Štev» 2. Cento («rente con la posta Trst — Gorica, dne 14, Januarja 1926. letnik IV. n Izhaja vsak četrtek zvečer. - Ured ništvo in upravništvo v Trstu, Vie Francv " °;i:Mubijan& Ciljajo na ureun-šivo. P «Jtlk v,>A AVA j* ne vračajo - Tisk Ti^kur^e c.u i. Ittetr-a IVICE ! Karl Csaky, ry, sin znanega Karlo. K Im e n Hederva-sin znanega hrvčtskega bana, jezuitski pater Bons, vojni škof Zadra-veez, ki je zarotnike zaprisegel na strogo molčečnost in le sedaj, ko se Oholi Madžari ne morejo prenesti za^eva nikakor ne da potlačiti, je Madžari razkrinkani KATASTBOFALNE POSLEDICE ZA MADŽARSKO. ponižanja, ki so ga doživeli po razpadu avstro-ogrske monarhije. So- zarotnike odvezal prisege; šef kartografskega zavoda major Görös in mišljavi Mongoli se ne morejo nika- ne®teio drugih kor sprijazniti z novo nastalim polo-! ? poplavo falzificirane valute mo- ža jem, da so se namreč zatiram na- r_aj0 nastati resne gospodarske zme-rodi otresli njihovega «viteškega» ,^e„v ^ranciji m Man Antanti, obu-gospodstva. Mahinacije za vzpostavo, , 2?.Пје nepredvidevane težke _po-cziroma kakoršnokoii rehabilitacijo so resno °arozeni so neštete. Vsa sredstva so že poizkusili, a zadnje, ki bo za Madžarsko najbrž postalo usodno, je, da so v bmUmpeštanskem ^artografičnem (to dovini tudi NaTCleon se ga je poslu- fcn1kar,a'/o9.ra r 23 za™lle.vlde> žil v titanskem boju z Anglijo. Dal ; s^ah vf?l”flk?ta francoskih, jugo- je {iskati in poplav/ti trge Angleško slovanskih m cehoslovaskih bankov- vaIllto ter J način alabil Aanglijo njih živijenski interesi in za tem so ravno stremeli madžarski prenape-teži. Sicer ta način boja ni nov v zgo- cev in falzifikati so jako dobro uspeli in so se zelo uspešno razširjali. V to afero falzificiranja, pa je zapletena cela vrsta osebnosti madžarskih državnikov, aristokratov, vojaških in ali kakor se je sam izražal «rahljal Angležu obisti». Seveda vse na svetu je relativno, Napoleonu niso mogli do žii'ega ali Madžarska bo drago plačala svoj drzen poizkus. Francija celo cerkvenih dostojanstvenikov, je џ zahtevala odškodnino nič masaker sam državni upravitelj Hor- ~ thy; habsburgovec nadvojvoda Albrecht, ki hoče na madžarski prestol; policijski šef Nadossy; princ Win-dischgraetz, ki je dal pravzaprav vso inicijativo; višji vladni svetnik dr. Szörcsey; prosvetni minister grof i Madžarske, ki bi stremel Klebelsberg, honvedski minister grof j membo sedanjega stanja. nje kakor 200 milijonov zlatih frankov radi posledice inflacije, njej bo sledila Mala antanta in zadeva se bo najbrž tirala tudi pred Društvo narodov, ki bo zavzelo varnostne odredbe, da se prepreči vsak poizkus za spre- Novice iz vsega sveta Film ali resnica? V Ameriki so ljudje že navajeni videti, kako vrti ta ali drugi na javni cesti svoj filmski aparat in slika kar po naravi kak dogodek. Nobeden se zato posebno ne zanima. Tako je pred par dnevi postavil tak lotograf pred vežo neke hiše isvoj filmski aparat in ga nastavil proti nasprotni strani ceste. Ko je prišlo nekaj elegantnih gospodov iz hiše na nasprotni strani ulice, so jim štirje možakarji, ki so> jih bili počakali na cesti, nastavili revolverje na prsi in jim s to grožnjo vzeli denar in dragocenosti: tobačnice, zlate ure, prstane itd. Na drugi strani ceste je pa fotograf hitro vrtel svoj aparat in snemal ves dogodek za svoj film. Mnogo ljudi je videlo gospode, revolverje, roparje in fotografa in vsak si je mislil, da je to prizor, ki ga bo gledal črez par dni v kinematografu, A vse to ifi bila gola resnica. Roparji niso bili igralci in gospodje so bili v resnici oropani ob belem dnevu na obljudeni cesti in v sredini New Yorka. Pet in trideset tisoč lir letnih zn požirek vode Friderik Clough v San Francisco (Zedinjene države Sev. Amerike) je dobil nenadoma obvestilo, da bo dobival do svoje smrti 1500 dolarjev na leto. Mož je velik revež, ima že osemdeset let, a s tem dohodkom si bo lahko lajšal in lepšal zadnje dneve svojega življenja. Pred šestdesetimi leti je bil Clough mornar na ladji Homet, ki se je na potu iz New yorka v San Francisco vžgala na odprtem morju. Petnajst. mož posadke, med temi Clough in mlad teolog, Henry Ferguson, se je rešilo iz goreče ladje v čoln, na katerem so pluli tri in štirideset dni in noči po morju. Štirje so medpotoma umrli in so jih vrgli ladji sledečim somom. Clough je dal par požirkov vode, ki so bili njemu namenjeni, od žeje skoraj umirajočemu teologu Fergusonu, preden je onemoglo posadko rešila neka ladja. Clougha in Fergusona je vezalo od tedaj veliko prijateljstvo. Clough je ostal mornar. Ferguson je pa napredoval v svojem poklicu in si pridobil precej dobro službo in bogastvo. Ko je ta umrl, je zapustil .svojemu prijatelju in rešitelju 1500 dolarjev (nad 35 tisoč lir) letne rente. De Pinedo zopet v zraku Dobro je še vsem v spominu polet italijanskega letalca de Pinedo, ki je v šestih mesecih (od konca aprila do konca oktobra 1925.) letel iz Italije preko Indije v Avstralijo, na Japonsko in se vrnil zopet v domovino. Sedaj namerava preleteti zračno pot dolgo 80.000 km. Iz Italije poleti v Severno Ameriko, tu pojde njegova pot ob obali skozi Srednjo v Južno Ameriko, odkoder se vrne čez Atlantski ocean v Evropo in Italijo. Za to pot bo uporabljal letalo in motor popolnoma italijanskega izvora. — Ministrstvo je dovolilo, da se razstavi letalo, s katerim je de Pinedo letel v Avstralijo in nazaj, na razstavi v Genovi, ki se otvori dne 14. februarja tek. leta. nennenden vzrok ločitve zakonu V Los Angelas (Kalifornija, Sev. Amerika) se je vršil pred kratkim zanimiv proces, v katerem je zahtevala gospa Ida May Shei-don ločitev zakona. Gospa je sicer sama priznala, da sta se z možem ljubila, da ji je vsako tudi najmanjšo žebo ne samo bral z očesa, marveč tudi izpolnil, toda... Zgodilo se je, da je šla nekoč kupovat v oddaljenejši mestni okraj. Spremljal jo je njen pes, ki ga je vodila na vrvici. Nenadoma se ji izvije pes iz rok in leti z vrvico vred naravnost proti cerkvi, kjer pozdravlja, dobrikajoč se na vse načine, starega in raztrganega berača. Ko je stopila gospa bliže, radovedna, kako more pes poznati berača, spozna v njem vkljub raztrgani obleki, vkljub nepristni bradi svojega moža, o katerem je vedno menila, da je tovarnar. Mož ie sicer imel malo trgovinico, a da je lahko v vsem ustrezal svoji ženi in