VESTNIKOV MESEČNIK, četrtek, 31. marca 2005, 121. številka V pokrajini ob Muri spregledali? Pomaga lahko oblast ali pa eden ^ati (• strokovniakov za očesno kirurgijo, sicer naše nižine list. Če pa želite zgolj kaj malega prebrati), naj se priporočimo z naslednjim Penom - pri vas bo takoj po dnevu upora proti okupatorju (28. aprila). 2005 marec Klari! Oblakovo izbiro jog nacionalna? tekal na svojih klasičnih prireditvah nikoli ne uporablja več kot enega Če ste mislili, da je humorist GEZA FARKAŠ samo to, se hudo motite A motiti se je človeško, kot je človeško tudi, če pomagaš tistemu, ki pomoč potrebuje. In za nekaj takega se med drugim zavzemajo LIONSI. V levji družbi je tudi človek s fotografije Nazadnje smo ga opazovali pri vodenju dobrodelnega koncerta pri Svetem Juriju ob Ščavnici Kako goreč humanist je Geza, dokazuje že pentutarska fotografija, saj je delal v dobrodelni vnemi kar z dvema mikrofonoma obenem. Dobro poučeni vedo povedati, da Novinarski poklic postaja vedno bolj nevaren, o čemer pričajo tudi mednarodni podatki o umrlih na delovnih mestih. V Pomurju sicer še nihče ni spravil s tega sveta kakšnega predstavnika sedme sile, pa vendar je včasih dobro, če se novinar(ka) skrije pod masko in tako obravnava kakšno hudo resno temo. Kot je to storila KLARA NAD SOLARIČ, novinarka Nepujsaga in Večera. frbo Slovenije fanta s prekmurske ravnice - FABIJAN - K N EM ČAVI' C in DEJAN NEMEC iz DOKLEŽOVJALjj8 ze vajeni, niti eden trenutno ne igra v Prekmuiffl^ na začasnem delu v Domžalah, drugi pa < K • Katarju}, pa to ta hip niti m pomembno. Zani^!g; da se nad odločitvijo selektorja Oblaka, da ■ zentanco pokliče tudi njegovega atija, zmrduj® .' sinček TIO Meni namreč, da je pravočasno in se posvetil nogometni žogi in bi v reprezentah61 lahko nadomestil očeta. Končno se je zima poslovila in se lahko veselimo prvega pomladnega cvetja. A spomin na belo zimo naj vendarle ostane - pentutarski sodelavci z Goričkega so nam poslali fotografijo snežnega velikana. Nič posebnega, ni v višino, zato pa je dovolj krepak v predelu, kjer so moški posebno občutljivi. Avtorji-spolovila (in celega telesa} so počitnikarji iz Sotine. Repi d navdušen nad Viš ga, Gezeka, kelko mikrofounof aia^ njemi ze stoupo? Vej san te pa sploj nej spozno Odkar ni več v državnozborskih klopeh, ljutomerski župan JOŽE ŠPIND^^ nove politične vezi. Skupaj s podžupanjo DARJO ODAR sta'se namreč -! prleško prestolnico povabita numizmatika, baletnika, zgodovinarja in prvaka ’ ,,,’ stranke, ZMAGA JELINČIČA. Ta se je vabilu na. obisk pokrajine žlahtnih ;l! veseljem odzval. Naši (notranje(politični viri tutajo, da so se poleg razvojnih ■ .. A leve in desne) tudi političnih vprašanj. Konkretno: gre za morebitno politično 0 na interesni podlagi. Če je uspelo ali ne, se ne ve, tute namreč ne vedo, ali so končali na ulici ah v kateri od zidanic v slikovitih goricah. Organoslovje na Goričkem Prostovoljstvo j Pen tute marec 2005 Darko F, Mediteraneo Kampuš predseduje in uživa Potem ko je že kazalo, da so se radgonske politične strasti po burnem Vodenikovem obdobju le počasi začele umirjati, je sedanji župan ANTON KAMPUŠ poskrbel za nov aferaški ocvirek: odločil se je namreč, da bo namesto županovanja načeloval kuhinji ene najbolj priznanih gostiln, katere prva dama je MAJDA ŠMID. Seveda se za sefa kuhinje spodobi, da svoje kulinarične spretnosti dokaže, preden podpiše pogodbo o dolgoročnem sodelovanju. Tako je Majda Jožetu zadala nalogo, naj pripravi kar najbolj izvirno mediteransko buzaro (s tropskimi in morskimi sadeži). Izpit je opravil z odliko, tako da tute tutajo, da bo ga boste na novem kuharskem delovnem mestu lahko občudovali še pred začetkom kmetijsko-živilskega sejma, ko je največ prometa. Veselite se novih okusov »a la campusd _ tekal i '* ■ : pentutarska fotografija: na sredi je uniformiran mož, sicer lastnik Raki pa niso hoteli sklepati nobenih ^ke 0 Predall Hitler je vedel, da živ ne sme pasti v 1 mkom nemškega naroda. Zdravnik je dal psu '■‘•iij ■ in u krepko stisnil gobec in žival je v nekaj j 1 Krij; Oficir ga je vzel v naročje in odnesel po 11 dni je izšla zgodba o tem, kako so živali , niso preživele konca dinge svetovne vojne v ^alsk. ^Pisana je usoda ljudi m živali v dresdenskem 1 1 r| L Prai letos mineva šestdeset let od zračnih i. p ko je približno 13.000 ameriških in “■ ' zmetalo na tone m tone smrtonosnih bomb Me$in; ^^ustrijska središča, med drugim tudi na Dresden, m februarja 1945 izginilo v ognju, razvalinah ^ejši statistični podatki so potrdili, da je takrat štirinajstim februarjem oglasile sirene in se je začel zračni napad, so postali vsi ukrepi v trenutku neučinkoviti. Bombniki, razporejeni v obliki preproge, so pol ure metali uničujoče bombe ter Dresden zasuli s ploho vnetljivih bomb, tako da je v mestu zagorelo na tisoče objektov, v živalskem vrtu pa je nastal pravi pekel. Zgradbe v živalskem vrtu so se rušile, kot da so iz kart. Prestrašene živali so tulile, zavijale. Bombe so najprej uničile zgradbo, v kateri so bile antilope. Ljudje so stekli iz skladišč in jim odprli vrata na dvorišče. Potem so osvobodili še žirafe, vendar so bile živali tako prestrašene, da so obstale na mestu in so jih morali čuvaji s silo spraviti na piano. Bomba, ki je padla na zgradbo z nilskimi konji, je tri živali pokopala v bazenu, kjer so se konji, zasuti z betonskimi stenami, zadušili. Čisto mlado slonico, težko štiristo kilogramov, je dobesedno vrglo nekaj metrov daleč v grmovje. Ženka severnega medveda je živa gorela. Dva svoja mladiča je pokrila s telesom in ju krepko prijela s šapami, da ji ne bi pobegnila. Čuvaj, ki je bil v bližini, je medvedko ubil, mladiča pa spravil na varno. Posebno usodo so doživele divje zveri. Levi, tigri, leopardi in črni panterji so pobesneli, kajti na hrbte so jim padali ognjeni ogorki. Prišla je četa nemških vojakov in jih vse po vrsti pobila. Bizoni in črni bivoli so zdivjali na ulice, prepolne ljudi, ki so bežali iz mesta. Živali se zanje niso zmenile, do jutra so se mirno vrniie v vrt Zvezda živalskega vrta šimpanz Pitt, ljubljenec otrok in odraslih, je uspel pobegniti, a se je kmalu vrnil v živalski vrt Z eno roko se je držal za ranjen trebuh, v drugi je držal steklenico kompota, ki jo je staknil, kdo ve kje. Ljudje iz živalskega vrata so ga hoteli rešiti. Eden od mladih krotilcev živali se je sredi porušenega mesta s kolesom odpeljal iskat zivinozdravnika. Pomoč je prišla prepozno, Pitt se je zastrupil z nepitno vodo. Steklenica z vloženim sadjem mu je bila poslednje zadovoljstvo v življenju. Strahoten zračni prjtisk je odnesel kupolo, pod katero so bile nameščene ptice. Deset orlov je poletelo pod črno, sajasto nebo. Vendar so se ptice naslednje jutro vrnile, kajti bil je čas, ko so jih čuvaji krmili Kljub pastem, ki so jih postavili, niso ujeli no- Ni dolgo od tega ko smo praznovali prihod novega leta novega začetka. Vsako leto si vedno znova zadamo cilje, ki jih želimo doseči, si obljubljamo tisoč stvari, ki jih bomo začeli z novim letom. Skušamo si nabrati novih moči za leto, ki prihaja Čemu taka evforija prav na ta dan? Mar ne znamo črpati energije iz vsakdanjega življenja, nehati s kajenjem, postati resni, končati študija, biti veseli, ne da bi morali čakati na neko navidezno prelomnico, ki naj bi spremenila vse naše dotedanje navade. Mene šele pomlad toliko prebudi, da si zastavim nekaj novega, si zarišem neko pot, ki se je bom skušala držati. Pomlad je vedno »ziherašica«. Zmeraj ve, da bo prišla za zimo. Če bi tudi mi vedeli, da bo naše delo, naše seme vedno obrodilo, ne bi bili nikoli negotovi in bi vse naredili brez pomislekov To bi bilo odlično, saj bi nas na koncu vsake poti čakala nagrada. Že na začetku bi vedeli, da bodo vse naše želje, misli, dejanja dosegli uspeli Ampak tako življenje bi bilo enolično in prav je, da vse ne funkcionira tako preprosto Ne predstavljam si, da se mi za nobeno stvar rte bi bilo treba truditi, da bi bil vsak cilj dosežen brez kakršnega koli napora. Takrat se ne bi niti razveselila svojega uspeha, saj bi bil samoumeven. Normalno je, da je včasih pot do želenega cilja strma in je veliko stranpoti, na —-——’ prilika letaki’ "“"N °krog 135.W0 ljudi- Ko so . pripomni1-. ne nio preletela neba na galskem vrtn v ' ’ ’ ■ nemška mesta, 50 ikvaH pred ■ r sprejmi številne ukrepe za zaSiIske prostore " ygradUisovečzaldoniščNse aparati s Pen° Kaš** V'1' ’ z faih°injkis peskom in ročni ravna11 s 'e poiaruv V’:< osebje so izurili in n in ^imi aparati. Ko so se ponoči med Branko šomen benega orla, simbola nemške državotvornosti. Ptice so še kakšen dan krožile nad mestom, nato so odletele proti planinskim vrhovom. Nacistični minister za propagando Gobbels je nekaj dni po bombardiranju Dresdna v svojem radijskem govoru napadel zavezniške pilote, imenoval jih je brezdušne ubijalce, ki ubijajo nedolžne