Poitntm DMmmi T lotnU Leto XI., št. 266 Ljubljana, sobota IS« novembra 1930 Cena 2 Din Upravništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5 - Telefon št 3122, 3123, 3124 3125 3126 Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen« bureova ul - Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Teleton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št Z - Telefon št 190. Računi ori pošt ček zavodih: Ljub* ljana št. 11.842. Praha čislo 78 1*0 VV-en št 105 241 Naročnina znaša mesečno 25.— Dta sa inozemstvo 40,— Din Uredništvo: Ljubljana: Knatljeva ulica 5 Telefon It 3122. 3123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Teleton št 190 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tanfu Lyonska katastrofa Sto človeških žrtev — Strašni prizori — Vzrok nesreče preobilo deževje — Naporno reševanje ponesrečencev Lyon, 14. novembra, d. O strašni nesreči, k! je zadela Lyon, prihajajo vedno bolj tragična poročila. Po dosedanjih ugotovitvah je postalo najmanj 100 oseb žrtev te strašne katastrofe. Med njimi je okoli 30 gasilcev in policijskih uradnikov, ki jih je zadel drugi zemeljski plaz baš v hipu, ko so pričeli reševati in izkopavati izkod plazov-ja prve ponesrečence. Doslej so dognali, da se je utrgalo vseh skupaj četvero plazov S prvim plazom so se utrgali vrtovi, ki so bili na pobočju hriba Fourwier in je zemlja zasula takoj hiše ob Chemm Neuf. Ob 20.25 Je sledil prvemu piazu drugi, temu ob 20.50 tretji in ob 4.10 zadnji plaz, ki pa ni zahteval več novih žrtev Strokovnjaki sodijo, da je katastrofa nastala zaradi velikega deževja v poslednjem času in ker Je talna voda iz-podjedala zemeljske plasti na pobočju gore Fourwier. že pred kakimi tremi meseci se Je pogreznil neki parni valjar, ki je vozil na cesti v bnžini, kjer se je odigrala zadnja katastrofa do osi v zemljo, ker je bila že takrat zemlja močno izpodjedena. V prvih jutranjih urah po nesreči so bile Izpraznjene vse hiše in poslopja na pobočju, kjer so se odtrgavali plazovi. Med njimi tudi neka bolnica ter samostan. Očividci, ki so preživeli ali opazovali potek te katastrofe, poročajo, strašne podrobnosti o njej. Prebivalci so bili popolnoma nepripravljeni ter je večino izmed njih zalotilo plazovie sredi najlepšega spanja Hiše so se v hipu preklale ter je bilo mogoče videti nekatere osebe, kako so se v blaznem strahu, tuleče ln oslepljene zaradi silnega prahu, skušale rešit; Le mal kdo pa je ušel ter so skoro tw stanovalce v porušenih hišah pokopali plazovi in razvaline. Med tem. ko so se udirali plazovi, je bilo čuti strašno grmenje in zemlja se je tresla kakor ob času potresa. Nad krajem nesreče, se je dvignil takoj gost oblak prahu, ki je onemogočal priče-tek reševalnega dela Zemeljski plazovi so se vsipali preko hiš kakor ogromni valovi ter jih v par trenutkih porušili ali pa pokopali. Posebno tragični prizori so se odigravali ▼ hotelu »Petit Versailles«. kjer se je udr-!o stopnjišče in so morali gasilci reševati posamezne goste z reševalnimi lestvami. Od prve eksoedicije gasilcev In policijskih stražnikov, ki so prihitele po prvem zemeljskem plazu na pomoč, je ostalo samo nekaj mož, ki propovedujejo, da so baš z največjim nanorom izkopali izpod razvalin kakih 30 oseb, med njimi več mrtvih in težko ranjenih, ko se je nekaj minut po 2 uri nenadoma stresla zemlja ter se je vsul nov plaz, ki Je v hipu zasul 23 gasilcev In stražnikov. Pla« Je bil tako silen, da znaša višina na-gromadene zemlje nad 20 m. Kar je še ostalo od hiš so porušili nadal.inj' trije plazovi. Težavno ie bilo tudi reševanje bolnikov H bolnice Chaseau* in hosnica Sv Pothina. Tu je zemeljski plaz odtrgal poleg bolnice ležeči vrt ter odnesel s seboj vso zemljo od žive skale, tako da se vidijo razpokanl temeni bolnice. Obe poslopji, v katerih je bilo na stotine bolnikov, so morali v nai-večji naglici izprazniti. Izpod razvalin in zemeljskih plasti, ki so se ustavile nekaj korakov od Saone, je pričel izvirati umazan potok. Na kraj nesreče je odhitelo vse razpoložljivo gasilstvo ter tehnične čete lyonske garnizije, ki so pričele razkopavati ogromne razvaline. Predvsem pa so se reševalci omejili sedaj na to, da rešujejo preostalo prebivalstvo iz napol porušenih hiš. Med drugim je bila rešena neka žena, Id je bila zakopana do glave v razvalinah ter ležala pod njim! več ur. Žena Je bila rešena na čudovit način ln sicer zaradi te ga, ker se je pri porušitvi njene hiše pre vrnila postelja, na kateri je ležala, tako, da so ostale nad njo blazine in postelja Bila je popolnoma nepoškodovana ter so jo nato prepeljali z avtomobilom lyon®kega župana Herrlota v bolnico. V mestnem okraju St Jean vlada Se vedno panika Na tisoče radovednežev hiti protf kraju nesreče, ki je eernlran od policije ln vojaštva Med njimi pa se drenjajo begunci, ki iščejo prenočišča pri svojih prijateljih ali pa v vojašnicah m bolnicah. Vsi lyonsk! zdravniki so mobilizirani, kakor tudi dijaki medicinske fakultete. Francoska zbornica je že poslala sožalno brzojavko ter odobrila prvo pomoč. Lyon, 14. novembra, s. Dela za odstrani« tev razvalin so tako napredovala, da so dosegli mesto, kjer so bili pokopani ognje« gasci in policisti. Tehnični strokovnjaki so preiskala mesto na vrhu hriba, od katere« ga se je pričela katastrofa, ter so ugotovili, da so se razpoke znatno povečale in da v resnici obstoji nevarnost za bolnico. Uspe« lo je zajeziti, kanalizirati in spraviti v drug tok studenec, ki izvira na vrhu hriba. Toč« no število smrtnih žrtev še ni znano, ven« dar pa upajo, da ne bo prekoračilo 50. V bolnici sta snoči umrla dva ranjenca. Ker obstoji še vedno nevarnost, so bile hiše v okolici izpraznjene. Sožal je Beograda Beograd, 14. novembra, AA. Povodom katastrofe, ki je zadela Lyon, je predsed« nik beograjske občine Milan Nešič poslal županu Lvona sledeče sožalno brzojavko: G. Herriotu, županu Ivonske občine! V imenu Beograda, prestolnice kraljevine Ju« goslavije, hitim, da vam izrazim naše iskre« no sožal ie Prevzeti smo z globoko boleči« no in iskreno sočustvujemo s trpljenjem in tragedijo Lvona po strahoviti katastrofi, ki je uničila celo četrt in zahtevala stoti« no mrtvih Strahoviti udarec, ki je povzro« čil tako nesrečo In zasul del Lyona. je za« bo'el beograjske prebivalce, ki pomiiuje'o nesrečne žrtve Predsednik beograjske ob« čine inž. M. Nešič. Vaugoinova vlada ostane še dalje Zavlačevanje političnih pogajanj — Dodeljevanje mandatov — Bolezen dr. Seipla dokler še ni novo izvoljeni narodni svet končnoveljavno konstituiran. Za enkrat obstoje samo zahteve strank in poslancev na sedeže v bodočem narodnem svetu. Ko se bo ta sestal, bo pozval k sebi predsed« nik Miklas predstavnike posameznih strank ter stopil z njimi v stike Predčasna ostav« ka vlade bi vsekakor samo poslabšala po« ložaj ter omogočila razširjevanje najbolj neverjetnih vesti. Mnogo pozornosti je zbudila tudi vest da je zunanji minister dr. Seipel že nekaj dni bolan na vnetju rebrne mrene. Kljub temu opravlja še vedno svoje posle, če« prav ne sme zapustiti sobe. Dunaj, 14. nov. d. Iz krogov krščanskih socialcev so se razširile vesti, da je pripi« sovati zavlačevanje političnih pogajanj predvsem na rovaš z volitvami zvezanih formalnosti, kakor so dostavitve poslan« skih legitimacij m razdelitev poslanskih mandatov na preostanke glasov. Razen te« ga še ni potekel zakoniti rok za vlaganje pritožb proti volitvam Krščanski socialci so pričeli včeraj popoldne pogajanja o razdelitvi mandatov na ostanke glasov. Ta pogajanja še niso zaključena. Glede na vesti, da naj bi vlada podala ostavko, izjavljajo krščanski socialci, da ne bi imel tak odstop nobenega smisla, Pripravljalno defo za razorožitev Važno glasovanje v pripravljalnem razorožitvenem odboru — Odklonjen predlog o znižanju vojnega materiala Ženeva, 14. novembra AA. Na današnji pripravljalne komisije za razorožitve seji no konferenco se ie pokazala velika razlika v mišljenju med posameznimi delegaciiaml. Ko se je to opazilo pri glasovanju, so gg. Cecil. Massigli in Gispsori predlagali, naj se sprejme resolucija v kateri države soglašajo s potrebo, da se efektivno omeji produkcija vojnega materijala. in sicer ne samo potom publicitete. V drugi točki resolucije ]e rečeno, naj se določi najprimernejša metoda za omejitev proračunskih Izdatkov za dobavo vojnega materijala. Sovjetski, italijanski in nemški delegati so bili proti temu predlogu. Sovietska in italijanska delegacija sta predložili ponovno svote stare nredloee Ženeva. 14 novembra, s. G^asovania o vprašaniu vomega materijala so bila danes v pripravljalnem razorožitvanem odboru končana s spreietjem od angleške deleča« cijt predložene resolucije v katerih '"se ugotavlja, da se je večina odbora izjavila za znižanje vodnega materija!* 7 omejitvi« jo voin;h izdatkov Za ano'eško resolucijo je glasovalo 16 držav, tri delegacije so g!a« sova'e proti. 6 pa se iih ie vzdržalo olaso* vania. med nHmi zastooHk Zedinienih držav. Nfmčiia. Italija in Rusija so glaso« vale proti resoluciji Donoldne je p?rila načelna odloč;tev o postopanju z vojnim materiialom v načr« tu razorožitvene komisije. Nemški pred« log, po katerem naj bi se za vojni materi« jal na kopnem sprejel princip direktnega znižanja, je bil z devetimi glasovi proti devetim odklonjen. Sedem delegatov se je vzdržalo glasovanja. Za nemški predlog so glasovale Nemčija, Kanada Zedinjene dr« žave, Italija, Holandija, Švedska, Rusija, Turška in Venezuela, proti pa Belgija, Finska, Francija. Japonska, Perzija, Polj« ska, Rumunija, Češkoslovaška in Jugosla. vija. Glasovanja so se vzdržale Ki« tajska, Spanjia, Velika Britanija, Irska, Grčija in Norveška. S te mje bilo ugotov. Ijeno, da razorožitveni odbor ni sprejel principa direktnega znižanja materijala. ki je v skladiščih in materi jala. ki se že up o« rablja. S tema glasovanjima je pripravljal« ni razorožitveni odbor v bistvu obdržal dve važni točki svojih bivših sklepov. Zavrnjena ostavka belgijske vlade Bruselj, 14. novembra AA. Kralj Albert ni sprejel ostavke kabineta. Bruselj, 14. nc /embra AA. Kralj je sprejel bivšega predsednika ministrskega sveta Jasparja. Pri tej priliki je kralj prosi! Jasparja. naj umakne ostavko svoje vlade lasoar je odgovoril, da bo dal odgovor v 24 urah. Medtem se bo posvetoval s svojimi prijatelju USPEŠNA BRIANDOVA OBRAMBA V sijajnem govoru Je Briand zavračal napade desničarjev na svojo politiko in si izvojeval veliko zaupnico parlamenta Pariz, 14. novembra d. Kakor smo že včeraj poročali, je bila glavna senzacija včerajšnje šege francoske zbornice odgovor zunanjega ministra Brianda na kritiko francoske zunanje politike, ki jo je izrekel voditelj desničarske skupine Marin. Lotiis Marin je med drugim očital Nemčiji, da hoče z vsemi sredstvi izigrati versaillesko pogodbo in da javno pripravlja revanžo Napada' je francosko vlado zaradi njene slabost: napram probajajočemu se nemške mu nacionalizmu Posebno obširno se je pečal z vprašanjem priključitve Avstrije k Nemčiji ter Je izjavil, da vznemirja to vprašanje vso patrijotično francosko Javnost. Zunanji minister Briand je sicer ne koč izjavil v ženevi, da bi pomenila priključitev Avstrije k Nemčiji samomor za Avstrijo, danes pa je dejstvo, da niso samo Avstrijci, temveč tudi ugledni nemški politiki navdušeni pristaši in propagatorjl misli priključitve. Marinu kakor tudi rsem prejšnjim tn-terpelantom je odgovoril Briand z dobro premišljenim govorom. Že pri nastopu ga Je posebno levica burno pozdravila Njegov nastop pa so pozdravili tudi poslanci sredine tn celo del desnice Briand le imel skoro dve uri dolg govor, ▼ katerem je brez najmanjše utrujenosti zavrnil kritiko desničarjev ter dokazoval, da za enkrat še ni nobene potrebe za izpre-membo dosedanje smeri francoske zunanje politike. Francija je želela, želi ln bo želela doseči sporazum z Nemčijo in ohraniti mir v Evropi za vsako znosljivo ceno. Zunanji minister vsake države mora ohraniti v vseh slučajih hladno kri. Razumljivo pa Je, da lahko postane človek razočaran, če čita gotove članke in govore raznih nemških politikov, kar ni tajil tudi v ženevi, kjer Je dal duška svojemu razpoloženju napram predstavnikom nemške delegacije. Organizacija miru je ogromno Ln nadčloveško delo ter bo tr«ba vsekakor premagati še mnogo ovir. Ni nobene potrebe za končno panično razpoloženje, ker ne misli noben trezen človek na tej in oni sfani Ren na na kako vojno akcijo Versailleska mirovna pogodba ima dobre in slabe določbe. Med njimi je tudi čl. 19, ki dovoljuje naknadno preiskavo obstoječih pogodb in političnih razmer. Na podlagi tega člena nI mogoče prepovedati nobeni »aintem-iranih dr*.av, da ne sme zahtevati uvedbe takega postopanja Seveda Je vprašanje, v koliko bi to postopanje uspelo. Na vsak način bi se v tem slučaju razpravljalo o tej zahtevi na tak način, kakor se danes razpravlja o veeb mednarodnih vprašanjih v duhu politike sporazumevanja Od oogodb ni mogoče pričakovati, da bi za vedno urejevale vsa vprašanja, omogočajo pa vsekakor diskusijo o njih. Porast nacionalizma v Nemčiji ima različne vzroke, med njimi ni najmanjša silna gospodarska kriza, ki tare nemški narod. Armada 3 in pol milijona brezposelnih je kaj razpoložljiv teren za delovanje demagogov. Resn'ca je, da je v novem nemškem parlamentu malo nacionalističnih poslancev, resnica pa Je tudi. da je poleg teh še na milijone drugih Nemcev, ki žele prav tako kakor Francija miru Za francosko vlado je merodajna predvsem politika nemške vlade, ki doslej še ni pokazala prav nobene namere zahtevati moratorij za Youngo-vo pogodbo ali pa celo ustaviti plačevanje reparacij. Naloga vseh držav ln prav posebne pa še držav zmagovalk Je storiti vse, da se kar najbolj z boljšajo merodajni odnošaji ter utrdi obstoječi mir. Ako ni zbornica zadovoljna z mojo politiko, je dejal Briand, naj to jasno izjavi. Konča pa naj že enkrat z obrekovanjem zunanjega ministra, ki ga danes psujejo ln smešijo pred svetom ne-katerniki. To smešenje je že tako drzno, da Ima videz javne provokacije. Ako se hoče iti po tej poti, zakaj bi se potem ne poseglo tudi po krogli. Berlin, 14. novembra, s. Dočim so berlinski listi včerajšnji Briandov govor sprejeli precej ugodno, so mnenja o izvajanjih Tar-dieuja precej deljena. Čeprav §e ni nobenih komentarjev, je vendarle razvidno lz naslovov, s katerimi objavljajo listi poročilo o seji franceske zbornice, da pripisujejo Tardieujevemu govoru več važnosti kakor pa Briandovemu. Menijo, da se {e lardieu prav za prav izjavil proti Briandu. »Deutsche Allgemeine Zeitung«, eden izmed organov pokojnega dr. Stresemanna, je nad poročilo celo postavil naslednji naslov: »Tardieu je napravil konec z Briandovo politiko« in s podnaslovom »Francosko - nemški sporazum končno veljavno razbit«. Pariz. 14. novembra AA. Snoči Je ▼ »rojem govoru predsednik ministrskega sveta g. Tardieu Izjavil, da je zunanja politika Francije tista politika, ki jo vodi g. Briand. Moramo biti ponosni, je rekel predsednik vlade, da stoj! na čelu te politike osebnost kakršna Je Briand, da ta zastopa Francijo v ženevi. Glede na razorožitve, pravi Tardieu, da za zaveznike po mirovnih pogodbah ni obvezna, poudarja pa, da tma Francija 183 000 vojakov manj kakor Italija in 195.000 manj kakor Velika Britanija. Kar se tiče revizije mirovnih pogodb, izjavlja Tardieu, da se to vprašanje načenja vsak teden in to je jako slab političen sistem V gospodarskem oziru Francija ne 6toji slabo, vendar bo na prihodnji konferenci o evropskem gospodarstvu v ženevi predložila take predloge, ki naj napravijo konec boljševiški propagandi v srednji Evropi in obenem odstranijo nevarnost revizije mirovnih pogodb. Ob koncu svojega govora Je g. Tardlen apeliral na politike, naj s svojim glasovanjem v parlamentu manifestirajo za solidarnost Francije. Pariz, 11. novembra AA. Na snočnjl seji Je izglasovala zbornica zaupnico vladi g. Tardieuja s 323 proti 270 glasovom. Od 270 glasov proti vladi g. Tardieuja je bilo 106 socialističnih in 24 republikan-sko-socialističnih. Skupini Leygues in Marin sta se vzdržali glasovanja Franclin Bouillon je glasoval proti vladi. Gospodarski položaj Francije Pariz, 14. novembra AA Odgovarjajoč na interpelacije je finančni minister imel daljši govor, v katerem je dejal, da državni kredit ni bil še nikoli tako visok. Sedanja borzna kriza je kriza med posamezniki, ne pa med državo in posamezniki. Finančni minister je dalje izjavil, da lahko prepove kotacijo tujih vrednosti ne pa francoskih. Demantiral je vesti, da je vlada intervenirala v bančnih poslih med francosko banko in banko »Oustric«. Francoska banka, je dejal minister, eskomptira trgovske vrednostne papirje na podlagi svojih statutov. Govoreč o banki »Adam« je izjavil, da je vlada intervenirala edino za to, da brani .klijente. Minister je na široko opisal načrt reorganizacije borze, ki naj olajša borzne transakcije. Omenil je, da je predložil načrt zakona o kreditnih družbah in naglasil, da bo vlada podvzela vedno vse potrebne mere za varstvo vlagalcev. Fašisti nezadovoljni s kapitalisti Kapitalisti ne store nič za o mil jen je gospodarske bede Ogorčenje delavstva Rim, 14. novembra č. V zvezi z vznemir-jajočimi vestmi o devalorizaciji italijanske lire, objavlja današnji »Lavoro Fascista« obširen članek, v katerem nastopa v obrambo delavstva in naglaša, da težko greše oni, ki mislijo, da bodo rešili gospodarsko krizo z znižanjem delavskih mezd in uradniških plač. List poudarja, da pomeni znižanje mezd obenem znižanje kupne moči milijonov ljudi in s tem še večjo poostritev splošne gospodarske krize. List zagovarja vlado in naglaša, da je žrtvovala že težke milijone za javna dela, da bi na ta način t.h'o5=lg splošno bedo in brezposelnost. Zgraža se nad kapitalisti, ki še vedno ne uupr.iiašajo onih žrtev, kakršne bi morali in mogli. O propadanju velepodjetij pravi, da to ni v toliki meri posledica gospodarske krize, kakor posledica brezvestnosti onih, ki ta podjetja vodijo. V večini primerov gre za nesposobne in brezvestne ljudi, ki hočejo živeti na račun drugih Ti ljudje so obogateli, nato pa so pognali podjetja v konkurz in postavili delavstvo na cesto. List nava]a celo vrsto takih kriminalnih primerov In poziva Mussolin'ja, naj odločnelše pritisne na kapitaliste in jih prisili k Izvrševanju njihovih dolžnosti do države In naroda. List končno precej odkrito priznava, da ]e delavstvo doka] ogorčeno nad režimom, dočim vlada na dragi strani enaka nezadovoljnost med delodajalci, ki le prišla v zadnjem času do izraza zlasti v številnih deml- sijab predsednikov poslodalabklb prisilnih organizacij. Rim, 14. novembra L Vsi današnji listi polemizirajo s francosko agencijo »Havas« ki je nedavno tega objavila vest da so neresnična poročila italijanskega tiska o obnovi pomorskih pogajanj med Francijo in Italijo. »Havas« je dodala, da so bila ta pogajanja prekinjena v Ženevi na Inicijativo Italije. Italijanski listi to trditev ogorčeno zavračajo in zatrjujejo, da so zakrivili prekinitev pogajanj Francozi, ki so v zadnjem trenutku stavili nesprejemljive zahteve. Rim, 14. novembra. M. Povodom proslave fašističnega pohoda v Rim je imel bivši generalni tajnik fašistične stranke Farinacci govor, ki se zelo razlikuje od dosedanjih službenih izjav. Farinacci je v svojem govoru opozarjal na gospodarsko krizo v Italiji in poudaril, da profesijonalni petoliznl-ki ne bodo odpravili gospodarske krize z lažnim predstavljanjem položaja. Ne sme se pozabiti, da je za kritje stroškov za velika investicijska dela potrebno mnogo milijonov Vlada ni kriva, če se inozemstvo, ki je prav tako v gospodarski krizi, brani italijanske emigracije. Vlada pa tudi ne sme pozabiti, da je Italija siromašna država in mora temu primerno uravnati svoje izdatke. Če se zahteva od delavstva, da s forsiranim delom osvoji za Italijo že izgubljeni položaj na svetovnem tržišču, potem Je potrebno, da tudi drugi sloji vzamejo del žrtev nase. Govor bivšega fašističnega voditelja je izzval v vsej javnosti veliko senzacijo. Zastopniki „Stahlhelma" pri Mussollniju Poddonitev nemških nacionalistov Mussofiniju — Zanimiv nagovor zastopnika »Stahllielma« na Mussolinija Rim, 14. nov. d. Kakor smo že poročali, je sprejel deputacijo »Stahlhelma«, ki že nekaj tednov proučuje fašistično Italijo, sam predsednik Mussolini. Ob tej priliki je imel voditelj »Stahlhelma« dr. Heinke na Mussolinija naslednji nagovor: Stahlhelm je globoko hvaležna vaši eks« celenci, da ste izoblikovali fašistično mi« selnost na način, ki je sprejemljiv za ves ostali svet Stahlhelm se zaveda, da je bor« ba proti liberalizmu in marksizmu edino uspešna, če bo slonela na načelih fašistič« ne ideje. Zato je sprejel »Stahlhelm« že pred davnim časom rasistično ideologijo kot temelj svojega prosnma in polit;čneg» udeistvovanja Na podlagi te ideje in skupnih idealov je zgrajeno priiate''< jave grofa Apponva, po katerih se ni tre« ba bati prevrata v zvezi s proglasitvijo Otona za polnoletnega. Svečanosti o pri« liki proglasitve se bodo vršile v Bruslju v manjšem obsegu. Po sporočilu madžarskih legitimistov ne obstojajo druge namere. Senzacionalne aretacije v Milanu MIlan, 14. novembra M. V Milanu so bile včeraj izvršene tri aretacije, ki so izzvale ogromno senzacijo. Med poslovnimi urami je bil aretiran glavni borzni posredovalec dr. Cesare Grippa. Istočasno so aretirali tudi njegovo ženo. Se večjo senzacijo je vzbudila aretacija njegove ljubice grofice Curioni, ki poteka iz ugledne turinske ple-menitaške rodbine in ki ie bila najelegant-neiša obiskovalka milanske borze. O vzrokih aretacije so razširjene različne verzije. Po eni verziji ima vsa afera zunanje politično ozadje, po drugi verziji pa gre za velike malverzacije in je aretacija v zvezi s pobegom bančnega direktorja Leona Oold-schmieda, ki je poneveril velike zneske in pobegnil v inozemstvo. Poliska v volilni borbi Varšava, 14. nov. g. Volilna borba je na višku. Na vseh cestah je vse polno volil« nih^ plakatov in propagandnih tiskovin. Pla« kari vladnega bloka prevladujejo, ker opo* ziciia očiv;dno nima volilnih fondov. Listi vladnega bloka triumfirajo že sedaj ter napovedujejo absolutno zmago Pilsudske« ga. Računajo, da bo vlada dobila najmanj 250 mandatov, čisto gotovo pa večino. Na vseh objavah in proglasih vladne stranke se čitajo besede maršala Pilsudskega: »Ta Hitka ne sme biti izgubljena«. Volitve v Angliji? London, 14. novembra, č. »Daily Tele-grapb« poroča, da se bodo nove parlamentarne volitve vršile kmalu po novem letu. List misli, da bo to konzervativcem zelo koristilo, ^er bodo lahko izrabili vladujočo nezadovoljnost štirih širokih mas proti delavski Stranki. Atehiat na predsednika japonske Tokio, 14. novembra AA. Na predsednika Japonske vlade Yuka Hamagušija je bil danes izvršen političen atentat. Tokio, 14. novembra AA. ObstreHeni predsednik vlade Yuko Hamaguši je bil po atentatu prepeljan v bolnico. Zdravniki so operirali rano, niso pa mogli dobiti krogle i z nje. Zaradi velike krvavitve je bila izvršena transfuzija krvi. Zdravniki sodijo, da bo predsednik vlade ostal pri življenju. Tokio, 14. novembra, g. Zdravstveno stanje težko ranjenega ministrskega predsednika je nespremenjeno resno. Izvršeni sta bili ze dve transfuziji krvi. Za svojega očeta je dal svojo kri sin ministrskega" predsednika. Atentator je star 23 let ter se piše Sago?a. Izjavil je, da je član nacijonalne organizacije. Kot motiv svoiega dejanja le navedel, da je hotel odstraniti ministrskega predsednika, ki ga dolži, da je ^lavm krivec japonske gospodarske krize in'bede najširših slojev. Zanimivo je, da je bil atentat izvršen na istem kolodvoru, kjer je bil 1. 