ohranil na-pram njej sijaj dobrega in bogatega tovarnarja, se je lotil beračenja, ki mu je dona-šalo lepe dohodke. Berača pa nikakor ni marala gospa za moža. Sodnik je ugodil tožbi, in razglasil ločitev zakona. Snmegn sehe je žrtvoval American Hygiene Journal poroča: Dr. C. H. iBarlow, ki je študiral skrivnostno in strašno bolezen, ki divja na Kitajskem, je hotel, zapuščajoč Kitajsko, vzeti s seboj bakciie, da bo doma nadaljeval svoje študije, a ni dobil zato dovoljenja. Požrl je nato sam nekaj ieh povzročiteljev omenjene bolezni, da omogoči s tem svojim tovarišem v Baltimore (Sev. Amerika) proučevanje te navadno smrtne bolezni. Sedaj leži na .smrt bolan v John Hopkin bolnišnici. Spisal je že temeljito poročilo, kako se pojavlja bolezen, kako napreduje, saj je vse pojave opazoval na lastnem telesu vse štiri mesece, odkar je bil požrl bakciie. Izrazil je nado, da se posreči na podlagi temeljitega študija, h kateremu je mnogo sam prispeval, zdraviti in ozdraviti to bolezen, ki pomori milijone in milijone Kitajcev, in je izjavil, da bi bilo to najlepše plačilo za njegovo žrtev. Dragocena preproga Ko se je mudil minulo jesen M. Neustadt, milijonar iz Ardmore v Oklahomi (Amerika), v Berlinu, se je spomnil svoje hčerke in ji hotel prinesti s seboj lep spominček. Šel jc k starinarju in si izbral neznatno preprogo, za katero se je končno pogodil s prodajalcem za 200 dolarjev. Starinar je bil vesel, da se je odkri-žal za tako lepo vsoto predmeta, ki ga je bil sam kupil zelo poceni, milijona.!' je pa tudi bil vesel, da ga spomin ni bogve koliko stal. Ko je prišel sp reprogo v Ameriko, se je liči razveselila daru, saj je bila gotova, da ji je oče kupil dragocenost prve vrste, ponašala se z njo in pri tem se je izkazalo, da je «neznatna» preproga tibetanskega izvora, zelo Pogreb kraljice matere V pondeljek se je vršil v Rimu pogreb kraljice matere. V nedeljo predpoldne je odvozil vlak z njenimi zemskimi ostanki iz Bordi-ghere proti Rimu. Na vsili postajah je prisostvovalo prevozu ogromno občinstva, ki je. hotelo mrtvi Veliki pokojnici izkazati zadnjo zahvalo za vsa velika dela, ki jih je tekom svojega dolgega življenja izvršila v prospeh in ponos Italije in italijanskega naroda. Rim je pričakoval truplo pokojnice zavit, v najgloblje žalovanje. Pogreb se je vršil z največjimi svečanostmi. Rakev je bila položena na topovsko lafeto, v katero je bilo vpreženih troje parov konj. Ob Strani so korakali ministrski predsednik Mussolini, predsednik senata Titoni in predsednik zbornice Casertano. Vsi državni poglavarji so poslali svoja zastopstva in pa vence. Kraljica Margerita počiva v Pantheonu, ob strani njenega kraljevskega soproga Humberta I. Trst je tudi žaloval. V pondeljek so bile od 9—12 vse trgovine in javni lokali zaprti. Žarnice, ovite s črnim florom, so gorele. Mesto je bilo kakor izumrlo. Ob 11. uri je vsakdo, bodisi na cesti ali doma v petminutnem premišljevanju živel z Rimljani. Na cestah so vsi obstali, promet je bil ukinjen in na obrazih se je ljudem poznalo njihovo žalovanje. redko delo iz 18. stoletja, ki jo je stkal naj znamenj tej i tibetanski tka-Že sedaj ponujajo milijonarju zü to preprogo izvedenci iti strokovnjaki 200.000 dolarjev. Ker se pa boji Neustadt, da se mu preproga ukrade', kar je mogoče v Ameriki, jo je posodil metropolitanskemu muzeju v New York u, ki mu jo hrani in kjer jo občudujejo številni obiskovalci muzeja. Preproga ni velika. Meri poldrugi meter v dolžino in en meter v širokost, je modre barve z zlatimi vdelki. Po devetih letih priznal zločin Šestintrideset letni kovač Evgen Henning se je javil kriminalni policiji v Berlinu in razbremenil svojo vest s sledečo izpovedjo: Leta 1917. je vzel, ko je služil kot mornar na minonoscu «Hohenfels», k sebi osemnajstletno deklino v Wilhelmshafnu na krov in jo skril v svoji kaj iti. Ker pa ni mogel preskrbeti dekletu zadostne hrane in ker se je bal, da ga zadene huda kazen, če se zve, da je vtihotapil na vojno ladjo žensko osebo, jo je kratko malo počil s kladivom po glavi, spravil truplo v kurilnico in ga vrgel, neopažen, v peč. Od tedaj preganja po njegovi lastni izjavi Henninga vedno in povsod duh umorjene dekline, zaman se je boril z njim čelih devet let, vest mu le ni dala miru in ga je slednjič prisilila, povedati policiji resnico. Henninga so zaprli, oblasti pa poizvedujejo, kdo jeb ila umorjena deklina, ki je Henning ni poznal. Haibosatejša dedinja na Angleškem Trgovec John Ferris v Londonu je dobil te dneve brzojavno poročilo iz San Frančiška, da je podedovala njegova hči po veleindustrijcu Claude-ju Spreckell-u 800.000 funtov šter-linov (šest in devetdeset milijonov lir, približno toliko, kolikor je znašala zadnja dolarska zbirka za ame-rikanski dolg). Pokojni Spreckell, ki je bil znan kot sladkorni kralj Kalifornije po vsej Ameriki, je bil ded štirinajstletne dedinje. Oporoka tega čudaka, o katerem so vsi mislili, da zapusti vse svoje premoženje dobrodelnim ustanovam, je njegove znance presenetila, ker so vedeli, da ne goji nobenih stikov že leta in leta s svojo v Londonu poročeno hčerjo. Naročnina za celo leto: 10 Lir: -a pol leta: 5 L : posamezna številka 20 stot., za inozemstvo se vračuna poštnina. - Oglasi, naročnina i. t. d. naj se pošiljajo na naslov: „Novice*, Trieste, Via S. Francesco d’ Assisi 20. MARIJ SILA eden najboljših slovenskih karakternih igralcev, ki je nastopil v nedeljo pri Sv. Jakobu v močni ulogi Kantorja v Cankarjevem kralju na Betajnovi. 