živali. Pri tem je pozabil omeniti, da so Nemci v nacističnih taboriščih ubili več milijonov ljudi Ameriški zgodovinar in humanist Boria Sax je napisal nev sakdanjo knjigo Živali v nemškem rajhu s podnaslovom Domači ljubimci, nedolžni jagenjčki in holokavst Prav nemški filozofi so se v preteklosti razpisali o kultu in simboliki orla, leva in volka, kasneje tudi psa v nemški zgodovini Pri tem so pozabili, da tisti, ki ubije psa izgubi prijatelja tisti, ki ubije ljudi, ostane sam na svetu. In to je bil Hitler v filmu Padec v režiji Oliverja Hirschbiegla, v katerem je igralec Bruno Ganz odlično zaigral vlogo nemškega voditelja v stanju duševnega in telesnega razkroja. katere zaidemo, a na koncu zmeraj pridemo do cilja Četudi se razlikuje od naših prvotnih želja je gotovo pravi. Nikoli ne pozabite sanjati in naj vas pomisleki ne ustavijo pred tem, da bi preprosto zagrabili priložnost, ki vam pride naproti. Nihče od vas ne zahteva, da ste vedno kos situaciji, zato ne skušajte stalno igrati vloge -»najbolj trdoživega«. Ne obžalujte, če se vse ne izide, kot ste si zamislili, a naj vam ne bo zadoščeno, dokler ne dosežete tega, po čemer ste stremeli. Razdajajte se drugim, ampak ne ppzabite na svoje zadovoljstvo. Vzemite si čas samo zase. Plešite na soncu do onemoglosti, pojte na ves glas, četudi vam drugi pravijo, da nimate posluha, navijte glasbo do konca in se ji prepustite, smejte se, dokler vas ne začne boleti čeljust, privoščite si najljubso čokolado, lenarite m se odklopite od sveta. Počnite, kar vam srce poželi. Vsaj enkrat se ne ozirajte na to, kaj pravijo drugi, m zadovoljite svoje potrebe. Sama si samo tako lahko nahranim dušo. Pomlad se mi zdi idealen čas, da se predramimo iz zimskega spanca in znova postanemo »firbčni«, ustvarjalni, radoživi, navihani... Narava se prebuja in začenja svoj novi cikel. Tako tudi mi ne smemo ostati zabubljeni, ampak se moramo znebiti svojega kokona. Brez tega, da odstranimo odvečen balast, se ne moremo razvijati naprej. V spominu naj ostanejo le dobre stvari, slabe pa naj zbledijo Vendar si napak ne smemo očitati, saj smo tudi z njimi pridobili nova spoznanja. Iz mene so v tem letnem času izvabljena vsa pozitivna čustva, saj me nanj vežejo mnogi lepi spomini. V mislih me že omamlja sveži aprilski dež, zamišljam si kapljice, ki se vpijejo v mojo kozo. Sonce pokuka izza oblakov in prinese s sabo optimizem. S svojo magično svetlobo bi moralo očarati Še tako mi ke obraze. Čemu kisli obrazi, ko pa nas obdaja taka lepota? Vsaj za trenutek odmislite, da vam šola dela preglavice, da vas jezi sosed, da vas jutri čakajo nove obveznosti, da nimate avta, kakršnega bi želeli, in se veselite majhnim radostim. Tbdi vi kdaj komu kaj podarite od srca. Dovolj je že nasmeh, pa boste nekomu gotovo polepšali dan, teden ali celo mesec. Tudi tisti, ki so navidez videti močni, potrebujejo prijazno besedo. Pod kožo smo vsi iz krvi in mesa Naj vam ne bo odveč svojim bližnjim nakloniti pozornost in jim prinesti rože s travnika, presenečeni boste, kako se bodo razveselili. Oddajajte pozitivno energijo in zadihajte s polnimi pljuči! »Kaj je življenje, če si prevzeti od skrbi ne vzamemo časa, da bi stali in strmeli?« (William Henry Davies) marec 2005 Ondan smo bili vsi prevzeti. Ker so dijaki in profesorji ljutomerske gimnazije s pripovedovanjem Kreslinove poezije napravili prav poseben dogodek. Stari roker z ženo, očetom in materjo je med predstavo sedel v dvorani kulturnega doma, ob Cilki Jakelj, ki je dogodek spočela, je bil na odru, ko se je pridružil izvajalcem tako raznežen, da ga takega še nisem videl. In je zamrmral v mikrofon: »Zdaj vidim, da imajo ti moji teksti neki smisel. *_ francoščini Zlasti je bil opazen mladi asistent, Kamerunec, »Cedric je prav zaprav moj četrti sin,« se nasmeje, »Danes je posebno naključje, da ga ni tukaj. Vrstnik in prijatelj je mojim trem sinovom in neizmerno rad je tu na Kamenščaku. Pozimi sem mu spletla debel volnen I pulover, saj je zima zanj daleč premrzla. Kreslina si je prevedel iz angleščine v francoščino in prav užival je v nastopu Sicer pa sama uživam v neskončnih pogovorih s tem mladeničem. On govori angleško, jaz nemško m včasih trajajo najine debate ure dolgo « 'i Uživali so očitno vsi, ki so bili na odru. Pa tudi tisti mladi profesorji, ki so poskrbeli za sceno, glasbo, luč. In Samo Ampak ko sva se o tem P1 ravnateljem, me je potolažil, dobro odzvali. Tudi zdaj drugačen, boljši odnos. povem, da mi je zdaj življenje p^n mu Budna, nekdanji dijak, ki je s svdL spet prevzel občinstvo. »Samo mi jfi na cesti rekel: Do zdaj ste bili i11" pfjj«' fesorica, vas zdaj lahko imam • teljico?« Tak projekt s predelavo ,N’1 pričakoval od mladih profeso^1 posebnega ni ta dogodek S taki#11*’ se ukvarjam že vse življenje. Kr ,’'1 popadel po lanskem decembri cer tu v Cankarjevem domu. PP11^ ji se z njim in je nastalo. Še pogosto pokliče. TUdi njemu je S0L ' Pa mladi7 Radi sodelujejo Prl predstavah? ,at s1 »Drugače je kot pred leti. la ' vadili po večerih. Zdaj imajo opravimo nekako med pouko111,' Dejstvo je, da je izredno vozačev in morajo na avtobus ' j ko vadimo pozneje, učence razv9 Ljubo, moji fantje.« Ko sem se pred leti peljal z •' r vas srečah na avtocesti. S busom dijakov Ki jih vozite \ na Dunaj.»Možnost se je najska gledališča nam gredo ■11 pa najamemo avtobus, kupit11 ’ ^iL m gremo Saj smo imeli abot1' Mestnem gledališču, ampak ■' hodiš v več krajev m gledali 1 Med vsem tem ste se nenado z boleznijo »Tudi sama nisem bila p^'1' , sem ravnala prav: pred opera' 0^» k učencem in jim povedala, Nekaj dni pozneje me sprejmejo Jakljevi na svojem domu na Spodnjem Kamenščaku. Ljubo, šef pomurske izpostave dr žavne veterinarske uprave, je spekel jabolčni zavitek, tako da je vsa hiša dišala po sveži peki. S Cilko se umakneva v njen kabinet. Čeprav pravi: »Lepo, da si prišel na obisk, intervjuja pa ti res ne bi bilo treba delati!« Spomnim jo, kako sem njo, Ljuba, Nejca, Mateka in Možeka prvič srečal. Gole in bose V naturističnem kampu v Istri Mi smo že bili tam, oni so prišli z brako prikolico Sinovi so bili stari tam nekje pet m tri leta, Matevž m Primož sta dvojčka, Jernej pa je starejši. Ljubo je prišel do nas Pomurcev, zlasti do Radgončana Janeza, da mu v skladu s tradicijo v kampu pomagamo postaviti šotor Kje pa je Cilka, vpraša Janez. Na eni skali leži, odgovarja Ljubo, in bere knjigo »Tako si se me zapomnil," se od srca nasmeje Cilka Jakelj. >Pa mi menda nisi zameril, da vam moškim nisem hotela biti v napoto pri tem opravilu1« Z Ljubom sta se poročila pred 30 leti. »Prvega marca je bilo In poglej: letos je bilo 1, marca minus osemnajst, takrat pa natanko plus 18 stopinj. Na fotografijah se vidi, da smo bili vsi pomladno oblečeni.« Ampak knjiga je od dijaških let dalje, med študijem in poučevanjem na ekonomski koli v Soboti in na gimnaziji v Ljutomeru, vmes tudi med zaposlitvijo na Zavodu za šolstvo, njena iskrena in intenzivna prijateljica. »Povabila sem, na literarni večer, Toneta Pavčka. Ze prej je bil moja pesniška ljubezen, od takrat naprej je ta ljubezen, prijateljstvo vzajemno. Prišel je za en dan, ostal je tri. Z Ljubom sta prekrižarila te prleške gorice po dolgem in počez. Midva pa sva klepetala do nezavesti Spoznati takega človeka je dar za vsakega« Cilka je Radgončanka v Ljutomeru. »Ja, že več kot deset let sem živela tu, pa sem še vedno vsak petek sedla na avtobus, z mojimi tremi fanti, in se odpeljala na Šlebingerjev breg. Ljubo je prišel za nami, ko je imel čas.« Vozniški izpit je naredila v zgodnji mladosti. »Potem pa deset let nisem vozila In je prišla tista agresija na Slovenijo Ljubo je bil poslanec Po njega so prišli policisti in ga odpeljali na zasedanje parlamenta v Ljubljano. Jaz pa sem ostala sama s tremi fanti na vikendu mojih staršev v Negovi. Golfa pa niti vžgati nisem znala. Tri dni potem, ko se je Ljubo vrnil, sem zahtevala, da je šel z mano in sem sama peljala do Lukavcev. In od takrat vozim.« Diplomirala je iz nemščine in slovenščine na Filozofski fakulteti. Danes poučuje le slovenščino »Ce bi lahko še enkrat začela, bi vzela slovenščino in etnologijo.« Kreslina, rokerja, ste vzeli Priključili k dijakom tudi nekaj profesorjev. Da smo slišali Kreslina v nemščini, angleščini, znam veseliti vsakega dne. | Čanja, dogodka. In manj mi )e 2^. j če niso vse stvari na svojem- rl_' pobrisan prav vsak prah v h' ’ &eiai je lepo živeti In zlasti, če im^ y ?! štiri moške « C I Cilka Jakelj, njeni štirje fantje in še, Kamerunec povrhu »Zdaj je vsak dan posebej lep...