1922. umorjen tedanji ministrski predsednik Hara. Sklicanje španskega parlamenta MPjn'j novembra, AA. Poročajo iz Madrida, da je po sporočilu vlade na vče« rajanji seji ministrskega sveta kralj po« oblasti! predsednika vlade Berenguera naj mu v času, ki se mu bo zdel primeren, predloži dekret za sklicanje parlamenta To sporočilo pravi dalje, da bosta parla« ment in senat imela nalogo izvršiti revizijo zakonodajnega dela diktature in proučiti način o liberalnem sprejetju proračuna, da se regulirajo neurejenosti prejšnjih reži« mov, upoštevaje potrebe države. Vlada bo zahtevala od parlamenta pooblastilo za izvedbo stabilizacije valute na zlati pod« lagi m sicer v razmerju, ki ustreza valori. zacija Parlament bo izvoljen brez kakršne« gakoli pritiska oblastev. Vlada apelira na vse državljane, da s svojim sodelovanjem pripomorejo k rešitvi teh vprašanj in za« lamci jo normalni potek finančnega živ« Ijenja. Zaključek britanske imperijalne konference London, 14. novembra. AA. Davi se Je pričela v sprejenmiei zunanjega urada zaključna plenarna seja imperijalne konference, ki se še nadaljuje. Vodje delegacij so zasedali skoro ves včerajšnji dan. Seja je bila prekinjena šele opolnoči. Vodje delegacij so razpravljali v glavnem o poročilu Grahamovega odbora o gospodarskem sodelovanju in o možnosti uvedbe kvotnega sistema za žito in dnipa živila iz dominijonov, ki se uvažajo v Anglijo. Vodje delegacij so snoči sklenili, priporočiti današnji plenarni seji imperijalne konference, naj se nadaljuje proučevanje predlogov angleške delegacije o vprašanju preferenčnih carin, predlaganih od nekaterih dominijonskih delegatov. London, 14. novembra. AA. General Hertzog je odgodil svoj odhod v Južno Afriko, da prisostvuje zaključni plenarni sej: imperijalne konference. Odpotuje tako; po seji. Velik požar v Beogradu Beograd, 14. novembra, p. Davi je nastal v Beogradu nevaren požar. Ogenj je namreč izbruhnil v tovarni umetnega cvetja v Grobljanski ulici. Podjetje je last Leona Poljakana. Ogenj je naglo zajel vse skladišče, v katerem so bile velike množine že izgotovljenega blaga, se nato razširil na tovarniško poslopje in je končno zajel tudi stanovanjsko hišo. Le z največjim trudom se je gasilcem posrečilo po večurnem tru-dapolnem delu omejiti in pogasiti požar. Tovarna je "popolnoma uničena, kar pa Je se ostalo od zalog, je uničeno od vode. Lastnik ima okrog 2 milijona Din škode, ki je deloma krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. Kritično stanje dr. Gospodnetiča Beograd, 14. novembra č. Stanje nevarno obolelega pomočnika finančnega ministra dr. Gospodnetiča je še vedno zelo kritično. Zdravniki so ugotovili, da gre za zastrupljenje krvi. Na licu se mu je napravil majhen mozol, ki pa si ga je ;jo neprevidnosti inficiral. Dr. Korošec vrnil v Ljubljano Zagreb, 14. novembra č. Bivši mini3ter dr. Korošec je nocoj odpotoval z brzovlakom v Ljubljano, kamor je prispel ob 8. zvečer. Do nadaljnjega ostane v Ljubljani, pozneje pa namerava odpotovati v neko inozemsko zdravilišče. Čsl. odlikovanja jugoslovenskih oficirjev Praga, 14.' novembra h. Predsednik Ma-saryk je odlikoval z redom Belega leva III. razreda naslednje jugoslovenske častnike: brigadnega generala in adjutanta Nj. Vel. kralja Aleksandra V. A. Saviča, brigadnega generala in poveljnika kraljevske garde S. L. Maksimoviča, artilje-rijskega brigadnega generala in profesorja na vojni akademiji v Beogradu Djoko Maksimoviča, poveljnika Boke Kotorske artiljerijskega brigadnega generala V. P. Gjukiča, brigadnega generala generalnega štaba v Beogradu- L. N. Hrističa, polkovnika generalnega štaba L. Stefanoviča, polkovnika in šefa vojne delegacije v prometnem ministrstvu M. Petroviča in letalskega polkovnika v Zagrebu J. B. Mir-koviča. Odmera davka zavarovalnicam Beograd, 14. novembra AA. Oddelek za da>vke ministrstva financ je poslal vsem finančnim direkcijam ln inšpektoratom okrožnico o odmeri davkov zavarovalnicam. Okrožnica našteva vse prejšnje sklepe istih predmetov in ugotavlja, da davčne uprave še vedno po lastni uvidevnosti odmerjajo davku podvržene dohodke družb, zlasti glede na premije, izplačane agentom za zavarovanje. Davčni oddelek poudarja, da dobijo direkcije vsako leto redne davčne odmere za zavarovalnice kakor tudi izkaee o izplačanih provizijah. Te dokumente so direkcije dolžne takoj poslati davčnim upravam, davčne uiprave pa jih morajo vizeti kot računski temelj za odmero davka Konferenca o davku na poslovni promet Beograd, 14. novembra p. V dvorani Industrijske zbornice je bila danes otvorje-na konferenca zastopnikov gospodarskih zbornic. Na dnevnem redu današnjih razprav Je bilo vprašanje davka na poslovni promet za tekstilno stroko. Zborovanju predseduje beograjski industrijec Vlada Hič. Telefonska zveza Maribor-Dortmund Beograd, 14. novembra AA. 16. t m. se otvori telefonski promet med Mariborom in Dortmundom. Mednarodna razstava perutnine v Novem Sadu Beograd, 14. novembra AA. Od 30. novembra do 4. decembra bo v Novem Sadu velika razstava perutnine. Ministrstvo za kmetijstvo je dalo podporo v znesku 30 tisoč dinarjev. Povratek francoske delegacije v Pariz Beograd, 14. novembra AA. Člani uradne francoske delegacije, ki so prisostvovali v Beogradu odkritju spomenika hvaležnosti Franciji, so dospeli davi v Pariz. Na postaji so delegacijo sprejeli jugoslo-venski poslanik dr. Miroslav Spalajkovič, vojaški ataše polkovnik Predič in : b.-e poslaništva. Francoski minister Champetier de Ribes, general Chatry in admiral Robert so izrazili g. dr. Spalajkoviču svojo veliko radost nad sijajnim sprejei a >m v Beogradu. Lepa manifestacija jugoslovenske sloge Prisrčen sprejem hrvatskih seljakov v Skoplju Skoplje, 14. nov. č. V Skoplju so se vr« šile včeraj ln danes o priliki poseta hrvat« skih seljakov iz Zagreba in okolice po« membne svečanosti. Poset hrvatskih selja« kov se je pretvoril v spontano manifesta« cijo jugoslovenske ideje in bratske vza« jemnosti med srbskimi in hrvatskimi se« Ijaki. Ze sprejem hrvatskih gostov je bil nadvse prisrčen in impozanten. Od blizu in daleč so prihiteli seljaki in seljakinje, številno pa so bili zastopani tudi vsi ostali sloji prebivalstva. Po prisrčnem pozdravu m ogledu raznih poljedelskih ustanov je bil sinoči prirejen hrvatskim gostom ban« ket, na katerem je bilo izmenjanih več po« membnih zdravic. Govorniki so poudarjali skupnost seljaškega naroda v Jugoslaviji in potrebo medsebojnega spoznavanja. So« proga generala Nediča, ki je pozdravil« goste v imenu Kola srbskih sester, je i svojem govoru dejala hrvatskim seljaki« njam: »Sporočite naše pozdrave hrvatskim materam in recite jim, da jih prosimo, naj tudi one uče svoje otroke, naj nas ljubijo, kakor učimo me naše otroke, naj ljubijo vas!« Se ginljivejše kakor sprejem, je bilo danes dopoldne slovo. V kratki dobi svoje« ga bivanja v Skoplju so si hrvatski seljaki med svojimi srbskimi tovariši pridobili toliko simpatij, da se kar niso mogli ločiti. Vlak, s katerim so odpotovali v Kumano« vo, je imel zaradi tega nad eno uro zamu« de. Ta poset hrvatskih seljakov je naj« boljši dokaz, da je medsebojno spoznava« nie edino prava in zdrava pot za čim tes« nejše medsebojno zbližanje. Konferenca o rečni zakonodaji Beograd, 14. novembra, AA. V ponede« ljek 17. t. m. bo v Ženevi otvorjena koo« ferenca za reččni zakonodaji. Na tej kon« ferenci bodo skušali unificirati evropske internacijonaJizirane reke. Gospodarska sekcija Društva narodov je sestavila v to svrho načrt mednarodne konvencije, ki se deli v tri dele. Prvi del se nanaša na upravne ukrepe, ki se naj uveljavijo na rekah z internaoi« jonalizirano plovidbo. Drugi del se peča z rečnim pravom in obdeluje vprašanja imatrikulacije brodov, lastnine, hipotekarne obremenitve, odtu« jitve lastnine itd. Posebno poglavje je po« svečeno prisilni izvršitvi sodnih sklepov. Tretji del se bavi z unifikacijo prava o vprašanjih, ki so v zvezi s trčenjem bro« dov itd. Naša država odpošlje na to konferenco delegacijo, ki jo vodi Milan Jovanovič, upravnik pomorskega in rečnega prometa. Kot člana sta imenovana dr. Ivan Subotič in Dušan Snasič, oba šefa odseka v mini« strstvu za zunanje zadeve. Naša delegacija odpotuje v Ženevo jutri 15. novembra. Nova pota mednarodne trgovinske politike Beograd, 14. novembra AA. Narodni odbor mednarodne trgovske zbornice je obvestil naše zbornice, da se bo konferenca, ki bo 5. decembra v Parizu, bavila med drugim tudi z vprašanjem nove trgovinske politike in načinu dela mednarodne trgovske zbornice. Na tej konferenci bo tudi definitivno določen program dela kongresa mednarodne trgovske zbornice, ki se sestane 30. maja 1931 v Washing- | tonu | Pregled o obdelani zemlji v letu 1929. Zanimiva knjiga statističnega oddelka poljedelskega ministrstva - Največ je bilo posejane koruze in pšenice Beograd, 14. novembra AA. Statistični j po banovinah in srezih o posameznih rast-poljedelstvo je iz- linskih skupinah. Skupna njihova površina oddelek ministrstva za delal v posebni knjigi pregled o obdelani zemlji leta 1929. Knjiga je tehnično in strokovno dobro sestavljena in lepo opremljena Napisana je knjiga poljudno, tako, da je vsakomur dostopna. Vrhu tega so bili ti podatki urejeni na podlagi katastra in primerjanji s podatki iz prejšnjih let V krajih, kjer še ni katastra, kakor v vrbaski fn mo-ravski banovini ter v nekih delih dunavske in zetske banovine tvori podlago obdavčitev obdelane zemlje leta 1928. Vse statistično gradivo je razvrščeno v 16 preglednih in dobro sestavljenih ter lahko umljivih poglavjih. V prvem in drugem poglavju so statistični podatki o obdelani zemlji po banovinah in srezih za vse vrste poljskih kultur. Iz teh podatkov je razvidno, da Je bilo leta 1929. s pšenico posejane 11,739.097 ha zemlje, leta 1924 pa 11,139.020 ha. V tretjem in četrtem poglavju so podatki je znašala 6,403.366 ha. Največ je bito posejane pšenice in koruze, skupno za 82.12 odst. vse obdelane zemlje. Peto in šesto poglavje vsebujeta podatke o glavnih žitarnicah s podatki o pridelku. Pšenice je bilo pridelane leta 1929. skupno 25,854.647, koruze pa 41,476.640 metrskih stotov. Slede podatki o ostalih žitaricah. Od 7. do 12. poglavja so podatki po banovinah in srezih o tem, kolikšen je bil posevek po posameznih rastlinskih vrstah in ko-likšem je povprečnik na enem ha. V 13. poglavju so podatki o pokošenil« travnikih in o količini sena. Ostala poglavja se nanašajo na vinogradništvo in sadjarstvo. Pri podatkih o vinogradih so uredniki pazili na to aH so vinogradi posajeni z domačimi ali ameriškimi trtami. Slede podatki po banovinah in srezih o vinskem pridelku in o sadni letini. Francoska letalka izginila nad Logatcem Zagreb, 14. novembra č. Danes bl morala prispeti na zagrebško letališče francoska letalka Hill, ki je včeraj pristala za polet na progi Pariiz—Saigon. Danes dopoldne je startala v Gorici in bi morala priti že okrog poldneva v Zagreb. Tam pa so jo zaman pričakovali. Poznejša poizvedovanja so do-znala Ie toliko, da so jo okrog poldneva opazil! v višini 2000 m nad jugoslovensko-italiijansko mejo. Leleta j« v smeri proti Logatcu od tam naprej p? manjka za njo vsaka sled. Domnevajo, da je zašla v meglo in je morala kje zasilno pristati. Do včera ni bilo o letalkl nobenih poročil Gledališki škandal v Beogradu Beograd, 14. novembra, p. Snoči je priši v Narodnem gledališču do pravcatega škandala. V operi nastopa več Rusov, ki kljub temu, da so ze po 10 let v naši državi, še vedno pojejo svoje partije v ruščini. Publika se je zaradi tega že večkrat škandalizl-rala in zahtevaJa. da poieio v srbo irv.ih velikih podjetij, obenem "a tudi /iru, gim pomagal k ustvarjanju novih pod-etij. Pri njem so se davno pred vojno roiraJi slovenski m jugoslovenski nacionalisti m marsikateri sklep, velevažen za vse tu k a.j s* nje življenje, je bil napravljen pod jdi, čevim krovom. Pa tudi veren je bil pokoj, niJc. In zlato srce je bilo v njem. £d;>rkoli »e je v potrebi zatekel k njemu, je bil jepo soreiet in ni bila zaman njegova prošnja. Vsemu prebivalstvu bodo ostale zlasti v spominu lepe božične in velikonočne pri* editve z obdarovanjem, ki jih je aranži* il pokojni Majdič... Z obljubo, da tfa koli ne bomo pozabili, se je govornik do, ovil c>d krste. Nato se je ooklonJa nad odprto gro&m« eo zastava gaber sk^h gasilcev in v imenu mariborske sekcije Avtokluba se ie s kratkim, presrčnim govorom poslovil od pokojnega' trgovec Ferdo Pintar iz Man« bora. V nastopajočem mraku so se goste množice zopet vračale v mesto. Borovške interne zadeve Kranjska gora, 14. novembra. Iz statistike, ki jo je javilo tukajšnje tuisko-prometno društvo, je razvidno, da so v pretekli sezoni obiskali naše letovišče tujci vseh mogočih narodnosti. Prebivalstvo, pa tudi hotelsko osobje si je pomagalo pri občevanju s tujci, kakor rač vedelo in znalo. Starejša generacija r-ač še obvlada nemščino, dasi nepopolno a še to v onem dialektu, ki ga govore sosedni Korošči. To znanje jim je kolikor toliko pomagalo pri gostih nemške narodnosti, a prf drugih so odrekli. Nemščina dandanes'za naše razmere pač nima več onega pomena kakor v nekdanjih časih. Zato pa morajo naše tujsko - prometne ustanove gledati, da se priuče kakega svetovnega jezika, ki je med tujerodnimi izobraženci v navadi. Za naše kraje pride pač v prvi vrsti samo francoski jezik v poštev. A tega jezika ne razume pri nas nihče. Zato moramo z veseljem pozdravljati akcijo, ki jo je na pobudo francoskega instituta in g. konzula Neuvilleja započei na Jesenicah g. dr. štempihar, ki je prevzel nalogo, da izvede v radovljiškem okraju pripravljalna dela za ustanovitev toli potrebnega društva, ki bi sistematično gojilo popularno znanje francoščine in prijateljske stike z narodom, ki stoji ob vsaki težkoči na naši strani Ta akcija to bila posebno za naše tujsko - prometne postojanke velike važnosti in želeti moramo samo, da bi se realizirala. Posebno naš mlajši svet ki bo moral v kratkem prevzeti vodstvo našega tujskega prometa. bi se moral brezpogojno učlaniti v to društvo, da bo kos razmeram, ki balo predvidoma nastale v najbližji bodočnosti, ki bo vsa drugačna nego je sedanjost. Znanje francoskega jezika bo v naših, od tujcev vse bolj obiskanih krajih potreba, ki je ne bo mogel odpraviti nihče. V zadnjih dneh se je pri nas mnogo debatiralo in razpravljalo o naših turističnih ©fe 4, 7 in r Nafvečfa fnst&čna zmota In tragična usoda nedolžno ob* sofenega Sranc. art. kaoetana Alfreda Brevfnsa ▼ 100 odstotnem govorečem nemškem velefllmn Prejfus Nastopajo v glavnih vlogah: F rit« Kortner Heimsich George, B Grete Moshelm, B A. Bassermann, || Frit* Rast). Bernh. m Goetzke. Frita H Kammers ||| in drugi najocHičnejši nmet- ||| Velesenzacija! Ta film mo- SB rate videti! ||| Predprodaja vstopnic od 11. SS dopoldne dalje. Tel. 2124 || Elitni kino Matica 8 razmerah, kar je napotilo odbor podružnice SPD, da je priobčil v nekem ljubljanskem dnevniku nekakšno izjavo, a katero je hotel pomiriti svoje »zbegane« člane in pokazati svoje pozitivno delo. O zbeganosti članov ne more biti niti govora, ker je v resnici nikjer nI. Članstvo se je potegovalo samo za svoje izgubljene pravice in ni vprašalo, ali je temu kriv odbor ali kdo drugi; javnosti se je pa zdelo povsem upravičeno čudno, zakaj je bila od ugodnosti polovične vožnje izključena uprav Dolina, ki je središče in žarišče našega turistovskega prometa, saj stoje prav v nji najbolj zanimive in najbolj obiskovane planine. Odbor je seveda storil vso svojo dolžnost, a pribito dejstvo Je, da ni uspel in tega dejstva ne more zakriti nihče, še manj pa poročevalec, ki je stvarno poročal o nezadovoljstvu članov in je Imel samo namen, da se o tem nezadovoljstvu pogovorita med sabo le odbor in članstvo, ker je za tako društvo, kakršno je planinsko, naravnost kvarno, če se nesporazum-ljenja obešajo na veliki zvon in jih nepoučena javnost raditega lahko kritikuje po v "m napačno. Dependanco pri ko« na Gozdu se spioi-no smatra za popolnoma zgrešeno. Planinska koča naj bo vedno le zavetišče za resnične turiste. Če pa hočemo privabiti na visoke planine tudi letoviščarje, zida.,-mo jim tam hotele, ali če hočete, tudi lepe krčme. Noben turist se ne bo obregnil ob to, samo če ga pustite v turistov-skem zavetišču pri miru. Tako se dela povsod in mislim, da tudi pri nas ne bo prav nič napačno, če delamo tako. Radi Planice je »Jutro« pisalo že neStetoKrat in naša javnost je o zadevi že izčrpno poučena. Sicer se bo pa po najnovejših er-zijah Planica itak izmaknila iz borovške interesne sfere in jo radi tega prepustimo drugim rokam, da jo opremijo, kakor se spodobi ln kakor zasluži. Pravilno sm?i jim Je pokazal naš zimsko - športni savez, ki je dobro in o pravem Času spozna! pomen ln vrednost naše najlepše planinske postojanke, bodisi Iz turistovskega ali športnega pogleda. Ce pa ml nismo za Planico storili ničesar, Je pa naš greh, ki gs moramo brez ugovora prevzeti nase. O^por članstva proti odboru je povsod na dnevnem redu, ne samo pri nas. Krivice pa ne nosi niti odbor niti članstvo samo, temveč je krivda medsebojna. Od-borova dolžnost je, da članstvo informira o vseh tekočih zadevah, a dolžnost članstva je, da pove odboru v obraz vsak samovoljni korak, ki ga napravi odbor proti interesom članstva. Samovoljnosti vendarle obstojajo, ker govori članstvo o njih; samo to je napaka, da članstvo ne navede onih samovoljnosti pred forumom ki je edini kompetenten — na občnem zboru. Javnost pa pustimo pri miru z vsem tem, ker javnost nas radi tega sodi prav klaverno! v. V »lučaju zastrupljen ja, povzročenega po pokvarjenih jedilih, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu, je uporaba naravne »Franz Josefo-ve« grenčice bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri za-strupljenju s svincem staropreizkuSena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč da učinkuje tudi kot specifično protisredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ))Rotary international« K tnavguraeiji kluba rotarijcev v Maribora. Danes bo v veliki kazinski dvorani -t Mariboru inavguraclja kluba rotaricev. Pri tej priliki se zbero v Mariboru odposlanci že obstoječih klubov Iz Jugoslavije tn iz Gradca, Dunaja, Solnograda, D-naj-skega Novesra m^sta. Kot inavgurator Je določen g. Inž. Gerbl z Dunaja, M Je guverner za vso Evropo. Ker je to v Sloveniji prvi klub Informiramo občinstvo o ciljih te mednarodne organizacije. »Rotary« Je ameriškega Izvora — prvi klub se Je ustanovil v Chicagu 1905, danes Je razširjena ta organizacija po vsem svetu in ima nekaj sto tisoč članov. Ime ima od tega, ker so člani prvega kluba prirejali svoje sestanke zdaj pri enem zdaj pri drugem članu, so torej »rotirali« od enega do drugega. Cilji organizacije so: 1.) Ideal služenja kot temelj vsakega zaslužnega udejstvovanja 2.) Visoko etično pojmovanje vseh poklicnih ln poslovnih zadev. 3.) Da vsak rotarijec v svojem zasebnem, poklicnem ln javnem življenju izvršuje ideal služenja. 4. Da se širi krog znancev kot torišče za širše udejstvovanje. 5. Da se prizna zaslužnost koristnega dela, da Je vsak rotarijec dolžan svoj poklic pošteno Izvrševati, ga -smatrati za priliko, da more koristiti človeški družbi. 