1 ----------------—------ KRALJ NA BETAJNOVI. Prva uprizoritev letošnje sezone na tržaškem slovenskem odru bi bila boljša, če bi se občinstvo zavedalo, da ubija z nespodobnim vedenjem igralcem tisto napetost, ki je potrebna za dobro ustvarjanje ulog, ne glede na - to, da si dajemo s takšnim vedenjem prav slabo zrelostno spričevalo pred drugo-rodci, ki posečajo naše prireditve in takšnega občinstva vsaj v Trstu niso vajeni. Režiji pa moram povedati, da je namen doseči čim večjo enotnost v podajanju, tisto «skupno igro», brez katere bi bilo nesmiselno pisati dela z več nego eno nastopajočo oisebo. Izbera del (za naše sedanje razmere niso igre z večjim ansamblom);primerna razdelitev ulog; strogost glede posečanja vaj; pnžnh na kvarne gnalenkosli ftudi na tiste, ki spadajo sicer v inšpicientovo področje); brez vsega tega ne dosežeš idealnega večera. In potem igralci sami. Naj nihče ne misli, da je upravičen, če dela zastonj, iz idealizma, vzeti tisto reč z obiskovanjem vaj nekoliko površneje in mogoče celo izročiti svojo ulogo šepetalcu. Pa ni, da bi govoril o podrobnostih, končno bomo mi, ki radi razsajamo z nasveti in sodbami, šele tedaj popolnoma upravičeni do tega rokodelstva, ko bo naše ljudstvo svojo kulturo zajemalo spet iz polne sklede in ne po kapljicah, ki jih tu pa tam kakšno višje milostno razpoloženje potoči na nas. In ko bomo vsi poskrbeli, da naša reprezentančna gledališka ustanova ne bo več stokala pod finančnimi težavami, ki onemogočujejo že nabavo najnujnejše opreme, da niti ne govorim o nastavitvi stalnih moči, o sistematičnih gostovanjih po deželi in drugih muzikah bodočnosti. (Včasih smo si znali za manj krvavo potrebne namene nalagati prosto-vojne «narodne davke»). Vendar z vsem tem nedeljske uprizoritve nisem hotel v nič de-vati. Posamezne uloge so bile v krepkih rokah. To velja n. pr. za Kantorja (Sila), ki je imel na mnogih mestih zelo posrečene hipe, posebno v zadnjem spopadu z Maksom (A. Širok) v II. dejanju in v izpovednem prizoru pred sodnikom. Sila in Širok sta že po dolgi rutini in poglobljenem umevanju odrske umetnosti obvarovana pred nevarnostjo slabih ustvaritev. Pri zadnjem bi si želel k izborni mimiki morda le primerne vzgoje glasovnega organa. Med drugimi so mi ugajale predvsem ženske, zlasti Nina (Hrvatinova) po preprosti naravnosti svoje igre. Bernot (Cesar) bi mi ustrezal po zunanjosti, dočim ga delata brez izrazni glas in mestoma neokretnost v tej ulogi nemogočega. Župnik (Gvardjančič st.) bi bil lahko vzgleden, če bi se ne zanašal na šepetalca. Pa da se ne zamudim z naštevanjem posameznih ulog, kar ni med važnimi nalogami kritike, kakor si jo jaz zamišljam, zaključujem z -željo, naj bi režija za reprizo izdelala razne podrobnosti, tako v masnih prizorih, in naj bi občinstvo z obiskom pokazalo, da pojmuje važnost te ostaline nekdanjega ponosnega Skrbinško-vega dela. Karlo Kocjančič. To svojo hčer je bil svoj čas razdedinil, ker se ni hotela poročiti z možem, ki ji ga je bil on izbral, marveč je tudi zbežala v New York in se tu z njim poročila. Ko je oče zvedel, da se hčeri v New Yorku slabo godi, ji je nakazal po svojem odvetniku trideset milijonov dolarjev, ki jih je pa užaljena hči odklonila. Z možem je šla nato v London, kjer ji je pa la kmalu umrl. Črez dve leti se je poročila s trgovcem Johnom Ferrie in iz tega zakona izvira srečna in najbogatejša dedinja na Angleškem. TEDENSKI PREGLED DROBNE NOVICE Z DEŽELE NEMŠKA AVSTRIJA. S koncem leta 1925 je bilo odpravljeno nadzorstvo Društva Narodov nad nemško-avstrijskimi financami. Republika je zopet zadobila proste roke pri urejevanju svoje gospodarske obnove. To novonastalo stanje pa je dalo vladi Dr. Rameka povod, da je odprla krizo in s tem omogočila strankam, da se posvetujejo in porazgovotijo o nadalj-ni sanaciji republike. V torek so imeli zborovanje krščanski so-cijalci (Dr. Seipelova stranka), kateremu so prisostvovali zastopniki stranke iz vseh zveznih dežel. Pogovarjali so se o gospodarskih problemih bodoče vlade in o splošni politični situaciji. Bili so mnenja, da bi bila na mestu še najbolj sedanja vlada pod kanclerjem Dr. Rameltom z malimi osebnimi spremembami. Sitnosti so povzročali na zborovanju zastopniki Štajerske, ki so zahtevali, da se sprejmejo v vladin program nekatere točke, ki bi sicer ne bile sprejemljive. Med drugim zahtevajo, da se dela na tem, da bi se povrnil ves kapital, ki je zbežal iz države tekom hudih dni. Seveda ne bodo dosegli vsega, pač pa je že prišlo poročilo, da so našli skupno bazo za kompromis raznih zahtev v programu. Istotako so zborovali nemškonacijonalci, ki1 so mneuja, da je treba doseči sporazum med večinskimi strankami. Predvsem je potrebno, da se razbremenijo srednji sloji, ki so grozno tlačeni z davki. V vsem tem pripravljanju pa motijo mir najbolj socijalni demokrati. Dr. Renner se je izrazil, da je nujno potrebno, da oni zavzamejo vlado in daje občutiti «buržujem» bič socijalizma. Ni pa za to, da bi sprejej nasledstvo vlade z vsemi pogreški in hibami, ki jih je zagrešila po njegovem mnenju s svojo zgrešeno gospodarsko in finančno politiko. Danes pa mislimo, kakor pravijo poročila, se bo nova vlada že lahko predstavila zbornici. Glavno in najvažnejše njeno poglavje dela je nadaljevanje s smotreno in dalekovidno gospodarsko in finančno politiko. O njeni sestavi bomo poročali v prihodnji številki. FRANCIJA: Tudi tu se vedno vrti vse politično življenje krog finančne obnove, ki je državi tako nujno potrebna. Sedanja vlada, kot smo že poročali, je vlada levičarskega Kartela. Ima svojo parlamentarno večino, ki pa ni sigurna. Socijalisti namreč nočejo ničesar slišati o vstopu v vlado in niti se nočejo obvezati za stalno podpiranje. Zato mora pa finančni minister vedno računati s tem dejstvom in zelo oprezno sestavljati svoje finančne predloge za ozdravljenje države. Kako mišljenje predvladuje v francoskih socijalističnih krogih nam kaže najbolj nazorno izid glasovanje na njihovem kongresu: 1761 glasov proti 1300 in nekaj, j Oni nočejo vstopiti v nobeno mešano vlado, | pač pa so pripravljeni sami sestaviti vlado s podporo drugih parlamentarnih frakciji. Sedanjo vlado bodo pa podpirali le od slučaja do slučaja vpoštevajoč pri tem finančne načrte. Briand bo dobil še bolj sive lase. RUMUNIJA, Prestolonaslednikov odstop še vedno ne da miru. Časopisne vesti se tako ostro med seboj pobijajo, da človek res težko kapira kaj je vse za kulisami. Eno je pa gotovo, da je ozadje precej politično in ne samo intimne vsebine. Kralj je sestavil re- | gentski svet, ki sestoji iz treh članov in sicer iz princa Nikolaja, patrijarha in pa predsednika najvišjega državnega sodišča. Uredili so tudi s posebnim odlokom pravno stanje bivšega prestolonaslednika. Izgubil je vse državljanske in civilne pravice, v državi se ne more naseliti brez posebnega kraljevega dovoljevanja ali pa njemu sledečega re-gentskega sveta. Če bi prestopil meje Ru-munske, ki ž njim postopali po zakonu, ki je v veljavi za izgnance. Niti njegova razpo-roka, ki bi bila sklenjena pri inozemskih sodiščih ne bo veljavna v Rumuniji. Izgubil je tudi očetovske pravice nad svojim mladim 4 letnim