« W3< Pc" marec 2005 Jože in Benedikt Brunec Fotografija vnukinje Lily je prispela iz Avstralije v pol ure. Predvsem kot tik brata Džoužija iz sredinega jutranjega Programa, radia Murski val in iz Zamurjencev, ki je humoristična oddaja radia Murski val ter po njegovem humorističnem prispevku v Vestniku, poznate bralci uašega sodelavca Jožeta Brunca. Toda Jože Brunec je brat ^udi g pravem pomenu besede. Njegov brat Benedikt sicer v Avstraliji, toda razdalje danes ne pomenijo ničesar, ^uviJože Brunec v Murski Soboti. Brat Džouži brat v pravem pomenu besede ) (I i' i’ —O Čakovec le. ■ odšej ■ a 0Zirema Ben, kakor ga kličejo v Wodongi, je '' ^j!'Al1.Ili 1 '■1 Pred več kot štiridesetimi leti. Takrat je v Mjši j P^^ikovalo dela, zaslužek v tujini pa je bil bila zelo navezana, sem ga prepričeval, ^P. '1 r'^a Benedikt je vztrajal pri svojem,« je razložil ' so Takrat je bil to skorajda šok za družino, kajti ■1 ga bode zelo pogrešali. Če se samo spomnim, '' Počela skupaj v takratni Soboti, ki sploh še ni mesta, temveč je bila ena velika blatna vas, ■ ■ tlakovano samo eno ulico,« se je nasmehnil Jože. 16 Pomislil na njune teke po kanalu, saj sta bila ■i 1 nter omenil, kako sta dvigovala uteži, ki sta sama. Poiskala sta namreč dovolj močno ‘ua ^aiico’ katero sta obesila kroge, ki sta jih bisf,. Sajn& iz betona. Veliko sta skupaj tudi kolesarila. Pedale poganjal jaz, Benedikt pa se je vozil ” Prekolesarila sva skoraj ves ravninski del Goričko je bilo v takih primerih, ko poleg sebe 1^.., na kolesu, težje dosegljivo,« smo izvedeli g ^rej ^B^Wnika. Peljuia ata se tudi v Čakovec. , Sor°dnikov v Melince, nato pa naprej na UW »v11za takšno dolgo pot je bila Jožetova 11 ^rj>;i. 8 atero se je nato tudi sestal, Benedikt pa ga je q r čakal pn kolesu. ^J^hingrozdju * o D £*££ Hrvaške pa je veliko veliko krajša, kakor r . dalije. Brata Brunec jo danes premagujeta internetu. Dejan Fujs 1 ^Unalniške tehnologije. Oba sta računalniška navdušenca. Že na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je internet šele pokukal v svet, sta navezovala stike po elektronskih poteh. Najprej so sicer iz Murske Sobote v Wodongo in obratno romala pisma in telefonski klici, v njih pa sta oba ugotovila, da bi bilo veliko hitreje in ceneje, če bi se pogovarjala po računalniku m internetnih povezavah.« V začetku internet še ni bil tako razvit, kakor je danes. Vedno, kadar sem hotel govoriti z bratom, sem moral najprej po telefonu poklicati v Ljubljano, tam pa so vzpostavili povezavo z Avstralijo,« se spominja Jože Brunec V začetku sta si pošiljala le krajša besedila. Povezave so bile še zelo počasne. Zvok z glasovi najbližjih je še vedno sodil na kasete, podobe pa na fotografije, ki sta si jih pošiljala z navadno pošto. Potem je tehnologija napredovala. Prva slika, ki jo je Jože dobil iz Avstralije, je bila nekoliko nejasna, za njen prenos na domači računalnik pa je bilo treba čakati nekaj ur. Danes so stvari drugačne. Povezave so postale hitrejše, Jože in Benedikt sta si poleg zvočne omislila tudi slikovno povezavo Ko Jože sedi za računalnikom v Murski Soboti, ga Bendikt vidi na svojem ekranu v Avstraliji. »Prav zanimivo je, ko se takole pogovarjava in lahko opazujeva tudi okolico okoli naju. Moš<*« ~ ” po’’V’r' Jaz na primer jeseni razpravljam o grozdju in trgatvi, ki smo jo opravili, brat pa mi razlaga o češnjah, ki so pri njih pravkar dozorele, pri tem pa s kamero pokaže na ženo, ki v kuhinji koščici te iste češnje. Moram namreč dodati, da so zaradi lege Avstralije na južni polobli letni časi nasprotni našim,« je dodal Jože. Fotografija vnukinje__________________________ Z internetno hitrostjo so prišle iz Avstralije do Jožeta tudi fotografije Benediktove vnukinj Lilly. Kako brezmejen je internet, priča dejstvo, da je nastala fotografija uro po porodu v porodnišnici v Wodongu, pol ure za tem pa je bila že na računalniku v Murski Soboti. Skorajda v realnem času pa zadnje mesece potuje v Avstralijo tudi program radia Murski val. Benedikt ga v Avstraliji posluša po internetu na strani www.radiomurksival.si. Gotovo sliši tudi brata Jožeta, ki nastopa v Zamurjencih, čeprav prizna, da nima velikokrat priložnosti slišati prav brata. Med Avstralijo in Slovenijo je namreč skoraj deset ur časovne razlike. Poleg tega je oddaja na sporedu, ko je on v službi. Zaposlen je kot orodjar in dela v treh izmenah. Pri tem izvemo, da so Pomurci v Avstraliji pridni delavci. To se je pokazalo pred leti, ko je delodajalec začel odpuščati zaposlene. Odpustil jih je petdeset, Jožetov brat je ostal. Slovenci imajo v Wodongu tudi svoj klub, Benedikt pa je celo v njegovem nadzornem odboru. Kadar se ne ukvarja s klubskim knjigovodstvom, igra v tamkajšnjem ansamblu na klarinet ali trobento. Ostalo je tudi navdušenje nad športom. Oba sinova sta nogometaša. Pred nedavnim je Jožetu celo namignil, da bi prišel v Slovenijo, ko bo v Evropi svetovno prvenstvo v nogometu. Ostaja Murski val _________________________________ Nazadnje je bil Benedikt v Sloveniji pred osemnajstimi leti. Takrat je bil zelo presenečen, kako se je Murska Sobota spremenila in razvila Pri ponovnem obisku bo presenečenje manjše, saj Jože pravi »Včasih, ko mu povem, kaj novega so zgradili in naredili v mestu, mi pove, da je s tem že seznanjen, saj si je ob pomoči medmrežja pogledal slike, in mi hkrati pošlje še nas ov iniernelne strani.« Jože še ni bil v Avstraliji. Dežela je še vedno tam spodaj in prej so imeli prednost drugi kraji. Z ženo sta namreč potovala po Evropi, bila v Združenih državah in še in še bi lahko naštevali. Zdaj potuje predvsem njuna hčerka Irena, ki je priznana slikarka in kiparka, čeprav Jože ugotavlja, da je zelo zaposlena tudi v Sloveniji.« Kdo ve, morebiti pa se bo Jože vseeno kdaj v prihodnosti odločil, da bosta z ženo obiskala Benedikta v Avstraliji Morebiti bosta odpotovala celo v Tasmanijo, odkoder je Benediktova žena. Vsekakor pa do takrat ostajajo pogovori in stiki s pomočjo računalnika m interneta ter Murski val na naslovu www.radiomurskival.si p^n marec 2005 Lajos Vlaj, človek Ella Pivar »Lajos Vlaj je bil rojen v Lendavi, v Spodnji ulici. In ta Spodnja ulica je postala in ostala njegov življenjski simbol, ulica lendavskega proletariata, nasprotje Glavne ulice, v kateri je nekoč stanovala lendavska gospoda. Izšel je iz vrst proletariata in mu ostal zvest vse življenje ...* je zapisal Miško Kranjec 1966. leta ob njegovi smrti. Tih in skromen navzven, zagrenjen, uporniški navznoter je prenašal breme, ki mu ga je za popotnico naložila Spodnja ulica. Deset let po smrti so po njem poimenovali dvojezično osnovno šolo v Genterovcih, v začetku marca 2005. leta pa smo našli njegov doprsni kip na odlagališču zgodovine, v shrambi lendavskega muzeja. Sic tra nsit gloria mun-di - sem pomislila, ko smo iskali s kiparjem Ferencem Kiralyem in mladim vajencem Gorazdom iz lendavskega muzeja med poslikanimi starinskimi skrinjami na grajskem podstrešju kip Lajosa Vlaja. In takoj se mi je porodila dilema: si je sploh kdaj želel svoj doprsni kip pred šolo ali drugo javno ustanovo ... Spomnim se ga, kako je stal v začetku šest- desetih let za prodajnim pultom v knjigarni in čakal, da vaški otroci po koncu pouka pridemo v njegov svet, med knjige, in mu povemo, kaj novega se dogaja po vaseh Zaradi poznanstva z mojim očetom, ki je imel svoje korenine prav tako v Spodnji ulici, in zaradi ljubezni do knjig sem bila privilegirana. Za dva dni sem si lahko kar iz knjigarne sposojala madžarske in slovenske knjige. toda ne zna poskrbeti zase. Najprej pomisli na druge, zato zanj nič ne ostane ...« je govoril moj oče in še dodal, da bi lahko živel v najlepši hiši Štefan Varga, ravnatelj DOS v Genterovcih: »Sredi devetdesetih let smo na aktivu ravnateljev bivše lendavske občine pri posebni točki dnevnega reda govorili o spremembi imen šol in se odločili, da jih uradno drugače poimenujemo. Nas kolektiv, učiteljski zbor, se je $ tem strinjal in smo, tako kot druge šole, tudi mi dali kip Lajosa Vlaja, ki je stal pred šolo, v lendavski muzej. Pozneje so nam nekateri to očitali. Morda smo se res prenaglili in sledili trendom, toda mislim, da je naziv Dvojezična osnovna šola - K6tnyelv6 Altalanos fskola dostojen za našo ustanovo...