju se zato pravi(f konj. ker nima rogov. Ce bi imel ; roge. bi se mu ne reklo konj. am- 1 :>ak ktKca. Tako ie!" I S tem od«fovoro*n je dekeb-e za-dovoljno. dokaz, da ji je stvar st*-duj jasna. Toda ima že novo vpra- ] sanje: "Zakaj nima konj rogov?(] Povej, atek!" Kdor ni vajen, bi • omagal pri takem izpitu. Jaz sem j vajen, ja/. vem vse, kar je in kav,; 111. meni ni težak odgf»v«»r: "Konj ! nima rogov, ker jih ne more ime ) 1 i. Kaj pa misliš! Ce ni konj imel ; rosre ne bi bil konj. ampak koza. y Nato moje dekelee globoko vzdih- " ne iu to ptniseni. da jo je odgovor/ docela zadovc»ijil in je zdaj rešena i/ te&kih dvomov. | Drugače je zditiva. Najljubša jed so ji Atruklji. teh se naje. du se ji ue ji namreč šteje za mamico: ima pa ]ioleg Milke še več druge de>ee: S[>elic-o. ki je stara že rez dve leti ter je zelo trpežen otrok, narejen od arla»ve do nog iz klobm'evine; potem zamorca, ki je revček, premalo .ie nanje pazil in jili zasejal, kaj vemo. kdaj in kje; in na belega medvedka ne smemo pozabiti, v trebuhu ima • muziko. Tudi o tem medvedku pravi moje dekelee. da mu je mamica. j To je ona. f Oil pa je nje« debelo poldrugo leto stari bratec. Tako je dolg Kakor širok. Komaj leto dni star, je( ž*1 jede! fižol Ln salato, nemara se je bas ol> tej piči tako zredil. Do-1 biva končnike, zato je po enem1 [Hi<".i vedno rdeč in cedi sline, cedi j jih toliko, da 11111 nameravamo j speljati pod brado žleb, da hi se mu odtekale brez škode za njegovo fasado. Laske ima svetle, na zelenkasto jim gre barva — o. če bi jih videl Rikard Jakopič! — poseben ziiak njegov pa so na ko-j lenih strgane nogavice, d a si dobi vsako jutro cele. Govori vse, ven-J dar po svoje, pri čemur daje pred-1 nost črkama t in p. dočin; .ie njegova sestrica '/a iste starosti ob-oboževala črko k. Škatlja je "ta-j ta", krompir je "pmnpej". Lj.ibij krepko govorico; svojemu začudenju daje duška z vzklikom <;Tiš boži'", kar pomeni "Križ božji!" Kuharici pa. ki ima pri nji zavetje in potuho ponoči in podne\ u. privowT-i prijazni ogo-vor. "uba duša!"T to je "lji:ba duša!" Niso mu priučene te iu enake besede; naleze se jih in ue vemo, kje in kdaj : so mu j>ač posebno všeč. Zakaj ? Zakaj pa je njegova največja radost plezanje, radost L11 h krnili vir neprestanih opominov v besedi in dejanju T Ona. njegova se-striea. ni nikdar plezarila. On pa pleza; je pač fant! In kamne sila rad luča v vodo; ona iih ni. hi za vlake se ona še p»»l toliko ni zanimala. kakor se zanima 011. Teka po sobi, ilela "š-š-š" in je vlak in moramo v kraj bežati, da nas ne povozi. O11 osebno je vlak! Tako je bilo o«lkraja. Pa mu ni I miroval duh. mislil ie in računal. I • iskal je in je našel ter na nečuven način zboljšal železniški promet: 'obrnil je priieien. sopihajoč jo drsal pred seboj, glej — vlak, do lasu podoben onemu v resnici! Pa 'še ni odnehal, dokler da se mu slednjič ni posrečilo in je rešil 'problem, kako hiti \ lak in pot bik oboje hkratu- za jaha pručieo, podganja jo /. nogama in dela **š-š-š" ter cel Vint ear silo mu kipi po bradi navzdol. Vlak in pasa/ir hkratni Ženi j! Prišel je prijatelj "mi je videl tn[ presenetljivo kombitnacijo ter je izjavil- "Škoda", je rekel, "da je vojna :n so (Kligodili podelitev ' No^»love nagrade: tvoj fantek je 'zrel zanjo." In omenjam, da je ta prijatelj boljši gospod, j Stranka pod nami ptwilja pošte zaradi ropota. Obžalujem, poma- -gati pa ne morem! Ali naj fantu ' zatrem d.iha, ki se mu tako lepo 'razbija? Kakšen bi bil oče! Iu sploh, zdaj je vojna... 1 š I Posebne simpatije goji moj mla- 1