sinčkom Mihajlom sedaj imenovanim prestolonaslednikom. Karl se je nastanil definitivno v Milanu. Kraljica Marija pa je sedaj sklicala v Bukarešto vse rodbinske člane in vse bližnje sorodnike Karla na družinsko posvetovanje. Odpotovala je v Bukarešto tudi jugoslovanska kraljica Marija, hči rumunske kraljice. V deželi pa vlada razburjenje, uvedena je radi tega stroga cenzura in vojaštvo je v pripravljenosti. DNEVNE NOVICE Nikolaj Nikolajevič umira Veliki knez Nikolaj Nikolajevič, vrhovni poveljnik ruske vojske v začetku svetovne vojne, sedaj v Parizu, je nevarno zbolel ter,se vsak trenutek pričakuje njegova smrt. Odgoditev sovjetskih volitev Iz Moskve poročajo, da je vlada odgodila volitve v sovjete do jeseni. Odgodeni so tudi redni občni zbori sovjetov v Moskvi in Ljenin-gradu. Odgoditev je v zvezi z na-sprotstvi, ki so se pojavila na moskovskem kongresu. Kratka karjera Bivši min. predsednik črnogorske vlade Jovan Plamenac, ki je bil jugoslovenski vladi precej neprijeten radi svoje odmetniške akcije je bil prav «fino» napravljen neškodljivim: imenovan je bil za kr. poslanika I. razreda v Pram, ampak takoj z drugim ukazom dan vladi na razpoloženje. Jugoslovenski sport V predzadnji številki smo obljubili našim čitateljem, da jih obvestimo o končnem usnehu nogometnega kluba «Hajduk». Hajdukovo moštvo je zahtevalo revan-žno tekmo proti Kairu, kar pa so egiptovski nogometaši odklonili. Radi tega je Hajduk nastopil le v levanžni tekmi proti Aleksandriji in jo tolkel s 3 : 2. Občinstva je bilo do 10.000. S to tekmo je Hajduk zaključil letošnjo egiptovsko turnejo. Od šest iger je dobil 3, izgubil dve, neodločna ena' Goalska razlika 13:12 za. Hajduka. Hajduk ne igra letos na Malti, niti v Italiji, marveč se vrača preko Trsta direktno v Split, kjer mu pristaši pripravljajo navdušen sprejem. Smejte se! Postojnska Čitalnica je naročila v Milanu neko revijo. Revija je prišla na naslov: «Marčdna Čitalnica ved. Postojni, Postumia». To pomeni po naše: Bolna Čitalnica vdova Postojni v Postojni. 70-letnica rojstva Antona Aškerca. Tiho in neopaženo gredo danes mimo nas vsi pomembni spomini. Čas, v katerem živimo je tako prožet z gmotnimi interesi posameznikov in skupnosti, da kar mehanično pozabljamo na preteklost in njene vrednote, ki so koncem koncev vendarle podlaga našega življenja. Anton Aškerc se je rodil v Globokem blizu Rimskih toplic na Štajerskem, 9. januarja 1856. Postal je mašnift, a potem je slekel duhovniško suknjo in je služboval kot arhivar pri ljubljanskem magistratu do smrti. Umrl je zadet od kapi dne 10. junija 1912. Bil je slovstvenik, ki je temeljito in možato opravil svojo nalogo. Govoril je kakor je mislil; zavijal, skrival ni ničesar. Bil je mož, ki bi mu v današnjih razmerah zaman iskali para. Tudi svoje politično prepričanje je izpovedoval javno brez strahopetnosti. Tudi v tem pogledu prednjači današnji generaciji. Več j Aškerčevega duha v naše vrste! bi I moralo biti geslo vsakogar, ki želi boljše bodočnosti nas vseh. Tovarna falzifikatcv jugoslovanskih novčanic — odkrita. V Duisburgu na Nemškem so končno odkrili «tovarno», kjer so tiskali fasificirane jugoslovanske ti-sočdinarske bankovce. Aretirali so že par teh ptičev, preiskava se pa nadaljuje. Tudi drugod... Istočasno ko svet zanima in diplomate razburja madžarski škandal, prihajajo vesti, da so tudi drugod prišli na sled raznim falzifika-torsk. aferam. Tako so razni tiči dali tiskati portugalske, španske in angleške bankovce ter jih razpečavali. Čudno, istočasno in na vseh koncih. Gotovo je kaka mednarodna družba z omejeno zavezo vmes. Sneg in burja. Po dvadnevnem divjanju tržaške burje je včeraj popoldne pozno začel naletavati droben sneg. Burja je ple-fala s snežinkami in cesta je izumrla. Na cesti si srečal gotovo samo onega, ki je res neobhodno moral biti zunaj po opravkih. Mraz je, zebe a burja tuli. In bogve koliko ljudi trese tudi v notranjosti... IZ ILIRSKE BISTRICE Telovadno društvo v Ilirski Bistrici poziva vse člane na izredni občni zbor, ki se bo vršil v torek, dne 19. januarja 1926. ob 20. uri v prostorih Čitalnice s sledečim dnevnim redom: 1) Vprašanje društvene stavbe; 2) slučajnosti. — Odbor. GORICA. V pondeljek so pokopali sinčka edinca g. Budolfa Bratuža, slaščičarja v ulici Mamelli in isti dan smo izvedeli prežalostno vest, da je nenadno preminul v Zagrebu naš rojak abs. jurist Vladimir Butar, sin g. Matije Butarja, višjega sodnega svetnika v pokoju. Obema prizadetima družinama naše iskreno sožalje! IDRIJA. Stanje prebivalcev našega mesta je po statistiki leta 25. sledeče: Novorojenih 112 — umrlih 89 —, izseljencev 50 —, ravnotoliko priseljencev. — Narastek prebivalcev je torej 23. — Porok v letošnjem letu je bilo 29 —, torej jako malo. Žalostno dejstvo pri tem je, da je večina izseljencev Slovencev. Obratno pa so priseljenci skoro vsi Italijani. Sicer pa je že znana stvar, da oni v Idriji ne obstanejo. Opaža se v tem oziru precej gibanja, — Vendar pa vemo, da sc gotovi ljudje držijo Idrije kot klopi in da rastejo. Mnogi IZ SAMATORCE. Nov kamnolom. Pod našim hribom, sv. Lenartom (-502 m), ki je precej znan radi lepega razgleda po celem Krasu, po furlanski in benečijski ravnini tja do tirolskih hribov in celo Benetk (stolp sv. Marka se precej točno vidi, takoj po dežju, ko je ozračje popolnoma čisto) in radi ruševin cerkve še izza časov, ko so Turki napadali našo domovino, je odprl v poletju 1. 1. g. Ivan'Le-giša iz Šempolaja nov kamnolom. Malokaterim je bilo prej znano, da leži tam precej debela in v globino segajoča plast rumeno-rjavkastega apnenca, ki ima zelo lepo barvo in še sveti kakor najlepši marmor, kadar je dobro zglajen. Danes je že precej obdelanega kamna na vrhu. Prve plasti tega kamena so bile neuporabljive, ker so bile prekrhke in ker so imele preveč umazano barvo. Na prvi pogled se da opaziti, da je plast tega/ redkega kamna precej debela in da mora segati precej daleč v globino. Čim globlje leži, tem trši in tem lepše barve je. Zelo lepo se vidijo v njem različne plasti. Trdota tega kamna je malo manjša od trdote kamna iz nabrežinskih kamnolomov. Več kot ga stavbne svrhe naročujejo ta kamen za različne vrste miz, spomenikov, spominskih plošč itd. Zelo smo hvaležni g. Legiši da je odprl ta kamnolom, ki je menda edini te vrste na Krasu, kajti mnogim, ki so hodili prej daleč tja v nabrežinske kamnolome je prišel k nam kot navaden vojak, daleč tja v naurez nsKc кашпошш,-pa je danes gospod in se nosi. Doma-1 služiti si svoj vsakdanji kruh, jim čini pa zapuščajo svoje kraje | sedaj ne bo treba, ker jih bo zapo- I siil domači kamnolom. Podjetnemu IZ ČEZSOČE. V hribih se dela dan... Za «Rombonom» se je rodil «Zlatorog», za njim «Strmec». Živa želja za izobrazbo je zagorela vsepovsod. Najzadnji pa je prišel naš «Polovnik». Zaživel je v nedeljo, dne 27. decembra 1. 