6.) Medsebojni sporazum; dobrodušnost napram sočloveku; svetovni mir na podlagi svetovnega občestva ljudi, ki Jih veže ideal služenja »Rotary-club« je udruženje aktivnih pripadnikov vseh poklicev, ki Jih navdaja ideal biti drugim koristen ln ki se udru-žujejo z namenom, da skupno proučavajo teorijo služenja kot pravo podlago uspeha in zadovoljstva v poklicnem delu. Vsak rotarijec se trudi to teorijo udejstvovati v svojih poslih kakor tudi v privatnem življenju in stremi za tem, da to teorijo priznavajo tudi njegovi soljudje. »Roiary-club« ni nikako tajno društvo in se ne umešava niti v vero, niti v državljanstvo niti v narodnost svojih članov, marveč stremi za tem da Je vsak član polnovreden pripadnik svoje vere in narodnosti ter lojalen državljan svoje države. Veseleč se, da Je ravno Maribor v Sloveniji prvi, ki dobi to lnternacijonalno organizacijo, po kateri pridejo naši ljudje v stik s svetovnim utripom, želimo ro-tarijskemu pokretu pri nas ln izven naših mej kar največ uspeha v interesu idealnih ciljev človeškega sožitja ln svetovnega miru. Inozemskim kakor tudi jugoslo-venskim gostom ki bodo danes zbrani v Mariboru, pa izrekamo prisrčno dobrodošlico in jim želimo, da odnesejo iz Maribora kar najprijetnejše spomine. Dr. Mirko Ceni«. Zlatoporočenca v Škof ji vasi Pred kratkim m obhajali v Skofji vasi, lepem prijaznem kraju pri Celju, redko slavnost — zlato poroko. Spoštovani po« sestnik Franc Tanšek, star 80 let ter nje» gova žena Neža, rojena Gajšek, star« 76 let sta obhajala zlato poroko, on pa poleg tega še 801etnico svojega rojstva in god. Cerkveni obred se je izvršil v župni cer-kvi v Vojniku, nato pa na domu jubilan-tov slavnost, katere se je udeležilo poleg otrok, sorodnikov in uglednih sovaščanov Se lepo Število odličnih prijateljev in znan« cev od blizu in daleč. Slavnosti sta se ude-ležila tudi priljubljeni domači g. župnik in g. kaplan. G. župnik je v lepib besedah nagovori! jubilanta poudarjajoč pri tem, kako sta zakonca prenesla v dolgih letih mnogo tru-da in težav ter 9ta kot vzorna roditelja z gorečo ljubeznijo skrbela za vzgojo svo* jih otrok, na katere sta danes lahko po« nosna. Zlatoporočenca sta za svoja leta še pre» cej čvrsta m ne bo brezpomembno orne. niti da je on letošnje poletje po 3 ure kosil kakor kak mladenič. Pridružujemo se vsem čestitkam in Se* Hmo zlatoporočencema in vsej družini mnogo sreče in mnogo let Vrli gasilci trziške župe Tržič, 14. novembra. S ponosom lahko ugotovimo, da so za nami časi, ko se je smatralo vsakogar, ki je bil član gasilskega društva, za večjega ali manjšega krokarja. Danes so se naša gasilska društva od svojega temelja iz-premenila in obrnila svoje sile v korist« nejše struge. Mlado gasilsko društvo pri Sv. Ani nad Tržičem je uprizorilo pretek« 10 nedeljo svojo prvo predstavo v tej se» zoni. Električno kurjena veranda gostilne Ankele je bila premajhna in ni mogla sprejeti vseh številnih obiskovalcev, ki so prihiteli, da vidijo na odru »Užitkarje«. Predstavo je vodil in pripravil mladi uči« teij g. Rejec, goriški begunec, ki se je v svojo novo domovino vživel popolno« ma. Reči moramo, da »o vsi igralci izvr« šili svoje naloge naravnost krasno in s popolnim razumevanjem. Nastopili so ®a» mi domačini, kmečki fantje in dekieta v družbi učitelja in finančnih stražnikov. Nastop je bil prav dober in želimo le, da nas mlado društvo še večkrat prese« neti tako prijetno. Ko so se vrgli šentanski gasilci, ki ima« jo že svojo motorno brizgalno in vodo vsepovsod, na strogo kulturno polje in smo jih radi tega pohvalili, so hvale vred« ni tudi gasilski Benjamini v tržiški župi. to so vrli bistriški gasilci. Komaj so usta« novili lastno društvo in si izposodili veli« ko ročno brizgalno. že so tudi mislili na to, da je Bistrica za primer požara, kar se vode tiče. prav na slabem. To spozna« nje je takoj narekovalo dejanje in v krat« kem času sta zrasla ob Blajšenci kakor iz tal dva velika rezervarja katerih vsebina zadošča tudi za pogašenje največjega po« žara. Novi načelnik g. Aljančič in povelj« nik g. Mokorel sta svoje mlade moči za« stavila v pravo smer in prehitela starejša društva, ki so mislila najpreje na zastavo, potem na lepo uniformo, na vodo pa še danes čakajo. Tudi tržiško gasilsko društvo se pridno giblje. Dokaz temu je, da že sedaj misli na svojo predpustno veselico, katero pri« redi v predilniških prostorih v soboto, 10. januarja 1931 in prosi druga društva, da se ozirajo na ta dan. Elektrifikacija loške doline Loke, 14. novembra. Na tem mestu smo že razpravljali o po« trebi elektrifikacije naše doline, ki bo Imela važen pomen za gospodarski razvoj, nujno potrebna je pa tudi razsvetljava po cesti, katero uporablja vse naše zaledje gori do Trojan, posebno rudarski sloj. ki hodi na posel v Toplice. V ta namen se je sestavil potrebni odbor, ki je pa zaradi raznih ovir za enkrat prisiljen čakati, ka« ko in kdaj bo prišla vrsta nanj. kajti ba« novina je odredila potrpljenje. Zahteve prometa so pa vsak dan večje in je ča« Kanje mučno. V zadnjem času je električ« na zadruga Zagorje zaradi večje frekven> ce rudniškega toka za dela pri široko« tirni železnici postavila v rudniški centra« 11 nov transformator za 24 kv za svoje odjemalce Na ta vod je priključeno se« daj prav malo število topliških žarnic Za« radi tega je nastal neizrabljen previšek električne energije. Tu se srečata interesa zadruge tako loške kot zagorske, ki ta« koj lahko odda precejšno količino toka naši dolini. Naloga ržiške občine bi bila. da stopi čim preje ▼ potrebne dogovore z zagorsko zadrugo, ter nam tako uresniči težko pričakovano in potrebno elektrifi« kacijo vsaj do Martanovca. Ko bo posta« 00 tO ZMACI PRECIZNOST TRAJNOST MASI VttOST PRECIZNA BUDI LI vila TPD projektirani transformator ob novem loškem rovu nad Martanovcem, to bo pa morda šele naslednjo pomlad, bo mogoče potegniti vod še naprej in tako uresničiti naše zahteve vsaj postopoma To je pot, ki naj jo brez oklevanja ubere naša električna zadruga ob moralni in gmotni pomoči ržiškega občinskega zasto« pa, ki mu načeljuje podjetni gerent go« spod Cencelj. Smrt otročička v žerjavici Trebeljevo, 14. novembra V Račici, mali vasici trebeljevske občine se je primerila poldrugo leto staremu sinč« kn posestnika Alojzija Planinska usodna nesreča. V kuhinji je gospodinja Alojzija pripravljala večerjo, njen sinček pa je ta čas spal v kamrici poleg kuhinje. Med tem, ko je mati bila zaposlena a kuho, se je otročiček prebudil in neopazen priko« bacal v kuhinjo. Ker je bil bos, ga mati ni slišala. \ ko jo je prijel za krilo se je nenadoma okrenila, kar je povzročilo, da je otrok padel v pepelnjak pod ognjišče, kamor je bila mati maloprej sesula žerja« vico. Otročiček je grozovito zajokal. Silno prestrašena ga je mati dvignila k sebi, to« da pomoči ni bilo več. Njen miljenček je dobil smrtno nevarne opekline. Na krik je prihitel gospodar z dvorišča, kjer je imel onravka z drvmi. Nemudoma se je O'* ravil po zdravnika, toda med tem je nesrečni otrok že izdihnil. Občni zbor Kluba Primork Ljubljana, 14. novembra. Te dni se je vršilo v damski sobi kavar« ne Emona zborovanje Kluba Primork, ki ga je vodila klubova predsednica. Po nje« nem otvoritvenem pozdravnem nagovoru se je takoj prešlo na dnevni red s poro« čilom tajnice gospe Olge Zajčeve, ki je podala poročilo o delovanju kluba tekom poslovnega leta. Iz njenega poročila sledi vsestransko agilno udejstvovanje odbora, ki se je posebno trudil, da preskrbi pod« pore dijaštvu. Odbor je stalno podpiral več dijakov in obdaroval nekoliko stotin primorskih dijakov. Ob priliki klubovih božičnic, ki jih je organizirala agilna pod« predsednica, županja gospa Olga Pucova, je bilo obdarovanih okrog 200 revnih otrok, vdov in sirot z najrazličnejšimi po« trebščinami. . „■, .» . Z odhodom gospe Vide Baltičeve je klub izgubil svojo najzvestejšo in na j mar« ljivejšo članico ter večletno predsednico. Vendar je odbor tudi dalje uspešno na» daljevaJ svoje delo pod vodstvom naše odlične delavke na karitativnem polju go« spe Maše Gromove, ki je bila za prizna« nje svojega dela na svečan način odliko* vana z redom sv. Save in ob tej priliki imenovana za častno članico kluba. Tajniško poročilo je nadalje poudarjalo vaz« nost klubovih nalog, posebno v teh tež« kih časih, ko prihaja k nam vedno več podpore potrebnih rojakov iz Primorja. Blagajniško poročilo je podala gospa Milka Guštinova. Iz njenega poročila je razvidno da je s svojo spretnostjo m požrtvovalnostjo veliko pripomogla, da so se našli vedno novi viri za lajšanje gorja in bede primorskim rojakom. Sledila je de« bata o bodočem delu, nakar so bile vo-litve in so bile v odbor kluba izbrane na« slednje dame: predsednica gospa Masa Gromova. podpredsednica gospa Olga ru« cova. tajnica Olga Zajčeva, blagajničarka Milka Guštinova, namestnice Mila Kie« menčičeva in Erna Dorčičeva Odbor: Vida Baltičeva. Marija Gostiševa Anica Le« barjeva. Lojzka Liščeva. Ida Masera. Kar-Ia Poženelova. Pavla Reieva Zofija Str« garjeva. Ruža Santlova, Karla Saplova m Marta Vrčonova. Vesti iz škofjeloškega okraja Skofja Loka, 14. novembra. Prosvetna oblast Je razširila osnovno šolo na Bukovici v Selški dolini v dvoraz-rednico in bodo tako brige upraviteljicl ge. Ljubi Lendovškovi precej olajšane. Kot dodatna učna moč je prispela na Bukovico gdč Olga Jegličeva, doma iz Selc nad Skofjo Loko; pričakuje pa se tudi prihod g Finka iz Zagorja- Razširitev bukovške šole je bila nujr.o potrebna, ker Je 100 šoloobveznih otrok iz okoliških vasi, ne glede na mladino iz gorskih selišč, morala oskrbovati le ena oseba. Domačini mislijo tudi šolo za nadstropje dvigniti. Z deli ne bo preveč stroškov, ker Je konstrukcija zidovja in ostrešja v to pripravljena. Izredno predrzna tatinska roka Je ne-opaženo segla v malo dvorano Doma ta Je odnesla uslužbencu Jesenovcu Francu prav dobro ohranleno zimsko, sivo suknjo. Tatvina Je prijavljena oblasti, vendar Je malo upanja, da bi se storilca izsledilo. Je-senovec trpi nad 800 Din škode. Loška deška šola *e dobila izrednega šolarja — pravega Ahasferja — ki Je obiskoval dosedaj nič manj kot 31 raznih Sol na Gorenjskem. Deček Nemeček Viljem je namreč sin lastnika vrtiljaka, ki se je ustavil v loškem Pratra pri klavnici. Na novo je bil ustanovljen zr Skofjo Loko pred kratkim moški pevski zbor. belimo mu r* a j več uspehov še posebno, ker je bila Skofja Loka izza zadnjih let sem brez petja. Zbor, ki ima vaje redno ob sredah ta izjemoma ob ponedeljkih, šteje dosedaj 31 članov. Dobri glasovi so še vedno dobrodošli. Pevce vadi g. Franc Adamič, pre^-^ojnik davčne uprave iz škofje Loke. Delovanje zbora je pod okriljem Sokola. Prijatelje lepe prirode opozarjamo na prijetno, raznih pestrosti in zanimivosti polno turo v Škofjeloškem gorovju. Z izhodiščem iz Škofje Loke, krenemo na ro-vo cesto pri takozvaui Kobili. Po novi prometni črti, ki se v enakomernem vzponu dviga ob gorovju, dospemo mimo Gab-rovega in Breznice prav onstran Lubnika, odtod pa preko sedla do Zalubnikarja in Sv. Tomaža na Kazino v Selški dolini. Izlet je poldnevni in traja hoja brez prestan-ka dobre 3 ure. škofjeloški Sokol je v predpripravah za prireditve v decembru. V ponedeljek, 1. decembra ob 10.30 bo v Domu slavnostna seja društvene uprave. Poleg zaprisege članstva in sodelovanja orkestra so na programu nagovori, podelitev znakov in vpisovanje v knjigo. Zvečer pa je slavnostna, na točkah raznolika akademija. Nastopijo društveni telovadni oddelki, pevski zbor in orkester. K proslavi bodo vabljeni vsi uradi, društva in korporacije. 5. decembra je Miklavžev večer. Ta teden se je sestavil posebni pripravljalni odbor škofjeloških narodnih dam, ki obišče v kratkem radodarne, sokolstvu naklonjena meščane ta okoličane, ta poprosi za darove malčkom ... Podprite človekoljubno akcijo požrtvovalnih sester z odprtim srcem! živilski trg, ki privabi na sejmišče na Glavnem trgu vsako soboto dokaj okoličanov, Je bil tudi poslednjič dobro zaseden. Poleg običajnih potreb kuhinje je na prodaj izredno mnogo zelja Jako malo pa je sadja, ki letos tudi v škofjeloškem okraju ni obrodilo. 0 pretiranih mesnih cenah Zagorje, 14. novembra. 2e dalj časa godrnja naša javnost o pretiranih cenah mesa ta da je to v rudniškem kraju, torej socialno najšibkejšem, je toliko značilnejše za naše razmere. S tem bi naj bila tudi ovržena trditev nepoučenih meščanov, da je podeželje cenejše. V mestih ta nekaterih trgih določuje maksimalne cene tržno nadzorstvo, podeželje pa je navezano na uvidvnost ki pa pri žepu menda neha. Navezani smo pač na samopomoč, ki pa je na las podobna oni basni o miših, ki so hotele mački postreči z nagobčnikom. Apelirati na čuvstva, tako zvana socialna čuvstva je odveč, saj vidimo, da niti tako težka kriza, ki Jo je preživljal rudar, ni mogla pognati cene navzdol. Še več, cena živini je padla, torej se je dvignila cena mesu na prodaj. Saj plačuje danes mesar surovo težo živine od 8.50—10 Din, prodaja pa v mesnici od 18—22 Din. Tu ni +reba nobenega komentarja. Čujemo, da namerava »Splošna gospodarska zadruga Delavski dom« otvoritl lastno klavnico za svoje Va-ne, kar bo povzročilo tehtno konkurenco ostalim mesarjem. Te konkurence pa na bo tako lahko mogoče ubiti, kakor je bil že primer pri nas, ko je eden izmed mesarjev skušal ta podlegel temu boju. Zaradi članstva, ki je stanovsko zavedno. Gotovo pa je tudi to, da bodo imeli pravico do tega mesa tudi odjemalci izven delavskih vrst ki se bodo vpisali v zadrugo ob malih obveznostih. Pred par dnevi je bil dostavljen dolinskim mesarjem odlok sreskega glavarstva v Litiji z zahtevo po znižanju cen na 25% dopustnega dobička. Kakor kaže položaj, nimamo baš mnogo upanja na tehten učinek tega ukaza, ki naj bi bil izveden do 15. t m. Vsa naša javnost z radovednostjo pričakuje uspeha tega ukrepa, pozdravlja pa namero zaeruge, ki jo bo s svojo pomočjo podpirala. Ni namen teh vrstic udrihati po mesarjih, niti Jim nočemo škodovati, 1 ' Domače vesti • Odlikovanje. Z redom sv. Save V. stopnje ie bil odlikovan naš ožji rojak g. Anton Grčman, šef železniške stanice v Andrijevcih. Čestitamo! ♦ Izpremembe v železniški službi. Inženjer gradbenega odelka direkcije v Ljubljani Emil Franc je premeščen v odsek za vzdrževanje proge v Ljubljani, uradnik Ludovik Janežič pa iz Trbovelj na postajo Kotoriba. * Himen. Dne 12. t m se je poročil pri Sv. Marjeti niže Ptuja g. Walter Diermayr iz Ormoža z gospodično Rado Gregorčevo hčerko pokojnega ptujskega zdravnika dr. Gregorca. Čestitamo! * Banovinska splošna bolnica v LJubljani ne sprejema tuberkuloznih hlralcev. Prejeli smo: Uprava banovinske splošne bolnice v Ljubljani opozarja vse prizadete v njihovem lastnem interesu, naj nikar ne pošiljajo tuberkuloznih hiralcev v bolnico, ker jih zaradi pomanjkanja prostora in oosto-ječih predpisov ni mogoče sprejeti. • Obletnica prihoda srbske volske v Dubrovnik. V Dubrovniku se je predvčerajšnjim proslavila dvanajsta obletnica prihoda srbske vojske v mesto pod vodstvom pokojnega kapetana Milana Gjorgjeviča. Ves Dubrovnik je bil pri tej priliki v zastavah, vhod v mesto pa je bil okrašen r ogromnim lovorovim vencem. * Plaz na cesti Stahovica-Gorn)! grad. Prejeli smo: Dne 9. t m. se je utrgal plaz oa cesti Stahovica Gornji grad pod tako svano Krivčevo rido pod vasjo Podstuden-cem občina Gozd. Cesta je popolnoma zadelana in zasuta s kamenjem in zemljo ter je vsak promet nemogoč, dokler ne bo plaz odstranjen. Ovira bo trajala 1 do 2 tedna. • »Naš rod«. Izšla je 1. številka mladinskega mesečnika »Naš rod«, ki ga izdaja Udruženje jugoslov. učitelistva v Ljubljani Številka je delno posvečena slovenski Koroški Uvodni »Pozdrav koroški mladini« le spisal ljubljanski škof dr. Gregorij Rož-man. Tone Gaspari je prispeval zapiske z naslovom »Iz dnevnika«, dr. Franc Kotnik: »Kako sem se učil knjižne slovenščine«, I. Matičič črtico »Tam gori po polju.« Nekoliko besed s citatom iz »Arbeiter Zeitung« Je posvečenih mučencem iz Bazovice. Članki »General Rudolf Maister« (s sliko in pesmijo), »Ustroj naše vojske«, »Vsesokolski zlet v Beogradu« (s slikami) naj vzbude v mladini zanimanje. za naše nacionalno življenje. Oskar Hudales priobčuje povest »Triglavov polet«, ki se bo nadaljevala, Mil-činski Fran je zastopan s humoristično povestjo »Butale in Butalci«, ki se bo takisto nadaljevala. Ivan Mohorko je prispeval članek o starodavnem Ptuju. Tudi drugega krajšega gradiva je obilo. »Naš rod« se naroča v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. * Društvo upokojenega učitelistva za Slovenijo v LJubljani vabi še nevčlanjene tovariše in tovarišice k pristopu. Prijave z navedbo dneva upokojitve je pošiljati na gornji naslov v Ljubljani, Zrmjskega cesta št 7. # Nov! grobovi. V visoki starosti 86 let Je umrl v Gradcu posestnik g. Matija Ma-zelle. Pogreb pokojnika se bo vrši! danes ob pol 15. na pokopališče v Kloštru, kjer ga bodo položili v rodbinsko grobnico. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše so-žalje! Knnnite samo PENKALA BATERIJE ker gort najdalje! 300 peljali so ga v beljaško bolnico, kjer ao ma morali roko odrezati. * Smrtna nesreča pil gradbi klavnice. Pri gradbi nove mestne klavnice v Zagrebu se je v četrtek popoldne pripetila huda nesreča. Kristina Habuševa 21 let stara delavka, je nosila malto na oder. V višini približno 8 metrov pa se je odmaknila deska ln nesrečna ženska je padla na tla. Ostali delavci so prihiteli na pomoč in reševalno društvo jo je prepeljalo v bolnico. Tamkaj se ji je nudila zdravniška pomoč, ki pa je ostala brez uspeha in je nesrečnica kmalu umrla. * Žrtev pregoreče ljubezni. V bolnico na Sušaku so pripeljali iz Gerova 22 let starega delavca Andreja Strugo, po rodu iz Istre, ki se je z revolverjem smrtnonevarno ob- sicioptičnimi slikami kot rekapitulacija prvega. Vabljeni tudi obrtniški mojstri. Vstopnina Je prosta. n— československ& Oboe v Lublanl po-MdS. v nedžll 16. t m. o 4. hod. odpoled-m v Narodnim dom« loutkov« pfedstave-nlLNa pofadu Je veliki v?pravn4 hra »Svanda dudAk«, ku kterč mlstr SkruSn? namaloval tipln« nov« dekoraee, a v niS vystupuji 23 !outky. Zveme srdečn« vSe-chny mal« 1 velik« pftznlvce Kašp4rkovy k Očasti na tomto 1 dalSlch pfedstavenlch a— T Sokotskem doma aa VK* se bo vršil v nedeljo ob 20. Martinov večer z zabavnim sporedom. To bo prva Sokolova prireditev v letošnji sezoni v popolnoma pre novljeni dvorani. Pridite! ■— Javna dražba orožja. 4. decembra se bo od 9. dalje vršila v veži sreskega načelstva v Ljubljani, Hrenova 11, javna dražba orožja, ki je bilo odvzeto po zakonu o posesti in nošenju orožja, kakor tudi orožje, ki se hrani že več časa pri sreskem na čelstvu, in sicer so to: lovske puške (eno-in dvocevke), karabinke, flobertovke, pištole, samokresi in slično. K dražbi bodo prt-puščeni koncesijonirani trgovci z orožjem, ki se izkažejo s koncesijskimi listinami, m osebe, ki se izkažejo, da imajo veljavne orožne liste ali pa dovoljenje za nabavo orožja. Zdražilec mora plačati predpisano takso po tarifni postavki 81. taksnega zakona. a— Dolenjska cesta zaprta za promet. Dolenjska cesta bo zaradi popravila proge električne cestne železnice danes od 6. zjutraj do 8. zvečer za tovorni promet zaprta od gostilne pri Cešnovarju do mitnice. Tovorni promet se bo vršil po Orlovi in Ižanski cesti. a— Okraden čevljar. V delavnico čevljarskega mojstra Rudolfa Tobijasa v Florijan-ski ulici 28 se je pritihotapil te dni zgodaj zjutraj, med tem ko je vajenec pospravljal čevljarski pomočnžk 22 letni France S. iz Stožic ter odnesel par moških čevljev, na škodo vajenca Božidara Smrekarja pa rokavice. žepno svetiljko in nekaj drugih malenkosti. Ukradene predmete je nato odnesel na svoj dom, kar ie Tobijas zvedel in mu predmete zaplenil. France S. se bo moral zagovarjati pred sodiščem. o— Denar so mu ukradli. Čevljarski pomočnik Ivan Dergestin, stanujoč na Sv. Jerneja cesti 7, Je prijavil, da mu je neznan storilec odnesel iz stanovanja 140 Din gotovine. Tat mu je vzel listnico iz žepa hlač, ki so visele na stolu. Vzel pa mu ni vsega denarja, marveč mu je pustil v žepu še 400 Din, zaradi česar sumi oškodovanec, da se je polastil denarja nekdo, ki dobro pozna razmere v hiši a— Poškodba ia pretep. V sološno bolnico so včeraj dopoldne pripeli ak 63 letnega posestnika Franca Cimermana te Do-brunj. Cimerman je vozil z dvovprežnim tovornim vozom proti vasi naenkrat pa sta se mu iz neznanega vzroka splašila konja. Pri tem je nesrečnik prišel pod voz m obležal aa tleh s hudimi notranjimi poškodbami — V splošno bolnico so pripeljali včeraj popoldne tudi 29 letnega Karla Finka iz št Vida pri Stični. Fink se je spri t nekimi fanti v Jastrebljah, pri čemer Je dobil hude poškodbe na vsem životu. a— SO Preporoda redna plesna vaja bo drevi točno ob po! 8. Prosimo za točnost, ker je plesni mojster g. Jenko pozneje zadržan. a— Zveza bivših salezIJanSklh gojencev bo imela redni letni občni zbor v nedeljo 16. t m. ob 9. na Rakovniku. n— Plesne vaje Sokola Moste se vršilo vsako nedeljo ob 3. popoldne. Vabljeni! a— Pevsko društvo »Slavec« v LJubljani priredi v soboto 15. t m. ob 20. v Ljudskem domu Martinov večer s prav pestrim sporedom (godba, ples, petje, komični nastopi itd.) Točila se bo dobra domača kapljica in se bo postreglo z dobrimi Jedili. Prijatelji petja in vesele zabave iskreno vabljeni. a— Pozabljen plašč. V čakahife! banske uprave visi pozabljen plašč, ki na! pride lastnik po njega. Plašč torej ni bil ukraden, kakor se Je čitalo v listih. Premiera! Krasna drami velike ne-utešene ljubezni Most obupa Nepozabna vsebina! Krasne, očar-live slike in izvrstni igralci. Danes! Ob 4., pol 8. tn 8. Telefon 2730. KINO DVOR časa. Dogovor giede dneva bo v ponede. Ijek 17. t. m. ob 18. na II. dekliški meščan« ski šoli v Cankarjevi ulici. a— Mariborska borza dela išče za tlakovanje cest v Ljubljani nujno tri delavce profesijoniste. Interesenti naj se javijo pri borzi dela v Mariboru a—; . Davica se je pojavila v Slovenski Bistrici. Te dni je zbolela hčerka so-lnega uradnika Sotlerja, k' obisicuje meščansko šolo. To je v kratkem času že dru*i T»ri« mer te bolezni. Iz Celja e— Ljudsko vseučilišč« y Celja. V ponedeljek 17. t m. ob 20. bo predaval na tukajšnjem Ljudskem vseučilišču v predavalnici meščanske šole v Vodnikovi uL g. dr. Ljudevit Pivko o dobrovoljcih t svetovni vojni. Pridite! e— Nedelja v celjskem mestnem gledališču. V nedeljo ob 16. ponovi igralska družina Dramskega društva v meslneir. gledališču zabavno Nestroyevo 3-dejansko burko »Utopljenca«. Vstopnice se o-be v predprodaji v knjigarni Goričar i Leskovšek na Kralja Petra cesti Predstava Je zlasti prikladna za okoliško prebivalstvo, ker so na vse strani ugodne prometne zveze z vlaki in avtobusi e— Celjska koča. V nedeljo 16. t m. bodo napravili celjski lovci in prilateljl narave večji izlet do Celjske koče. Da oo užitek narave še popolnejši, bo zaklal oskrbnik koče g. Doplikar v nedeljo lepo pitanega pujska. Tudi dobre vinske kapljice in brezalkoholnih pijač ne bo manj. kalo. s— Odvažanje imeti v Celja. V Celja Imamo za odkladanje smeti na hišnih dvoriščih še vedno smetišne Jame, v katerih se kaj na debelo gojijo podgane. Zadnjt čas bi že bil, da bi mestna občina nabavila moderne zbiralne vozove, ki bi pobirali smeti po hišah in Jih odvažali na določeno javno smetišče. Ce hočemo ohraniti Celje kot sloveče letoviško ln kopališko mesto, je uvedba dnevnega pobiranja smeti po hišah nujno potrebna. Iz Maribora Občutek «i«nraosti in nonolne negovanosti imajo cme gospe, ki uporabljajo za vsakdanjo Intimno toaleto samo preizkušeno milovonjivo sol za izpiranje (ISLA SPtJLr SALZ). Nenadkrlljlvo sredstvo za vsako v lstlnl ugledno damo. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke. NAPREDEK V MEDICINI Pri bolečinah v sklepih ln udih kakor pri prehladu jemljejo mnogi ljudje Togal-tablete. Togal odgovarja modernemu mišljenju in predstavlja novost In napredek v zdravljenju. Togal je preizkusen na mnogoterih klinikah in bolnicah in se potrjuje njegovo odlično učinkovanje celo v zastarelih slučajih, v katerih druga sredstva niso pomagala. Togal učinkuje naglo in sigurno proti revma-tizmu, protinu, ishijasu, hripi, živčnih bolečinah ln glavobolu. Togal učinkuje takoj in je popolnoma neškodljiv za želodec, srce in ostale organe. En poizkus je v Vašem lastnem interesu. Vsaka lekarna ima Togal-tablete v zalogi in Vam jih more te najhitreje dobaviti. a— Mariborske knjižnice v oktobra. Meseca oktobra je izposodila Ljudska knjižnica v Narodnem domu 753 obiskovalcem v 17 uradnih dneh skupno 1S90 knjig. Novih članov je pristopilo 29. — Knjižnica Delavske zbornice v Pokojninskem zavodu, pa Je izposodila v tem mesecu 549 obiskovalcem 1520 knjig. Novih članov je sprejela 30. Skupno sta izposodili obe knjižnici v mesecu oktobru 3410 knjig in Je število izposojenih knjig v obeh knjižnicah pretekli mesec narastlo. a— Iz gledališča. Bivša operetna dhra tn subreta raznih jugoslovenskih gledališč, gdč. Milka Michlova bo gostovala danes v opereti »škrjančkov gaj« kot Marica, katero partijo Je povsod pela z nedelj enlnu uspehi — V nedeljo se bo pela ob 15. moderna šlager opereta »Aleksandra«, k! Je občinstvo izborno zabavala. Kuponi Zvečer ob 20. se bo ponovila opereta »Lutka«, ki je zaradi svoje nadvse zabavne vsebine in prisrčne muzike izredno ugajala. a— Hadžl Mnrat — Bell Satan. Ta veliki zgodovinsko-kultumi zvočni fihn po znani noveli velikega ruskega pisca Tolstoja predvaja od sobote 15. t m. naprej do 19. t m. v Kinu Union ZKD. Film Je verna slika velikih bojev Kavkaških plemen za svobodo pred S) leti. Odlikuje se po sijaju opreme in ogromnosti koncepcije. Čudovite so slike divjega Kavkaza. V ulogi Belega Satana naprekosljivi igralec Možuhin. a— Tovarna »Metra« v Maribora. O. dr. Ivo Benkovič, Ljubljana, nam je sporoči!, da Je tovarno »Metra« v Mariboru kupila Mariborska industrija svile, koncem Bujatti ne pa g. dr. Benkovič sam, ki Je predsednik te družbe. a— Narodno strokovna zveza podružnica Maribor ima v nedeljo 16. t m. ob pol 10. v gostilni »pri Vipavcu«, Frankopanova ulica 11. zbo.rovanje, na katerem bo delegat iz LJubljane poročal o konferenci narodnih organizacij za ujedinjenje vsega narodnega delavstva, ki se je vršila 16. oktobra v Beogradu. Vabimo vse, ki se zanimajo za jugo-slovenski delavski pokret da se tega važnega zborovanja udeleže. a— Veliko jadransko prireditev v Mari* boru pripravlja v mesecu januarju na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije oblastni in mestni odbor Jadranske straže. ar— Nov češki tečaj v Mariboru. Izka. zalo se je, da bo poleg že obstoječih petih tečajev, v katerih se sedai vrši pouk če. škega jezika, potrebna otvoritev še ene« ga, ki se bo vrši! v večernih urah in sicer z ozirom na uradništvo, ki popoldne nima Iz Kranja v— V spominsko knjigo. V soboto se JB vršil družabni večer s plesom, fa ga je pr* redila Narodna Čitalnic* ▼ Kranju. Kljub pičli udeležbi je bil večer zelo animiran in so zlasti plešoči prišli na svoj račun. Slab obisdc pa je bil naravnost rekorden. Na« rodna čitalnica, ki plačuje polovioo letnega amortizacijskega prispevka za Narodni dom, bi pač zaslužila večje pozornosti m gmotne podpore, csobito s strani onih, ko« jih prisega je vzidana pod temeljnim kam« nom Narodnega doma, r— Koncert mladih umetnikov. V nede. 1 jo se je mnogoštevilni kranjski pubbki z velikim uspehom predstavil mladi vi rtu« oz g. Karlo Rupel ki se je menda med Slo« venci prvi izbral koncertno karijero kot vijolinist » solist. Glavna točka sporeda je bil vsekakor Mozartov koncert v DkIutu, ki ga je mladi vituoz podal mestoma v prvem in tretjem stavku x individualnim temperamentom s čimer je delo napravil širši publiki dostopnejše. S tem koncertom pa je g. Rupel dokazal, da ni le virtuoz, ampak tudi globoko pojmujoč umetnik. Ostale točke njegovega sporeda so bile pretežno virtuozncga značaja in je peseb« no v Riesovem: Perpetuum mobile, lei tvo« ri repertoarno točko skoroda vseh velikih vijolioskih mojstrov, očaral publiko t moj« strsko tehniko. Drudi del sporeda je tzpol« nil naš stari znanec, domačin g. Marijan Rus, ki je kakor že opetovano pokazal obsežen glasovni materijal m jasno izgo« vorjavo ter se izkazal kot vreden učenec svojega učitelja mojstra Betetta. Prav do« vršeno je prednašal arijo Kecala in Pre« lovčev šaljivi: »Dedek Samonog«. Oba umetnika je vzorno spremljal na klavirju g. Marjan Lipovšek. Zasluženega, iskrenega aplavza je bilo mnogo iti se je publika raz« šla v nadi, da prav kmalu zopet doživi glasbeni dogodek enake vrste. Mlade umet« niike je pogostila na jugoslovenski načia ga. Mira Znidaršičeva, odbonrica Ko!« Jug. sester. r— Z nožem nad tovarfla. Staro myrr*t štvo je vladalo med delavcema Bajtom Francem in Otrom Bernardom že dalje časa V torek popoldne je prišlo mod obema do obračuna. Bajt je sunil Otra v prsi ta pa mu je vrnil sunek z nožem. Zadal mu je tri vbode. Zadeva se bo obravnavala pred sodiščem. Z Jesenic ■— Sokolski oder. V soboto zvečer fa r nedeljo popoldne se je na sokolskem odru na Jesenicah ponovila mladinska igra »V kraljestvu palčkov«. Dočim v soboto zve« čer ni bila udeležba zadovoljiva, je bila dvorana v nedeljo do zadnjega kotička razprodana. Zelo lepa je bila udeležba % Mojstrane, iz Kranjske gore, z Javornika, z Dobrave, Bleda in iz Radovljice od ko« der so prijatelji Sokola privedli s seboj tu« di svojo deco, da je prisostvovala tej lepi mladinski predstavi V soboto 15. t. m. zvečer se uprizori narodna rgra Jurčič;Go» vekarjev »Deseti brat«t. Pridite! Z Bleda bi— Kolektivna obrtna zadraga na Ble« du namerava prirediti v kratkem Štirim sečni zimski tečaj za nemščino in knjigo« vodstvo. Tečaj bo dvakrat po dve uri te« densko v salonu restavracije Potočnik. I Ot¥oritweno t naznani KINO BLED ▼ bivšem sokolskem domu. Danes v soboto ob 8. ari prvikrat predstava velefllma 13627 M— IgriKe m g*H n BMi Ka »dnji teji zdraviliškega odseka M je po inieija-ttvi spravnega svetnika »Jugočeške* gosp. dr. Wuklerja sklenilo tgraditi igrišče » golf, ki bi bilo edino te vrste t naši državi Načrt bo izdelal neki francoski in2e-njer, ki pride te dni iz Pariza. bi- Gradbo grajskega kopaliMa pod Gradom so začasno prekinili m jo Dooo »adajjevali pomladi, £ pahsče izgotovljeno. Moaernu kabinami paliiče bo l "e ki imT sS kato, pa Doao presut prost0ra ob jezera. "f C S- Ker postaja Bled bi- Jarna nujna potrebai rt^rad Tudi nekaj javnih stranišč vsa] S Srif krajih, ki so oddaljeni od hotelov. Iz Kamnika ka_ k^j ministrskega predsednika in gg ministrov v spominsko knjigo. Ob po« ietu v Kamniku je naš dopisnik g. Kos na« prosil gg- predsednika vlade in ministre, da so se vpisali v spominsko knjigo, ki jo hrani g. Sadnikar v svojem rnuzeiu. ka— Dar predsednika vlade Kolu jugo--slovenskih sester. V nedeljo je daroval ministrski predsednik general g. Peter Ziv« kovič za Kolašice, ki so s predsednico go. dr. Karbovo na čelu pripravile zakusko ln stregle pn njej v Čitalnici 3000 Din. Za da. rilo se je g. generalu toplo zahvalila g*, dr. Karbova To vsoto bodo Kolašice porabile za obdarovanje najrevnejših v našem me* **ka-— Proslava 1- decembra. Sokolsko druStvo v Kamniku bo letos kar naj.ilo-vesneje proslavilo 1. december z a*^«™-jo kjer nastopijo naši najboljši oddelki. Za zaključek bo enodejanska igrica. ka— Predavanje o prvi pomoči -n preprečevanju nezgod. V nedeljo dopoline ob 9 je bilo v čitalnici izvrstno uspelo predajanje, ki ga je oi ganiziral upravnik tn-kajšnje ekspoziture OUZD g. Justin, P p—-"prečevanju nezgod je predaval načelnik pri OUZD v Ljubljani g. Josip Bole, o pr-h pomoči pa g. dr. Matjašič te Kamnina. Dvorana je bila nabito polna delavstva m zastopnikov podjetij. Predavanje so Si~cm-Ijale skloptične slike, ki so nazorno pobarale, kako Je treba ravnati ob nezgodah ln prvi pomoči, številni poslušalci so izrazili tel jo, da bi se slična predavanja še ponovila. .. ka— Izboljšanje cest. Te dni »o zv»o paro popravljali cesto iz Kamnika v Ljub« Hano. Tudi v mestu samem so mnogo po« Izreden mraz. Zadnji dnevi so p^v krasni, le mraz Je pritisnil. V četrtke zjutraj je bUo —4° C mraza. Vremenski preroki pravijo, da bo vreme še dalje lepo. kaA Popiha« jo je hotel. Neko tukajšnje avtobusno podjetje je imelo v svoji Sužbi šoferja L P., ki Je službo »pustU, ko Je prejel plačo in predujem za mesec naprej Zvečer ga enostavno ni Mlo v Ljubljani k avtu, ampak Je poslal pismo, kler je povedal, d aje pri Keršiču drufc Šo-S S £ avtobus vozil nazaj v Kamnik, ker on, L P. ne more voziti zaradi važnta opravil. Ta važna opravila trajajo že f<* dni. V gostilni, kjer je bil na hrani ln 3ta-novanju, je seveda ostal vse dolžan. Ope-Erfl je tidl nekaj deklet, ki so mu dajala manjše in večje zneske. V torek bo gL orožniki dobili v Mostah pri Kamniku kjer je popival. Sedaj ga bodo zašili Pri nJem so dobili še nekaj denarja. Iz Skofie Loke K— Proslava 1. decembra bo v Skofj"i Loki pod okriljem Sokola v smislu danih navodil glavne uprave. Dopoldne bodo svečana seja društvene uprave nagovor m zaprisega članstva, zvečer pa bo v Domu slavnostna akademija s sodelovanjem pevskega zbora, društvenega orkestra in telovadnih oddelkov Na sporedu bodo tudo nagovor in deklamadje Ves potek proslave bo Se posebno slovesen, ker se pro-glasi dan kot sokolski praznik. K zaprisegi prispe okoli 100 novih članov, med njimi vse Reteče, ki jim je matično društvo v fikofji Loki £1— Dvoje predavanj. Letošnja sezona predavanj je zopet za dva uspeha boga. tejša. Pretekli teden je posetil Retečane in Skofjeločane tajnik ZKD dr. Stojan Bajič. ki je v zvezi s skioptičnimi slikami na poljuden način povedel poslušalce v osnovne pojme meddržavnega prava. Zanimivim iz* vajanjem predavatelja so sledili navzoči s pozornostjo. Udeležba v Retečah je bila velika, a v Skofji Loki pa to pot dokaj slaba. Bilo je navzočih le okoli 35 ljudi Iz Novega mesta n— »Jutrova« mladinska knjižnica Ima bogato zalogo zanimivih knjig za naše malčke. Te knjige so najlepše darilo naši decL Vse te knjige se dobe v podružnici »Jutra« na Ljubljanski cesti, na kar zla. sti opozarjamo Miklavža, ki bo kmalu kupoval daTove Iz Litije i— Predavanje o sokolski idej!. V pone« deljek ob 19. bo predaval v Sokolskem domu v Litiji br. dr. Riko Fux o sokolski ide. ji Predavanje jc obvezno za vse člane So* kolskega društva Litija » Šmartno, poseb« no pa za novo pristopivše. Prosimo za točnost. i— Naši pridni godbeniki. Letos si je ustanovilo litijsko gasilno društvo lastno f;odbo na pihala, ki pod vodstvom g. Ke» ememo-ča iz šmartna prav zadovoljivo na* preduje. Agilni fantje posvečajo ves svoj prosti čas vajam, bi se vrše v dvorani na Stavbah. Godbenemu odseku predseduje župni tajnik g. Peterca. Godbeniki so na* 6topili v nedeljo pri sprejemu predsednika vlade g. Petra Zivkoviča, kjer so s svojo navzočnostjo še povečali slavnostno raz« položenje. Dober vtis, ki ga je dosegla ga* silska godba s svojim prvim nedeljskim nastopom, naj bo vsem sodelujočim in nji* hovemu kapelniku g. Kelemeniču v vzpodbudo pri nadaljnjem delu. la Trbovelj t— Podružnica Slovenskega lovskega društva v Zasavju. Slov. lovsko društvo v Ljubljani je dovolilo, da si lovci v Zasav« ju ustanove svojo lastno podružnico s se« dežera v Trbovljah. Njeno področje bo obsegalo ves laški srez. radeško in šent« jursko občino iz krškega sreza ter litijski so^ni okraj. Pravila za to podružnico so že oblastveno odobrena. Ustanovni jbčni zbor se bo vršil v soboto 22. t. m. ob 17. v prostorih ge. Ane Forte v Trbovljah. t— Esperantski tečaj. Ker je pri nas več ljudi, ki se interesiraio za ta mednarodni jezik, se otvori v nedeljo 16. t. jn. ob 1. uri popoldne na Vodenski deški šoli espe« rantski tečaj. Interesenti so vabljeni, da se ga udeleže. Iz Hrastnika h —Kralj bo boter. V nedeljo 16. t m. bo krst 19. otroka rudarja Sosterja, o ko« jem rojstvu smo že poročali. Botra Nj. Vel. kralja bo zastopal polkovnik celjske« ga vojnega okruga. V Hrastnik se pripelje z vlakom ob pol 9. dopoldne. Iz Braslovtž 1»— Lovska sreča. Nekemu tukajšnje, mu lovcu je prišel pod strel v gozdovih Dobrovlja bel planinski zajec, kar je za naše kraje vsekakor redka zanimivost. br— Igra narave. Deček Turnšek je na* šel lepo razvito cvetočo vejico jablane na domačem sadonosniku. Drevesu je odpadlo že popolnoma vse listje, iz popka na neki stranski veji pa so pognali trije drobni cveti z dvema listoma. br— Nesreča. Preostanek letošnjega hmelja, stlačenega v vreče, je po dvigalu spravljal na pod g. St. v Braslovčah. Po nesrečnem naključju je padel z voza, ki se je premakni! v trenutku, ko je vrečo dvignili na dvigalo, na rob lesene kadi ter dobil hude notranje poškodbe. Iz Ptuja j— Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča v Ptuju bo v ponedeljek, 17. t. m. z novo Nušičevo šaloigro »Gospa ministri« ca«. Ta veseloigra je pravcati šlager ter se publika vselej nasmeje do solz. Naslov« no vlogo bo kreirala ga. Dragutinovičeva, režira g. Kovič, sodeluje ves dramski an. sambi. j_ Francoski krožek priredi v nedeljo 16. t. m. ob 17. čajanko in literarni večer. Predaval bo lektor gosp. Vey iz Ljubljane o zanimivem predmetu: Pesniki Parnasa. Na sporedu bo tu'1' petje francoskih narodnih pesmi. Prireditev bo v zgornji dvorani Narodnega doma. Vabljeni so Slani krožka in maturanti ter maturantke tukajšnje gimnazije. Novi člani dobro došlil Iz Ljutomera Ij— Deputacija, ki je šla v ponedeljek, 10. t. m. v Ljubljano k ministrskemu pred« sedniku, je štela poleg župana še dva ob« činska odbornika. Vsi trije so g. predsed« niku vlade tolmačili želje mesta m kraja ter prosili za pomoč važnih gospodarskih in komunalnih zadev. Isto je storil v sTe« do 13. t. m. še g. župan sam p®i konferenci z ministri v Mariboru. Ij—Avtomobilska nezgoda. V pondeljek 10. t m., se je trgovec \Veiss peljal s svojim avtomobilom znamke Chevrolet iz Prekmurja v Ljutomer. Z njim sta se vo* žila tudi dva prijatelja. V Pristavi, kjer kna cesta hude ovinke, je nenadoma izgu« bil oblast nad vozilom ter zapeljal v ob* cestni jarek Avto se je trikrat preobrnil okrog svoje podolžne osi ter obležal z vdrtim hladilnikom in polomijenimi blat« niki in svetiljkami Tudi volan je izgubil svoj venec, kljub temu pa so vsi trije potniki ostali nepoškodovani, samo lastnik avta je dobil nekaj neznatnih prask. Avto so zapeljali v Ljutomer v popravilo, pa so se z avtotaksijem vrnili preko Gibinskega broda v Prekmurje. Eden izmed njih, neki trgovec iz Beltincev, se je pri nezgodi ta« ko prestrašil, da ni hotel niti z avtotaksi« jem na isti brod ter je rajši počakal, da se je brod vrnil po njega samega. Iz Pragerskega pr— Popravljanje banovinske ceste. Te dni se je pričela pri nas popravljati ba« novinska cesta, ki vodi skozi Pragersko iz Slovenske Bistrice na Ptuj. Gramoz, ki se dovaža z avtomobilom, se na potrebnih mestih sproti takoj raztrosi Cesta, lci je bila v že zelo slabem stanju, bo na ta način v nekaj dneh popravljena, pr— Žrtev poklica. V opekarni bratov nasrečil tovarniški delavec Gmajn ar iz Štajnklauberjev se je v torek 11. t m. po* Sp. Polskave. Zmečkalo mu je prste na levi rolci. Prvo pomoč mu je nudil zdrav« nik v Slovenski Bistrici, kamor ga je pri* peljal lastnik tovarne s svojim avtomobilom. Iz Gor. Radgone gt— Uradne nre pri carinarnici v Gornji Radgoni ter pri vseh njej podrejenih od* delkih so od 10. t. m. naprej naslednje: do* poldne od 8,—12. ter popoldne od 14.—17 gr— Kopico slame je zažgal neznani sto« rilec minilo soboto 8. t. m. ob pol 13. pri posestniku g. Francu Vračlcu v Orehovcih Velik val dima, ki se je dvignil, so pravo* časno zapazili domači, ki so se ob tem času nahajali baš pri obedu, in sosedje ter pri« hiteli na pomoč. K sreči nd bilo vetrovnega vremena in tako je z velikim trudom uspe* k> pogasiti požaT in rešiti ostale objekte pred ognjem. Iz Šoštanja St— Novo Sokolsko društvo bo ustanov* Ijena v Velenju. Ustanovni občni zbor bo pri Ježovniku v Velenju v nedeljo 16. t. m. ob 16. Sokol v Šoštanju poziva svoje član* stvo, da se ustanovnega zbora udeleži v čim obilnejšem številu. št— Odlikovanje. Z redom jugosloven« ske krone 5. vrste je bil odlikovan rezerv« ni podporočnik g. Hauke Hubert. Red mu je izročil v občinski pisarni 12. t. m. sre« ski načelnik g. Viher. št— čajanka Rdečega križa je aaisvo-ljivo uspela. Pred dobro zasedeno dvorano Je odpela ga. Baričeva lz Zagreba svoj program, obsegajoč slovenske, hrvatske !n francoske pesmi tako popolno, da je žela zasluženo pohvalo vseh poslušalcev. Tu-«' mešani ln moški pevski zbor sta zadovoljila občinstvo v polni meri. Iz čistega dobička, ki bo pa vsekakor manjši od lanskega, bo tedaj tudi letos obdarovanta večje število revnih šolarjev. Zahvala ta priznanje za človekoljubno delo ta za jbfen nesebičen trud gre v prvi vrsti predalniku društva sodnemu predstojniku g. Potočniku in vsem cenjenim damam, ki so se pri aranžiranju prireditve udejst« • ale št— Hmeljarji Šaleške doline, vftlanje ni v Hmeljarskem društvu za Sloveniji, bodo Imeli svoj letošnji občni zbor v nedeljo 16. t. m. ob 9. v gostilni pri Cerov* šku. Iz Slovenieradca Bg— Moderniziranje tovarne merR *C«ir so se pri zadnjem požaru v omenjen« tovarni pokazale tozadevne varnostne oajra-ve kot manj zanesljive, se je odlomil lastnik g. Ivan Mikolič za popolno modernizacijo varnostnih naprav proti ognju. V to svrho se Je zgradil na hribu Legnu nad tovarno velik betonski rezervoar, ki obsega 20.000 litrov vode ta Je ves v «emiji. v njega se črpa voda s posebno napravo iz Mislinje. Odtod je potem napeljala ?c-da v ceveh v vse tovarniške objekU. n bo mogoče požar takoj udušil. Istočasno so se postavili v tovarni trije specialni biroji tp Izdelovanje meril ln drugih ▼ to Iroko spadajoč ih predmetov, dobavljeni tx Nemčije, ki bodo povečali dnevno kapaciteto približno za 100 %. Bg— Preselitev odvetniške pisarne. Odvetnik dr. Ferdo černe, ki se Je v maju leta 1928. iz Murske Sobote preselil v še mesto, je v minulih dneh premesMi tvojo odvetniško pisarno za stalno v Ooiojo Lendavo. 8g— Zgradba nove stanovanjske hiše. Gradbena tvrdka Alojz Kališnik namerava v prihodnji pomladi sezidati večjo stanovanjsko hišo, ki bi bila našemu mestu nad vse potrebna, ker še vedno trpimo na pomanjkanju stanovanj. sg— Delovanje okrajnega cestnega od« bora. Most čez Mežo pri Dravogradu, tako zvani Minipekov most, kjer se odcepi ce« sta proti Guštanju. je bil že v precej slabem stanju, tako da se je moral temeljito popraviti. Za vsa zadevna popravila se je izdalo 13.000 Din. Vsota se je razdelila na dva dela in je plačal polovico prevaljski. polovico pa slovenjgraški okraj, ker most veže ta dva cestna okraja. Proračun okrajnega cestnega odbora za leto 1931. se je na zadnji proračunski seji določil na 671.000 Din. Primanjkljaj se namerava pokriti na isti način kot v minulem letu, namreč s 25 odstotno doklado na vse ne« posredne državne davke. Iz Gornjega grada gg_ Osebna vest. Sodni sluga g. Tome Jernej je bil premeščen k okrožnemu so« dišču v Vel. Lašče, na njegovo mesto pa je prišel g. Lampe Josip iz Logatca, G. Tomca, ki je bil splošno priljubljen, bo zlasti pogrešala godba gasilnega društva, katere agilen član je bil. gg— Se en odvetnik. V hiši gostilne ge. Trobejeve je otvoril odvetniško pisarno g. Zbrizaj Teodor, doslej odvetniški kon« cipijent pri odvetniku g. dr. Ernestu Kala« nu v Celju. gg— Martinov večer 16. t m. Opozar« jajo se vsi prijatelji našega Sokola na ta večer, ki obeta biti zelo zabaven. Iz Slov. Bistrice sb— Sprejem zastopnikov kraljevske vlade. 11. t. m. so že v ranem jutru na va* bilo mestne občine okrasili ved posestniki svoje hiše z zastavami, uradi, šole in 'rušiva pa so se pripravili na dostojni spre« jem članov vlade, katerih prihod v SI. Bi« strico je bil najavljen za 15. uro. Na Me* stnem trgu pred občičnsko hišo se je zbra* lo številno občinstvo m šolska deca točno ob napovedani uri. Sokola je zastopala osemčlanska deputacija v krojih pod vod« stvom staroste dr. Pučnika m vrsta nara. ščaja s praporom Ob njih so se razvrstili gasilci z načelnikom Podhraškim, občinski odborniki z županom dr. Schaubachom ter šefi vseh tukajšnjih uradov. Prispel je tudi sreski načelnik dir. Hacin in mariborski župan dr. Jirvan. Škoda le, da se je prihod gg. ministrov zakasnil skoro za celi dve uri. Ko so se ustavili avtomobili na Mest« nem trgu, je legal na mesto že mrak in za« gorele so cestne svetdljke. Ob 16.40 so iz* stopili gg. ministri dr. Srškič, dr. Šverljuga, inž. Sernec in dr. Svegel v spremstvu okrožnega inšpektorja g. dr. Fr. Schauba* cha. V imenu občane jih je na kratko po* zdravil mestni župan, za ves nad srez pa načelnik dr. Hacm. Kraljevi odposlanci so nato pristopili k posameznim deputacijam in predstavnikom oblastev ter se v naglici informirati o krajevnih prilikah. G. dr. Srškič se je posebno zanimal za domače Sokolsko društvo in za gasilce. Ker za daljše razgovore ni bik* časa, so ministri kmalu zopet zasedli avtomobile in odbrz&la v Maribor. Gg. dr. Pučnik, dr. Jagodič in Ivan Kos so naslednjega dne tolmačili čl a. nom vlade želje in potrebe našega mesta in okraja na mariborskem sestanku. sb— Tombola Gasilnega društva 9. t. m. je prinesla našim gasilcem nad 12.000 Din dobička. Obisk je bU zlasti iz okolice za* dovoljiv. Društvo se ob tej priliki zahva* ljuje vsem sodelavcem in darovalcem le« pih dobitkov, zlasti ie mestna občini m g. dr. Attemsu sb— Na prireditvi CMD 15. t m. v ho. telu Beograd bo predaval o manjšinskem vprašanju in nalogah naše CMD upravitelj g. Prekoršek iz Celja, znam strokovnjak v narodno * obrambnih zadevah. Meščane vabimo k 6wnvečji udeležbi sb— Stavbeno gibanje. Uporabno dovoljenje za dograjene enodružinske hišice sta dobila lončar Ignacij Kajba in delavec Fr. Žarko Kolavdirala se je docela preeidana hiša vdove Goričanove. še pred božičem bodo dograjeni stanovanjski hiši brivca Les-jaka ln Josipa Doma. f V 00 dmucarjf, "" spertnHei erifkit Je litn SMUČARSKI IN ZIM- SKOSPOKINJ CEMK ;»terega pošljemo eea-,.emu Da zahtevo broi-■ia.too. Pišite takoj -ca gorenjsko raipo-iiljalnlco Ivan Savoik, Kranj 85 (Drav. ban.) Šport Amater: Železničar komb. (Maribor) Prijateljska nogometna tekma med gor* njima kluboma >e vrši ▼ nedeljo, dne 16. t m. v Trbovljah. Agilni Amater te ni strašil velikih fi* nancijelnih sredstev, da povabi odlično moštvo Maribora v Trbovlje. O lepi igri Železničarja ni potrebno, da posebej go* vorimo, ker so zadnji rezultati jasno po* kazali kvaliteto moštva SK Železničarja. Da so danes enakovreden nasprotnik vsem vodilnim klubom v Sloveniji, je skoro go* tovo. SK Amater, ki je aranžiral to tekmo kot zadnjo v jesenski sezoni, bo imel težko naloga Proti tehnično boljšemu moštvu Maribora se bodo morali Amaterji zelo potruditi, če bodo hoteli doseči vsaj del* ni uspeh. Upati je, da ta ne bo izostal, če bo moštvo zopet pokazalo svojo pri* znano požrtvovalnost in voljo, ki je veli* kokrat poleg tega tudi s svojo borbenost* jo doseglo častne uspehe. Za tekmo vlada mnogo zanimanja, posebno Se, ker Želez* ničar še ni gostoval v Trbovljah. Tekma se bo odigrala ob 3. popoldne na igrišču Amaterja. Potrebno je, da športna publi*-ka finančno podpre športne prireditve, ki jih prireja Amater in bi se ne smela iz* ogibati vstopnini zato, ker igrišče ni za* grajeno. Običajno prisostvujejo tri četrti* ne gledalcev zastonj, upamo, da bo to pri tej tekmi