  • p rosno mu brani svojo hčerko. Ne ] 1 oliko iz ozirov na krepost in do- « r stoj 11 ost — saj naš fant ni tak —. 1 I ampak ker se boji. in to ne brez i I vzrokov, da bi mil padla u rok in > se ubila; zakaj hčerke Milke je < glava nežna, je iz porcelana, in 1 nesrečnemu mlademu možu ne ; ! preostane drugega, nego da seml, srbenja, monsla ln vse kronične irii—l Prof! Dr.TT GL BAER, ill Wl'lflllBJ) ST, PiriHBUBOe, PA. mpntl poŠta. VAfoO^Odnll to In prlneai a seboj. Jugoslovanska ^^^ Katol. Uednota Ustanovljena leta 1898 — Inkorporirana leU 190Q. davni urad v EX.Y, MINN.| ° i GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠE&, Bx 251, Oonemangk, Pf, Podpredsednik: LOUIS BAL ANT, Box 106 Pearl Ave.v Lorain, Ohio. __ Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Minn, Blagajnik neizplačanih unrtnin: LOUIS COSTKLLO Sallda, Golo. VRHOVKI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GBAHEK, 843 E. Ohio St., N. B. Pittsbnrgk, ri. RADZOKirm: JOHN GOUŽH, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, 111. IVAN VABOGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNINI: 6BEG0R J. POBENTA, Box 176, Black Diamond, ^ask LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480, JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mlsk. {JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth, M Lan MATT. POGORELO, 7 W. Madison St, Room 605. Chicago, HI, ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio, FRANK fiKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Danva*, Colo. Vsi dopisi, tikajoči ae nradnih zadev, kakor tudi denarna poŠiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov t« ne kod« oadralo. Društveno glasilo: **GLAS NARODA"« "_ t II. d \'(j»b-"e vojna dviga uj*1ed voja- p štva — pri naši chM i ga. ni ilvijjni- ,, la. Ali zato nr*"- mvsliti in resno , svarim vsak<»g:ir, da kaj ne ziue! Pri naši deei je žc v miru igral |( vojak tako odlično ulogo. da j, sploh ne more odličnejše, niti v sedanjih ra/inerah ne. /;i1o in s;i- |( 1110 zato se mu pri naši de"i ugled . ni dvignil. ] Pri moj»Mn dokeh-u je l>i! sob hit druga l-cseda. ki jo je sploh po- , znala; prva je biia knot' — ta ( knol j«* storija /ase —. druga sol- j d;it in za soldatom 111 bilo dolgo ( nii% potem šele je jniišel ua vrsto j ata. Moj fantek pa je znal prej , -salutirati kakor sedeti iu čim za- j gleda na cesti vojaka, že »a ko- j mamlira : Apa l", kar je nemška beseda '111 se pise: " llaibt ^ acht !*' t Vojna je prinesla nekaj nove- 1 2a: ranjenec. Prinesla jih. j'1 lepo i število, vse časti vredno število. « Kaj bi ž njimi, da nimamo vlaka! ^ Pa <>a imamo iu naš fant jiii pre- 1 vaza: Zamorca, ki je zasejal roki, . (lašperčka brez glave — izrtideii ( junak, da navzlic resni poškodbi l še sodeluje, kravo aa treh nogah , in raco brez koles, rjavega med- 1 vedka, ki sla niu ianehtani obe | o«"esi — oh. kdo drugi mu jih je i/nohtal kakor kruta --ovražna drhal! — Usmiljena roka mu je na mesto očesa prisila majhen i okrogel gumb. da vsaj ni <"-i>to sleip. uboga žrtev! — Vsi so obvezani ter jih je veselje gledati, fant pa je vlak in jih vozi š-š-s-š . Stranka pod nami sc mi ?.mili. ali ne morem ji po#nagati: vojna j«1 vojna! Sestrica sodeluje. Xe gane sicer prsta, zato pa giblje jezik; vrhovno je vod*4vo ter ukazu je in kara, kriči v ubogi vlak. in tako se je zgodilo in ni v zlo šteti vlaku, da je izgubil glavo in za vozil v peč. Katastrofa! Prekucnil se je I vlak. izjavil "hue!" in "bnm-fati!r*, začudeno se je ozel okoli trr iz nosa mu je prik^la kri. — ' Spričo krvi je vrhovno vodstvo, plaho moje dekelee. zagnalo ne-l usmiljen jok, vlak, začuvši jok, se I je prestrašil in .se tudi pričel dre-I ti, okrog «0 ležali nebogljeni ra-I njetiei ter gledalcu je kre.ilo• I srce. Pa že je prihitela pomoč. Na i licu mesta se je pojavila kuhinja. I S hitrim pogledom je premotriila I nezgodo, videla je fantka s krva-| nm noskom in so se ji ulile solze. Z ljubko besedo ga je dvignila v I naročje in ga odnesla na obvezali-I šče, za krilo se ji držeč ji je sle- dilo dekelee. .! o k je pi eneli;i I kakor odrezan, pogolti.ilo ga je liadaljuo zanimanje za uadaljne dogodke. Z mokro ruto se je obrisal nos, hujše ope-raeiie, !i\ala božji previdnost.i. ni bilo treba. Pač pa je vestna preiskava spravila 11a dan bnško 11a čelu: fantek je dobil prek glave lepo belo obvezo in zdaj je bil sani "anene". živ 111 pristen ranjenec, in radost ju ponos sta bila velika. Pa se je oglasila sest rii-;>, da njej tudi obvezo. Zakaj kar ima 011. mora ona tudi imeti: enaka pravica za oba! Torej njej tudi obvezo' Kuhinji pa je fant posebno blizu pri srcu. in ker si je domišljala, da je njegovi nezgodi krivo dekelee. je bila nanjo huda in ji je odrekla obvezo. Otroci niso iaki, da bi tiho požirali krivice, ampak se pritožijo, ter pritožba je bila glasna in dolga ter jok tti prej nehal, da je vmes posegla višja stopinja ter globoko užaljeni pritožnici poniu-gla do pravice in ji obvezala glavo ter povrh še eno roko. Morala s"ta pa ostati vsak v svojem koncu, fant v kuhinji, punca pa v so-h-i pri mamiei, da ne bi tekma zaradi olive«, razvnela nov zaplet -Ijaj. Zdaj sta bila oba srečna, iu ko sta šla spat, nista dala da bi ju raz vezal i. Vojni motivi v igri! Ali trkajo na vrata otroške so-1 he, skoz 0U110 kukajo vanjo tudi 1 že skrbi in nezgode iz spremstva, nakazne vojne boginje. (Kone" prihodnjič), i ------- Zastrupljenje v ruskih mestih. True translation fileil with the post master at New York. X. V. on .hir.e t!HS, as required hy tlie Aet of October 6. 1917. Petrograd, Rusija, 31. maja. — ' Kakor pravijo nekatera poročila. '* so nemški vojaki rabili v nekaterih ukrajinskih vaseh blizu Kijeva " strupene pline, ki so omamili cele 1 občine civilistov. To postopanje se razlaga na ta način, da kaže ruska vlada večjo " prijaznost napram zaveznikom. - \ Zavzetje Kronstadta. 1- 0j True translation filed with thf post master at New York, N. Y. on .lane .J, a 191S, as required by the Aet of October G, 1917. a London, Anglija, 1. junija. — Kodanjski poročevalec lista "Dav1 ly Mail" pravi, da so Nemci, ka-v kor piše petrogarjski list 'Pravo . '-'zavzeli in utrdili nekaj kronstadt-skih utrdb. Telefon urada Court 3459 Telefon na domu Neyltle 1870 R. FRANCIS A. BOGADEK, SLOVENSKO-HRVAŠKI ADVOKAT VEHOVTa ODVETNIK NARODNE HRVATSKE ZAJEDNICB. soba 193, BakeweU Building, vogal Diamond ln Grant 8t&. Pittsborfb* Pa. Nasproti Court H ovsa. _ _____ ftl.AS NAKOPA. 3. 