1. Bil je gospodu Legiša želimo kar največ uspeha jiri novem podjetju. PODGRAD. Po dolgem času smo v Podgradu zopet, obnovili in pripravili k življenju našo čitalnico in društvo Gorska vila. Poskušali smo jo že večkrat lep, še čisto božično — prazničen; oživeti, a zaman — vedno nam je dan. Kristus se je rodil. Nam pa je;politična oblast preprečila naše nade Božič prinesel še drugo blagovest.; in želje. A obupali nismo, vedno smo Od daleč smo prišli, da jo sprejme-, drezali in drezali in ob vstrajnosti naših fantov so se morali tudi oni ukloniti in nam jo dovoljiti. Veliko truda —: poti in moledovanja je bilo treba — že smo mislili, da bo tudi sedaj vse zaman, ker bili smo sami, že smo omahovali, a prispela nam je pomoč in oblast je končno vendarle spoznala naše čiste misli in namene — ter nam jo dovolila — Nikar ne mislite gospodje pri politični oblasti, da se bo v naših prostorih gojilo kaj protidržavnega, nič kaj takega ne boste opazili med nami, pač pa samo izobraževalno delo. To je naš cilj in naš namen. Ustanovilo se je društvo brez hrupa in šuma. Čisto mirno in složno smo si izvolili predsednika in ostalo ter se poprijeli dela. Že prve dneve se jih je vpisalo čez 40 članov a sedaj jih je že čez 80. Lepo število je to, j:>a če se pomisli, da to so samo mladi ljudje — fantje in dekleta — sam cvet — našega kraja, se človeku radostno nasmeje srce, ko vidi toliko mo... Veliko nas je bilo; prodno smo se zbrali nismo vedeli, da nas je toliko. Štirideset vpisanih predno smo naš «Polovnik» obnovili. Obiskali so nas zastopniki bratskega «Rombona» in nam pojasnjevali potrebne stvari za obnovo društva. Hvala jim zato iskrena! Sanjali smo lepe misli na tihe zimske večere v topli sobici. Fantje in dekleta pojemo, se pripravljamo za dramsko prireditev... V čitanju knjig in časopisov, v domačih pomenkih o tem, kar se godi po svetu, nam teče čas. To nam postane sedaj resnica. Korajžo in vztrajnost fantje in dekleta, na delo sedaj! NJIVICE-KOJSKO. Bralno in pevsko društvo «Svoboda» iz Njivic priredi v nedeljo 17. t. m. veselico, ki je imela biti vpri-zorjena preteklo nedeljo, in sicer v dvorani g. Mariniča v Kojskem. Vprizorili bodo E. Kristano dramo «Samosvoj» in J. Štokovo veseloigro1 mladine zbrane. Lepo je gledati te «Laži zdravnika»; poleg tega zapoje j mladeniče in dekleta, ki so ponosni naš pevski zbor pešem «Vojaci na na svojo stavbo in se ob društvenih poti». Kdor je imel priliko^ kdaj vi- večerih v velikem številu zbirajo deti naše igralce na odru, gotovo tudi; ekrog nje — kakor mravlje okrog v nedeljo ne bo manjkal. Do svidenja svoje kraljice — ter prebirajo raz-V Kojskem. i lične knjige in časopise. Red in mir SOLKAN, j vladata v teh prostorih — tu je vso Mladinski odsek Z. P. D. v Solka-1 čisto, snažno in okusno — tu ne slinu vprizori v nedeljo 17. t. m. prekra- gig onega hrupa in ne vidiš nikjer sno igro v 5. dejanjih Dekle z biseri'onega prisiljenega občevanja med povzeto iz svetovno znanega romana člani. Tu so si vsi enaki — pravi bra,-istega imena, od angleškega pišate-|tje in sestre so. Društvo, ki ima tak-Ija Haggarda. Malo ljudi je, ki še | gne člane mora živeti in prihodnjost niso čitali tega romana in sočustvo-|je njegova vali s prekrasno Mirjam, ki je lju-j PREGARJE. bila rimskega častnika Marka in no- 30. 12. pret. 1. je prihrumelo na sila na vratu biserno ovratnico, nje-1 Progarje več kr. orožnikov in na čelu gov dar, radi katere se pove: Dekle j jim Sam gosp. marescialo. Glave smo z biseri. V nedeljo pridite vsi v Sol-^tikali drug k drugemu in povpra-kan, da boste videli trpljenje in gevali smo se, kaj neki to pomeni, zmago dveh ljubečih se src, plemeni- Eni so ugibali, da so prišli gori za-tost kristjansko in blazno ljubezen radi g. it, učitelja, ker so ga tožili in strast juda Kaleba, ki zaman ljubi lepo Mirjam in se potem pusti umoriti, ko čuje vest, da se je Mirjam, oziroma ladja, na kateri se je peljala, utopila. Mark pa ostane pogumen in išče v veri svoje ljubljene devize zdravila za svojo žalostno dušo, zato pa je tem bogatejše poplačan, ko najde svojo Mirjam živo in zdravo na afriški obali. — To je samo suh osnutek, živo sliko boste videli na našem novem odru, kjer bodo nastopali igravci v pristnih, prekrasnih rimskih togah. Vsi, ki hočete užiti nekaj resnično lepega, prihitite v Solkan v nedeljo popoldne ob 4.30. kako pretepa učence in žuga z — nožem mirnim ljudem, drugi so sploh vse kaj druzega mislili. Izvedeli smo. da so poizvedovali po osebah, ki so pozno ponoči streljali. Gosp. marescialo ima dober nos — pa je gotovo one paglavce zasledil. Radovedni smo ali je še kaj druzega izvohal. Ako ni, mu pa na uho prišepnemo: Da se nočni mir kali, je največkrat kriv Dekleva, zaupnik, ki mnogokrat pozabi pogledati na uro. Tako je pozabil pogledati na uro dne 27. 12. — (na 28). — Kozarci so žvenketali, ko je ura kazala eno čez polnoči. No, to naj ostane tajno. IZ BORŠTA. Naše pevsko društvo «Slovenec je nameravalo prirediti Silvestrov večer. V ta namen smo se že dalj časa vadili v petju, naštudirali dve enodejanki, deklamacije in šaljivi prizori bi spopolnili program. Že v naprej smo se veselili lepega večera, v katerem smo želeli vsaj za hip pozabiti vsakdanje skrbi in težave ter se primerno posloviti od starega leta in si eden drugemu želeti vse najboljše v novem. Vložili smo pravočasno na pristojno mesto potrebno prošnjo za dovoljenje in trdno upali, da bo ista ugodno rešena. Varali smo se. Naš g. občinski komisar je smatral za primerno, da nam pokaže svojo naklonjenost in nam odreče svoje dovoljenje, ob enem smo se mu v srce zasmilili in ponujal nam je — ples. Seveda pod gotovimi pogoji, katere bi on diktiral. Mi pa smo njegovo «prijazno» ponudbo odklonili in tako smo praznovali Silvestrovo le s prosto zabavo v gradu pri