odpadlo. Le kadar bodo klubi imeli večjo podnoro od strani športne publike, potem bo tudi nogomet prišel na večjo višino kot je. Službene objave LPP Redni občni zbor LPP razpisan na dan 31. oktobra t 1. je bil odgoden na 9. no* vembra t I. in je odgoditev bila odobre« na od strani Jugoslovensfcega Plivačkega Saveza v Beogradu na seji dne 5. novem* bra t L Občnega zbora so se po svojih delegatih udeležili klubi- ASK Primorje, SK Železničar iz Maribora in SK Mura iz Murske Sobote, prva dva z glasovalno pra* vico. ker sta zadostila vsem dolžnostim in pogojem, izvirajočim iz pravil Občne* mu zboru je prisostvoval g. inž. Lukič, gen. tajnik JPS iz Beograda kot delegat JPS. Slednji je obvestil občni zbor. da je JPS na svoji seji dne 5. novembra odobril odgoditev rednega občnega zbora LPP na 9. nov. in da je edino ta redni občni zbor pra vnovel javen. Občni zbor LPP, dne 9. nov. je dal no* voizvoljeni upravi nalog, da stori potreb* ne korake tako pn oblastvu kakor tudi pri JPS v Beogradu proti članom LPP, ki so oddržali dne 31. oktobra oblastvu in pa po LPP neprijavljeno, torej ilegalno skup* ščino. LTgotovi se iz poročil, da SK Ilirija in ISSK Maribor nista imela pravice glasu, ker nista do dneva skupščine 9. nov. po* ravnala vseh svojih denarnih obveznosti, SK Rapid tudi ni imel pravice glasu, ker ni zadostil niti denarnim obveznostim niti obveznostir. ki mu jih nalaga § 13. pod« saveznih pravil JPS Imenovani klubi se tem potom pozivajo, da svoje denarne ob> veznosti poravnajo do 25. t. m. in sicer: SK Ilirija 183.50 Din (50 Din kazen, 133.50 Din dolg od nastopa njenih plava* čev pri otvoritvi mestnega kopališča v Ma* riboru, 15. junija 1930). — ISSK Maribor: 656 Din potni stroški dvema delegatoma LPP na plavalni tekmi (propagandni) ISSK Maribora dne 7 sept 1930. — SK Rapid: 290 Din (250 Din članarina za L 1930., 20 Din pravila, 20 Din verifikacij ske tiskovi* ne iz leta 1929.) Poziva se zadnjič uprava športnega ko* pališča SK Ilirija, da do 20. t m. poravna znesek 400 Din, ki ga dolguje kot odškod* nino najemniku kopališča Kolezija g. Pel* cu ob priliki prvenstva LPP dne 26. julija 1930. Poročila vseh funkcijonarjev m bila vzeta soglasno na znanje in odobrena. Bla* gajna izkazuje saldo Din 1813-50. Stari upravi se je podelil soglasno abso* lutorij s pohvalo in so na to bili v novo upravo LPPa izvoljeni naslednji gospodje: predsednik: inž. Debelak Milutin (ASKP) podpredsednik: inž. Bleiweis Fedor (LSK), tajnik I: Marc Pavel (ASKP), tajnik D: Poschl Alfred (H.), blagajnik: Kramaršič Bogo (II.), tehn. referent: Sancin Savo (ASKP), odborniki: Mannič Alojzij (Že* lezničar), dr. Lapajne Stanko (1L), Blei* weis Miron (LSK), ing. Medved L (ASKP). dr. inž. Kramaršič Vinko (LSK); namest* niki odbora: arh. Spinčič Ivo (ASKP), prof. Kuljiš Andro (IL). revizorja: inšp. Zaje Albin (ASKP). Rybar (ASKP). Sklenilo se je oddržati prvenstvo LPP za leto 1931. v Mariboru, in sicer 14 dni pred državnim prvenstvom. Kot program se je določil program za državno prven* stvo. Kot službeno glasilo je ostal dnevnik »Jutro« in je skupščina sklenila, izreči mu za dosedanjo podporo plavalnemu športu toplo zahvalo. Občni zbor priporoča novi opravi, da izvrši v letu 1931. prvenstvo v okvirju proslave desetletnice tega podsaveza. Obveščajo ae klubi da vso korespoo* denco naslavljajo na naslov: Marc Pavel, Ljubljana VIL. Srbska ulica 13. Službeno lx LNP. Nedeljski program (za 16. t m.): Igrišče ASK Primorje ob 13.15 Svoboda : Jadran (pokalna), ob 15. ASK Primorje : SK Ilirija (prijateljska). K tej tekmi Ilirija glasom svojega dopisa od 12. t. m. ne bo nastopila. V primeru, da Ilirija ne bo nastopila, se bo odigrala ob 15.15 pokalna tekma med ASK Pri* morje : SK Slovan — Ker so pokalne tekme v Trbovljah odigrane, se ukinja za* brana igranja tekem za dne 16. L m. na teritoriju Mo Trbovlje. — Predsedstva Službeno iz sekcije ZNS. Delegirajo sa k tekmam 16. t m. v Ljubljani: ob 13.15 Svoboda : Jadran Cimperman, v Trbov* ljah: Amater : Železničar, Marinifi, ▼ Ce* lju: Atletik : Olimp g. PevaleJc. Razpis gozdnega teka za smučarje. SK Ilirija priredi v nedeljo 23. L m. kon* dicijski gozdni tek, katerega se lahko ude* leže smučarji vseh klubov, včlanjenih v JZSS. Tekmuje se v dveh skupinah m si* cer v prvi skupini na približno 7-5 km dolgi progi za iz vež bane tekmovalce h» v drugi skupini za juniorje in začetnike na ca 3 km dolgi progi. Start ob 10. dopoldne na igrišču Ilirije, cilj istotam. Garderoba tudi na igrišču. Prijave je nasloviti na g Tinta Lado, kavarna Evropa, Ljubliana. SK Ilirija. SK Svoboda. V nedeljo 16. t m. po« kalna tekma z Jadranom. Do 12.45 naj bo* do v naši garderobi: Papler, Jeršek, Ar» tur. Boncl, Habiht. Bogme, Ozebek, Bon* čar, Makovec. Janežič, Schlamberger, rez. Krivačič, Marjetič, Starman IL Igralca Drago Smolnikarja se poziva, da vrne opremo do nedelje, 12 ure. TKD Atena (hazena sekcija). V ne» ddjo ob 10. strogo obvezen trening na dva gola za igralke: Olga, Fanči, Spela, Nana, Tca, Neta. Tita, Pipsa, Živa. Elza. V?da, Krista, Albina. Zdenka, Boža, Malka, Ne* la. Po treningu važen sestanek. SOKOL Ljubljanskim sokolskim društvom! Pev. ski kvartet ljubljanske Glasbene Matice priredi-v ponedeljek 17 t. m. ob 20. svoj Koncert v veliki dvorani Kazine. Kvartet tvorijo naši bratje Vlado Pelain, Ivan m Dušan Završan ter Josip Skalar. Ker so ti bratje že neštetokrat požrtvovalno nasto* pali na raznih sokolskih prireditvah, poziva Ljubljanska sokolska župa svoje član* stvo, da se tega koncerta v čim častnejšem številu udeleži Sokolski glasnik je Izšel 11. novembra ta prinaša na uvodnem mestu članek br. Kodlnca lz Lepoglave »Sokolstvo i sokolski odgoj«. O vprašanju »Učitelj i Sokolstvo« razpravlja br. Miroslav čirič iz Ljubije, v članku »Treznost ta resnost nas bo privedla k pravemu cilju« pa poziva znani sokolski pisec br. Ante Tadič k resnemu, treznemu sokolskemu delu. V „Nekaj neverjetnega l" 3 Tako sodi Stokovski o „HIS MASTER'S VOICE" — a prav tako sodijo celo na iz-birčnej*e, ko poslušajo izvajanja fila-delfijskega simfoničnega orkestra pod vodstvom tega slavnega dirigenta. Aparat „His Master's Voice" odlično reproducira sleherno nijanso, vsako finočo instrumentov stočlanskega orkestra. Duzija je popolna! Najslavnejši umetniki. Cena aparatov od Din. 2400.— navzgor. Zahtevajte sezname in neobvezno predvajanje v vsaki boljši trgovini te stroke. NajpopoinejM posnetki. „HIS MASTER'S VOICE* Gramofoni slovanski rubriki bo našel čitatelj mnogo zanimivega. Da se je doseglo z mislijo ustanovitve banovinskih žup obširno razpravljanje o tem predmetu, dokazuje članek br. Josipa Kregarja: Dali nam je resnično potrebno novih žup?, s čimer smemo smatrati, da se je o tej zadevi zelo mnogo sokolskih delavcev izrazilo zelo različna Enotnost ni bila dosežena. Ker se bliža zima, je postalo aktualno zopet smučanja NJemu je posvečen članek »Skijaštvo 1 Sokolstvo«, ki daje navodila v tem pogledu vsem Supam ta društvom. V prilogi je omenjena proslava odkritja spomenika hvaležnosti Franciji v Beog-adu, nakar j« objavljen med saveznimi razglasi pravilnik za organizacijo smučarskih krožkov v sokolskih društvih, sporazum med SKJ in ZSS, ki ga bomo priobčili naknadna Nadalje pa so priobčena vsa navodila za vodstvo katastra in statistike po sokolskih društvih ta četah ter župah v ravnanje vsem vo to poklicanim društvenim in župnim činovnikom. Izmed ostalih prispevkov moramo omeniti poročilo o sokolski poljoprivredni razstavi v Gacku v Hercegovini Za mater pokojnega br. Maleja. Po prizadevanju saveza SKJ se je posrečilo ia-dejstvovati pri g. predsedniku vlade generalu Živkoviču in g. ministru prosvete, da je bila odobrena materi pokojnega sokolskega borca br. Antona Malej-i dosmrtna mesečna podpora, ki se ji bo izplačevala počenši od 1. aprila 1931. Zbirke med Sokoli pa so znesle skupno okrog 38.000 Din. Savez SKJ je prispeval lep znesek 10.000 Din. Dopisi KRIŽEVO PRI LJUTOMERU. Po trli letnem marljivem delovanju pri Sokolu naa je zapustil načelnik br. Tratar. Želimo ma na novem učiteljskem mestu v Trebnjem obilo sreče in uspehov! MOKRONOG. V soboto 22. t m. priro di dramski odsek tukajšnjega Sokola dra mo »Prababica«. Začetek točno ob 8. zve čer. Vabimo k obilna udeležbi Repertoarfi »JUBUANSKA DRAMA Začetek ob 20. Sobota, 15.: Sveti plamen. D. Nedelja, 16. ob 15.: Snegulčica fn Škratje Mladinska predstava po znižanih ce nah. Izven. — Ob 20.: Gospa ministr* ea. Ljudska predstava po znižanih co nah. Izven. Ponedeljek, 17.: Pravljica o rajski ptici B LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Sobota, tS.: Knez Igor. E. Nedelja, 16. ob 15.: Prodana nevesta. Gostuje gosp. Marij Šimenc. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: La Maseotte. Izven. Ponedeljek, 17.: Zaprto. 6BNTJAK0BSK1 GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20. Sobota, 15.: Križni pajek. Nedelja, 16.: Križni pajek. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20 Sobota, 16.: iškrjančkov gaj«. Kup. Gostovanje zagrebške subrete gdC. Milke Michlove. Nedelja, 16. ob 15.: »Aleksandra«. Kuponi — Ob 20: »Lutka«. PTUJSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Ponedeljek, 17.: »Gospa ministrovka«. Gostovanje mariborskega gledališča. CELJSKO MESTNO GLEDALIŠČE. Začetek ob 16. Nedelja, 16.: Utopljenca. KULTURNI PREGLED Rabindranath Tagore v »Tiskovni zadrugi" V tisku je roman slovečega indijskega pisatelja Rabindranatha Tagorea (bengai« ako: Thikur) »Dom in svet«, s katerim "H. »kovna zadruga otvarja za svoje abonente novo zbirko »Sodobni roman*. Ob koncu tega meseca bo obsežna m lepa knjiga 2e zapustila tiskarno. Od Tagore j a (pri ima se je udomačila ■nglizirana oblika njegovega imena) imamo ▼ slovenščini več liričnih knjig r prozi, ki jih je ponašil dr. Alojz Gradnik. Te ga ka« *e»o kot tenkočutnega pesnika s svotevrsf no orientalsko barvitostjo. Kdor pozna sa« mo te knjige, si bo težko ustvaril vnaj« prejšnje mnenje o Tagoreju • romanopiscu, in vendar je njegov spis »Dom in svet« roman v pravem pomenu besede, pač e-kretu, o njegovih predhodnikih, postanku in voditeljih; o odporu, ki ga je vzbudil v naših krogih, ki niso mogli z nacionalistično omladino na nova pota, o preganjanjih, procesih in drugih posledicah, katere so med vojno pogasile to mladostno živo dijaško gibanje, tako polno elana in zanosne vere v narodne ideale. Ce danes prebiramo program Preporo-dovcev, razne programatične članke, polemike in druge odmeve tega pokreta v slovenski javnosti, se moramo ponekod čuditi, kako bistro Je mladina tik pred leti zgodovinske odločitve presojala položaj in dogledala probleme, ki so prav v naših dneh postali pereči in ki jih danes rešuje Jugoslo venska državna politika. Marsikomur, ki je nekoč ali omalovaževal ali celo prezrl preporodovsko gibanje bodo nekatera poglavja knjige prof. Kev larja odprla nov aspekt na slovensko vprašanje v jugoslovenskem okviru; spoznal bo, da so bile mladinske struje pred svetovno vojno dalekovidna avantgarda sedanjostL Vsekakor ne bo politično vsaj malo zainteresiranega Slovenca, ki ne bi Kolarje-ve knjige prečital s posebnim zanimanjem. Drugo vprašanje je, kako spraviti »preporodovski« pokret v enotno politič-no-zgodovtasko sliko vsega Jugoslovenskega gibanja v zadnjih 20 letih na Slovenskem ter mu kritično določiti pravo mesto. To bo naloga onega, ki bo pisal zgodovino Jugoslovenske misli med Slovenci. Zakaj dobro bi bilo, da bi obdelali celotno gradivo vsak na svojem tradicionalnem področju, preden bo zgodovinar izoblikoval iz vsega kritično zbranega materiala sintetično ta dokončno sliko o razvoju jugoslovenske misli, katere prvi večji poizkus Je za sedaj naredil samo še Hermann Wendel v svoji knjigi »Der Kampf der Sildslawen um die Freiheit und Einheit«. ^ sicer takšno, kakor bi Jo pričakovali od »Carmen«. Njena Carmen ne gori, ne plameni, m ne strastna ne žarka; vedno je v mejah decentnosti, vzdržnega okusa in elegantnega tona Hkrati se kažejo vse vrline, pa tudi — slabosti njene kreacije. Ker je neka naša pevka nenadoma zbolela, je v zadnjem hipu rešila predstavo ljubljanska pevka ga. Štefka Poličeva. Ona je ponovno pokazala, da se lahko na njo zanesemo ta da svoje partije obvladuje z veliko muzi kalno sigurnostjo. • V gledališču smo imeli tudi baletno pre-miero; »Trorogi šešir« (E1 Sombrero de tres picos) španskega skladatelja Manue-la de Falle. V njem ni mnogo dejanja, vendar je izdelan prav okusno. Najjačja stran baleta je muzika, ki pri Falleu cvete v najbohotnejšem sijaju. Duhovito, in-venciozno in zabavno Je Falle nani^i eno muzikalno šalo za drugo; esprit kipi, a razpoloženost prekipeva. Delo poslušaš s posebnim užitkom, ker vidiš, da Je ta »trirogati klobuk« postavljen na pravo glavo. De Falleeva glasba daje tudi 1o-volj prilike za adekvatno plesno oživljanje. To priliko je v zadostni meri izrabila njegovo okolje m je tako napisal vrsto lo. pih političnih biografij, pri čemer se je pač lahko zanesel na svoje široko, čeprav po« nekod pristransko in nepopolno poznava« nje politične zgodovine evropskih narodov. V njegovi knjigi so obdelani naslednji: Franc Jožef, nadvojvoda Rudolf, nadvoj« voda Franc Ferdinand, Aehrenthal, Tisza, cesarica Evgenija, lord Curzon, Foch, Cham« Pij X., Benedikt XV., Pašič. Venizeloa, Llovd George, Bonar Law, Balfour. Cham« berlain, Poincare. Briand, Giolitti, Bisolati, Albert, kralj belgijski, Vandervelde, Kra. sin, Stambulijskih, Sonnino, d' Annunzio, Facta, Mussolini, Pij XI., Lenin. Mustafa Kemal, Pilsudski, Trocki. Stalin. Yan«Shi« Kai in Sun«Yat«Sen. Pestra galerija svetov« noznanih osebnosti. Tem portretom dale posebno barvo to, da jih je orisal mož, ki so ga s temi osebami spajala osebna — po« sredna ali neposredna doživetja. Zbog tega knjiga grofa Sforze ni objefc. tivna v smislu neke zgodovinsko • znan« stvene metodičnosti. Knjiga je živa, radi tega tudi osebna. Z mnogimi sklepi pisca se ne bomo strinjali, njegova celotna sod« ba o Pašiču in o predvojni Srbiji močno -t - , . /----------- i diši po parfemu diplomatskih salonov, kjer Margareta Fromanova, ki Je s tem bale- gledajo z viška na državo, državnost m dr. tom svojim prejšnjim lovorikam priklju- žavnike kmečkega naroda; precej ?e tu čila novo. Balet je dirigiral z ritmičnim krivo nepoznavanje dejanskih raSner nS elanom operni ravnatelj Krešimir Bara- kaj pa Subjektivna antipatij Tdcisto novič. Naš novi, mladi scenograf Sergej Glumac Je pokazal prvikrat svojo umetnost, ta sicer s simpatičnim uspehom. Kulturno življenje v Zagrebu Gledališče. — Filharmonija. — Balet. — Koncerti. — Gostovanja. Zagreb, 14. novembra Naša opera Je dala novo naštudirano »Cavallerijo rusticano« ta »Bajazza«. »Ca-valleria rusticana« Je zapustila mnogo močnejši vtisk nego »Bajazzo«, čeprav sta bili obe operi naštudirani enako prizadevno Celo inscenacija Je bila v prvem delu bolj prepričevalna nego v drugem V »Cavalle-riji« smo imeli dva gosta: našo dobro znanko Ančico Mitrovičevo, ki jo še vedno pogrešamo v našem ansamblu, ta češkega tenorista Jana Berlika, ki nas tudi to pot ni mogel ogreti. Obe operi je dirigiral Krešimir Baranovič. Ga. Mitrovičeva Je vrhu tega nastopila v »Carmen«. Vzlic vsej svoji muzikalni sigurnosti ta rutinirani igri Ji ni uspelo, da bi dala res temperamentno kreacijo in »Zagrebška filharmonija« Je priredila svoj drugi večerni koncert. To pot je ba spored sestavljen takole: Brucknar: »Deveta simfonija«, Lujo šafranek-Kavič: »Guslar«, simfonična suita za violino in orkester; Strauss: »Ples sa sedam vela« iz opere »Šaloma«; Revel: »La Valse, počme choreographique«. Orkester je izvedel vsa dela z naravnost veliko umetniško virtu-oznostjo, poseben uspeh je imel s sijajno odigrano Brucknerjevo simfonijo. Domači skladatelj Lujo Šafranek-Kavič je obogatil našo dovolj borno literaturo za violino in orkester z zelo zanimivim delom, ki bo po svoji tehnični zrelosti, nacionalnem koloritu in za violinista hvaležnem deležu lepo izpolnila omenjeno vrzel. Solistični part je prevzel koncertni mojster naše opere in Filharmonije Karel Šulc. Dirigiral je Milan Sachs, ki je koncert dvignil na najvišji umetniški nivo. Dvorana kina »Evropa palače« je bila že drugič docela polna. Zato pa je imel nemški pevec Erik Enderlein, ki je napovedal svoj koncert v veliki dvorani Glasbenega zavoda, prodanih komaj deset vstopnic ta Je moral koncert odpovedati. Ker bo pel nekoliko večerov v našem gledališču, bomo imeli priliko, da o njem še izpregovorimo. Agilno ta zaslužno delavsko pevsko društvo »Jednakost« je proslavilo 25-letnico svojega obstoja. Priredilo je v dvorani Glasbenega zavoda uspel koncert. Dirigiral je L B. Krnic. Majhna proslava Je imela prav topel ta presrčen značaj. Naposled smo imeli že tretjič plesni večer Klotilde ta Aleksandra Saharova. Umetnost teh plesalcev nadkriljuje vse, kar smo doslej videli v Zagrebu, že njuno dvovečerno gostovanje pred devetimi meseci nam je odkrilo dvoje umetnikov zelo redkih kvalitet, velike Inteligence ta tvorne moči. Njuni plesi niso efektni, t njih nI bleščavosti ali črezmernega gibanja, marveč so nekako sveto celebriranje najpokornejše molitve, ki izhaja Iz najčistejše umetnosti. Njuni plesi ne silijo k ploskanju, ker ima gledalec dojem, da bi ploskanje motilo sveti obred. To Je ao-solutni, čisti ples, brez primesi baletnta elementov. Zato je njuna umetnost nemara težje dostopna širšim množicam. Toda ta umetnost je edinstvena ta silna. 2iga Hirschler. je pristranski tudi nasproti Jugoslaviji, če« prav ▼ znosni meri Toda kritičnega čšta. telja to ne moti. Ideološko je Sforza tipi« čen liberalec po okusu 19 stoletja, kar po« sebno čutiš na mestih, kjer se dotika od« nosa z rimsko Cerkvijo in njeno hierar* hijo, aH kjer načelno Ma-ncs< priredilo v svojem novo otvorjonem paviljonu veliko retrospektivno razstavo češke umetnosti. Paberki iz beograjskega kulturnega življenja f Beograd, novembra Minule dni Je koncertiral »Beograjski kvartet« (gg. Ličar, Mihajlovič, Zorko, Jurica Tkalčič). Ta kvartet bi se lahko po pravici imenoval prvi jugoslovenski kvartet ker sestoji lz Srbov, Hrvatov ta Slovencev Koncert ni uspel samo po reprodukciji del, ki so jih umetniki igrali, marveč tudi po samih skladbah. Na programu sta bili namreč dve izvirni noviteti: I. Štolcera Slavenskega Sonata za violino in klavir ta Jurice Tkalčiča Klavirski kvartet Delo g. Slavenskega ima po sodbi me-rodajne beograjske kritike v sebi elementarno muzikalno silo; pričuje o skladateljevi umetniški moči ta o njegovih nacionalnih težnjah. G. Slavenski je nenavadno originalen In nadarjen skladatelj, ki sicer eksperimentira, toda vedno močno in uspešno. Med tem ko g. Slavenski prehaja preko vseh ovir konstrukcije in forme, je skladba g. Tkalčiča stroga v formi in konstrukciji; skladatelj je zvest klasičnim ln romantičnim tradicijam, vendar je v tem okviru ustvaril lepo delo, kateremu morajo tudi pristaši sodobne glasbe priznati vrednost. Ves program je bil sprejet zelo simpatično. Tudi pianist Ličar je imel — kakor vedno — lep uspeh. • y umetnostnem paviljonu Cvijete Zuzo- rlč Je bil otvorjena razstava treh predstaviteljev Jugoslovenske umetnosti: Petra Dobroviča, Riste Stijoviča in Nikole Do-broviča. Vsi trije so morda v inozemstva bolj znani nego doma. Petar Dobrovič Je Imel ob priliki nedavne Jugoslovenske razstave v Londonu pri angleških kritikih prav lep uspeh. To pot Je pri nas razstavil dalmatinske pejsaže ta Je dal svoji razstavi naslov »Sto slika Dalmacije«. V Beogradu ni razstavil že od 1. 1924. Med tem Je priredil razstavo v Ljubljani ta ▼ Splitu. — Tudi kipar Rista Stijovič Je ▼ Beogradu malo znan, ker Je dosegel svoje največje uspehe v Parizu. Najslavnejši ondotni kritiki so izrekli o njegovi skulp-turi laskave sodbe. — Brat Petra Dobroviča, arhitekt Nik. Dobrovič Je bolj znan v Pragi nego v Jugoslovenski prestlonici. Josip Plečnik ta N. Dobrovič sta v Pragi najbolj proslavila jugoslovensko arhitekturo. Dobrovič gradi sedaj velik kompleks 24 hiš v moderni četrti češkoslovaške prestolnice. Kakor Plečnik, rešuje tudi on svoje probleme zelo originalno, čeprav praktično in pa vedno umetniško okusno. Pri nas Je v zadnjem času dobil nagrado za načrt o ureditvi terase na Terazijah v Beogradu, za kopališče Bačvica v Splitu, za dva projekta v SkopIJu itd. V Beogradu je razstavil svoje načrte in skice. Kaj dela gledališče? Največji dogodek zadnjega časa je vprizoritev Gogoljevega »Revizorja« po beograjski skupim moskovskega Hudožestvenega gledališča. Dogodek ▼ toliko, ker je ta skupina svetovno znana ta ker je »Revizor« prvi komad, ki so ga naštudirali v inozemstvu. (Vsi komadi, ki so jih doslej uprizarjali na svojih turnejah še potekajo iz njihovega starega, moskovskega repertorja.) Pred uprizoritvijo so nekateri zatrjevali, da bo »Revizor« pokazal docela novo ume-vanje te ruske komedije. Kdor je verjel tem glasovom. Je zapustil gledališče razočaran. Hudožestveniški »Revizor« se giblje v mejah starih, dobrih tradicij, je grotesken ta stiliziran. Nadvse igralce vstaja Pavlov, njemu se bliža še ta ali oni, ostali pa kažejo, da so korektni igralci, ki so se svojih vlog dobro naučili, ki pa ne segajo nad povprečnost V književnosti — prav za prav med književniki — Je bilo v zadnjem času nekoliko afer ta aferic, polemik, spoprijemov. O »miliJonarskem« odkritju Tine Ujeviča Je »Jutro« že poročalo. Nadreali-sti še vedno opozarjajo na se s temperamentnimi Javnimi nastopi. Ondan so v Knez Mihajlovi ulici dvakrat napadli svojega nasprotnika Rada Drainca in ga pretepli do krvi. Ali so tako dokazali da so res književniki? So 11 s krvjo kritika pobili argumente, ki jih je proti njim nanizal Rade Drainac v svojem članku »Su-mrak sirealizma«. Nadrealisti so mu ponudili, da naj podpiše izjavo, po kateri Je ta članek sestavil v »kretenski razpoloženost!