4TS SLOV, DELAVSKA flpp PODPORNA ZVEZA UiUMvijcncdn, 16. avfuata J Inkorporimsa 22. apriU I90fl ■ 1»0«. ^^ » državi Pni Sedež: Johnstown, Pa« GLAVNI URADNIKI f PrMsadalk: IVAN PROSTOR, 1098 Norwood R'tL, Cleveland, Oils. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Box 118, West Newton, Fa. O lovni tajnik: BLAŽ NOVAK. 634 Main St., Johnstown, Pa. ' L Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, 634 Main St., JohnstowB, Pa. T Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street. Conematv*. Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE. 6602 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Paa. blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2. Box 27. Bride«?«*. Ohk NADZORNI ODBOR: Predsednik aadaor. odbora: JOSIP PETERNEL, Box 06. WUmI, Ml L aadaoralk: NIKOLAJ POVfiE, 1 Grab St, Numrey HU1, N. 8. Pitta-feargb. Pa. 8. ■adaorntk: IVAN GROflELJ, 888 M. 187tb St.. Cleveland. Oblo. POROTNI ODBOR: Prodoadnlk porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72, But Mineral, Kana 1. porotnik; FRANC TEROPClČ, R. F. D. 8, Box 148, Fort Brnita, Ari. I. porotulk: JOSIP GOLOB, 1B16 So. 14th St., Springfield, BL VRHOVNI ZDRAVNIK: ____ Dr. ZOB IP V. 6B1HII, 843 R. Oblo St.. Pittsburgh. Pa. tilarel erad: 834 Main Si, Johnstown. Pa. ? * URADNO GLASILO: " **«LAB HARODA". 82 Cortlandt Street, New Torti OttF. Cenjena draStra, odroma njih uradniki, ao nljndno prošenl, poMlJatt t m dopise naravnost na glavnego tajnika in nikogar dragega. Denar iaJ m ponj« edino potom Postnih, Expresnlb. tU Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakaznice naj aa HM-l..v)Jujo: Rlu* Novak. Title Trust A Quarantee Co. in tako naslor* Ijeue po*ltj«jo * mewfttim poroNlom na naslov gl. tajnia. V slučaju, da opealjo društveni tajniki prt poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj4o nemudoma nssnsnlje uradu glamaga tajnika, da m v prihodnje popravi. i SPOMLADNI VALOVI . 'jvr** —1 - t jih. i • . B O M A N. / _ • i , I TUEGENJEV, — ZA ''GLAS NARODA" J. T. (Nadaljevanje.) Za In/o. katera je bila unjoin Marija Nikolajevna, *e jo nahajal majhen kabinet. x Se prerlno je predstava žarela. je prosila Marija Nikola j evna Sunua. nuj potejrne preti ložo zastore. eeš. T«R- j E I^yfnlaki gdrBvnik, ipecijalist ▼ Pitts- j I jfflRBHH^^^ip Irnrfhn, ki tou 38-2stno iL«l* i \ WfflwmPWt \ njo ▼ adrATlJtajR Tsah mofldk j i S* Hydrocele aH kilo adrvwtm J i \ ▼ 30 urah in tans operacija. [ ^^BmZfiW Bolezni mehurja radi kaU- ] j j> rih nagUaajo bolezni v krilu Ir 1 ^T hrbtu in ostal« bolezni ta vrsta * f ^^ gdravim g fotovoitjo. | I AT^^JS^^ EEVMATIZBM, TRGANJ«, ! i^s. (l lASTEiJPLJBIJB KEVI, BO- F ^HPt^V Mtes^ IJSCINEa OTSKUHE, ftOtO- \ i ^^^^^^^WSifff^ TLE m DRUGE KOŽICE BO- j I ^^^^^NV^I/ f 11 XJ5ZH1, ki nastanejo radi aa- J [ ^ \ V- \\« Usta krvi, ozdravim v kratkaa j [ / fesu, da ni potrebno MttL Jas j Slovenski sdravnik. »ton «6 in 904 sa km» bo. [ Uradna« ura: Vsak dan od 9. ur« zjutraj do 9. ura j i sveder; v petkih od 9. zjutraj do 9. popoldne; ob nedeljah od j | 9. ijutraj do 2. popoldne. ] Dr. KOLER, 638 PENN. AVE., | PITTSBURGH, TA. j krasnimi, slonokoščeno belimi zobmi pahljačo. * Pogovarjala sta se s pridušenim, šepetajočim glasom. — Kdaj bo konec vsega tega? — je pomislil Sanin. Ljudje, ki so slabe narave, nočejo nikoli napraviti kaki stvari konea. — Taki ljudje ponavadi čakajo, da se napravi konec sam od sebe. V onem trenutku je pa nekdo kihnil na odru. — Kljub