« Spodnja ulica in kar je še ostalo od nje. Vlajeve rojstne hiše ni več, je pa njegov dom, bela pritlična zgradba, ki jo je odkupil od Židov. Zavil jih je v rjavi »pak-papir« in vedno naročil; »Vrni jih takšne, kot si jih dobila, le vsako črko preberi« »Vlaj je veliko srce, ■ - i d i Dr. Jozsef Varga: »Vlaja sem spoznal kot m i* ’ Lendavi. Sandor Szunyogh mi je dejal, da °b’r j, človek, ki piše pesmi, in jaz sem mu pokaži rL Prva njegova pesniška zbirka z naslova'*’ ..j/ (Pesem, op. p.), ki jo je uredil dr. Vanek 1961. leta, sedem let pozneje pa mi je pnpat , sem za založbo pripravil drugo zbirko Szeltd intes (Prijazen opomin op. p.). Velič‘°® pesmi je v neposredni izpovedni moči, * jn ‘ ustrezajo vedno literarnim pravilom. B°$p navaden besedni zaklad mu omogoča lirično izražanje. Moramo ga spoštovati je objavil svoje pesmi pri Pomurski džarskem jeziku. Zato sem z veseljem pozdra da šolo v Genterovcih, kjer sem bil takr° poimenujemo po Lajosu Vlaju. Tem razočaranje, ko sem izvedel, da so |° „/1^ J devetdesetih preimenovali v Dvojezično Genterovci. Na vprašanje, zakaj, je lok' odgovoril, da pac zato, ker se je kolektiv - _ Nekatere šole v Prekmurju so obdržale prepričan sem, da so v Veliki Polani ponosa^^jf rojaka Miška Kranjca, po katerem se šola ,IT* i WINK 33 p^n marec 2005 iz Spodnje ulice v Glavni ulici, toda nje-w svet je ostal Spodnja •lika čeprav je ta z leti 'ginila in je tistih nekaj ti- ki bi bile večjim mestom v ponos, protimul Ju irr.i Lendavi v breme. Ko sem se pred dnevi F bajala po poti levo ' sinagoge, nedaleč od kulturnega do-senci stanovanjcih ..ki.’, 'ieii. odkrila hišk, ki jim ie uso-hiter konec. Tik pod klavno cesto, pod bi« Odleti, je ruzpotognji ; Jlob u bela pritlična Gnspa n n drugi s'ra’ii pusiaja jv- mojem Wwju, ali je to Via hiša radovedna, nie zanima. ‘Kadet bi kaj zapisala 6 r '-in Morda ste ga Ju jo rojen, pa S& Janes že čisto po- * I i j * f r i i __•*" -e Jelovi * šestdesetih ’e,,h^riaoPoloiO’° Mm- h ****** ’n veliko sva se P°9 v »pon**^ ’ o v Prekmurju. Najbolj n" le in mi I® k. ,v« .1 •p«*«’1” Ituo. o svojem življenju. K . Gradbenik«*/ zgradbe nekdanje$ ^enje. Kot 4« odhaja v Ljubljano ti««« v glavno ®hčine sem velikokrat Jf»o se je možno, £ iai mU M se dogaja v Lendavi,-fl ob Vs®m. Tudi doma sen* 9° ^oterem '° mi i® Miško Kranjec/ v,* *i*ljenj», Po njegovi smrti 1 ke občine *•^1 balon, vodilnim ix en . nef(je dela po«Wi na človeka, ki ie vse x ce|o ’"’^7^9° človeka in Madžarov v Sl s^o obeležili spomin nanp P v 'mo i”1* ,eW dV®‘ Resie'do*e f i Poimenovali po lajosu Vlaju — je 1°m I® *ud*iive''toda ie ne*n<*n»c v*!*« posvetil dvojezičnosti, Mor . kip’ ‘° po dvajsetih leti odstrani ’ l o5tal v preimenovali, bi kip a Moj dom je majhen, iz blata zbita koliba. Tu živim jaz: sin Hrepenenja na Nikogaršnjem otoku. % zabili... »Naj bi samo pisal pes mi in se manj ukvarjal s politiko Ko je bil moj mož med vojno v ujet ništvu, je on sedel na toplem,« mi zabrusi gospa, ki pozneje pove, da se je pred desetletji semkaj primožila iz oddaljenega madžarskega mesta. »Dvomim, da se mu je dobro godilo, saj je bil med vojno tudi on interniran,« ji odvrnem in podvomim tudi o tem, da bi verjela, saj je v človeški naravi, da si o mitih in legendah ustvari všečno mnenje. Lajos Vlaj se je rodil 14. maja 1904. leta, deset let po tistem, ko sta se Matyas Vlaj in njegova žena Katalin Szersen (Sršen, p. p.) iz Bodonec preselila v Lendavo. V zborniku, ki je izšel 1897. leta ob madžarskem mile niumu, je pod zaporedno številko 318 zapisano: »Matyas Vlaj, čevljarski mojster, evangeličan, p is men, soproga Katalin Szeres, katoličanka, pre bivališče: Spodnja ulica.« Lajos, tretji po vrsti med številnimi brati in sestrami, je od otroštva bo lehal in bil zelo samo tarski. Oče je komaj zas lužil za sproti in Lajos je že v meščanski šoli spoznal, kako krivičen je svet do revežev. Oče ga je med prvo svetovno vojno vzel za vajenca in od dninarjev, meščanskih slug, vojnih invalidov in priložnostnih delavcev, ki so se pri njem zbirali, veliko slišal o še večji revščini, o vojnah, pra vičnejši, skoraj pravljični socialni in socialistični ureditvi, kjer so vsi enaki. Rdeča revolucija je pet najstletnega Lajosa Še bolj prepričala o tem, da je oblast treba predali delavcem in kmetom, zato se je v duhu socializma pridružil delavskemu gibanju v Čakovcu, pozneje pa v drugih krajih, kajti kot pomočnik se je udinjal tudi v avstrijski Radgoni in Pesnici. Jugoslovanska ob last ga je zaznamovala, kljub bolezni je moral odslužiti 18 mesecev vojaščine, po tistem pa se nenehno javljati na po liciji, saj je veljal za sindikalnega aktivista v dež-nikarni, Našički in v drugih lendavskih obratih, podpiral izid Ljudske pravice, se spoprijateljil z Miškom Kranjcem, ki ga je v tridesetih letih podprl na volitvah, in znanima sindikalistoma Josipom Kostoličem in Ferencen Nyakasem ter med vojno še s Štefanom Kovačem, Ludvikom Ropošo, Jenojem Kardo sem in drugimi odporniki. Madžarska oblast ga je obravnavala kot oporečnika in najprej odpeljala v soboške zapore, od tam v Sombotel in ga 1942. leta po šestih mesecih zaradi bolezni izpustila ter deportirala nazaj v Lendavo, kjer se je zaposlil pri mesarju Boharju. Po koncu vojne je pomagal vzpostaviti novo oblast, toda nikoli ni imel pomembne tunk-cije. Skromen, razmišljajoč se je z veseljem zaposlil v novi knjigarni, Laka som csak kicsi, Šarf atu koliba. Itt elek en: Sunki Szigeten Vagy fia. ki je postala zbirališče mlade lendavske madžarske inteligence. Ib se je porodila misel o dvojezičnem šolstvu, poslovanju, o madžai skih tiskanih medijih, ki so bili v začetku priloge mariborskih časopisov, poz neje pa soboškega Ljud skega glasa, kajti Vlajev krog je spoznal, da vojvodinski tisk ne more zadostiti družbenim m kulturnim potrebam prekmurskih Madžarov. Za popotnico samostojnemu Nepujsagu je zapisal: »Brez dvoma bo novi časopis veliko prispeval k razvoju. Na drugi strani pa bo na podlagi tradicionalnega sožitja in sodelovanja s sloven skim prebivalstvom našega okraja prispeval k poglabljanju medseboj nih stikov...« Pripadnik zatiranega, večno zapostavljenega sloja iz Spodnje ulice je kmalu spoznal, da je dvojezičnost edina alternati vaLendave, da bodo tako lahko mladi uresničili svoje sanje, ki jih sam ni mogel, saj ni imel možnosti, da bi se vpisal na učiteljišče. Večno bolehen je sanjal o osebni sreči, poročil se je zelo pozno m do svoje smrti je ostal v Spodnji ulici. Vero v življenje, človeka, svoja čustva je zlil v verze. Življenje se mu je na koncu oddolžilo za vse, za kar ga je prikrajšalo: umrl je 7. novembi a, na dan velike oktobrske revolucije ... Ferenc Kiraly: »Občutki so zelo različni,« je odgovoril na vprašanje, kako doživlja, da po grajskem podstrešju iščemo njegovo delo, doprsni kip Lajosa Vlaja, ki ga je po naročilu za skoraj simbolično ceno izdelal za genterovsko šolo. »Kip sem delal po fotografiji in po spominu, saj sem Vlaja zelo dobro poznal. Bil je nekaj posebnega, intelektualec, s katerim si se lahko pogovarjal o umetnosti. Kot študent na likovni akademiji v Zagrebu sem se gibal v krogih, kjer smo mnogo razpravljali, in v lendavski knjigarni sem našel v Vlaju razgledanega sogovornika. V začetku mi je bilo malce nerodno, saj me je vedno prvi pozdravil in ogovarjal z gospod Kiraly.« »Vaš kip bi zaslužil boljšo usodo, kot da je skrit v muzejskem depoju,« mu pravim, ko težek bronasti kip zaradi fotografiranja nesemo $ podstrešja. »Njegovo podobo sem klesal s posebnim čutom, saj sem ga zelo spoštoval, in ni mi vseeno, da je v najbolj temnem kotu v družbi preostalih, ki so jih sneli $ piedestala. Prepričan sem, da si Lajos Vlaj zasluži, da se ga spominjamo na lepši način. Bil je nas, njegov čut za pravičnost in humanost ter boj za uveljavljanje madžarske inteligence bi mu morali zagotoviti posebno mesto v zgodovini 20. stoletja. Mislim, da si človek njegovega kova zasluži vsaj skromen kot v knjigami Banffy ali v mestni knjižnici. Tudi polpretekla zgodovina ima svoje zaslužne ljudi...« p^n marec 2005 Natalija Jutmov Timotej Šooš, Staša Pavlovič in Maja Prettner Zima se je na hitro poslovila in iz zasnežene dežele je nastala topla in sončna pomlad. Zato smo lep0 vreme tudi mi hitro izkoristili in se nekega sončnega dne v prejšnjem tednu odpravili v murskosobo^ park. Tokrat smo se odločili, da bomo poskušali pomagati domačemu propadajočemu nogometnem# klubu, obenem pa preverili, koliko so naključni sprehajalci vešči iger z žogo. In našlo se vas je kar nekaj, ki zadevo kar dobro obvladate, nekoliko manj je bilo tistih, ki ste pripravljeni s svojim prispevkom pomagati murskosoboškim nogometašem. _______________________________ Nekaj časa smo imeli občutek, kot da bi se park kar naenkrat pred našim nosom izpraznil, saj ni bilo na vidiku prav nikogar. A smo le našli, tokrat dve dekleti in dva fanta. In šli smo v akcijo. Denarja tudi oni niso hoteli dati, sta pa bila fanta pripravljena odbijati žogo. Pod pogojem: če vsaj 7-krat odbijeta žogo, ne da bi padla na tla, jima žogo podarimo. In smo sli, izpod dreves smo se preselili n grajski ploščad. Dejan se je opogumil in začel odbijati žogo. Uspelo mu je 4-krat, 5-krat, 6-krat in sedmič si je želel dati duška ter žogo brcniti visoko v zrak. Res jo je, ampak žoga je letela le navzgor, na tla namreč ni priletelo prav nič. Zakaj? Ker je ostala na bližnjem drevesu. Šli smo naprej... in se ustavili pri ljubkem paru. Niti to, da sta se* poljubljala, nam ni preprečilo, da ju ne bi zmotili, in tudi njima pn vso idejo o pomoči nogometnemu klubu in prikazu odbijanja žoge-c je vprašujoče pogledalo fanta ali on morda bi, toda ni bil ravno za d Torej ni uspelo. Kaže, da sta bila kar preveč zaljubljena, da b1 ustregla. V imenu njune ljubezni smo jima to seveda oprostili. Naše prve žrtve