«; tako bi se spor poravnal. Go- spod Drainac Je seveda odklonil takšno ponižanje ta — govorile so pesti ta palice! Izmed polemik omenjamo spor, ki se je razvil med Črnogorci zaradi znanih črnogorskih ankedot Mičuna Pavičeviča. Avtor se Je moral Javno braniti pred napadi svojih rojakov, češ, da je žalil Črnogorce, ko jim Je ponekod priznal tudi nekatere slabe lastnosti. Kdo m brez njih? Toda Črnogorcem je javna beseda o tem zoprna in vidijo v takšnem odkritem pisanju sovražnost Ob tej priliki je bilo zapisano, da Črnogorec ne prenaša kritike. Ali ni to zanimivo glede na psihologijo tega junaškega plemena? Nekaj o novih knjigah. G. Mflosav Jellč, ki Je poleg Grigorija Božoviča najboljši poznavalec Južne Srbije, je v svojem »Letopisu Juga« priobčil toliko zanimivih opazovanj, da čitaš knjigo z resničnim užitkom. Impresionizem in spontanost ita najjačji značilnosti njegovega dela Tudi njegovi opisi so zelo karakteristični. To delo je iznova pokazalo, da Je g. Jelič iz-boren lirik. Nedavno je Izšla pesniška zbirka A. R. Bogliča z naslovom »Crteži sa periferija«. To so pesmi lepega, nevsiljivega talenta z diskretnimi socialnimi nagibi. G. Boglič si služi kruh kot operni pevec, a je kot pesnik še jačji komponist svojih duševnih doživljajev. Kritika je dobro sprejela Bo-gličevo pesniško zbirko. Igralec Petar S. Petrovič, ki Je bil od skopljanskega gledališča angažiran za beograjsko, je objavil dramo »Pucanj iz publike«, ki se Je v SkopIJu že uprizorila. Pokazal Je, da ni samo nadarjen Igralec, marveč tudi nadarjen dramatski pisec. S. M Paležanski spada med naše boljše mlade pripovednike. V svoji zbirki >Co-vek u magli«, ki je izšla minule tedne Jo zbral 4 povesti. Najboljša med njimi ja povest ki je dala zbirki naslov. Le ta je skrbna psihologična razčlemba originalno stavljenih vprašanj, ponekod delikatno ironična, v vsem pa očituje inteligentnega pisc&> # knjiga Novice šau-llča »Misli«. Po Pascalu, Rochefoucauldu ta mnogih drugih piscih aforizmov, kakor tudi po »Mislih« genialnega Bože Knežo-viča Je ta knjiga aforizmov, maksim ta sentenc še vedno zanimiva. S. šaulič govori v svojih »Mislih« o Bogu, o človeku, o materL o tiraniji, o množici in o nešte-tih drugih pojmih ta rečeh. Med njimi so tudi plehke reči, toda Je li mogoče, da ob tolikem obilju (kakšnih 600 člajnkov) ne ostane tudi kaj plevela? Vsekako le g. saulič s svojo knjigo pokazal. da' ima sposobnost za to vrsto književnosti. Naposled naj omenim še neko knjigo ki sicer nI Izšla v Beogradu: namreč lepo novellstično zbirko sarajevskega književnika Borivoja Jevtiča »Darovi majke zemlje«. Izšla Je kot peta knjiga Grupe sarajevskih književnika. G. Jevtič spada med najmočnejše književnike iz Bosne. Odlikuje ga izrazito osebni slog ln prijeten način pripovedovanja. Dela z resnično inspiracijo, je izviren, ceni zapletene osebnosti ta pojave, ki jih razčlenjuje z vzorno psihologijo, od. Tehnifni del rubrike »rejuje »rtotehnični oddelek Vaeamn OU Companv. d. d. Mazanje in čuvanje peres Dokler se niso pojavili blažilci je bilo samo medsebojno trenje peresnih listov, ki je omejevaio previjanje peres od udar« cev ^Previjanje peres je isto kakor zmanj« sanje oziroma izguba prožnosti, kar kma« lu povzroči, da peresa počijo. Ker je pa trenje povzročalo ne samo preveliko ofora« bo peres ampak tudi neprijeten trušč, zna« no škripanje, so skušali te nedostatke orni-. liti z mazanjem. Mazanje samo je pa spet imelo svojo slabo stran v tem, da so se pe« resa zaracl: premajhnega trenja — kmalu previjala, in to je napravlialo neprijetno sunkovito vožnjo in koncem koncev so peresa tudi popokala. Ko so se pa pojavili blažilci, se je slika spremenila. Nasprotni« ki mazanja peres so kmalu izginili. Zavi« ranje, ki so ga imela opravljati peresa, se je znatno zmanjšalo; medsebojno trenje Ustav je postalo ne le nepotrebno, ampak celo nezaželjeno. Pravilno namazana pere« sa in primerno odmerjeni blažilci so pri« nesli to. kar občinstvo rabi: voz, ki teče po vsaki cesti kolikor mogoče mirno. Zanimivo se bo sedaj ozreti na izkušnje, ki jih je dala praksa v mazanju peres. V začetku so v splošnem nakapaii oziroma naškropili peresa z oijem. To je bilo vse« kakor zelo umazano opravilo, razen tega je pa na ta način prihajalo olje do raznih delov, kjer je napravilo več škode kakor koristi. Spodnja stran karoserije in šasije se je kmalu pokrila z debelo plastjo prahu, ki sc je prijel olja. Olje pa se je kmalu spralo. Razen vsega tega ni imelo olje pra« ve ma^ne vrednosti za svoj namen in pri« roerne viskozitete, tako da nikakor ni mo« i opravljati svoje naloge. vas!ednja metoda je bila ta, da so neo« bre tenjena peresa očistili ter namazali z mastjo ali s težkim oljem. Pri tem so se posluževali dleta. Slaba stran takega maza« nja je bila velika izguba časa; razen tega so se pri mrcvarjenju z dletom često pre« otvorila peresa. Po daljših poskusih, ki so zahtevali ve« liko časa ter so se ozirali ne le na razvi« janje pravilnega maziva v čistilnem pro« cesu ampak tudi na to, da bi se dotično mazivo moglo na lahak način nanašati na peresa, so strokovnjaki ugotovili, da je naj« boljša metoda ta, da se vzame polutekoče mazivo, ki se posebno rado prijema in dr« ži, ter nanaša s topim čopičem na bride pe« resnih listov in sicer na notranji strani peres. Pred nanašanjem maziva je treba ciobro očistiti robove od prahu in blata. Mazivo be potem v neverjetno kratkem času prodrlo med listi na drugo stran peres. Ta metoda je zelo ekonomična, zahteva malo časa in truda in ne zapravlja nič ira« živa. Vozila ni treba več dvigati, prav tako sta odveč kladivo in dleto. Mazivo varuje peresa pred rjo in popokan jem ter pre« preči neprijetno škripanje. Mazivo, o katerem govorimo, je lahko isto kakor mazivo za diferencijale in go« nila, o katerem smo pisali pred nekaj me« seci v naš rubriki v članku o pravilnem mazanju gonila in diferencijala. Imeti mora veliko sposobnost za prijemanje, ker ima opravka z velikim' pritiski ter sunki. Ob vročem vremenu ne sme odkapati ter mora pokazati dovolj odpora proti vodi ob de« ževju ali pa pri pranju, ki ga hoče sprati s peres. Biti pa mora tudi dovolj tekoče, da pronikne skozi peresa. Končno mora še zavirati cestnemu prahu pot med peresa. Peresa, ki so tako namazana, bodo dol« go časa držala. Vožnja v takem avtomo« Dilu je zelo prijetna. Nazadovanje cen in življenski stroški Že drugo leto opažamo stalno nazado« vanje cen v trgovini na debelo. Svetovne cene žita in industrijskih sirovin so po ra« pidnem letošnjem nazadovanju dosegle stanje, ki je že znatno nižje kakor pred vojno. Mnoge sirovine so tekom enega le« ta padle na polovico prejšnje cene. Indek« si cen v trgovini na debelo so v raznJn evropskih in izvenevropskih državah padli za 20 — 30 odst. in tudi naš indeks cen na debelo se je v novembru približal že na 80. kar pomeni, da je že za 20 točk ali 20 odst nižji kakor povprečno leta 1926. (nasproti letu 1928 znaša nazadovanje ce« lo 26 odst.). Vse to ogromno nazadovanje cen pa se v vsakdanjem življenju skoro ne pozna. Do enakih nevšečnih ugotovitev prihajajo tudi v drugih državah, zlasti na podlagi indeks »v živijenskih stroškov, ki jih pri nas zel s pogrešamo. Napetost med indeksom cen v trgovini na debelo in in« deksorn živijenskih stroškov se je n. pr. v Nemčiji do oktobra povečala na 45 točk (indeks cen na debelo znaša namreč 120, indeks živijenskih stroškov pa 145), pri čemer je treba upoštevati, da je ta napetost pred leti znašala ie 5 — 10 točk. Da cene v trgovini na drobno in da ce« ne živijenskih potrebščin tako počasi na» zadujeio je vzrok v tem, da te cene niso tako gibčne, kakor cene agrarnim proizvo« dom in industrijskim sirovinam. Ker pa je to nesoglasje med padiimi cenami za go« tove pridelke in sirovinami in skoro ne« spremenjenimi življenskimi stroški eden glavnih vzrokov, da gospodarska depresi« ja ne popušča, zato je v raznih evropskih državah, zlasti v Nemčiji nastalo močno gibanje za znižanje živijenskih stroškov Akcija, ki jo podpiraio tudi vlade, gre v prvi vrsti proti kartelnim in sličnim do« govorom. V Nemčiji se polagoma že kaže« jo uspehi in tudi v drugih državah obeta akcija roditi sadove. Ker ni pričakovati, da bi se nivo svetovnih cen na debelo zo» pet popravil, gre povsod stremljenje za tem, da se novo nastalim razmeram pri« lagodijo življenski stroški in sploh vse cene, plače in mezde. Tudi pri nas bi bila potrebna odločna akcija za znižanje živijenskih stroškov in cen v nadrobni prodaji, kajti tudi pri nas imamo razne kartele ter pismene m tihe dogovore glede cen, ki škodljivo vplivajo na naravni razvoj cen. Glede cen kruha je že pred tedni nastalo v Beogradu moč« no gibanje, ki bo gotovo imelo uspeh. Ka« ko pa je pri nas glede kruha? V Ljublja« ni velja dalje cena 4.50 Din za kg belega in 4 Din za kg črnega kruha, čeprav je moka letos izredno padla v ceni. Pravkar čitamo v listih, da so v Somboru znižali ceno kruhu na 3 Din za kg belega in 2.50 Din za kg črnega. V Ljubljani so torej cene za 1.50 Din pri kg ali 50 odst. višje nego v Somboru, čeprav bi razlika v ceni moke upravičevala pri ceni kruhu le dife« renco 0.75 Din. Karteli za sladkor, kis, droži m druge življenske potrebščine ne kažejo nikake volje za znižanje cen. Kristalni sladkor na primer stane pri nas nadalje 12 Din za kg čeprav je cena v inozemstvu v zadnjem letu padla pod polovico. Sladkorne tvor« niče, ki imajo svoj kartel, so tekom ene« ga leta znižale ceno komaj za okrog 25 Par. To pa je le mogoče ker uživajo tako veliko carinsko zaščito, ki je danes znatno višja kakor uvozna cena inozemskega slad« korja. Franko meja Rakek ali St. Ilj stane sedaj inozemski sladkor (brez trošarine) 3 Din kg, carina pa znaša za kristalni slad« kor 3.30 in za kockasti 4.40 Din za kg. Ce bi se carina na sladkor znižala na polovi« co, bi cene na drobno takoj padle za 1.65 — 2.20 Din za kg. Država pri tem na ca« nnskih dohodkih ne bi utrpela nobene škode, ker se sladkor le malo uvaža, tvor« nicam pa bi se le primerno zmanjšali se« danji veliki dobički Umestno bi bilo tu« di, da bi državne tvornice sladkorja (Ču« karica, Belje) izstopile iz kartela in pre« vzele vlogo regulatorja cen. V glavnem je treba le spraviti znižanje živijenskih stroškov v tek, potem pa bo prosta igra sil v gospodarskem življenju sčasoma izravnala vse razlike in dovedla posamezne cene v normalno medsebojno razmerje. Edino pri najemninah za stano« vanja, ki igrajo tako veliko vlogo v stro« ških za življenje, bi bil morda umesten pritisk na gotove hišne posestnike, ki na« vzlic splošnemu padanju cen dalje dviga« jo najemnine Prof. Cassel o nemških reparacijah in gibanju zlata Znani švedski strokovnjak za ekonomske vede profesor Gustav Cassel iz Stock-holma je imel te dni v berlinskem radiju zanimivo predavanje o najaktualnejših svetovnih gospodarskih vprašanjih. Predvsem se je v predavanju pečal s problemom naglega naraščanja kupne moči zlata, ki se kaže v rapidnein padcu svetovnih cen. To naraščanje vrednosti zlata pomeni za vse države, ne samo za Nemčijo, ki plačuje reparacije. dejansko povečanje dolgov. Upoštevati je namreč treba, da se je kupna moč zlata, kot merila vrednosti, v kratkem času dvignila za 15% in so se n. t. repa- ,-ijski in drugi inozemski dolgovi Nemčije povečali pri vsaki milijardi za 150 milijonov mark. To dejstvo mora logično dovesti do odgovoraiajočega znižanja obveznosti Nemčije iz Youngovega načrta, ki so določene v zlatu. Nadalje se je prof. Cassel v svojem predavanju pečal o vplivu repara-cijskih in drugih po vojni nastalih plačil v zvezi s kopičenjem zlata v kleteh francoske banke in ameriških novčanih bank. To kopičenje zlata povzroča v znatni meri težkoče, ki so se pojavile v preskrbi posameznih držav z zlatom za valutne svrhe. Francija in Zedinjene države so glavne upnice v plačilnem sistemu, ki izhaja iz re-paracijskih obveznosti Nemčije in obveznosti zavezniških držav za vojne dolgove Ameriki. Ker pa ti dve državi nista voljni, da bi sami prevzeli plačilom odgovarjajoči izvoz Nemčije in ker ti dve državi na drugi strani tudi nista voljni plasirati v zadostni meri odvišne kapitale v inozemstvu, zato povzroča mednarodna izravnava plačil, da se v teh dveh državah steka zlato, ne da bi komu koristilo. Taka sterilizacija zlata povzroča škodo vsemu svetovnemu gospodarstvu in se ne da zagovarjati. Po mnenju Cassela. nima pomena nadalje vztrajati na reparacijski plačilni obveznosti Nemčije, če države, ki imaio prejemati končno te reparacije, niso voljne urediti porabe teh prejemkov tako, da reparacij-ska plačila ne bodo povzročala škode svetovnemu gospodarstvu. Nemčija sama ne proizvaja zlata in zato je primorana plačati svoje obveznosti v blagu, prav tako kakor je Amerika dala zavezniškim državam med vojno posojila v obliki blagovnega izvoza. t= Konferenca delegatov jugoslovenskih blagovnih borz. V svečani dvorani novo-sadske blagovne borze se je predvčerajšnjim vršila konferenca delegatov jugoslovenskih borz, ki so ji prisostvovali tajniki in člani uprave beograjske, zagrebške, ljubljanske, somborske in novosadske borze. Konferenca je definitivno rešila še zadnja vprašanja glede izenačenja špecijalnih uzane za žitno trgovino, predvsem vprašanja. ki se tičejo koruze. Po daljši diskusiji je bilo sklenjeno, da se koruza lahko dobavi brez bonifikacije, če vsebuje naj reč 2.5 odstotka defektnih zrn. Če vsebuje več de-iektnih zrn, je prodajalec dolžan dati odškodnino, in sicer v višini 1% prodajne cene, če vsebuje blago 2.5—3 % defektnih zrn, 2 % prodajne cene, če vsebuje 3—4% defektnih zrn in 3% prodajne cene, če vsebuje 4—5 % defektnih zrn. Če pa ima koruza več kakor 5 % defektnih zrn, je kupec upravičen odbiti prejem blaga. Do soglasja je prišlo tudi glede bonifikaeij zaradi vsebine vlage pri umetno sušeni koruzi. Taka koruza sme imeti največ 14% vlage. Ce vsebuje več vlage, pripada kupcu za vsako polovico odstotka vlage preko 14 do 15% odškodnina v višini 1% kupne cene, za vsako polovico odstotka vlage od 15 do 16 % pa odškodnina v višini 1.5 % kupne cene torej pri 16 % vlage vsega 5 % kupne cene. Če pa ima koruza več kakor 16 % vlage, je kupec upravičen odbiti prejem blaga. = Važne odredbe zakona o vinu. Po § 14. zakona o vinu mora vsak obrat, kjer se shranjuje ali prodaja vino, imeti na vid- Ali hočete povečati prodajo za Miklavža in za božič! Prav gotovo, Zato se potrudite in prečitajte naš inse-rat v jutrišnjem „ Jutru". Na svidettie! nem mestu »Izvleček važnih odredb zakona o vinu«. Državna tiskarna v Beogradu je te odredbe natisnila v obliki malega plakata na dobrem papirju v latinici m cirilici. Monopolizirano izdajo teh plakatov bodo prodajali vsi pooblaščeni knjigarnarji v državi za ceno 2 Din pri komadu. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. t m. ponudbe za dobavo transparentnih trakov; do 20. t. m. za dobavo nalučnikov mlečnega stekla, steklarskega kita. čopičev ter do 24. t. m. za dobavo pečatnega voska. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 20. t. m. ponudbe za dobavo metel in ščetk; direkcija državnega rudnika v Kreki pa do 27. t m. za dobavo karbidnib svetiljk. (Predmetni oglasi so na ogled ~ oisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) BORZE 14 novembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet manjši; nekaj več potrebe je bilo v devizah Praga in London. Tečaji deviz so se ponovno okrepili, zlasli Newyork se je dvignil od 56.39 na 56.43. Na zagrebškem efektnem tržišču je v Vojni škodi prišlo danes zopet do prometa, in sicer za aranžma in kaso po 428 — 429. Od ostalih državnih papirjev se je trgovalo le "% Blairovo posojilo po 82. Med bančnimi vrednotami je prišlo do prometa v Union banki po 191 — 191.25, v Jugo banki po 78 — 78.5, v Poljodelski po 56 in v Ka-tolički po 34. Med industrijskimi delnicami pa so bili zabeleženi zaključki v Šečerani nri višjih tečajih 300 — 305 in v Trboveljski po 373 — 375. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.745, Berlin 13.455 — 13.485 (13.47). — Bruselj 7.S839. — Budimpešta 9.8S5. — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). — Dunaj 795.63. — London 274.17 — 274.97 (274.57). — Newyork 56.33 — 56.53 (56.43). — Praga 167.17 — 167.97 (167.57). — Trst 294.70 — 296.70 (295.70). — Pariz 222. Zagreb. Amsterdam 22.709 — 22.769. Dunaj 794.13 — 797.13, Berlin 13.455—13.485, Bruselj 788.39, Budimpešta 987 _ 990. London 274.17 — 274.97, Milan 294.794 do 296.794, Newyork ček 56.33 — 56.53, Pariz 221 — 2Ž3. Praga 167.17 — 167.97, Curih 1094.4 - 1097.4. Curih. Zagreb 9.128, Pariz 20.2625, London 25.055, Newyork 515.925, Bruselj 71.95, Milan 27, Madrid 59.60, Amsterdam 207.525, Berlin 122.9, Dunaj 72.65. Sofija 3.7325, Praga 15.295, Varšava 57.75, Budimpešta 90.225, Bukarešta 3.06. Dunaj. Beograd 12.54625 — 12.58625, Berlin 169.02 — 169.52, London 34.43875 do 34.53875, Milan 37.115 — 37.215, Newyork 708.9 — 711.4, Pariz 27.825 — 27.925. Curih 137.43 — 137.93; dinarji 12.505 — 12.565. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 92 bL, 7% Blair 82 bi., Celjska 160 den., Ljublj. kreditna 122 den.. PraŠtediona 930 den.. Kreditni zavod 170—180. Vevče 124 den.. Ruše 280—300 Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 428.5 — 429, za december 428.5 — 429.5, za februar ex 424 bL, investicijsko 86 — 87.5, agrarne 51 — 53.5, 7% Blair 81.625 — 82, 8% Blair 91 — 91.5. 1% Drž. hipotek, banka 80.75 — 81.25; bančne vrednote: Praštediona 930 — 935, Union 191.25 — 191.5, Jugo 78 — 78.375, Narodna 8025 — 8100. Srpska 189 den., Zemalj-ska 129 — 131, Ljubljanska kreditna 122 den., Pol jo 56 — 56.5, Katolička 33 — 34; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Našifka 1000 bi.. Gutmann 138 — 140, Siaveks 50 den., Slavonija 200 den., Drava 237.5, Šečerana 301 — 304, Brod vagon 90 Izdelujemo horicontalna in vertikalna gonila s čelnim kolesjem, gonila s stožčastim kolesjem POLŽASTA GONILA gonila s stopnjica- MI in KRETNICAMI vsake kapacitete F. SCHICHAU G. m. b. H. ELBEVG (Deutschland) Za Jugoslavijo: ALEKSANDER EGERSDORFER, Zagreb, Trg kralja Aleksandra 8. Telefon 22—65. 15585 kHiPlS« Županstvo občine Zagorje ob Savi razpisnje službeno mesto občinskega uradnika Pogoji; Prosilec mora biti jugosloven-ski državljan, vojaščine prost, ne nad 32 let star, trezen in neomadeževane preteklosti. Naobrazba: Najmanj 4 razrede srednje šole ali meščanske šole. Prosilci, ki so službovali v drugih službah, naj predlože svoj »curriculum vitae«. Začetna plača Din 1200.— mesečno, prosto stanovanje z električno razsvetljavo in del kurjave. Starostno zavarovanje in davek plača občina. Napredovanje po posebni pogodbi. Le resni prosilci naj vlože prošnje najkasneje do 1. decembra 1930 na podpisano županstvo. 15608 Županstvo Zagorje ob Savi, dne 11. novembra 1930. Stev. 3839. 15609 »las. dobite pri GOSPODARSKI ZVEZI V LJUBLJANI, j V založbi ministrstva za šume in rudnike je izšla knjiga šumarski zakoni in propisi I. del. Zakon o šumama, ki sta ga opremila s komentarjem, uredbami in s pravilniki gg. univ. prof. dr. Josip Balen in drž. svetnik dr. Stevan Sagadin. Knjiga vsebuje avtentičen tekst zakona z vsemi uredbami, pravilniki, -loki in formularji. ki so v zvezi s tem zakonom, nadalje natančen komentar, v katerem so pojasnjene vse intencije, ki so vodile no samo ministrstvo za šume in rudnike, temveč tudi vrhovni zakono-davni svet pri sestavi tega važnega narodno - gospodarskega zakona. Delo vsebuje 320 tiskanih strani velikega formata ter je tiskano v latinici. * Cena elegantne v platno vezane kniige znaša 100 Din po komadu (obenem s poštnino) ter se lahko naroči pri direkciji šum v Ljubljani. Direkcija lato v LjuM^ni, dne 5. novembra 1930. Tovarno perila Srečna roka najde vedno pravo, tucfi za nego zdravja. Dobe se ljudje, katerim se je po-"srečilo, da ostanejo zdravi skozi vse svoje življenje. Veliko ljudi rabi že nad 34 let Fellerjev pravi blagodišeči »Elsafluid«, za zaščito proti raznim Doleznim in zna z njim tudi drugim ljudem pomagati, bolečine olajšati ali bolezen zaprečiti pri revmatizmu, trganju, v sklepih, živčnih bolečinah, bolečinah v hrbtu in križu, pri trganju, zba-k dan ju, glavobolu in zo-bobolu, pri slabosti mišic in pri drugih slabostih. 371 STORITE TUDI VI TAKO, POMAGALO BO TUDI VAM! T«, za notranjo In tnnanjo porabo dobro prelt-kuser.o hišno zdravilo in kozmetikum, »e dobiva v lekarnah in sorodnih trgovinah v poskusnih >!ekumrah po 8 Din. dro.uili steklenicah po Din 9 ali velikih steklenicah po 26 Din. Postni paket z 9 poskusnimi ali 6 dvojnimi alj 2 velikima specialnima steklenicama Si Din. vrt taksnih paketov Tuiogo cene'**. Naroda se po poM! pr! lekarnarja EUGEN V. FELLER, Stnbtca Donja, Elsatrg 245. Savska banovina. den., Union mlin 90 — 110, Vevče 124 den., Dubrovačka 397 — 400, Jadranska 600 den.. Trbovlje 374.5 — 375. Beograd. Vojna škoda 417.5 — 449. za december 453.5 — 454, Narodna banka 8030 - SO.75 zaklj.. 7% Blair 81.5 — 81.75 zaklj., 8% Blair 91.75 zaklj.. 7% Drž. hip. banka 81.775 zaklj., 6% begluške 72.5 zaključek. Blagovna tržišča LES -f Ljubljanska borza (14. t. m.) Tendenca za les nespremenjena. Zaključeni so bili: 4 vagoni, in sicer 2 vagona bukovih hlodov in 2 vagona bukovih drv. Povpraševanje ie za ca. 10 kub. m >bastingsc (180 60, dolžine 4 ali ve* metrov). Nudi se več tisoč komadov božičnih dreves (dolž. 1—3 m in tudi več). Za jioslabšanje konjunkture v lesni stroki je bila te dni značilna ponovna licitacija državne šume Popov gaj. Pri izklicni ceni 8.6 milijona Din je bila pri prvotni licitaciji 19. avgusta t. 1. priglašena le ena ponudba, in sicer od tvrdke Filip Deutsch sinovi v Zagrebu za ceno 11.5 milijona Din. Ker se je javil samo en ponudnik, je bila licitacija razveljavljena. Pri ponovni licitaciji 10. t. m. so bile predložene sicer 4 ponudbe, toda vse znatno izpod izklicne cene. Zagrebška tvrdka Filip Deutsch sinovi ]e pri tej licitaciji nudila le še 6.1 milijona Din, torej za 5.5 milijona Din manj kakor v avgustu. Ostale ponudbe pa so bile veS ali manj fiktivne. ŽITO -f Ljubljanska borza (14. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se (franco slovenska postaja, po mlevski tarifi, plačljivo 30 dni): pšenica: baška. 80/31 kg po 200 — 202.5: srbobranska. 80. kg in gornjebaska, 79 80 kg pe 197.5 — 200; baška. 79 kg po 185 do 187.5; baranjska. 79 /80 kg po 182 do 185; ječmen: ozimni. 65'66 kg po 155—157.5; koruza: baška, stara po 147.5 — 150; baška. nova, umetno sušena po 132.5 — 135; pri navadni voznini po 137.5—142: baška. času primerno suha. pri navadni voznini po 122.5 — 125; o^es: baranjski po 182.5 do 185; moka: >0g< po 340 — 345. + Novosadska blagovna borza (14. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 2 vagona pšenice, 55 vag. koruze, 1 vag. ječmena, 9 vagonov moke in 5 vag. otrobov. Pšenica: baška in južnobanaška. 79 /80 kg 130 do 132.5: baška. Tisa, šlep, 79/80 kg 130 do 145; gornjebaska, 79/80 kg 137.5 — 142.5; sremska, 78 kg 130 — 132. Oves: baški, sremski 135 — 140. Ječmen: baški, sremski, 63/04 kg 102.5 — 105. Koruza: baška. sremska, stara 90 — 95; nova 60 — 62.5; za december - januar 65 — 67.5; za marc - maj 80 — 82.5; sremska, nova, umetno suSena 75 _ 80. Moka: baška >0g« in »Ogg« 240 do 250; >2« 210 — 220: »5« 180 — 190; >6« 150 — 155; »7« 105 - 110; s 8« 77.5—82.5. + Somborska blagovna borza (14. t m.) Tendenca mlačna. Promet 400 vagonov. Pšenica: baška, Tisa, šiep, 80 kg 140.5 do 142.5; okolica Sombor, 78 kg 125 — 130. Oves: baški 142.5 — 147.5. Ječmen: baški. 