temu, da je bilo to kihanje v programu, se Marija Nikolajevim ni mogla vzdržati smeha. Ta smeh je pa jezil Sanioa. On ni vedel, če bi se veselil ali jezil, če hi se dolgočasil ali zabaval. — 0, če bi ga videla Gemma! I Dalje prihodnjič ) F IB JE OLJE ZA ANGLEŠKO BOLEZEN. Le malo je bolezni, kojili ime zveni tako neprijetno kot angleška bolezen ali omehčanje kosti pri otrocih ter iz tega izvirajoča poliab-Ijonost. grbavost Ln drugo. Ta bolezen, ki jo omejena na otroke, izvira iz preslabega prehranjevanja otrok. Kaj pa je najboljše preprečevalno sredstvo proti tej bolezni? Odgovor na to vprašanje s.-je skozi dolgo časa glasil: — Ribje olje. Dr. Hess in dr. 1'nger sta vod*la pred kratkim poskuse, da vidita, v koliki meri se lahko zanašamo na to staro sredstvo ter verujemo vanj. Otrok •"•rneev se bolj splošno biti ta bolezen kot pa otrok t»elih n raziskovalca sta vsled tega vprizorila svoje eksperimente v ('o-lumbus Hill okraju v New Vorku, kjer j«' prebivalstvo v pretežni večini črno. Sklenilo se je dajati ribje olje petnajstim otrokom v starosti od štirih mesecev do enega leta. Izbralo pa se je, <'e te mogoče, otroke iz družin, v katerih >r. imeli drugi otroci angleško bolezen. Pred no se je pričelo dajati olje, se je skrbno preiskalo konštitueijo otroka 1'jega telesni utroj. Take preiskave se je nato ponovilo v presledkih po dva mese« a, dokler ni poteklo Šest mesecev. V vsakem slučaju se je zaznamovalo dijeto otroka in matere, ekonomske razmere druž ne, dolgost «'-asa. tekom katerega je 'družina živela v severnih državah in drugo. Ta človekoljubna zdravnika sta bila v stanu preprečiti razvoj te bolezni pri več kot štirih petinah otrok, katerim se je dajalo olje skozi šest mesecev in pri več kot polovici otrok, katerim se je dajalo olje skozi štiri mesece. Izmed šestnajstih otrok, ki niso dobivali olja živeč v istih ekonomskih razmerah, jih je petnajst kazalo znake agleške bolezni. Iz tega je postalo jasno, da predstavlja ribje olje v resnici preprečevalno sredstvo proti angleški bolezni in ustanovilo se je vsled toga tudi kliniko za preprečevanje te bolezni. Dr. Hess in njegov tovariš priporočata sedaj ustanovitev stičnih zavodov y drugih mestih, posebno pa v črnskih in italijanskih okrajih, — kajti ta bolezen prevladuje skoro izključno med Italjani ter črnci. VARUJTE SE KRUHA, ČE STE DEBELI. ' _ Debeli ljudje so zelo pogosto izpostavljeni zelo sitnim kožnim boleznim, — tako turom na vratu in ekzemi. ki je zelo nadležna in zelo samovoljna bolezen, kateri ni skoro mogoče priti do živega. Zakaj so ravno debeli ljudje izpostavljeni bolj pogosto tem boleznim. .— se vprašuje dr. Sabouraud, v "La Presse Medicale" ter navaja celo vrsto poskusov, s katerimi je skušal dobiti odgovor na to vprašanje. Iz študija dijote takih debelih ljudi je razkril, da se njih hrana ni bistveno razlikovala od one dmgih ljudi, razven da so bili vajeni jesti izvanredno velike množine kruha. Izvedel je tudi, da nekateri teh debelih ljudi mislijo, da je sploh nemogoče zavžiti preveč tega glavnega jedila. Pri tem pa ni bila le množina kruha daleko prevelika, temveč je bilo veliko tega kruha slabo pečenega, kar je povzročalo prebavne nerede, k so nato po svoje reagirali na slab način na kožo. Vse dobre stvari škodijo v preobilici. Varujte se preveč kruha. — posebno če se pričnete debeliti in trpite na izobilic-i mesa. | Dr. L0RENZ££k 