so bili mladi, ki smo jih zmotili kar med odmorom za cigarete. Kako se je torej vse pripetilo. Prišli smo zraven ter mladenke in mladeniče povprašali, ali bi bili pripravljeni dati kakšen tolar za domači nogometni klub in tako pomagati Muri, da ostane v 1. nogometni ligi. No, denarja nekako niso imeli ali pa ga vsaj niso želeli porabiti za našo idejo. Nekoliko več volje pa so pokazali, ko smo želeli, da pokažejo spretnosti v odbijanju žoge. »Še kar, zadovoljivo,« je komentirala naša nogometna izvedenka Maja. Sicer smo jim žogo obljubili kot darilo, a ko smo jim povedali, da smo iz Pena in se jim zahvalili za sodelovanje v Penovi akciji, so nam tudi to, da jim žoge nismo podarili, zlahka oprostili. In kaj zdaj? Treba jo bo spraviti na tla, toda kako? Zavihali smo rokave in se lotili dela. Uporabili smo vse, kar smo našli. Kamne, vejice, plastenke, še celo nekaj snega se je našlo. Trudili smo se in ni bilo zaman. Sašo, naš drugi junak, je ciljal zelo spretno in žoga je bila kmalu na tleh. Preden smo se poslovili, smo še njemu dali priložnost, da dokaže, da poleg ciljanja žoge obvlada tudi odbijanje žoge. F Tretjič. Končno nekdo, ki bi nam morda lahko pomagal in daroval kakšen tolar za nogometni klub, toda kako, če še sam komaj preživi $ socialno podporo. Žalostno je le predlagal, da bi morda mi lahko njemu podarili kakšen tolar, da bi lažje prebrodil ta mesec. Iz usmiljenja ga z odbijanjem žoge raje nismo utrujali. Dekletom smo morali najprej razložiti, da je Mura nogom«*1",, tudi razlaga jih ni spodbudila, da bi podarile kakšen tolar. da bi odbijale žogo? Ne, za to so pa one malo preveč »high«' SSMBdiUi y ^Tja, včasih se nam v življenj J? g g tudi kaj nepredvidljivega . ^i1 JL JLtako je pač življenje, ■ čudovito. Če ga le takega tudi$ ■ kot pravi refren pesmi, življenje je ga živiš tako, kot se ponuja, in ne • • * • H spremeniš. Mi smo v prvih pomlad^ zares uživali, kot smo videli, pa bo* ‘ veseli vsi akterji zgodbe nogometne^■ -Mura, vam pa kljub temu želim0’ dneve čudovite pomladi, ki je W deželo ob Muri, preživite čim boljj^' p^n marec 2005 Ko butne fasl Publika Strelišče je dobro označeno. In tudi varovano. Dostop do njega imajo le izbrani. Publika je za ograjo. In ob točilni mizi Deset »faslov« čaka, da se jih napolni. Najprej se da karbid. Nato se dolije voda. Vse je natančno izračunano. V »faslu« se ustvari pritisk. Z glino se zamaže, da ne uhaja plin. Zabije se še čep Nato se »fasle« pusti. Strelci gredo do »sanka«. Treba je počakati 10 do 15 minut. Da nastane prava mešanica karbida »Fasle« se nato podre. Vmes se pripravi zažigalna naprava. Velika bakla. Začne se streljanje. Nastane dim. In velik pok. Deset pokov. Čep odleti. V zaščitno mrežo. Po streljanju gre vse od začetka. Ponovno se postavi »fasle.« In se jih napolni. Postopek je identičen. To traja dva dni. Če na uro ustrelijo trikrat, je to potem v dveh dneh najmanj 120-krat. Do 90 kg karbida je že šlo Pa menda tudi do 240 litrov vina in 25 zabojev piva. Strelci: Aleš Boksa, Dani Novak, Jani Božič Miha Nemec Čez praznike ste jih najbrž slišali. Na njihovo velikonočno pokanje mislimo. So iz Šalincev. To počnejo že trideset let. Ko streljajo, so 48 urna nogah. ________________Porabijo 70 kg karbida._______________ Polnjenje s karbidom Salinci, velika noč, streljanje, 30 let, 2 dni in 70 kg karbida marec 2005 Pen KO »NEMA PROBLEM Ko smo se Šli turiste v nekdanji državi, sem mislil, da je reklo »nema problema« izum naših južnih bratov. A če boste potovali na Jamajko, vam bo hitro jasno, da obstaja vsaj še ena dežela, katere prebivalcem je NO PROBLEM Še bolj pisan na kožo. Ali pa na vroče hlačke, kot lahko opazite na fotografiji. Vas je zamikalo, da bi bili tako blizu svetu brez problemov kot pisec reportaže Bojan Peček (levo)? Nekaj karibske romantike: mladenič, ki čaka v Rio Grande (ena od številnih rek, ki jih lahko občudujete ob oa* naravnih lepot Jamajke) in prodaja hibiskusovo cvetje, in sončni zahod. Pravijo, da je najlepši v Negrilu n< obali, pričujoča fotografija pa je nastala v Montego Bayu. V zaledju drugega največjega mesta Jamajke sele najhitrejša »Slovenka«, atletinja Marlene Ottey. Po njeni zaslugi so skoraj vsi domačini vedeli, od kod prihor Čeprav ga ni več v tuzemskem življenju, lahko Marleya srečaš praktično na vsakem koraku, podobno kot Che Guvero na Kubi. Je najpogostejša podoba na turističnih spominkih. Sicer pa imata vera in gibanje, ki ga je Širil, nazivrastafarijanstvo (po etiopskem cesarju Hailu Selassieju, katerega pravo ime je bilo Ras Tafari, in ki velja v črnskem svetu za božjega odposlanca na zemlji). Rastamani imajo znamenite pričeske (vera prepoveduje striženje), kadijo gandžo in praviloma ne uživajo alkohola. Tale na fotograf i ji pa si je vendarle privoščil IB edino domače pi-0 ■ vo stripe. A T'rastamanovje po I’tlH’S IShL H Marleyevi smrti ' JI vse manj. 4 Pa tudi marihu- A .. j EL f ana v deželi ni le* ■'TO— galizirana, če ste «1. morda mislili, da ■ A. se na Jamajki ka- r-tJ / I HmJ di kar vse pov* ‘ ' prekl Seveda nisi bil na Jamajki, če ne obiščeš prestolnice Kingston in tamkajšnjega muzeja legende, Boba Marleya. Sin črne domačinke in britanskega oficirja je ponesel v svet znamenito reggae glasbo. Marley je bil revolucionar, borec za osvoboditev črncev. Jamajčani so namreč potomci sfriških sužnjev, ki so jih na otok pripeljali beli gospodarji. Manj znano je, da je bil Marley uradno poročen le enkrat (žena je iz Gane in tam danes tudi živi), a je imel kar 11 otrok z osmimi (8) ženskami. A propos jamajške družine: manjše imajo 5-7, srednje 11-12, velike pa več kot 18 otrok. Marley je bil torej v tem smislu med srednje delavnimi... Na vseh treh največjih karibskih otokih nosijo šolarji uniforme - dekleta so iz Oeho Riosa na severni oba"' družina nima dovolj denarja, da bi hodili v šolo vsi potomci, zato šolajo največ enega ali dva, ki P0^1 mlajše bratce in sestrice. Je pa Jamajka v primerjavi z Dominikansko republiko, še bolj pa Kubo, ve« povprečna plača je okrog 400 ameriških dolarjev. p^n marec 2005 ADOMESTI »NO PROBLEM - e kdo misli, da je svet Velikih Antilov enoznačen, se mora Podati tako na največjega (Kuba), srednjega (Hispaniola z dvema državama - Dominikansko republiko in Haitijem) in tretjega po ^kosti (Jamajka). Četrti (Portoriko) mi sicer še manjka, a ze mi je jasno, da med posameznimi otoki klimatsko pa tudi po ^odin favni ni bistvenih razlik. Pa vendar je vsak svet zase. na a®alka pomeni v jeziku prvotnih kokw-^'* 1 ^di^ncev Aravakov (španski 11., S1J natdtro ^trebil! potem, * 1494 otok »odkril« Kolumb), dežela 77^ izvirov. D H šot približno po! Slovenije (skoraj ; ' '■ obratnih kilometrov). Poseljena je ske^51 mili>onoma in pol pretežno črn-h t _ "1 •JvukitvH kar poltretji milijon pa ' tujini, večinomu v Kanadi in ZDA, Bras* 80 0<^ 2a boljšim kruhom v 70. letih Grante Gre za ekonomske mi- nistip^’ ’e takrat Jamajko vodil komu-Fj^j ' ki se je povezal sosedom prej Castrom. Zato je mednarodna, ameriška pomoč usahnila, obljub ^^abčauov pa se je preselila v . ■ deželo Danes je Jamajka spet er'ška, praktično vse gospodarstvo je odvisno od velikega brata, pa tudi več kot 90 odstotkov turistov prihaja iz Severne Amerike. Sicer pa je Jamajka neodvisna šele od leta 1962. Vse do takrat je bila angleška kolonija. Ima status članice Britanske skupnosti narodov, prva dama države je tako angleška kraljica, jamajško ekonomijo pa vodi premier. Največ zaslužijo s kine tijstvom (sladkorni trs, piment, ingver, kava, tropsko sadje), z boksitom, čedalje pomembnejši pa postaja tudi turizem. Letno se predaja čarom jamajških plaž okrog 2 milijona turistov, med njimi tudi mnogi ameriški petičneži. Igralec Eddie Murphy je tako v enem od mondenih hotelov v sedmih dneh »zabiksal« 40 tisoč dolarjev. Sicer pa imata jamajške korenine na primer pevec Harry Belafonte pa boksarski težkoka tegornik Lennox Lewis in mnogi drugi. IP Ena večjih pustolovščin na Jamajki je vožnja z avtomobilom. Ne samo da se nismo vajeni voziti po levi, ceste na otoku so polne lukenj, kaj lukenj - pravcatih jam. Sicer pa nihče ne vozi po levi, kot je predpisano, pač pa tam, kjer je manj lukenj. Znamenita aleja bambusov v notranjosti otoka je v tem smislu med manj nevarnimi. Vročekrvne Jamajčanke imajo (kot vsi v karibskem svetu) glasbo in ples v krvi, do belcev pa bojda niso ravnodušne. Ob tem, da rade plešejo, pa so očitno tudi zelo verne, saj je otok poln takšnih in drugačnih cerkva - v mestecu Annotto Bay smo tako našteli na dveh ki- lometrih glavne ceste kar dvanajst cerkva. Uradno je na otoku 362 različnih religij, katoliška Še zdaleč ne prevladuje. Možje na Jamajki pa so ob reklu No problem znani po tem, da se ne pretegnejo - so sicer delavni, a vse ob svojem Času. Če dobro pogledate med veje, boste opazili, da gospod uživa v zasluženem počitku. %. ■■ & .. nj °bdobje, dnevne