Borštu, t. j. v navadni in javni gostilniški ' dvorani. Zapeli smo nekaj naših, nedolžnih pesmic, parkrat sc tudi zavrteli, o polnoči smo si iskreno voščili eden drugemu vse najbolje. Nikar se nas ne bojte, g. obč. komisar, saj smo samo mislili - - govoranc ni bilo ni-kakih, — saj niso potrebne. —L— POBGORA. Naša vas je vedno nekako središče različnih zanimivosti neredko se zgode tudi pretepi, kakor povsod, kjer je več strank. Zadnje čase ni bilo sicer na dnevnem redu takihle zanimivosti, zato pa so se v nedeljo ponoči, potem ko so zaprli kavarno Cecut-ta, stepli pred isto njeni zadnji gosti, kakor smo doznali, 27-letni Anton Calligaris in njegov brat Josip, 24-letni, oba člana fašistovske stranke, s 23-letnim Antonom Kogojem in 22-letnim Albertom Ipavcem, baje komunista. Kaj jih je dovedlo do pretepa, ni znano, znano pa je dejstvo, da je bil pozvan po polnoči zeleni križ, ki je odpeljal v bolnišnico brata Calligaris, katerih starejši je pre- našega g. učitelja Zorna in družino opravila. Ko je bil neki dijak pooblaščen od Travaii. Prvi pogreša pet, druga pa celo petnajst kokoši. Zadnjo soboto po noči so se spravili na gostilne in trgovine. Vdovi Batistič so odnesli salame, maslo, kruh, ledetino (jo-lico), katero so snedli pri trgovcu Batističu na dvorišču, ki so ga tudi obiskali. Pri tem pa niso imeli toliko sreče kakor pri gostilničarki Batistič, ker jih je bil pravočasno pregnal, ni pa mogel zabraniti, da bi ne bila z njimi izginila tudi večja količina kave. Tatovi, ki obiskujejo Vrtojbo, niso izbirčni. Kar dobe, gre z Ž- župnika, da mu pokaže kako ima opravljati evojo nalogo po tukajšnjih običajih, ter da ga malo nauči čitati slovenski, ker pri nas hvala Bogu imamo v cerk-.i še vse kakor nekdaj, je tisti «veliki mož» malomarno nekaj navodil sprejel, druge pa kratkomalo odklonil, češ: to je preveč. Takoj pa, ko je prišel v Marezige, mu je povedal mežnar Babič, kakšni so tukaj običaji, medtem tudi to, da v cerkvi pojemo slovenski in, da se bo moral naučiti čitati evangelij in druge cerkvene molitvice. Ko je tisti «veliki mož» dišal, da bodo peli v slovenskem jeziku se je hudoval na mežnarja, da to ne bi smelo biti in tudi cerkev ne bi smela tega dovoliti. Gospod! pri nas je tako! če pa Vi ne marate njimi. Zdaj pisalni stroj iz občinske poslušati slovenskega petja se lahko povr-hiše, zdaj kokoši, zdaj čievlji, zdaj j nete od koder ste prišli. Vi ste prišli k nam, jedila. Naši posestniki se Že menijo,1 da nas učite božjo besedo, ravnajte se po kako se rešiti te tatinske nadloge. J Kristusovih naukih. Ob vsakem prazniku je Nekateri so za kompromis Z njimi,; naše ljudstvo vajeno slišati evangelij v svo-ČeŠ, vsak gospodar naj da enkrat za : ie,m. jeziku, sedaj pa, ko so bili največji praz-vse leto karkoli, samo das e S teni 6a ni slišalo. Pred polnočno mašo je odkupi in da bo potem varen, drugi! tlstl <> zaPel: < vestna, delavna, res, aretiran Ipavec in odpeljan na orožniško postajo, drugo jutro pa so aretirali tudi Kogoja. Na orožniški postaji so jih zaslišali in ju drugo jutro odpeljali v goriške zapore, kjer čakajo obsodbe. BAČ NA PIVKI. Na Štefanovo sem prišel po opravkih na Bač. Po dovršenih opravkih sem se hotel odpraviti domov, ko slučajno zvem, da bodo igrali «Užit- karje». Sklenem, da ostanem. Vesel . w ________ sem bil igre. Dvorana zasedena do 3 kg fižola. Hvala g. A. Žerbo, ki se prava naslednica gospodične Angele Čendem. Skrbi za naše otroke, da bi se kaj naučili. Dal Bog, da bi ostala vedno med nami. Tudi mi Tinjanci smo se spomnili naših tržaških ubožnih otrok. Krompir, ki je glavni kmetski pridelek je bil letos tako pičel, da ne zmoremo zbrati velike količine, kljub temu so naši zavedni vaščani nabrali za «Šolsko društvo» 20 kg krompirja in je za to potrudil. IZ ŠTJAKA. Na otroško — neumni dopis v «Goriški Straži» z dne 30. 12. 1925., v katerem «nekdo izmed 300 njih» napada mojo čast, odgovarjam za sedaj prav kratko. Dopisnik naj se v bodoče podpiše s polnim imenom, ker mu bom šele potem odgovarjal in razkrinkal dobrote njegove klike in vso štjaško zgodovino, da bodo dopisnik in njegova družba kar strmeli, drugače ga smatram edino za podlega obreko-lažnjivca. —, Ivan Počkar. zadnjega kotička, iz česar sklepam, da stremi ljudstvo za izobrazbo. Kritizirati moram le obnašanje poslušalcev. Ni na mestu govorjenje, smejanje, kajenje in pokrite glave med predstavo. Ta čas mora vladati grobna tišina. Nekateri igralci so prvič igrali. Čeravno so bili prvič na odru, so dobro igrali in pozna se jim, da imajo pogum in vero v bodočnost. Ženin Peter je malo ppetiho izgovarjal, včasih ga ni bilo mogoče razumeti. Tudi tri ženske — sosede — niso prav pravilno izpeljale svojih vlog. Da se lahko valca in popraviti. Vsa čast pa nevesti Franc- s r ki mešetarju in užitkarju, ki so tol-' 0 ur.. Sprejeli smo to notico s “čast pevskemuNboriT ki d” * Uo^o. »«„o,. pevsKemu znoru, ki je eeten s^va k, so nastala med podpisanim izvrstnih. S svojim nastopom je po- in nasprotnikom so nam znana .že iz r ]e Zf Vfkim drugega našega časopisja. Priobčil- Ä * t01™, 1 P°gU™ fTtje m Šemo, ker tudi mi želimo čiščenja in dekleta da pokažete narodu kaj za- Ostrenja. Prostora ne odrekamo ni- 11014 л z 1 '7’ . biti mora osnovana na idejnih teme- Nasa srenja ,e «izvolila» v pret. 1. ,jih nikakor pa ne iz osebnih vzro- Slnika fnPsvetSSaA?/k-ga kov- Za tako borbo ni mesta v na-p ■. t ' ,1C Jlina Л1® šem listu, a tudi narod jo gotovo ob- “Г VT” pjV» ""i- ■ Ni bilo vedno tako. Treba previd- Vec pa v lavM borbi za ldeale-110 gospodariti z imetjem. Kako je z IZ RICMANJ. vodovodom je vsem znano. Imeli smo1 V noči od sobote na nedeljo so 800 lir stroškov, a voda še ni pritekla vdrli v našo cerkev tatovi. Šli so po ceveh, za katere je inženir izdelal skozi zvonik na kar so se od tu spu-načrte. To je bilo 1924. In L 1923, ko stili po vrvi, ki so jo odrezali od smo se zjedinili, da zaprosimo za velikega zvona v cerkev. Odnesli so vknjižbo skupne posesti na imena moštranco, kelih, dragocen plašč in upravičencev. Uprla sta se dva in stvar je padla v vodo. Pričakujemo- z vso gotovostjo, da bodo novopostavljcni vaški predpostavi jenci znali urediti to nujno vprašanje v zadovoljnost opravičencev na mestih, kjer je treba tako ureditev zahtevati. VRTOJBA. Menda je ni kmalu daleč okrog občine, ki bi toliko