644'Penn j | EDINI SLOVENSKO Ta Jt I GOVOREČI ZDRAVNIK J/ dVOMIC j l MOŠKIH BOLEZNI Pittsbnrgh, Pa. ! I Moja stroka je zdravljenje alcntnlh in kroničnih bolezni. Jas j a Mm že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih bi I ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spo- , I znati vašo bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. , I Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moških ! fe bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb im i Z je, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čim- < A preje. j f Jsz ozdravim zastrupljeno kri. maznlje in Um po telesu, bo- 9 'ezni v grlu, izimdanje las, bolečine r kosteh, stare rane, živčne 1 | bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledicah, jetrah in želodcu, ' i rmenieo, rermatizem, katar, zlato žilo, navduho itd. I f Uradae ore as: V ponedeljkih, sredah in petkih od 9. ure j V zjutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. ure ^ | zjutraj do 8. are zvečer, ob nedeljah pa do 2. are popoldne«. — Po 1 I posti ne zdravim. Pridite osebna Ne pozabite ime in naslov: < | Dr. L0 RENZ, 644 Pes an., Ptttsboreh, Pa. i ? Nekateri drogi edravniki rabijo tobaače, da vas razumejo. ' 1 Jaz znam hrvatsko Šs Is atarega kraja, sate vas lati« zdravim, |___tejlliMMjO.___ ______| mmmm želodčne wm2*sm b.o l e-z n i. : okorela jetra, žolčnka, zapeka, zlata žila, revmati- uem, katar, naduha in funkcijonalne bolezni srca K^^HB^' ^JHSr^^^^^^^^H se lahko vspežno zdravijo privatno na domu in t IM^^HHk ^^I^H^I nMitfininii stroški. Želimo, da se seznanite z našim znastvenin nači-nom zdravljenja na domu mnogih akutnih in kroničnih bolesti; tudi nalezljivih in podedovanih bolesti, kakor nečiste krvi; slabe krvi; bolesti kože,otekle, zažgane, U^^^BBBMBM^^^KL^ifegme^^B^ k°'ne o^utljive delove; slabe, nervozne in obne-wUH^aSiM^SBBg^r^^lL^ \ mogle kondicije; pomanjkanje energije, ambicije in ^^^^^Sj^^M^H^^^Wv ^ufc^A^Lviv panja; nadlogah ledvic in mehurja, ter veliko drugih bolesti in nadlogah od katerih bolniki pogosto trpe. ^ Zdravniška knjižica, katera šteje i osebna ^ 96 strani, zastonj, poslanka I Rli te Se danes po to knjižico in u njej boste na Ji i enostavna I n«JA ' . v razumljivem, materinskem jeziku. ■ Ta knjižica je zaloga VN^I^r^^^ II znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih moral znati ^ xVix!^/^ vsak moSki sn vsaka ženska. Ako torej hočete znati, kako bi do- ždirn, da rnepoa« wUmoIio ^ bih naz»j svoje'staro zdrav je in mo£. pišite takoj po to brez- ▼maka iena ▼ tej deteli. katera trpi n« iS " platno knjižico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali bolezm. Želim, d» me poznajo kot Y ____mm one bolezni. Nepošiljajte denarja!—pošljite samo vaie ime in -o^lli" . j naslov na spodnjem kuponu. Ne trošite denarja za kakšna nič- Sn. mT^TCC • vredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot k zdravili, in ^vt^l^^trJ*"^ Vi" P-vočasne nasvete in podalke. Pri tem lahko zveste, na čim v" dolgo vrsto moji k.ie so «W. «eio. WP,lC in KaKO « more vato leiWoča obvladati, beli po dolgih letih icudiranja, raaakavnja vmešate ^"IrST^i^^ Kupon zb brezplačno knjižico vaje popolno ime in naslov, izrežite in poiljite nam ie danes, le povrino znanje. Želim, dami vsak bo- . ----- ■ ■ — __________ svoje^teikoie ^^Jr^LTti J« PRICE C0. poUrn nasvet, ker Selim, da