temperature so nekaj nad 30 stopinj in ( |JsiQ j^| r etc. Tako ni možnosti, da bi nastali nevarni hurrtcam. Zadnp l° *'drie lanskega septembra, ime pa mu je bilo Ivan. Posledice Qaes, predvsem na južni obali. Za palme brez krošenj pa ni knv Pa tako imenovana »rumena bolezen«. ' A * p^n Vsi so prihajali, njega ni bilo, ko bi on vedel, kako mi je hudo ... . pa nam, Marekom, ne more biti za kaj hudo, kajti prišli so vsi, tudi on. Ministri, ministrica in prvi med njimi, premier. Bivanje v najbolj sibirski od obrobnih pokrajin je začinil z zanimivo mislijo o eni od redkih primerjalnih prednosti naših krajev oziroma ljudi Češ, zakaj pa Prekmurci in Prleki ne bi' mogli prodajati svoje pregovorne gostoljubnosti, saj podobne ne premore noben predel matice Slovenije. Torej- petični poslovnež Hans iz ene od evropskih metropol, ves v stresu in naveličan množice materialnih dobrin, je na svetovni turistični borzi odkril majhno, prijazno, podalpsko deželico, ki sploh ni tako daleč od njegove In na skrajnem severovzhodu te evropske eksotike še bolj prijazno pokrajinico Pomurje (ali kakor se ji bo že uradno reklo) Na prospektu je razpoznavno, da je tam obilje svežega zraka, neokrnjene narave kolikor hočeš, zdravi bioprodukti pa kar silijo, da jih zaužiješ. In kar je najbolj pomembno - vse naokrog tekajo okolju m turistom prijazni, nesebični, vedno prešerni Mureki, gostoljubni kot nihče na tej zemeljski obli Pa se gospod odloči, da Mureke obišče Zmaterializirano, ihtavo evropskost bo za en teden zamenjal s čudovitimi murskimi romancami, panonsko melanholijo, enkratnim sozvočjem mile narave m še bolj milega človeka A sedem dni (in noči) mine, kot bi mignil. Konec je uslug najprijaznejših ljudi, kar jih je Hans v svojem življenju srečal. Položiti bo treba račune Hans je prejel takega: 7 x prenočišče z zajtrkom na turistični kmetiji 210 evrov 1 x izlet z gospodarjevo snaho (in konjem) 45 evrov 1 x gorsko kolesarjenje z vaškim poštarjem 75 evrov ‘ 1 x noč ob Muri z romsko družino in večerjo 83 evrov Skupaj, 413 evrov Gostoljubnost snahe (konjevo je zastonj) 93 evrov Gostoljubnost vaškega poštarja 21 evrov (5 ^popusta, kersejevkitmrnapihn na pol izleta omagal) Gostoljubnost romskega poglavarja 38 evrov Skupaj' 152 evrov Svetovni popotnik gospod Hans je torej uradno pustil pri nas 565 evrov, pri čemer je pomemben delež dodatka za gostoljubnost, ki ga doslej m plačal še nikjer. A ker je bila gospodarjeva snaha bujnih oblin in proti večeru še poudarjeno -gostoljubna«, se je Hans odločil, da o plačilu ne bo spraševal (tudi zaradi miru v hiši, saj ga je doma čakala žena). Da se na koncu le ne bi zgodila tista z začetka Vsi so prihajali, njega ni bilo, ko bi on vedel, kako mi je hudo ... Pa ne za Janezom, ampak za Hansom, če se ne bo več vrnil zapravljat v obljubljeno Pomurje’ Čustveno doživljanje prekmurske zem Akademski slikar Nikolaj Beer je bil rojen leta 1945 v Križevcih na Goričkem. Že dolgo živi in ustvarja na Izlakah. Domuje globoko v dolini. Na vse strani se vzpenjajo planine, poraščene s smrekovimi in mešanimi gozdovi. A v njegovi duši so Goričko, Kukeč, Prekmurje. In rodni zemlji je posvetil večino svojih slikarskih stvaritev. Letos bo imel slikar Nikolaj Beer več samostojnih razstav, V drugi polovici leta bo namreč praznoval 60-letnico življenja. Prva njegova samostojna razstava bo 7, aprila v mestni galeriji v Kranju. Razstavil bo okoli trideset del. Razstave so predvidene še v soboški, mariborski in ljubljanski mestni galeriji. Razstavljal pa bo tudi v Zagorju, kjer je sedež njegove sedanje občine, in morda še kje. Višji kustos mag Franc Obal je o Beerovem slikarstvu zapisal; »Med najvidnejše predstavnike gestualnega slikarstva v Sloveniji spadata Nikolaj Beer in Zdenko Huzjan. Prvi z izrazito osebno potezo m nosilnim simbolističnim značajem barve materializma v sliki svoj svet, svet emotivno doživete domače pokrajine ..« Umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. LevMenaše meni: »Beerovo umetnost so določili predvsem trije ključni faktorji: je Prekmurec, luteran in končno pripadnik generacije, ki je umetniško dozorela v sedemdesetih letih .« Pri Beerovem likovnem ustvarjanju gre za čaščenje kulta zemlje, Zemlje, ki je od njene plodnosti odvisen ne samo človeški obstoj, ampak tudi njegova sreča, ugotavlja Menaše. V začetku sedemdesetih let so se naši umetniki zgledovali po tako imenovani londonski šoli. Pozneje se Beer zgleduje še po drugih, angleških, nemških ., avtorjih In spoprime se z vizijami Nizozemca Vincenta van Goha S sliko Čarna njiva - Kukec želi poudariti izginjajočo goričko vas, v kateri še vedno živijo duhovi spominov na preteklost S čopičem se loteva stanh prispodob časa, ki uničujejo vse človeštvo. V zadnjem času se je lotil slikanja manjših moralističnih podob pogubljenih ljudi. Menaše meni, da je Beer umetnik nasprotij. Njegova liki so ponižane in razžaljene človeške pojave, ki bodo poveličane kot zadnje, ki bodo prve. Gre za slikarjev neposreden pogled v človeka. Slikar Nikolaj Beer je imel doslej skoraj trideset samostojnih razstav. V glavnem v domovini. Manjši razstavi je imel še v Nemčiji in Ameriki. In sodeloval je na številnih skupinskih razstavah doma in po svetu. Je elan Društva likovnih umetnikov Slovenije in Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije, S slednjim je še posebno tesno povezan. Risati je začel, ko mu je bilo dobra štiri leta. Mladost je preživljal v Križevcih na Goričkem. Tudi oče in mama sta bila tu rojena. Sicer pa je takšne priimke najti na bližnjem Gradiščan- Nikolaj Beer, Zahvalni dan, 1998, olje na platnu, 45 x 55 cm 38 skem in precej jih je na Nizozemskem. Stari oče in stara mama sta izvirala z Gradiščanskega Družina je imela kmetijo in oče Geza je bil post ni uradnik. V hiši Beerovih je bila namreč pošta. S to dejavnostjo se je ukvarjal že slikarjev ded In želja družine je bila, da bi nekoč z njo nadaljeval tudi Nikolaj. Mama Klara je marljivo gospodinjila, skrbela za družino, polje Pri hiši je bil še očetov brat Bela, invalid iz prve svetovne vojne. Nadlogo je prinesel domov s soške fronte. Otrokom je bil prijeten družabnik. In Nikolaju so v lepem spominu trenutki, ko je oče zaigral na violino. Nikolaj ima sestro in brata Brat Aleksander je starejši. Je gozdarski inženir in živi v Murski Soboti. Sestra Klara je po poklicu učiteljica Zaljubila se je v evangeličanskega duhovnika gospoda Jošarja Prišla je v nemilost pri nekdanji ideološko drugače usmerjeni oblasti in bila ob službo Zdaj živi z družino v Bodoncih. Nikolaj je končal v Bodoncih štiri razrede osnovne šole. V enem razredu so bili istočasno učenke in učenci vseh štirih letnikov Za vsak razred je bila določena, druga klop In šola je premogla še eno učilnico. V njej so si pridobivali znanje, modrost učenci 5,6., in 7. razreda Tujih jezikov tu niso poučevali, zato je Nikolaj obiskoval nižjo gimnazijo v Murski Soboti Ob pol petih zjutraj se je peš odpravil 5 kilometrov daleč do železniške postaje v Gornjih Petrovcih Bil je tako imenovani »vozač« z Goričkega Domov se je vračal pozno popoldne. Če je bilo vreme sušno, se je vozil s kolesom. V Soboti so se vozači ločili od mestnih, ker so bili blatni ob vsakem vremenu. Ob suši so se zjutraj zmočili od rose m se zblatili od prahu s ceste. Na vprašanje, ali so jih mestni sošolci zapostavljali, je bil odgovor: »Malo se je poznalo, da smo mi načišni kak o vi.« Po končani nižji gimnaziji si je Nikola] zaželel oditi študirat »v neko šolo, kjer bi lahko risal«. Starejši brat je takrat študiral v Ljubljani in tja se je napotil tudi Miki, kot so Nikolaja klicali ali ga še kličejo svojci in prijatelji. Skušal je napraviti sprejemni izpit v takratni Šoli za umetno obrt. Preden se je vrnil iz Ljubljane v Križevce, je tja prispelo pismeno sporočilo, da izpita ni opravil. In zdaj so Beroovi poiskali »veze« Takrat je bil v Križevcih za zdravnika dr. Milič, po rodu iz Ljubljane. Uspešno so posredovali družinski prijatelji iz prestolnice Teden dni pozneje je dobil sporočilo, da je izpit Nikolaj finer v svojem ateljeju no opravil. Izpit je takrat delalo zelo - -kandidatov in prišlo naj bi do zmesni1"'^ oddajanju risb, ki so bile pogoj za sprej6® 1 se je preimenovala v Šolo za oblikov^^ je bil Miki »malo luftar«, je ni končalv nem roku Dokler je v Ljubljani stanov®1 z bratom, je bil njegov učni uspeh PraV Pozneje nekoliko slabši. Sprejemni izpit na Akademiji z® 'j umetnost je uspešno opravil O tajt^ J študiju pravi: Akademija je resna se hočeš česa naučiti, imaš dovolj ŠN । dela od jutra do večera Rišeš, slikarske tehnike, zgodovino likovne anatomijo Vsa štiri leta študija Je ‘ profesor Gabriel Stupica. Po študiju je ostal nekaj časa v LK-»Nisem bil nič,« pravi za tisti čas. In mladostni zagnanosti si je dejal, da ne ( ■ diplome, da bo samo slikal. A ga * z* spodbujala, da je