trpela radi tatov. Mi ga tedna, da bi nas ne obiskali in vedno imajo srečo, vedno imajo uspeh. V štirinajstih dneh so okradli hovo čast branim, resnica. moji trditvi je Domačin. IZ DOLINE. Gospodarske novice B€le6ars!vo O motnosti vina. Po naših krajih se letos skoraj povsod pojavlja ta vinska napaka. Govoril sem z mnogimi našimi kletarji iz Istre, kateri pripovedujejo, da imajo letos njihova vina bolj motno barvo, čeprav so drugače dobrega okusa in zdrava. Poskusili so vino pretočiti, a jim ni nič koristilo, nasprotno, da jim je postalo vino še za nekoliko bolj motno. Najbolj se pojavlja motnost pri belih vinih. Odkod prihaja ta vinska napaka? Prvi vzrok motnosti vina bi bil nepopolna dozorelost grozdja, gnjilo in pOKvarjeno grozdje pomešamo med zdravo in od peronospore napadeno grozdje in nepopolno povreli mošt. Ker imam pred seboj ravnokar nami. Da dostojno počastimo njegov spomin je na predlog g. Samca Martina nabrala gospodična Marija Stranj, znesek L 220.—- in sicer za postavitev spomenika. Darovali so po 10 lir: Samec Martin št. 107, Vodopivec Josip št. 104, Sancin Ivan št. 7, Prašelj Josip št. 62, Prašelj Josip št. 190, družina Pangerc št. 69. — Po 5 lir so darovali: Stranj Marija št. 175, Slavec Angela št. 89, Slavec Karla št. 88, Sancin Ivanka št. 112, Ota Jo-sika št. 127, Stranj Avgusta št. 1, Samec Milka št. 10, Stranj Andrej št. 74, Ota Ignac št. 58, Kog Marij št. 48, Božič Ivan št. 22, Mejak Ivan št. 109 Mahnič Josip št. 174, Samec Martin št. 17, Prašelj Ivan št. 142, Kocjančič Ivan št. 42, Vodopivec Štefan št. 128, Prašelj Angel št. 142, Ogrin Anton št. 90, Novak Anton št. 214, Prašelj Maks št. 37, Sancm Josip št. 95, Samec Josip št. 75, Kla-bjan Anton št. 105, Lovrih a Josip št. 133, Sancin Dragotin št. 7, Stranj Ivan št. 86, Sancin Ivan št. 92, Vodopivec Albin št. 40. — Manjših darov se je nabralo za 15 lir. Skupaj 220.— lir. — Nadalje je poslal gotsp. Širca Andrej od Sv. Ane pri Trstu 15 lir« Vsem darovalcem najsrčnejša hvala. Nadal;-ne darove sprejema blagajnik odbora Ivan Sancin Dolina 92 S. Dorligo. BAZOVICA. Pred kratkim časom se je ustanovilo v Bazovici Mladinsko društvo «Zarja». Društvo si je precej po ustanovitvi pridobilo med vaščani velike simpatije. Stariši so uvideli kakšne koristi daje mladini Mlad. Društvo, ter so z veseljem začeli pošiljati svoje hčere in sinove vanj. Število članstva je dan na dan rastlo in danes šteje društvo okoli 80 (osemdeset) samo rednili članov. Društvo je začelo napredovati. Dne 3. januarja je Mlad. dr. «Zarja» pokazalo, česar je zmožno in kaj vse zna. Društvo je priredilo svojo prvo veselico, katera je uspela sijajno. Mladina v Bazovici je prvič pokazala, da ji ni samo do navadne bez-brižnosti v katero bi se kmalu popolnoma vdala ter da ji je tudi do napredka. Prvič je pokazala mladina svoje simpatije do svojega društva o mladinskega, katerega visoko ceni. drugo o tatovih ni duha ne sluha. ЈГ кк “ гЗпГ^ LSÄ’Y I red prazniki so tatovi zvrtali ob- biIo še v rokah, je odpadla na velik'0 ža,ost Kakor vsako leto, tako so se tudi letos članek, iz «Gospodarskih Novin» iz-na praznik sv. Treh kraljev zbrali cerkveni bajajočih V Splitu O motnosti vina, pevci, da obnovijo pogodbo za nadaljno katera napaka se poj'avlja v veliki cerkveno petje. Prepevali so lepe slovenske množini tudi V tamkajšnjih primor-narodne pesmi.in se veselili. Toda pravega skih krajih, ga hočem tu priobčiti, veselja, le rii bilo. Bili so, kakor ovce brez ČlclIlGk SG §lcisi* TNe.kaL ie _manikalo; manjkal je pok. j «p0 nekaterih krajih primorja oso- njegovo truplo trohni' v ‘črni dom^! zembL j blt0 Па ViSU 1П H,VarU Se VOgO- katero je pokojnik ljubil nad vse. Ni ga več! » st°krat pojavlja, da Vino, docim je V Umrl je! Njegov duh pa še vedno živi med ?oclu popolnoma zdravo in bistro, — Činsko blagajno v Dolini in odnesli 3400 L. Ti so bili «nobel». Baje so se pripeljali z «rudečim» iz Trsta. IZ MAREZIG. Z ozirom na zadnji dopis iz Marezig v cele vasi. Vse je bilo obupano in žalostno, večina mladine je ostalo doma od Game žalosti. Tako žalostnega Silvestrovega večera ni še bilo, kakor je bil leta 1925. — Šele v nedeljo je prišlo dovoljenje, toda z okrajšanim programom. Vsa mladina, cela vas , , _ _________a bila je opojena z radostjo. Vse je hotelo vi- «Novicah» hočem povedati svoje mnenje. V, deti prvo prireditev mladine bazjoviške. zadnjem dopisu ni bilo vse povsem točno,! Program je okrajšan s črtanjem pevskih zato hočem popraviti in dostaviti. | točk in deklamacij. Ostala je samo igra in Pripravil nam je naš g. župnik Požar za razgovor. Kljub temu da program je bil božične praznike nekega Don Petra, Itali-1 okrajšan, je bila dvorana, bolje reči cvetlič-jana iz Kopra, da bi opravljal cerkvena njak ker bilo je vse v cvetju in zelenju, na- ko se ga natoči in pride v dotiko s zrakom menja barvo in se moti. Večkrat nastane ta vinska napaka takoj, ali pa po preteku nekoliko ur. Sprememba barve se opazi vedno na površini, katera se počasi širi proti dnu posode. V kozarcu takega vina se opazi tenka motnost podobna oblačicu praha, ki kroži naokoli. Napaka se pojavlja navadno pri belih, včasih tudi pri črnih vinih. Vina napravljena iz gnjilega, pokvarjenega in peronosporizanega grozdja so nagnjena tej bolezni, ačro se niso pripravljala z dodajanjem bisulfita ob vrenju mošta. Najbolje zdravilo proti tej vinski napaki je žvepleni dim (žvepleni dioksid). Da se prepreči ta. napaka je treba dodati v vino, katero je podvrženo motnosti 10 gramov bisulfita na vsak hi vina. Vino, katero se je vsled delovanja te napake povsem zmotilo je treba pretočiti in ga pri tem dobro prezračiti. Po pretakanju je dodati na vsak hi po 10 gramov bisulfita. Ako se vino po preteku 10—15 dni ni izbistrilo, ga je treba očistiti s kazeino ali želatino in nato ponovno» pretočiti. Nadejamo se, da bodo ti neugodni pojavi prihodnje leto prisilili vsakogar, da doda moštu bisulfit, ker onemu, kateri je opravljal vrenje z bisulfitom, temu se vino ne moti.» Kakor je iz tega članka «Gospodarskih Novin» razvidno, se ta bolezen pojavlja tudi v Jugoslovanskem primorju v precejšnji množini in priznati moram, iz pripovedovanja nekaterih kletarjev, ki so letos rabili ob vrenju mošta bisulfit in žvepleni amonijev fosfat, da so njihova vina čista in brez te napake. R. C. KDOR bi imel na prodaj dobro rezalnim za rezanje živinske krme, naj sporoči naši upravi z navedbo cene. ORKESTRON, dva valjarja, 16 komadov, se proda. Naslov pri uprav-niš.tvu «Novic». KONTROLNA blagajna, 999, skoro nova, se proda. Naslov pri uprav-ništvu «Novic». DAROVI. Ob priliki odhodnice g. učitelja Brceta iz Boljunca se je na predlog g. Mihaela Maver nabralo za «Šolsko društvo» L 107 in 11 Dinarjev 50 para. Na mesto venca pok. Francu Ostan iz ovca, daruje g. Maks Maklavič L 100.