aem z vsakim 1150 SM.d »■ A Clinton St»„ Cbi< .go. III. «icber prijatelj. Pilite po brezplačno knji- ^ J- O • «i ^ . , . . iico, katero vam nudim, in Ctajte mojo Gospodje: Prosim, poiljite mi takoj vaio zdravuiaitq Kn|ltteo ^polaams I poal—fas Bade. sasloal in poštnine prosto. - -gc Im* in prliatk____________________________________________________________ I trSsfeil^^ St*T. is ulica ali Box.......................................................1 r ' Mesto______________________________________Dri ara..........................I | cenik knjig | I katero ima v zalogi § b i f SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ^ I 82 Cortlandt St^ Naw York, N. Y. i ^Jp sto. Njo ca? cfl3 oito o£to dlo ollo cfk) cOn ett3 ca) POUČNE KNJIGE: Ahnov neni^ko-an^I. tolmiir veziin —.."»n Hitri ra«"unar (nemško-anjzl. i vezan —.50 Poljwleljstro —,r»0 Sadjereja v pogovorili — Sl(»v. ansrl. in :injrf. slov. slovar Veliki slov. anir. tolmav $ii..r»0 ZAI5AVNE IN RAZNE DRI GE KNJIGE: Hipnot izcni —.So Doli 7. orožjem —.32 Dve šaloigri: "(''.irlljfva žonitev'' in "Trije ženini" —.25 Mesija 2 zvezka —.00 P«*! It«>1 ><>ni SI. Veeernire —-10 Postrežba bolnikom —.r»0 Trt na uš in trtoreja -—.">0 Umna živinoreja —.fiO Trojka —..%0 Vojna na Balkann 13 zvez. ?1.50 Zgodovina c. kr. pešpolka št. 17 s slikami — Življenje na avstrijskem rlvorn ali smrt cesarjevima Rudolfa —.71 Opomba: Naročilom je priložiti poštni nakaznici ali poštnih znamkah, nana. RAZGLEDNICE Xi'\vyorske. liožiene. velik«»no«rne in novoletne komad ih> —.0.1 ducat —/JI Allium mesta New York s krasnimi slikami —.25 ZEMLJEVIDI: Avstro-Italijanska vojna mapa —.25 Avstro-ojrrski. veliki vezan —.50 1'eli svet mali —.10 Celi svet veliki —.25 Evrope vezan —.50 Vojna stenska mapa $3.00 Vojni atlas —.2."» Vojni atlas nov —.rtO Zemljevidi: Ala., Ariz., Colo., Cat. itd. po * —.25 Združenih držav mali —.10 Združenih držav vel pil —.25 Združenih držav stenska mapa, na ilnj strani pa eel i svet $".00 Poleg tu navedenih knjig imamo pa še nekaj raznovrstnih Utisov po en ali dva zvezka. rlenarno vrednost, holisi v gotovini. Poštnina je pri vseh cenah že vraf-u- Vojni Atlas. Izšel je najpopolnejši Vojni Atlas, ki vsebuje zelo natančno razvidne raznovrstne mape v velikosti 20x27, kakor zaparlno fronto. Evropo, Malo Azijo, celi svet z vodnimi črtami, evropsko vodovje označeno z blokadami, Zedipjene države z vojaškimi vežbališči in kampami ter zastave Zaveznih držav. Naše rojake bo gotovo najbolj zanimal zemljevid italijanske fronte na katerem so s pravimi slovenskimi imeni označeni vsi kraji, kjer se je vršila tako strahovita bitka. Na karti so označena vsa mesta in skoraj vse slovenske vasi, ležeče zapado od Ljubljane. Vse je slikano ▼ barvah. Cena je le 30 centov, dokler zaloga ne poide. RAVNOKAR JE IZdEL NOV VOJNI ATLAS v barvah, ki vsebuje jako natančno in .obsežno risano italijansko in sapadno fronto; CENA 30 CENT0Y. Velikost 20x27 inčev. Slovenic Publishing Company 82 CORTLANDT ST., NEW YORK. VABILO NA PIKNIK, katerejra priredi drusivo 4" Delavec" št. ."Vi r^Sl'/.. v < 'oiiemaugh. Pa., v nedeljo popoldne 9. junija 1918 na Woodvillc Heights. Tetn potom vljudno vabimo rojake in rojakinje i/l ('oiiemaugli in oUoli' t\ da se v iiuioirobrojneiii številu vdehže našega piknika. Članom pa dani v naznanje. tla so je na redni mesečni m ji onie-! njenega društva sklenilo.