diplomiral, sicer o> časa po študiju. V Ljubljani je Križevski cesti Stanovanje je bilo z meter debelimi zidovi. Ni bilo ■ Pozimi ni bilo preveč mrzlo, poleti P®'' hladno. V tem večnamenskem prnstojB .ustvarjal Takrat je prodal svojih P1^’ nekemu ljubljanskemu ljubitelju Tako je prišel do prvega zaslužka- Pogosto se je odpravljal domov v Oče mu je umrl leta 1974, kmalu š® mama ne bi samevala, se je za nekaj l . jr v Križevcih Tam je tudi ustvarjal umrla leta 1992. Leta 1976 so ga povabili na Izlake v njo Likovno kolonijo. Tam je spoznal^1 ‘ umetnostno zgodovinarko Marijo ' j /'' za tem sta se poročila. Imata hd^0 Ljubljani študira sociologijo kultur® j/ čino »Deficitarni smo vsi,« z nasme Nikolaj. Avresnici živijo urejeno \ Marija uči angleščino na osnovni š°- 'L Nikolaj pa ima status svobodnega 1 Žena je edinka in živijo v hiši njenih ®'r so uredili tudi prostoren slikarski ' Na Izlakah bo letos že 42. slikar3’'1' Verjetno je najstarejša v Sloveniji in _ dejavna v mednarodnem smislu- „, r pustijo organizatorju po eno umetnino. Doslej je zbranih že več oljnih podob in grafik. Mnoga del®s h Ijena v tamkajšnjih podjetjih, ustab dobiva kolonija denar za svoj« P Nikolaj je že dolgo dejaven v vods’ Je umetniški vodja Likovne kol0111 t[1/ Trubarja v Moravskih Toplicah LU05 že enajsta kolonija. Deluje v oK • ličanske cerkve Njihov glavni p-evangeličanski škof Geza Erniša- , । iJ-*1, Domačija v Križevcih je pTC®*01 q še zemlja, kjer nameravajo pot°" hišico, kjer bi se lanko občasno j|gB in sestra se z družinama veckra1 ■ P Izlake m Nikolaj je pogost gost : j na Izlakah se počuti domin-3 j , pogovarja kar v prekmurščini- -naučil žlahtne in starožitne govor1 popotnica z rodnega Goričkega £■ Franci W39--------------------pen-------- YU-arhivi še nedostopni, | SPOMINI ©n jih je odprl! NA MATIJO MAVRIČA PovabK h0 ^*a in zanimivo opravilo, sem si dejal, ko sem bil d °a* °^prem s™) YU-fotografski arhiv. Zame se je vse skupaj ecembra leta 1972, ko sem začel službo pri Vestniku. Tale posnetek, s katerim me je ovekovečil upokojeni novinar Stefan Sobočan - Naci s Hotize, je dokaz, da sem imel na začetku precej več las kot danes. Če bi tako ostalo, me vnuk Patrik nekega dne ne bi mogel vprašati, zakaj imam na glavi luknjo. V šali sem mu odgovoril, da sem si lase izpulil in jih uporabil za brke, ki jih imam že osemindvajset let (na čigavo posebno željo, pa naj ostane skrivnost). S/7 je negovski župan, organist, cerkveni ključar, čebelar, knjigovez, slikar, geometer... leia 197 b d j priložnost, da sem lah- Kuk, '° ^potoval za štirinajst dni na ' Cento, ,r . . , * ■ • .m , ■ P« vrnitvi pisal reportažo 'leVOnnk M i i m ................................................ 1 . b;. ' -'-vil wini veliko napako, ki bi |O sedaj rad popravil, in sicer sem K'5010 najprej leteli iz Beograda do Prage, od tam pa čez Tihi ocean do o I l. A^on^ld ocean je to! Tega posnetka s kubanske plaže pa si takrat javiti, ker bi mi žena lohko očitala, da stojim preblizu mlade Kubanke. Posebna čast me je doletela, ko so me izbrali v žirijo za izbor miss Pomurja, ki je potekal na prostem pred motelom Čarda. Meni so bila vsa dekleta zelo všeč, tako da skoraj nisem mogel odvr niti pogleda od njih. Kot kaže fotografija, je bil ^ir^, podobno vznemirjen tudi :i:isr„ ■ior,ttan Iz Maribora (na desni), medtem ko je bil Filip Matko (tedaj 50 Pol«ie t'nec za Vestnik, Večer in druge medije) veliko bolj indiferenten. Kot nada|jnji dogodki, se mu je splačalo. I V časih, ko promet še ni bil tako razvit kot danes, je življenje na vasi potekalo počasi. Največkrat so se obiskovali le bližnji sosedje. Glavno druženje podeželskega ljudstva so bili obiski nedeljske ali praznične maše. Družili so se tudi na »pušlšankih« in igrah amaterskih gledaliških igralcev ter božjepotnlh romanjih. Tedaj tudi ni bilo take potrebe po gibanju, saj so se ljudje z živežem in vsem, kar so potrebovali za delo in življenje, oskrbovali v svoji bližini. Najnujnejše potrebščine, ki jih niso pridelali na zemlji, sol, sladkor, petrolej za razsvetljavo, platno in drugo, so lahko kupovali v trgovinicah v vsaki malo večji vasi. V bližini je bilo dovolj obrtnikov in rokodelcev, ki so znali narediti vse, kar je potreboval tedanji podeželski človek. Našli so se tudi taki, ki so po svojih rokodelskih in umskih sposobnostih prekašali sokrajane. Eden takih je bil Matija Mavrič iz Negove, pravzaprav zaselka Negovski Vrh. Mavričevim so po domače rekli Fajfičjakovi. Rodil se je 14. februarja 1881. leta v Negovi, v zaselku Negovski Vrh, kjer je potem živel vse življenje. Leta 1925 se je poročil z Marijo Vogrinec, rojeno 1899 v Spodnji Ščavnici. V zakonu se jima je rodilo pet otrok: Marija, Anica, Pepika, Tončka in Slavko Po sedmih le till zakona mu je žena umrla. Tedaj je prevzela skrb za otroke rejenka Lenika Ofner, ki je živela pri hiši od rojstva do smrti. Življenje Matije Mavriča je bilo pestro Tisti, ki so ga poznali, povedo, da je bil velik dobrotnik m poštenjak. V šoli, obiskoval je trirazrednico v Negovi, je bil odličen učenec, zato je učitelj očetu svetoval, naj ga dajo v šole. Toda tedaj za podeželske otroke ni-bilo velikih možnosti šolanja, razen za tiste, ki so se odločili za duhovniški poklic. Tako je Matija ostal na deželi in se sam izobraževal iz knjig ter postal nadpovprečno izobražen krajan tedanje dobe. Bil je velik slikarski talent in je ustvaril čudovita dela, ki so se ohranila in še krasijo nekatere domove. Slike, ohranjene namizne kapelice, ki jih je izrezoval iz lesa, orgle, omara, miza, ohišje stoječe ure - vse to je njegovo ohranjeno duhovno in rokodelsko bogastvo. Svoje slikarske sposobnosti je razdajal tudi pri poslikavi vaških kapel, likov sv. Florjana na raznih objektih in v začetku osemdesetih let|e p p -e Ne do bi se hv \ v kegljanju za slovens e osno sprejel ■' " rhi^^^jna bil med prvimi tremi m tako svoje smrt« ,e Ml p-odwdnika DNS za Pomurje Jožeta b Vesmika t«dviko So Vestnika) in nekdanjega novma-P sklh vrst m .0 tekmovanje. Čez čas pa I« Kmalu po tistem, ko je Jugoslavijo razpadla, sem skušal preizkusiti, kako deluje nova država Slovenija. Sodelavec madžarskega radia in tednika Nepujsag Albert Abraham me je odpeljal na mejni preit*! pn Prosenjakovcih, od tam pa sem se peš poda proti vasi ter iskal morebitne prevoznike v Itaiijo (Albert me je vmes skrivaj fotografiral). Ker sem ime' na g avi ICMuljc in sem bil nekoliko drugače oblečen kot običajno, me ni nihče prepoznal. Nikogar n ni uspelo pregovoriti za prevoz, čeprav sem ponujal takratnih tisoč nemških mark, ampak sta se pripeljala pome dva policista in med po pregledu of v -a- i-iem filmu odpeljala na policijsko postajo v Mursko Soboto, kjer so me zasliševali in slekli do golega. Fotografskega dokaza za to žal nimam Eden od policistov me je prepoznal šele, ko mi je slučajno snel lasuljo. Bilo je nekaj hude krvi zaradi mo|e akcije, nazadnje pa se je vse končalo s premirjem. Hčerka Matije Mavriča, Pepika, poročena Fekonja, ob knjižnem bogastvu Matije Mavriča i j 1 burske založbe Matija Mavrič s svojimi otroki: sinom Slavkom ter hčerkami Anico, Marijo in Pepiko Orgle, ki jih je leta 1911 izdelal Matija Mavrič. in obnavljanju nabožnih kipov. Kot samouk je izdelal orgle s štirimi registri, s 63 lesenimi in 42 kovinskimi piščalmi. Celih 35 let je bil organist v negovski cerkvi in 40 let cerkveni ključar Matija Mavrič je kazal svoj veliki talent tudi v drugih dejavnostih. Kot slikar je slikal kulise za igre, ki so jih tedaj igrali v Negovi. Pred okupacijo Jugoslavije je bil en mandat župan občine Negova. Tildi po končani vojni je bil izvoljen za župana tedanje občine Negova Kot velikemu poštenjaku so zaupali izmere parcel. Te je izmeril in skiciral s pomočjo naprave, ki si jo je izdelal sam. Njegovemu merjenju nikoli niso ugovarjali, saj so ga imeli za velikega poštenjaka. Zaradi svoje izobraženosti je bil sposoben pisati celo prošnje in oporoke. Bil je tudi velik čebelar. Kot smo že omenili, je bil velik ljubitelj knjig Prav to ga je pripeljalo do tega, da se je posvetil knjigovezništvu. Tlidi tega se je naučil iz knjig. Knjige je vezal za šolo v Benediktu in Negovi ter tudi nekaterim posameznikom. Knjige in drugo kulturno dediščino Matije Mavriča na njegovem domu ohranja hčerka Pepika, ki si je z možem Friderikom Fekonjo na domačiji ustvarila družino. LUDVIK KRAMBERGER p^n 40 marec 2005 Prim. mag. Vladimir Pfeifer Verjetno so geni tisti, ki so me poklicno določili. Mati je namreč zdravnica, ustanoviteljica in dolgoletna predstojnica očesnega oddelka v murskosoboški bolnici, oče pa ekonom ist, ki je odgovoren za mojo poslovnost. V Soboti sem preživel mladost vse do študija na medicinski fakulteti. Po končani fakulteti sem se za tri leta vrnil v domače kraje, ko sem delal na medicini dela. Zanimanje za oftalmologijo in ponujena specializacija sta me ponovno