64/65 kg 97.5 — 102.5. Koruza: baška stara 90 — 95; nova 57.5 — 62.5; za decem-ber-januar 62.5—67.5: baška, umet. sušena 75 — 80. Moka: baška »Ogr in >Ogg< 255 do 265; >2« 225 — 235; >5« 195 — 205; ^6« 160 — 170; sSt 75 — 80. Otrobi: 70 do 80. Fižol: baški, uzančni 240 — SO; mešani 135 — 145. -(- Budimpešfanska terminska borza (14. t. m.) Tendenca prijazna, promet majhen. Pšenica: za marc 15.28 — 15.29, za maj 15.37 — 15.38; rž: za marc 9.16 — 9.17; koruza: za maj 11.87 — 11.88, tranzitna 9.64 — 9.66. ČISTILNI dobro vpeljano, z vsem inventarjem in kroji, v Sloveniji, ugodno PRODAM. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj prodam«. 15588 za žito pripraven za manjši mlin, popolnoma nov, ceno NAPRODAJ. Ogledati v tovarni olja Hrovat & Komp., Most®—Ljubljana. 15622 Kdor ©Življenje in svet<, ki priobču-je tudi zanimivo poročilo o Keplerjevi materi, pretresljivo zgodbo, ki je bila do sedaj skrita v Keplerjevih pismih. Usoda pisateljskih nagrad Kakor poročajo ameriški listi, čaka letošnjega nosilca Noblove nagrade za leposlovje, ameriškega romanopisca Sinclairja Lewisa neprijetna pravda. Pisatelj je ločen od svoje žene, ki je na vest, da bo nje ločeni soprog prejel znatno nagrado, takoj podvzela vse potrebno, da naperi tožbo zoper njega za povišanje alimentacijskega prispevka Ženica zahteva sedaj 1000 dolarjev mesečno in kakor je v Ameriki sploh navada, ji bo sodišče najbrž ustreglo in pisatelj bo moral deliti zasluženo nagrado. Časopisi omenjajo pri tej priliki primer nekega francoskega pisatelja, ki mu je francoska akademija priznala nagrado 100000 frankov V tem primeru se sicer ni oglasila kaka ženska, pač pa se je vzdignila cela jata krokarjev-upnikov, ki so pesnika ogulili za zadnji frank. Pevcu vedno sro-ča laže. Zelje kot plačilo za davke Nemški listi se močno bavijo s gospodarsko krizo, ki je zadela severno-nemškega kmeta. Osobito težak položaj je v Holštajnu, kjer so se kmetje že parkrat odpravili in ▼ velikih množicah šli protestirat v mesta, kjer sto-lujejo oblasti. Iz Holštajske tudi poročajo o kmetu, ki je d !>il nalog, " ola-ča davke. Mož ni imel denarja, pa je naložil poln voz rdečega zelja, ki je predstavljalo vrednost predpisanega davčnega zneska, ter zapeljal zelje na dvorišče davkarije Tam je izložil svoje blago, javil uradnikom, da je pripeljal davek, in odšel domov Potrdila sicer ni dobil in malo verjetno je, da bo davkarija priznala tako izvirno plačilo. Nagrada vztrajnemu čitateliu V Londonu si je neki prijatelj starejšega kova kupil na starini roman >Pavel in Virginijac Kupil si je bil knjigo, da jo prečita, ker je že veliko čul o tem romanu Ko je tako prišel na konec knjige, je opazil, da sta zadnja dva lista zlepljena in je med njima čutiti nekake papirje. Previdno je ločil lista in našel med njima pet tisoč frankovskih bankovcev z listkom, na katerem je bilo napisano: »Cenjeni či-telj, prijatelj te knjige, ki jo čitaš do konca: zaslužil si to nagrado.« Na kaj podobnega čitatelj ne naleti zlepa, vendar je bila to vsekakor prevelika nagrada za potrpežljivost in vztrajnost, ki jo je pokazal čitatelj. Takih čudaških dobrotnikov je malo na svetu, vendar se učimo iz tega primera, da je dobro, čitati knjigo prav do konca. Vedno sicer ni bankovcev med zadnjimi listi, včasih pa so le. «Do X" pred poletom na Francosko OrjaSko letalo v Southamptonu, kjer si ga je ogledal tudi angleški prestolonaslednik. Letalo je 13. t. m. odletelo v Bordeauz. Konferenca „ob okrogli mizi" v Londonu Proilo sredo je bilo otvorjeno v Londonu angleško-indilsko nosvetovani« M m> « udeležujejo najvplivnejši maharadže in angleWindTj7ki dr&S™£oraf vSto? dvorano kraljeve galerije v zbornici lordov, kjer se vrše seje spodalmlTod levTna desno: Navab Mehdi Ja Jung Bahadur, član indijske vlade rfr Akta fSmLT Strokovnjak države Hajderabal in sir Richard Ali ljudje Stajo oglase? V Ameriki je med pridobitvenimi sloji časopisna reklama silno priljubljeno sredstvo, ki je pot do trgovskega uspeha. Izjema med ameriškimi ve-letrgovci je bil predsednik družbe za postavljanje nagrobnih spomenikov, ki je trdil, da >glasa v časopisu sploh nihče ne prečita. Upravi nekega lista se je posrečilo, da ga je pridobila za oglas, ki ga je sestavila tako, da se je uporni predsednik prepričal, kako pazno preberejo čitatelji vsak oglas. Pod besedilom oglasa je uprava postavila sliko Napoleonovega groba 5n pod njo nalašč napisala, da je grob velikega polkovodca v Louvrj. čez nekoliko dni je bila tvrdka preplavljena z dopisi, ki so opozarjali na pomoto in javljali, da je Napoleonov grob v Domu invalidov in ne v Louvru. S tem je uprava dokazala nevernemu Tomažu, koliko ljudi je pazno prečitalo njegov oglas. Pri tem je omeniti, da je bilo par tisoč le takih, ki so bili že videli Napoleonov nagrobnik bodisi v resnici ali na sliki. Iz teh tisočev se da sklepati na število vseh naročnikov, ki so čitali oglas. Varna obrt špionažo smatrajo navadno za zelo nevarno »obrt«. Vohun, posebno v vojni, vsak dan tvega življenje. Biti mora zelo spreten in neustrašen. Toda angleški pisatelj Richard Rewen. ki je zdaj izdal temeljito delo »Špionaža v svetovni vojni 1914.—1918., trdi. da ni vohunski poklic niti od daleč tako nevaren, kakor ljudje splošno mislijo. V resnici je to prav miren posel. Ni res, da se mora sleherni vohun ujeti v mišnico. Med vso svetovno vojno je bil na pr. nemški vohun uradni tolmač pri pariškem višjem vojnem sodišču. Lahko si mislimo, koliko smrtnih obsodb je slišal pri obravnavah. Toda nihče ni osumil tolmača samega. S prisluženim denarjem si je kupil posestvo v domovini in zdaj mirno redi pa prodaja prašiče blizu Lipskega... V svetovni vojni je padel povprečno eden od pet vojakov, dočim so obesili samo vsakega 45. vohuna. Ali ni to dokaj manj nevaren posel? Ločitvena naznanila Davno obstoječi družabni običaj je, da ljudje v časopisju naznanjajo svojim prijateljem in znancem pomembnejše dogodke v svoji rodbini: smrt, rojstvo in ženitev. Parižani dodajajo k temu še četrti, nič manj važni dogodek: io-čitev. Na ta način se človek izogne raznim neprijetnostim, ki v družbi nastanejo zaradi nepoučenosti o zasebnih razmerah. Ločeni ženici je gotovo skrajno neprijetno, ako jo kdo ljubeznivo in vljudno pobara po zdravju gospoda soproga, kadar je ta soprog že ločen, oženjen z drugo, pa tudi sama boljša polovica ima morda že drugega moža. Tudi moškim je nerodno, ako jih sprašujejo po njih bivših soprogah. Da se ognejo temu. bodo ločenci izdajali pismena obvestila o ločitvah, ki se bodo glasila prav preprosto: Gospod in gospa Leblanc naznanjata, da sta se dne tega in tega v slogi in sporazumno točila. Doslej bodo objave le pismene, ko pa pridejo v splošno navado, se bodo zavoljo enostavnosti priobčevale tudi v listih. Pariške tiskarne imajo že na razpolago tiskovine, v katere je treba vstaviti le ime in svoj podpis. Navadno ločenca ne javita ločitve sporazumno. marveč jo strmečemu svetu razodene ona polovica, ki ima več interesa na tem. Kaj bi delal Onjegm danes Sovjetski šolarji ne čitajo samo Puškina in drugih klasikov, kakor prej, temveč jih morajo tudi »postaviti v sodobnost in oceniti s socialnega stališča«. Zadnjič so dobili učenci neke leningrajske šole pismeno nalogo: »Kaj bi počel Evgen Oniegin v naši dobi?« Odgovori so bili različni. »Kot napre- den izobraženec bi vstopil seveda v komunistično stranko«, je zapisal neki dijak. »Vlada bi ga ustrelila kot plemiča in razrednega sovražnika.« je sklepal drugi, treznejši. »Onjegin bi najbrž utekel med emigrante.« je mislil tretji. Četrti je domneval, da »bi lahko služil v pisarni kakor drugi izobraženci pod sovjeti« i. t. d. A v nekem zvezku je stalo to: »Po moiem mn^niu bi spal Onjegin ves dan, ne da bi se dvignil iz naslanjača«. Učitelj se ie začudil. »Zakaj« je vprašal učenca. Di.iak mu je odgovoril: »Ampak, tovariš razrednik, bodimo vendar trezni! Saj bi bil Oniegin zdaj naimanj sto let star. kaj bi drugega počel?« Radio Izvleček lz programov v' Sobota. 15. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošča, borza. - 17.30: Plošče. - 18: V dolini gradov. — 18.30: Koncert radio - orkestra. — 19.30: Angleščina. _ 20: Nemi, barvni in zvočni film. — 20.30: Gosp. Jug poje samospeve. — 21: Jugoslovenska glasba (radio - orkester). — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Hawai jazz. Nedelja. 16. novembra. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glas-be. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Plošče. — 10.45: Šah. — 11: Koncert radio - orkestra. — 15: Kmetijsko predavanje. — 15.30: Citre - solo. Gosp. Premelč poje šlagerje s spremljevanjem Hawav jazza — 18.30: Prenos opere »Tannhauser< i* gledališča v Pragi. _ 22: Napoved časa in poročila. — Koncert radio - orkestra. BEOGRAD 9: Prenos iz Saborne cerkve. — 12.30: Koncert radio - orkestra. — 16: Narodne melodije. — 17.30- Narodne pesmi na gusle. — 18: Jugoslovenska glasba. — 19.30: Plošče. — 20.40: Koncert jugoslovenske glasbe. — 22: Tamburice. — Poročila. — 23: Ciganska godba. — ZAGREB 11.30: Orkestralen koncert — 17: Komorna glasba. — 18.30: Prenos opere iz Prage — PRAGA 16: Prenos iz Brna. — 18.30! Prenos opere >Tannhauser< iz Narodnega gle- ališča. — 22.20: Koncert iz Moravske Ostrave. — BRNO 16: Popoldanski koncert — 18.30: Prenos opere iz Prage. — 22.20: Koncert iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 17.40: Koncert godbe na pihala. — 20.30: Koncert orkestra in solistov. — 22.15: Violinski b klavirski koncert. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10.30: Koncert na orgle. — 11.06: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. _ 13.05: Koncert orkestra. — 15.05: Popoldanski koncert — 17.30: Komorna glasba. — 19.40: Dunajske pesmi. — 20.05: Dramski večer. — Plošča — BERLIN 20: Prenos orkestralnega koncerta. — Zabaven program. — FRANKFURT 19.30: Klavirski koncert — 20: Prenos iz Stuttgarta. — 21.30: Waguer-jeva glasba. — 23.15: Godba za ples. — LANGENBERG 19.30: Klavirski koncert — 20.05: Uverture in valčki. _ 22.30: Jazz-band. — STUTTGART 19.30: Klavirski koncert — 20: Veseloisrra. — 21.30: Prenos iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 17.15: Koncert solistov. — 19.45: Koncertni večei. — Lahka glasba. TONE TJubliana. Aleksandr. c. Projektiranje In izvršitev električnih naprav in Instalacij. Popravila eleb-ričnih strojev in aparatov. 134 Sloni napadajo sliko leva Mlada Amerika pri delu »New York Herald« poroča o uspehu posebne komisije, ki si je stavila za nalogo, da dožene marljivost mladih Američanov v pisarnah. Izkazalo se je, ia si mladi nameščenci prizadevajo delati med uradnimi urami čim manj. Dvanajst odstotkov teh mladeni-čev čita med poslovnimi urami detektivske povesti, sedemdeset odstotkov jih piše kar tjavendan svoje ime po papirju, šest odstotkov jih brez misli buli predse in čaka konca delovnih ur, štirje odstotki pišejo na stroj pisma, ki ne spadajo k poslu, tridesetpet ©d-stotkor pa jih počenja tako, kakor bi Sloni v slavnostnem sprevodu na louuoasKiH uricah Slika Je posneta par minut pred incidentom. Pri nedavnem vstoličenju londonskega župana se je po dolgoletni navad; razvil impozanten sprevod po londonskih ulicah. V sprevodu je bil tudi indijski oddelek, kjer so moško hlačali štirje sloni. Ko je ta del sprevoda prišel do univerze, kjer je neki dijak nosil veliko sliko rdečega leva, so se začeli sloni olašiti in končno navalili na sliko. Liudje so se seveda prestrašeni razbežali in pri tem pohodili nekoliko žensk in otrok, sloni pa so pograbili sliko z rilci, jo raztrgali in poteptali. Kmalu potem je pri-hitel njih krotitelj, ki je razjarjene živali pomiril in sprevod se je nemoteno nadaljeval. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra€, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 hoče da mm tnu pomtjm pm pomti naslov aH Rafeo dru^c m/ernnoe<|c (tčo«c mm malih c glasov naf priloii v unamleatt a ® »Icer nm bo prmpml odgovora / ^ CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsake beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. št. ček. rai. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Tla&Com matih cgta&ov in druge informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA« ▼ 'i&ffao&lpe&h ▼ hiši g. dr. Baumgartnerja. Male oglase in inserate naročajte v naši podružnic!. Učenko t zadostno šolsko naobraz-bo zdrav« in krepko sprej : ne tukajšnja Špecerijska trgovina. Ponudbe na -jsI. oddelek »Jutra« pod Šifro »Poštena ufenka«. 47919-1 Fiksno plačo fn provizijo nudimo potnikom z manufakturo — za obisk privatnih strank. — Najboljše sortirana kolekcija. NatUov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48099-1 Sobarico g0—30 let staro perfektno v likanju in pospravljanju »ob (tudi za čiščenje par-kntov) iščem za takojšen "astop k odlični druiini v Beograd. — Le prvovrstne moči t večletnimi spričevali pridejo v poštev. Tožen naslov se izve v Gregorčičevi ulici 4, vrata 3, Maribor. 47856 1 Praktikantinjo začetnico sprejmem v trg. pisarno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna«. 47839 1 Inkasanta poltenega, zanesljivega In pridnega, najraje državnega urad. vpokojenca sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro Mnkasant«. 47838-1 10 dobrih tesarjev sprejme takoj podjetje ing. Dukič fcn drug, na stavbi »Viktorija«, Ljubljana — Aleksandroma cesta. 48165-1 2 kroj. pomočnika dobro izurjena sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 48159 1 Trg. pomočnika s šoferskim izpitom, sprejmem v trgovino na deželi. Ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod »SofeT«. 48187-1 Učenca sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga na deželi. Ponudbe na podr. »Jutra« t Mariboru pod šifro »Pošten 78«. 48178-1 Arhitekta BC-em-o. Ponudbe na: Tehnična pisarna, Ljubljana, poštni predal 307. 48033-1 Katera Aarej&a ženska, pridna tn ->rčna. bi šla v gostiluo m kuharico. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod ►Kuharica 15«. 48018 1 Prodajalca I samo prvovrstno moč siprej-1 mam v delikatesno trgovino. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »57«. 48141-1 ■A. * < J «0 Trgovski pomočnik vojaščine prost, leli zapo- ! najmodernejše slitve pri kakršnemkoli tiskanje ročnih podjetju. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Soliden in pošten«. 47971-2 Šablone za pred- ! na del, pro- j že dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48014-6 Deklica stara 15 let, pridna in poštena, išče službo k otroku in v pomoč gospodinji v pošteni rodbina. Ponudbe pod »Požtena deklica« na podr. »Jutra« Maribor. 48071—2 Učenka pridna, poStena, dobra ra-čunarica, 7 razr. osnov. hi 2 meščanske šole, iščo tiožbo v trgovini z mešanim blagom, na deželi ali v mestu. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov pove podrui. »Jutra« na Jesenicah. 47970—2 Prodajalka želi mesto kjerkoli. Ponudbe na: H. Pire, Selca nad Skofjo Loko. 47978-2 Mladenič hipega značaja, pošten ln zanesljiv, išče sebi primerno službo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Polten mlade nič«. 48132-2 Smučke mak) rabljene poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48003-6 Par voz žaganja 150 m pocinkanih cevi in 1 železen reaervar proda Vno>včervalnica. Zeleni hrib. 48093-6 Velik lestenec antični, k pravega brona in pristno pozlačen, primeren tudi za večji salon (dvorano) ali cerkve poceni prodam. Pojastila daje iz prijaznosti Jos. Eberle, Kupim hišo prometnem prostoru i vpeljano trgovino v znesku do Din 200.000.—, najraje v okolici Maribora ali Celja. Cenjene ponudbe z opisom hiše in navedbo cene pod »N. K.« na podružnico »Jutra« T Mariboru. 48073-20 Hiša s Štirimi stanovanjskimi prostori La prodaj v Mariboru, Spodnje Radvanjska c. 20. Cena 68.000 Din. 48069—20 Mestni trg 17. Medene rožiče od 50 kg naprej po 3.75 Din prodaja Trogirska klet na Sv. Petra nasipu štev. 43. 48114-6 Radi selitve prodam psibo ■ trodelnim brušenim ogledalom, skoro 48095-6 j novo. štedilnik (Tischherd) lesen kovčee in ovalno sobno mizo. Našlo* v ogl. oddelku »Jutra«. 48010-12 Mizar, vafenca pridnega in poštenega, x dobrim šolslrim spričevalom. sprejmem s hrano in stanovanjem v hiši. Na-siov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47975-1 Takoj?en la zanesljiv zaslužek »e nudi poštenim agii. zastopnikom za obiskovanje privatnih j' strank z našimi, povsod neobhodno pogrebnimi predmeti. — Ponudbe pod »Hiter zaslužek 10« na ogla.mi oddelek »Jutra«. 47830-3 Brivski pomočnik mlajši, dober bubi Stncer, išče sluSbo. Alfred fcorž. Retje 49 — Trbovlje I. 48154 2 Oskrbnika iščemo za samostojno vod- _ j stvo novodograjene. oprem- ; Ijene privatne smučarske koče na Zelenici pri Ttžiču Mlad trg. pomočnik izučeL v man n fakturi, špe-ceriji, galanteriji, železnimi in usnju, zmožen pisarne ter z znanjem slov. in ita lijanskega jezika, leli dobiti mesito za takojšen nastop. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48175-2 Brivski pomočnik dober bubi štucer. išče službo za takoj. Ponudbe irosi na naslov: Nikola Plačilni natakar __________ s kavcijo, trezem. zanesljiv Interesenti naj se obrnejo i C.™" . n» naslov: Nikola to delaven, dobi mesto v po natančna pojasnila oa i "JOT«!™«- jm ^BratuSa, dobro vpeljanem hotelu, naslov; Maks Leben. trio- ' ™ " Ponudbe s sliko na podr. vec. Poljanska cesta 27 — »Jutra« v C olj u pod šifro ali g. Jocif Ferdinand. Tr- »Zaupna moč«. 47938-1 2ič. 47778-S Dekle ! Zastopnike fc zna kuhati in opravlja- j za serijsko prodajo peči vsa domača dela, dobi! na žagovino, i dobrim za- takoj službo. Pomdbe na naslov: Inž. Homan. Laško 47954-1 Štenarlco vajeno nekoliko kuhe, z vso oskrbo v hiši in plačo po dogovoru sprejme takoj Vidic Milan čevljar, Lubno-Podnart, Gorenjsko. 47949-1 Saraostoj. kuharico ičce velika menza. Pogoj izvežbanost v kuhi okusnih raznovrstr.ih mesnih in močnatih jedil Plača dobra. po dogovoru. Služba trajna Pismene ponudbe z navedbo kraja, starosti, in dosedanjega službovanja na oglasni oddelek »Jutra« p°d »Kuharica za takoj«. 47972—1 Služkinjo vajeno del v večjih restavracijah. kuhinjah aH menzah sprejmemo proti dobri plači. Pismene ponudbe z navedbo rojstnega kraja, starosti in dosedanje zaposlitve na ogl. oddel. »Jutra« pod »Služkinja — takoj«. 47973—1 Dobro prodajalko v trgovin« galanterijske robe in igrač sprejme K5-»ig, Zagreb, Hica 20. 48091-1 s'užkom sprejme Kari Ci-zei, Vransko. 4»»6-3 Zastopnike iščemo za prodajo zelo In-krativnega predmeta privatnim strankam. Mesečni zaslužek 6—lO.nno Din. Ponudbe La oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro uveden«. 481)85-3 Zastopnika za Slovenijo išče nemška tovarna suknja. Naslov v pisarni društva trg. potnikov in zastopnikov, palača »Trgovski dom«. pisarna posluje samo za člane. Samostanska 12. 48180-2 Natakarica marljiva in točna, želi namestitve kot plačilna, ozir. blagajničarka v dobro ido či gostilni ali restavraciji. Prori se naslov na. oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Natančna računarica«, 48193-2 Inteligentna gdč. ki govori več jezikov ter je perfeiktna v šivanjn in vezenju, išče mesto vzgojiteljice. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Resnost 1S2« 48186-2 Izvrsten radio 43123-3 j tricevni, kompleten, skoro nov, oroda Zupančič. Kapiteljska nI. n,7I — pri Polja nsjci cesti štev. S. 48052-9 Delavce sa fedelovanje žime — 4 prede« in 2 kodralea za na stroje, iščem za Beograd. Ponudbe z navedbo plače na oglasni oddelek ».Jutra« pod »BeogTad«. 48133-1 Prva oblast, koncesilonlrsas šoferska šola Camernik. Ljubljana Uunajsks cesta štev 30 — •Jiigoaato telefon i«. 223« Pouk lo oraktlčn* votnj-25! Gostilniški pribor (Besteck) dobro ohranjen kupim. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 47990-7 Božičnih drevesc rabim večjo količiLo. Cenj. ponudbe prosim na naslov: Stevain Pacik i Sin, drva-ra, Novi Sad. 48082-7 Mesto poslovodje z mesečno plačo ca. 4000 Din, inkl. provizija, dobi a.gilon gospod. zmožen Din 50.000 kavcije. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Za 1. deenm. ber«. 48135-16 10—15.000 Din posojila Iščem za večje podjetje. Plačam dobre obresti in nudim lepe procente na mesečnem izkupičku. Ponudbe tia oglasiti oddelek »Jutra« pod »Sigurnost«.. 4S16S-J6 Pekarijo zelo dobro vptlja.no. s stalnimi odjemalci, radi bolezni oddam do 10. decembra 1930 v najem. Vprašanja na oglasili oddelek »Jutra« pod šifro »606«. 48084-17 Trgovino mešanega blaga, na zelo prometnem kraju, z inventarjem ali tudi brez od» dam v najem. Najemnina po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddcleik »Jutra« pod šifro »Trgovina t na;em«. 48134-17 Posteljo omaro in ogledalo prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 48138-12 Otroka (dojenčka) oddam takoj na rejo dobri ir. snafni ženski v mestu ali Šiški. Ponudbe z navedbo zahtevkov na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Točna plačnica«. 48149-14 Točilnico rtled bolezni takoj po nizki ceni oddam z odku pom inventarja. Poizve s« i na Jernejevi cesti št. 8/1, Ljubljana VH. 48011-13 Lokal stanovanjem, prfkladon • za obrtnika, v nori kolo-' ni ji, oddam. Kovačič, Ke-tejeva 7. 48000—19 Stavbno parcela vogalna. 600 m', za Be3 gradom. 2 mir.uti od Dunajske ceste naprodaj. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47625-20 Stavbno parcelo v Izmeri 7000 tn* prodam t bližini kolodvora Vižmarje St. Vid Parcela Je priprav na za tovarniško Dodje*je, ali 5—6 manjših »tavhišč. Poizve se r St- Vidu — Vižmarje St 100. 449S7-20 Nova hiša dvodružinska na deželi na prodaj za 50.000 Din Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 44518-20 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola Goiko Pinenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12. Teorija vožnje. 47750-4 Šofer Išče službo Ponudbe pod »TTezen in zanesljiv« na oglasni oddelek »Jutra«. 48145-2 Th. Rotman: Sambo In Joko Vesel8 levja zgodba ŠtMsedežen avto leip. za,prt, popolnoma dobro ohranjen takoj prodam — Informacije v gostilni »Soča« v Dol. Logatcu. 47873-10 Fiat 505 HP 32, šestsedežen. karoserija Landolet, za 8000 Lit. proda Cehovin, Trieste Ventisettembre 65. 48156-10 Prem >g In drva arodala lezeršek Vodmn! 200 Hišo z gostilno pripravno tudi za trgovino ter nekaj zemljišča. »a prometnem kraju ob glavni cesti proge Dobrna. Velenje, Celje takoj ugodno prodam. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 48064-20 fpL——-■v., 110 Ključav. delavnico kompletno, prodam. Poizve se v gostilni Berglez, , Pragersko. 47860»—6 j prodam. Trg. lokal cvetli- čarne ae nahaja na zelo prometni točki, i dobro Parcelo aH hišo - vrtom, ▼ Ljubljani ali bližnji oikolici kupi Matko Maretič. Ljubljana. Gosposvetska cesta 6. 48011-20 Vrtnarsko podjetje ležeče na krasnem kraja t zelo prometnem mestu, obstoječe iz 3 velikih steklenih hiš. vse betonirane, \ 6500 m» velikega vrta lo enonadstropne stanovanjske novozidane hiše t vsem in-vetarjem, vse najmoderne-je urejeno s oentr. kurjavo. radi bolezni ugodno Trgovski lokal lep, z vsemi pritikllnam-: v večjem industrijskem kraju na Gorenjskem oddam .tatovi ali pozneje v najdai; ■ ; PSipiete ponudbe ha podružnico »Jutra« Jesenice, Gor., pod Šifro »Trgovski lokal 22« 47968-10 Lokal za trgovino event. s stanovanjem na najprometnejši točki v trgu na Dolenjskem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« !>od: »Za 1. februar 1931«. Lokal za pekarijo V prnmetr.em trgu na Dolenjskem; pripravno za začetnika. Stanovanje ooleg. Ponudbe na ogl. odd.' »Jutra« pod »Pekarija 770«. 47773-19 Lep lokal pripraven za vsako trgovino, najbolj pa za mesarijo, ker so priprave, na pro- Dvosoh. stanovanje . . ______s predsobo, kuhinjo ln bal- metnem kraju takoj oddam 1 konom, v solnčno legi. td-dam takoj boljši stranki. Martinov večer plesom priredi godbeno druitvo »Gradašca« v Lede! jo 16. t. m. v vseh prostorih gostiln« »Newyork« (Amerika) na Glincah. Za dobro kapljico in martino-vo gosko preskrbljeno. — Rok Laean. 48122-18 V nedeljo vsi na Martinovanje v gostilno pri Koinčaeu v Rožu dolini. Godba ia ples. 48142-18 V nedeljo 16. t. m. v Zgornjo Šiško, Vodnikova cesta št. 4, v restavracijo Weiss, kjer bo domača zabava z godbo Na razpolago prvovntne krvavice domačega izdelka in dobra štajerska vina. — Za obilen obisk s« priporoča Terezija Koritnik. 48163-18 Stanovanje sob« in kuhinje, v Šiški • d d a m a 1. decembrom majhni družini. Naslov v ozlatoem oddelku »Jutra«. 48161-21 4 stanovanja po S »obi in kuhinjo, v mestu oddam. — Pojasnila daje Marija Jančar. Sv. Petra cesta št. 27. 48170-21 Stanovanje 8 »ob m predsobe oddam. Informacije na Sv. Petra eesti it. 24/1. 48124-21 Stanovanje 2 sob in kuhinj«, v podpritličju takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 48119-31 Sostanovalca sprejmem takoj. Naslov » oglasnem oddelku »Jutra« 47936-28 Sobo elegantno opremljeno, v centru mesta oddam samo boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra. 48121-23 Opremljerr sobo takoj oddam dvema osebama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4S120-23 Gospodično sprejmem kot sostanovalko Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48127-23 Opremljeno sobo z dobro domačo hrano oddam solidni gospodični. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 481:37-23 2 nemška boksarja 3 mesece stara psička, čiste pasme, z rodovnikom takoj prodam. Naslov pove oglasu oddelek »Jutra«. 48140-27 Sobo posebnim vbodom takoj oddam v bližini glavnega kolodvora. Naslov oddelku »Jutra«. »clas. 48138-23 Vsako soboto in nedeljo vabim na prvovrstne domače jetrne in krvave klobase, pečenice kakor tudi do hro kapljico. Restavracija »Zebal«, Rudnik, Ljubljana Dolenjsia cesta. 46171-1S mmSMSSSSr Stanovanle 2 sob, kuhinj«, verande la pritiklin takoj oddam v RoiU dolini X/4. 47840-81 Dvosob. stanovanie i pritiklinami oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47785-21 Enosob. stanovanje sobo, kuhinjo, predsobo event. tudi Kopalnico, iščem za mirno stranko treh 06eb za februarski termin v neposredni bližini mesta. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Enosobno stanovanje«. 47670-21 Udobno stanovanje obstoječe b 3 sob. koblnje, kopalnice fn dragih pritiklin takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 45292-21 s stanovanjem Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 48148-19 Brivnlco brez konkurence, na prometnem prostoru v malem mestu ugodno prodam. Na tančnejše informacije daje M. Peperarik v Celju. 48190-J9 Dijakinjo sprejmem v vso oskrbo bliiini Tabora. Premog trboveljski. šlezijskL aogl. In koks dostavlja na dom »Ilirija« d. z 3. z Dunajska oesta it. 46 — Miklošičeva c 6. Telefot St. 28-20 tn 25 95. Ajdovega medu | večjo količino po dogovora proda Matija Kukolj, čebelar, Cvou, Ljutomer. Več trg. miz In stelaž ugodno proda Ignac Rotar, pekarna, Vrhnika. 48020-6 Pol ure nato sta prišla r vas. Vas se ime-Duje Tihi dol. Slučajno so vrata šolskega poslopja odprta... Sambo je to takoj opa zil in pozval prijatelja, naj pojde z njim pogledat. kaj se notri godi. Morda najdeta tam. kaj za pod zob... reveža nista bila ves dan ničesar zaužila! PletlHo za nogavice sprejmem takoj na stroj »Ideal« St. 10 Zg. Šiška, " št. 193. vpeljanimi odjemalci. Cenj. ponudbe na podr. »Jutra« v Celju pod šifro »Dobro idoča cvetličarna«. 47955-20 Veleposestvo 150 oralov polovica mešanega gozda, več ooslopij za 550.000 Din proda Posredovalnica v Mariboru, Sodna ulica 30. 48079-20 Hišo z gostilno poleg cerkve in šole na zelo prometnem kraju radi selitve takoj prodam. Cena 55.000 Din. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 48065-20 Novo hišo enonadstropno, prodam. _ T oddelku 48012-3 >Jnt"1- Divjakov za vrtnice večjo množino p« 2 Din proda Valonči«, Rakek 110 48126-6 ^ Otroški voziček dobro ohranjeL pod ceno proda Turin, Cankarjevo nabrežje X. 49086-6 Posestvo naprodaj dobre y„ ur« od Domžal 51 johov, polovico za obdelovanje, drugo j« gozdič. Drži se skupno Gozdovi so deloma zaraščeni. Skupna cena 200.000 Din. Plačilo po dogovoru. Ivana Flerin. Dobovje Ibao pri Domžalah. 47995-00 v — Naalov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48106-22 Dijakinjo blizu učiteijišča sprejmem Naslov v oglasLem oddelku »Jutra«. 48165-22 Tri dijake event. tudi družino brez otroik sprejmem na stanovanje z zajtrkom. Kuhinja na razpolago. Električna razsvetljava. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 48176-22 Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48075-21 Stanovanje dvo- ali enosobijo. s pritiklinami, v centru, odnosno v bližini centra i S č e za takoj mirna stranka brez otrok. Več se Izve v ogl. oddelku »Jutra« v Selen-burgovi ulici štev. 3. 48047-21 Sostanovalca dobro hrano in v stanovanje v lepo ln čista sobo e posebnim vhodom ter elpktnko =prejmem takoj aG s 1. decembrom za 650 Din mesečno, ali 150 Din tedensko. Restavracija »Soča«, Sv. Petra cesta 3. 47892-2S Sobo s posebnim vbodom, v sestro mesta, i vso oskrbo oddam s 15. novembrom. Naslov v oglasnem odlelko »Jutra«. 44953-23 Opremlleno sobo s brane IS5e gospod — najraje v bliiini sredlt.« mesta. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Zadnji november«. 48058-23 Solnčno sobo elegantno lo moderno, v centru mesta takoj oddam fini in solidni osebi. Na slov pove oglasna oddelek »Jutra«. 48034-23 Sobo lepo opremljeno oddam S 1. decembrom boljšem^ gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48102-23 Lepo, solnčno sobo oddam takoj stalnemu gospodu na Gruberjevem nabrežju it. 16l 48108-33 Stanovanje fn kuhinje, v snters-nu takoj oddam na Mlrjn, VretovSkova ulica St. 14. 48036-21 Stannvante 8 »ob, kuhinje, pritiklin la vrta oddam takoj v okolici mesta Celja. Cena pa dogovoru. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. Lepo sobo separirano, solnčno, z elek-tTiko, v centru mesta ta koj oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 48100-23 Sobo lepo opremljeno, v mesto takoj oddam. Povprašati od 1. are pop. dalje — Košič, Rožna ulica St. 27, pritličje, desno. 48097-23 Prazno sobo z balkonom, parket, elektrika in separatni vhod — odda Lozar, Kavškova cesta 26-1. 48098-33 Prazno sobo s posebnim vbodom v pritličju ali I. nadstropju, tudi na dvorišču v kolodvorski ulici. Sv. Petra-all Zaloški cesti iščem za takoj ali pozneje, z na vedbo najemnine na ogl. oddel. »Jutra« pod »Prazna soba«. 46055—23 Sobo pri gor. kolodvoru oddam 2 gdč. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 47997-23 Prazne sobe takoj oddam. Marmontova ulica 19, Mirje. 47961-21 Sostanovalca boljšega sprejmem v vw oskrbo v Skofji ulici it. 13 parter. 48146-23 Sobo v blffini bolnice al; na Taboru iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek >Jutra« pod" »Uradnik«. 48167-23 Opremljeno sobo separirano, v Wolfovi ulici takoj oddam solidni osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48160-23 Opremljeno sobo oddam takoj gospodični ali dijaku. Cest* v Rožno dolino št. 14/IL 48172-23 Sostanovalca (ko) s-prejroem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 48174-23 Proti Izpadanju las in bolezni lasišča je »Ines« edino uspešno sredstvo. — Lonček 38 Din. — »Ines«, Ljubljana, Merosodna ulica st- L 373-« 2 avto kolesa in ročico sem Izgubil od Ljubljane skoz! Domžale in Dob. — Pošten najditelj naj proti nagradi odda v trgovini Iv. Rahne, Moete. 47911 28 Zlat uhan se je izgubil. PosteL najditelj naj ga proti nagrad: prioe«« v Vodmatsko ul. 2 48173-28 Avto - atlas z dokumenti, glasečlmi se aa ime Dragutin Neidhardt, Zagreb, Srebrnjai 55, je bil izgubljen dne 11. t. m. v okolici Kranja. Poštenega najditelja prosim, da listine proti nagradi pošlje na navedeni naslov. 48147-28 Šivalni stroj starejši, dobro ohranjen la kopalno banjo zelo poceni prodam. Na ogled pri Alex. Slov. Ja-vornik na Gorenjskem. 47969-29 2 čevljar, stroja levoročni Pfaff in veliki Adler (cilinderca) nova poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47930-29 m Bolniške stole Stroje Leni Hvala! Zdravje ni« kaj povoljno — o ostalem ntl-čim, ker preveč boli. želel bi razgovora! Piši. »rečen bom. Poljube — M. 48078-24 Mlad tvornlčar podjeten in čeden, resnega značaja, želi poznanstva racfl ženitve z ljubko mladanko, staro do 23 let. Cenj. do-pise na oglisml oddelek »Jutra« pod »Dom sreče«. 47993-«4 .^aSlmj^irfi^ltV,____ Planino Phillppov jubilejni, t pet letnim jamstvom dobite edino pri Minki Modie. 'Ljub Ijaua, Cojzova cesta St. i. 42898 26 Oficirski konj skakač, t popoln« skoraj lovo oficirsko jahalne ia hlsvno opremo po predpisih, poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47943-27 za Šivanje vreč iz jute, v dobrem stanju kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod zoačko »Juta-vreče 156«. 48112-29 »La Fetnme Chlc« salon v Šelenburgovi ulici St. 6/1 preoblikuje iamske klobuke po 28 Din. 47729-30 Entlanje la po 1 Din. izdelovanj« damskega perila, strojno m ročno vezenje tastorov, po steljnih arepreg predtlska nja. iivanje pletenin ua entl stroj oo konkurenčnih cenah. M. Sedovoik. Flo rijanska 6. 358 3C Remskar Kario ključavničar, ki je t-il z menoj pri vojakih 1. 1923IM v Barija) uki. naj ee bla- fovoli javiti na naslov: -tevan Pacilc, drvar. Novi Sad. 48083-31 Zastonj! dam več vozov ilovice, mešane z zemljo. Glimška ul. it. 6 ob Tržaški cesti. 47916—37 Pomije se dobijo v gostilni Kajfel, Florijaraka ulica štev. 4. 48094-37 Človeški organizem ostane zdrav, močen in sposoben za delo ter aktivno življenje vse dotlej, dokler so mu zdrave življetisk« žleze: slabe in bolne žleze pa no privajajo orgai.izma v zadostni meri dragocenih fermentov in hormonov energije, radi česar se na ruša va krvotok in izmena snovi in v našem organizmu se usedajo sečna kislina, ura ti. toksini m drugi strupi, ki so ravno glavni krivci naših muk fn naglega staranja. Na srečo so "slavni znanstveniki Braun, Karno, Sekar. ?-ib'-r in dr. ugotovili, da zafne bolni organizpm. ako smo vanj unesli fizijološ-ki ekstrakt (ka,kor Je tO »KALEFLUIP« D. Kaleni-čenka) od žlez mladih živali, zopet normalno delata iL lahko kljubuje vse« mogočim mukam. »KALEFLUID« zapisujejo špecijalisti ta čas in po prestani bolezrri ali operaciji radi povratka moči, potem pri starostni onemoglosti, in splošni ohromelosti, pri narušeoi izmeni sn-ovi in krvotoka, pri slabi prehrani v zvezi z arterijosilerozo, pri ma-laričnih. malokrvnih ia živčno obolelih. Dobro je prej konsultirati svojega zdravnika. »KALEFLUID« gg. zdravnikom gra ti s radi preizkušnje. Brezplačno pošljemo detajlno literaturo »Racijonalno življenje«. Obrnite se na naslov: MiloS Markovič. biro »KURIR«, Beograd. Kralja Milana 15 »KALEFLUID« se prodaja po vseh lekarnah m dro-gerijah. 14764 ELEKTRO- likalneb:« lončke, peči, vse vrste aparatov, napeljave gradi, popravlja, predelava HAVLIČEK FRAN konces. elektrotehn. podjetje Sv. Petra cesta 5. TelefoD št. 3421 c c- . c' a t M, 2 s: ^ o " t ta t»j * n" 3» « 2 Ca a o t a g3 ir g i m s- 2 š-ž O, o 2,-5"= - o , i6 3 g ° 3 O 3 3 S* O S 3 3 o O O O ^S. O. ^ to 2. •h 1 6) sT C-N "3 JUTRO< it 268 Do zadnjega moža Roman ' »Srčna hvala,« je zamrmral Jean, ki je čutil, da se ga hoče otresti. Počasi je stopil h konju. Gleda! jo je, kako je stala zamišljena pod staro smreko, in mahoma se je spomnil, da bi morala čutiti, da se je bi! razočaral. »Treba se bo tedaj posloviti,« je dejal. »Adijo, senor,« je dejala in ga pogledala. »Adijo pomeni zbogom?« »Da, zbogom do jutri ali zbogom za zmerom. Razumite to, kakor hočete.« »Tedaj se sestaneva pojutrišnjem?« Govoril je hlastno, kakor ida bi se bal, da mu ne uide. »Ali sem rekla ne?« »Mislil' sem, da morda ne boste hoteli, zaradi tistega, ki se je bilo zgodilo poprej...« Bil je ves v zadregi. »Ah, seveda me bo veselilo, da vas najdem. Pojutrišnjem sredi popoldneva. Tu, na tem mestu. Prinesite mi svoje novice iz Grass Valleya.« »Dobro. Hvala. To bo lepo,« je odvrnil Jean in med temi besedami je čutil kako ga spreletava ponosna zona in ga obhaja radostna vznesenost, kakršno je občutil vselej, kadar se mu je nudila prilika za kako pustolovščino. Se preden ga je ta občutek minil, pa se je začudil samemu sebi in ga je obšla takšna tesnoba, da se je zdel samemu sebi nesiguren. Moral je pomisliti. »Tujec, ne spominjam se, da bi mi povedali, kdo ste.« »Ne, to sem zamolčal,« je rekel. »Sicer pa, kaj je na tem? Dejal sem že, da mi je vse eno kdo ste in kaj ste. Mar ne morete tako čutiti če gre za mene?« »Seveda — čutila sem tako,« je odvrnila nekoliko zmedena, z očmi na njegovem obrazu. »Ampak zdaj ste me nekoliko zmedli v mojih mislih.« »Našla se bova, ne da bi vedela drug o drugem več kakor zdaj.« »Da. Meni bo prav. Kaj pa pomeni ime? Imenovala vas bom tujca in se bom s tem zadovoljila — če mi poveste, da boste tudi vi smatrali za pošteno zamolčati mi svoje ime.« »Pošteno! To pa ni tako!« je vzkliknil Jean, ki se je vMel pri-moranega, da se razkrije. »Pišem se Jean — Jean Isbel.« »Isbel!« Ime jo je močno presunilo. »Saj vendar ne morete biti sin starega Gassa Isbela... Videla sem oba njegova sinova.« »Ampak on ima tri sinove,« je rekel Jean, ki se je čutil nenavadno olajšanega zdaj, ko je priznal skrivnost. »Jaz sem najmlajši med njimi. Star sem štiri in dvajset let. Do danes še nisem prestopil meje Oregona. Med potoma —« Rujava barva je polagoma izginila iz njenega obraza, ki je postal mrtvaško bled in njene oči so jele plamteti. Njena gibčna postava se je vzravnala. »Pišem se Ellen Jorth,« je strastno vzkliknila. »AIi vam to ime ničesar ne pove?« »Še nikoli ga nisem slišal v svojem življenju,« je odvrnil Jean. »Da. mislil sem si, da spadate med ovčerejce, ki so v sporu z mojim očetom in zavoljo tega sem vam moral povedati, da sem jaz Jean Isbel... Ellen Jorth! Kako nenavadno in ljubko... Zaradi tega pač ne morem biti manj vaš dober — dober prijatelj_« »Noben Isbel ne more biti moj prijatelj,« je dejala s hladnim in grenkim glasom. Na mah je izginila iz nje vsa razposajenost, vsa JAVNA ZAHVALA Velika dolžnost nam veleva, da se na tem mestu iskreno zahvaljujemo blag. g. primar. dr. Hrovatu v Ormožu, ki je s svojo mojstrsko roko završil smrtno nevarno operacijo in s tem rešil življenje našemu očetu in soprogu. Ravno tako prisrčno zahvalo g. dr. Lebarju ln g. dr. Porekarju za takoj nudeno prvo pomoč. Topla zahvala tudi častitim sestram za njih požrtvovalni trud. pokojna sanjavost. Za trenutek je stala pred njim kakor povsem drug človek, kakor bojeviti sovražnik. Potem se je obrnila ta ie odkorakala v gozd. Jean je gledal za njo ves zmeden m prepaden. Videl je, kako se it oddaljevala s prožnimi, svobodnimi koraki v naglem tepmu m ji je hote! slediti. Hotel je celo klicati za njo; toda jeza. ki jo je vzbudila njena, nenadoma oznanjena sovražnost ie ohromela njegov jezik ter ga prikovala na mesto. Videl je. kako je izginila, videl •kako je pogoltnil rjavo-zeleni gozd vitko, sivo postavo in iznova se je uprl zahtevi, da bi ji sledH. Vendar se je zaman boril s tem občutkom. n. POGLAVJE . Toda E1Ien Jorthove so se v mokasinih naglo oddaliile in niso ostavljale za seboj nobenega vidnega sledu na elastični preprogi tal ki so bila pokrita z iglami smrekovega gozda. Jean ni mogel zaslediti niti najrahlejše sledi. Skušal je teči za njo, napravil par brezuspešnih skokov sem :n tja potem se je ohladil. V njem se je vzbudil stari ponos. Vrnil se je k svojemu konju, skočil na sedlo, gnal tovornega osla pred seboj m kmalu občutil olajšanje, ki mu ga je bila prinesla ta odločitev in L TDJe^ t0ma J,e-biL Rim poraščen z Z°stim visokim borov-- Je m° JeZ,deCJ gOŠČavo obiti- V-^!ej. kadar je prišel v tek položaj, mu je .zginila dolina izpred oči. Kadarkoli pa je zopet prišel do odprtine, skozi katero je bilo videti grapovo divino s vsemi njenimi barvami in daljavami je rastlo njegovo občudovan ie Anzona je bila zanj od Yume do malega Kolorada postala neskon^ na od vetra opustošena in od solnca ožgana puščoba Ta. s črnim drevjem porasla in s skalami obdana dežela, s še nedotaknjenih potmi je bil svet, ki bi ga bil lahko zadovoljil Z odličnim spoštovanjem 15635 obitelj Degen, Gornja Radgona. Prvovrstna francoska kolesa CJeucfčot najstarejše evropske tvornice na mesečnih obrokov (od mn 129 do 200 mesečno). »a 48 tedenskih obrokov IVAN ŠRIBAR. Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. IS Opomba. Ta ugodnost je v veljavi samo čez zimo, zato zrhte-vajte nemudoma cenike ln prospekte brezplačno. Otvoritev zobotehniškega ateljeja P. t. občinstvu v Slovenski Bistrici in okolici tem potom vljudno naznanjam, da bom z 18. t. m. odprl v Slovenski Bistrici svoj zobotehniški atelje. 15551 a ARTUR SESIANZ, zobotehnik. St 6782/1930. Obnova hladilnice V mestni klavnici. 15650 RAZGLAS Mestna občina celjska odda na višjemu ponudniku ves povodom obnove hladilnice v mestni klavnici preostali materijal, ki obstoja iz: dveh praznih kotlov po 30 odnosno 35 m2 ogrevne površine, 1 dobro ohranjenega parnega stroja od 20 ks., 1 kompresorja za hladilno napravo na žveplenasto kislino, cca, 1000 kg bakrenih cevi 5/4, 1 kompletne transmisijske naprave, cca. 50 m žične ograje iz rebrastega »cordon« pletiva ter cca. 20.000 kg raznega starega litega in kovnega železa. Interesenti se vabijo, da predložijo z Din 5.— kolkovane ponudbe V zapečatenih ovojih najpozneje do sobote dne 22. novembra t. 1. v vložišču mestnega načelstva, soba št. 5. Oddaja in prevzem se izvršita v mestni klavnici. Za natovorjenje in odvoz tekom 14 dni po dostavi obvestila, da je ponudba sprejeta, oskrbi kupec na svoj račun. Kot kavcijo je položiti najpozneje do za vlaganje ponudb navedenega termina pri blagajni mestnega načelstva 10 % ponujene vsote. Vsa detajlna pojasnila daje uprava mestne klavnice, kjer Je ma-terijal vsakodnevno na ogled. Mestno načelstvo Celje, dne 6. novembra 1930. Za načelnika: SUBIC s. r. ,TRETORN' galoše in snežne čevlje TRETORN kupuje danes vsakdo, ker je ta znamka s svojo odlično kakovostjo in elegantno fazono posta la miljenec vsega sveta Zahtevajte samo vrhnjf in snežne čevlje »TRETORN«, kajti ti so naj boljši. I. Zahvala Za številne pismene in ustne Izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega skrbnega očeta Frana Komana posestnika in strojevodje drž. žel. v pokoju se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem; posebno zahvalo pa njegovim stanovskim tovarišem, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi vsem darovalcem krasnega cvetja. Sv. maša zadušnica se bo brala v trnovski župni cerkvi v ponedeljek 17. novembra ob 7. uri zjutraj. Ljubljana, dne 14. novembra 1930. Vso zimo se boste zabavali £e si naročite NOVE KNJIGE »JUTRA": Knjižnica »Jutra": Marcel Priollet, »Seržant Diavolo«, pustolovni roman . ... rez. Din 50 A. Beradda, »Belfegor«, detektivski roman broš. Din 24.—, vez. Din sCZ »Gusar v oblakih«, letalski kriminalni roman, broš. _ _ . Din 28.—, vez. Din 38.—. Emerson Hough, »Možje«, zgod. pustolovni roman, broš. Din 40.—, vez. Din 50 — M. Zevaco, » V krempljih Inkvizicije«, zgodovinski roman, broš. Din 60.—, vez. Din 70.— Mladinska knjižnica »Jutra": G. Th. Rotman, »Bratec Branko In sestrica Mica«, pravljica s slikami . _ _ , vez. Din 12.— m Rotman, »Prigode Tomija Popktasa«, vesela zgodba s slikami vez. Din 12.— Vsaka teh knjig je v svojem žanru Izmed najboljšega, kar premore današnji knjižni trg! Prepričajte se! Na proda]: v upravi »Jutra" — pri »Tiskovni zadrugi" in povsod drugod. 15645 Globoko žalujoči ostali HOTEL „IL\IOW - JIJLED bivši HOTEL BEOGRAD oziroma STEIDL se cenjenemu občinstvu, izletnikom in potnikom najtoplejše priporoča — Dobra kuhinja in izborna vina rF¥r 7nFRVF, vedno na razpolago. »AUTOBUS POSTAJA- ZMERNE! & POSTREŽBA TOČIVA .* DVA uporabljiva tudi kot elektromotorja za Mostnem! tok, dobro ohranjena: 1 komad 220/440 V. 106 amp. 42 KW. AEG Union, 1 komad 220 V. 62 amp. 11.5 KW Magyar, PRODAMO zaradi preureditve po jako nizki ceni. Ogledati v tovarni olja Hrovat £ Komp, Moste — Ljubljana. 15619 V " v ' i •, I •- J - A i % % I p" - R 0 T B APT -1UX UO SA* --v-.; v;.-: ROT B A RT-50NDE RK L A5S E J MOND-EXTRA GOL D ; / i BOTBART (LILA) r - MOND-EXT,RA (GRUN) NESTLE- jeva MOKA OtroSko zdravje tl9 ROTH-BOCHNER D. D^ Špecijalna tovarna aparatov za britje In rezil. B E R L 1 N • T E M P E L H O P DN. Zastopnik za Jugoslavijo: MORIC K, K A L D E R O N, Beograd. Knez Mlhajlov Venac 23 a Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem tužno vest, da je naš ljubljeni oče in stari oče, gospod Matija Mazelle posestnik dne 13. t m. ob 10. uri, ▼ 86. letu starosti, po kratki bolezni nenadoma preminul. Pogreb se bo vršil v soboto dne 15. t m. ob pol 15. Iz hiše žalosti na pokopališče v Kloštru, kjer se položi dragi rajnki v rodbinsko grobnico. Gradac, dne 13. novembra 1930. 15618 JULIJ MAZELLE, sin — MILENA, JULIJ, MILAN, vnuki. — DR. BOBET ZALOKAR, zet taseratni de )e odgovoren Aioizy Novak. Vsi v tjufrbata.