— «Šolskemu društvu». Gospodarsko društvo na Proseku daruje L 50.— «Šolskemu društvu». Darovalcem srčna hvala! Spominjajte se «Šolskega društva» ob vsaki veseli in žalostni priliki. Odgovorni urednik : JANKO RUNTIČ. mrtvaški predmeti, fotografije na porcelanu, pogrebna oprema, cene nizke : pri Šentjakobski cerkvi v via deli’ Istri a. Trocca Zobozdravnik D= D. Sardoč specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcijonlran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via tmbriani 16/6. (prej Via S. Giovanni) od 9—12 in od 3—7 ure впаппааешЕшпаоЕшаааешпопавпв § ZOBOZDRAVNIK | illDIUAl D B I Specijalist za ustne g § in zobne bolezni. § □ a a D D □ D a a Ordinira v GORICI no Travniku S. 11. g od 9. do 12. in od 3. do 5. g n B ваппававаааавввавававвоваввв Najvišje cene plačujem za Kože kun, zlatic, lisic dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov divjih in domačih zajcev D. Windsbach, Trst Via Cesare Battisti 10, I!. nad., vrata 16. Sprejemajo se pošiljalve po pošti. n SEPETflVEC MARIJA IDRIJA priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo pristnega vipavskega in istrskega vina. Dobra domača kuhinja. Razpolaga z dvoriščem za shrambo jj| vozov In s hlevom za 30 glav živine, a Točna postrežba. Točna postrežba, јшј SmmaamHsnBiamižimi IUSHSHHSSBSSllBIiHl ittituttzzztittttiittititt tt tz ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Žepni koledar VEDE! za leto 1926 se dobiva po L 4.— pri založništvu v Knjigarni - papirnici Štoka d. z. 0. Trst, Via Milano 37. ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ tz ♦♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ V Gorici in trgovcih pri vseh na deželi. I 3BS POSTOJNA ETI Notranje bolezni in operacije. ŽARKI X hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev. 1 1 Alojzij Robni, Ilirija | priporoča svojo d svojo bogato zalogo pristnega □ vipavskega in istrskega Л □ Na drobno. Na debelo. □ Вапппппаааааа|ара1аппаппаапаа □ O QO ODO O DO DD OO Husums јВЖРИРИЕ) a® ђ[ат®11®ИДИИ1(Ј№РРР1:ама MILAN KUTIN jG.PIKEL: J POSTOJNA I ♦---------------. ♦ 1 rgovina z mešanim blagom, ❖ % železnino in steklom nadrobno | % in debelo. % ♦ <» trgovina jestvin in kolonljalnega $ blagu na debelo in drobno POSTOJNA Prva parna pekarna. — Porcelan. Železnina. — Zastopstvo petro- g leja, kvasa ter Porland-cementaitd. | @®®®®@E!S®@®®SII®®®Ü1S@S@@@ES BUFET PRIMC Trst, ulica XXX Ottobre 19, nasproti kavarne Commerclo Vedno sveže Dre« POSTREŽBA TOČNA. Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški teran. herlevo pivo. Mrzla in gorka svinjina, sardine itd. Za obilen obisk se priporoča Lastnik IVAN PRIMC * t * t I X t Zobozdravniški ambulatorij v Trstu ulica Setla Fontane 6 posluje ob delavnikih od 9—1! in od 15—19 ure. Ljudske cene. [НВЈШИ DDDDOiDDD. ■IWalMlAlB IVAN KRŽE ima v lastni zalogi najraznovrstnejše Ssuhinislte in slruge leiSn® potrabčtine iz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prsti Itd. ===== CENE NIZKE. TRST, PIAZZA S. QIOVANNI St. 1 ODLIKOVANA TVRDKA IVAN TEMU, GORICA ul. Curdutci 6. - Podružnica: Cono G. Verdi 40 V delavnici so nameščeni delavnici-specialisii za brusarska dela, kakor tudi za popravljanje vseh operacijskih predmetov itd. Prodaja tudi toaletne predmete V zalogi najboljši, pristni garantirani kamni-osle bergamaske za brušenje kos. — Delavnica na električno gonilno silo. - BOGATA IZBERA vsakovrstnih nožev, Škarij in sploh vsek rezil. - POSEBNOST : Žepne električne žarnice iz najboljših tovaren. — Za izvršena dela jamči. I ,MUNDL0S‘šivalni stroji II „Göricke“ Ant. Koren nasl. Gorica Gorica, ul. Carducci (pr. Gosp, ul.) BOGATA ZALOGA porcelana, stekla, šip in vseh kuhinjskih potrebščin. Na debelo. Na drobno. Josip Klun trgovina porcelanastih predmetov TRST, ulica Mazzini štev. 40 (prej ulica Nuova). Skladišča: Piazza Scor-cđla štev. 1 in v prosti luki -skladišče štev. 6, I. - Telefon 29-84. B. Velika izbira porcelana, gline, stekla emajliranih in aluminijastih kuhinjskih posod in bogata izbira PREDMETOV ZA POROČNA DARILA. Izključna prodaja cilindrov za luči štev. 3, 5, 8, 11. na debelo za Trst, Furlanijo, Istro in Dalmacijo iz najčištejšega kristaliziranega stekla. Cilindri oviti v kartonastih škatljah mesto v slami. Cene brez konkurence. наппаивпаатЈПВВРВВВОПРваавов Himi rmnnrn ..Wl'fllabarda“ TRIESTE, Via dei Giuliani 42 priporoča cenjenemu občinstvu sledeče specijalitete: Emulzija ribjega olja z hipofosfiti, pripravljena z modernim strojem Stein-bucha, posebno priporočljiv za rahitične otroke in za otroke slabotne konstitucije. — Cena Lir 9 — steklenica. Ferrol-železno vino proti male- in bledokrvnosti, reguliranje menstruacije (belo perilo). Prsni sirup Izvrsten proti kašlju in zanemarjenim, kroničnim bronhitam. Balzamično mazilo „ALABARDA“ za abscese in rane sploh. Nevroil proti glavobolu in zobobolu. Razpolaga tudi z vsemi pripravami za zdravljenje ž vine. вввоаввввввввваввввававпвово 1 II ш E dvokolesa, motorini „FlflM“ in belgijske puške se vdobe le pri 3E §■ ш 3 s- sr Josipu Kerševamju GORICA “ Piazza Cavour 9 ■— GORICA p ---------------Џ Cevljarnlca Forcessln Odlikovana na mednarodni razstavi v Genovi z „Diploma di Stan premio“ TRST - Via Giuseppe Caprln Štev. S pri Sv. Jakobu ■ TRST Kdor išče oouvalo eea6 a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ae kupil kar na slepo! In šel bo k „FORCESSINU“, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daj a .. . Prva odlikov. tovarna in zaloga pohištva Tvrdka ustanovljena 1. 1898. ПЗ G O Г! S k© ГП Tvrdka ustanovljena 1. 1898. Gorko, ul. Carducci 14 (pr. Gosposka ulica) 50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj iuksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna, izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov. ANTON BREŠČAK GORICA, Via Carducci 14 Cprej Gosposka ulj