pripeljali v Ljubljano, kjer sem še danes. Moje delo, očesna kirurgija, zahteva veliko natančnost, maksimalno koncentracijo in mirnost, zato je potrebna ' kondicija Tako so moji hobiji povezani z naravo in prostranstvi. Pred tridesetimi leti sem v Rakičanu pričel s pilotiranjem. Najprej jadralno letenje, nato še motorno Jadralno letenje mi je bilo vedno ljubše kar dokazuje tudi naslov državnega prvaka v jadralnem letenju. Bilo je leta 1982 v Subotici, v rajnki Jugoslaviji, na kar sem zelo ponosen. Letim še danes, zaradi bližine največ na Lescah na Gorenjskem, čeprav mi za ta užitek velikokrat primanjkuje časa. Blizu mi je tudi morsko jadranje, ko se vsako leto z družino za ves mesec podamo na nepozabno avanturo. Zelo rad plavam, lani sem. opravil potapljaški tečaj, sedaj komaj čakam na poletje. Pozimi je obvezno družinsko smučanje vsaj trikrat po en teden - seveda spet za kondicijo. Po Ljubljani se prevažam kar s kolesom, kar ne samo da je bolj zdravo kot v avtomobilu ali avtobusu, pač pa je zaradi gneče na mestnih cestah tudi hitrejše, Lani sem dosegel enega velikih uspehov, ko sem po hudih mukah opravil izpit za lovca priLD Brezovci. Uspelo nama je s prijateljem - aparat za sodobni način operacije sive mrene z ultrazvokom v Slo- Marjanom Šiftarjem, kije ta čas veleposlanik v Makedoniji. Ta izpit je bil zahtevnejši od marsikaterega v moji medicinski karieri. Sedaj sem ponosen član lovske družine, čeprav razen glinastih golobov nisem ustrelil še ničesar in upam, da tudi kakšnega kozla ne bom. Sicer pa gre bolj za naravo in zdravje kot za drugo. Danes sem zaposlen na Očesni kliniki ljubljanskega Kliničnega centra in sem vodja oddelka operiranih za sprednji segment očesa. Letno opravim okoli tisoč različnih očesnih operacij, med njimi tudi najzahtevnejše. Ko sem leta 1989 iz ZDA v kovčku prinesel prvi venijo, še nisem razmišljal, da bo to za našo državo taka revolucija ", Aparat nam je daroval sin pokojnega Antona Banka, Slovenca, ki je skupaj z dr. Kelmanom razvil to tehniko operacije sive mrene. Tako smo bili med prvimi, ki smo pričeli s fakoemul-zinkacijo. Seveda sem sam v to vlačil veliko dela in iz operacije, pri To sem jaz Zgodba z naslov^. kateri so pacientu prerezali polovico očesa, da so odstranili r-očesno lečo, da je po dveh mesecih spet videi, naredil nekaj drugega. Sedaj operiramo s trirmlimetrskim rezom in nasledhjt dan vidi, in nima praktično nobene omejitve. Za- ■ " svetu nepoznano tehniko operacije sive mrene sem prejel Ids v ZDA najprestižnejšo nagrado Ameriškega združenja taraktno in refraktivno kirurgija - Oskarja. Isto leto sem dobno nagrado tudi v Evropi od Evropskega združenja. ‘ p sedaj uporabljajo številni očesni kirurgi širom po svetu spoznal tudi svet. Sedaj veliko potujem kot vabljeni predav-operater. Psihično najtežje so operacije, ki jih izvajam v ::'v' tisočglava množico oftalmologov v tujini, ki v dvorani sp' moje operacije z direktnim prenosom iz operacijske diKrati-med operacijo sprašujejo, jaz razlagam. Tako sem predava • _ riral že na praktično vseh celinah sveta. Povabil je več, kol L uresničiti Na očesni kliniki šem po več letih premora pričel s press# ' raženic. Operacija traja približno uro in pol In z njo buri boljšamo vid pri pacientih, ki so praktično slepi. Za to potrebujemo darovalce, zaradi česar so pomembne očesne ■ Pred tremi teti sem pričel s posebno tehniko operacije flWSB kateri je možnost zavrni tvene reakcije bistveno zmanjšana je izredno zahtevna in je zaenkrat ne uporablja še nih&-Sloveniji. Še vedno imam veliko načrtov, kaj vse bi se dalo naredi ljudje videli, čeprav je pomembno tudi srce. Zadnja letapl čimveč časa preživeti tudi z družino, zato otroka in ženo 1 mogoče, na vsa potovanja vzamem s seboj. Vedno ’ I I prihajam tudi v Soboto, da se otroka lahko Igrata na vrt^ ™ 3 v Ljubljani nimamo. Če me boste kdaj videli na kol^ zamišljenega, vedite, da bo spet nekaj novega, če : potrebovali, veste, kje me najdete. j Judita Hahn: oder je njeni Ob 100 obletnici rojstva akademika dr. Bratka Krefta, ki so jo letos na pomlad v Ljubljani, v Narodni in univerzitetni knjižnici, dostojno proslavili z razstavo rokopisnega, slikovnega in knjižnega gradiva ter obsežno monografijo, smo se spomnili tudi njegove življenjske sopotnice, nase rojakinje Judite Hahn iz Murske Sobote, ki je z njim prehodila Sestrične, zapisane umetnosti, od največje do najmanjše: Livija Hahn je v Budimpešti končala plesno šolo. Vse življenje se je ukvarjala z baletom. Po vojni se je preselila v Pariz, kjer je imela proti koncu življenja svojo plesno šolo. Kot je sama povedala, je nekoč s plesom spremljala glasbeno točko Edith Piaf. Lili Legenstein - Čaki (umetniško ime Čaki je dobila, ker je bila iz Čakovca) je bila prva plesalka stepa v Kraljevini Jugoslaviji. Delala je v zagrebškem gledališču. Še zdaj, pri osemdesetih letih, se ukvarja s koreografijo. Judita Hahn, igralka. Šarika Hahn je bila pred vojno premlada, nato pa ji je vojna prekrižala načrte. dobršen del skupne poti. Bogve, kakšna bi bila le-ta, če ne bi bilo njega, zanesljivo pa povsem drugačna. Sicer pa je bilo njeno življenje že na začetku polno naključij, ki so se vsa bolj ali manj srečno iztekla. Rodila se je leta 1926. Od leta 1944 je bila internirana v taborišču Auschwitz, kjer je dočakala konec vojne. Nato se je vrnila v rojstno Soboto. Na Judito Hahn nas je opozorila Dragica Juteršnik (roj. Nišelvicer), ki je z njo leta 1947 igrala v Veliki puntariji. Dramsko besedilo, ki gaje dr Bratko Kreft napisal že pred vojno, je na oder spravila soboška dramska skupina SKUD Štefana Kovača. Zanimivo je, da so ta Kreftov tekst, napisan pred vojno, prvič uprizorili šele leta 1946 v ljubljanski Drami, kjer je bil dr Kreft dramaturg, in so bili torej soboški amaterski gledališčniki dokaj aktualni - kot je pač zahteval čas. Zgodbo o slovensko-hrvaškem kmečkem puntu, ki se konča s smrtjo vodje kmečkih uporov Matije Gubca, je režiral pokojni Štefan Antalič, ki je bil že pred vojno v mestu znan kot dober igralec. Dramska skupina, ki je delovala v okviru Sokola, je bila izredno aktivna in je svoje izkušnje, tako priložnostni režiser kot igralci, zdaj prenesla tudi v novi, povojni čas. Na premiero, bila je v dvorani TVD Partizana, so povabili avtorja teksta, ki je obljubil, da jih obišče in si ogleda predstavo. Obisk tako imenitnega gosta, o katerem so veliko slišali ali brali tudi še pred vojno, je bil za igralce in končno tudi za mesto, kjer se ni ravno veliko dogajalo, velik m pomemben dogodek Predstava je stekla in se brez večjih zapletov tudi končala. Aplavza v dvorani ni hotelo biti konec, po zadnjem priklonu pa so igralci v tesni garderobi nestrpno pričakovali trenutek, ko bo znani dramatik, ki se vrti v krogu takih ljudi, kot sta recimo tovariš Kardelj ali Josip Vidmar, podal kritiko njihovega ustvarjanja. Po besedah Dragice Juteršnik je bila ocena laskava in vzpodbudna. Sicer so vedeli, pravzaprav predvidevali, da jih ne bo »raztrgal«, da bo pa z njihovo igro tako zadovoljen, pa si tudi nihče ni predstavljal. Očitno so igralci nanj naredil i dober vtis, saj je svojo pohvalo na koncu potrdil še z vabilom, naj gre njihova mlada soigralka Jucika, kot so rekli Juditi Hahn, igrat v Ljubljano. Jucika je seveda ponudbo Doma pri Kreftovih leta 1964: Judita, Bratko, sin Lev. Dr, Bratko Kreft izvira iz znane rodbine Kreftovih od Sv. Jurija ob Ščavnici. Že njegov praded Jakob Kreft (1804) se je zapisal v zgodovino. Bil je prvi deželni poslanec v dunajskem parlamentu, kjer se je zavzemal za pravice slovenskega jezika. V revolucionarnem letu 1848 je podprl program Zedinjene Slovenije. Bratko K. je diplomiral leta 1929 (iz slovenske in južnoslovanske književnosti ter svetovne književnosti), doktoriral leta 1939. Redni član SAZU je postal leta 1961. Isto leto, nekoliko prej, je postal dopisni član Jugoslovanske akademije znanost in umetnosti. Pomemben delež v slovenski kulturi ima na številnih področjih. Med drugim: kot pisatelj, dramatik, režiser, dramaturg, literarni zgodovinar, gledališki kritik. Sin Lev je doktoriral leta 1988. ,1*^ ji Arheologinja Irena Šavel se svoje tete (mamine sestrične) Jucike rada sF' Soboto je prihajala poredkoma, toda ko je prišla na obisk, je prinesla v hišo •1 veselo vzdušje, ki je prevevalo vse, ki so bili takra t zraven in se pogovarjali ali R 1J mamine in tetine spomine. Že naprej so se veselili srečanja in nestrpno P' % trenutek, ko bo prišla. Zjutraj, ko je vstala, si je teta Jucika rada nabrala ih P pol zrele slive, češ da so ji takšne najboljše. Ob nekih praznikih sta z math0 Kreftove v Ljubljani. Dokaj veliko stanovanje je bilo opremljeno s starinskim P Stričev kabinet je bil ločen s težko zaveso in vsepovsod obtežen s knjigami, razliki v letih sta se Kreftova lepo razumela. Stric je bil dobrosrčen, v pogovori Soboti pa se ni rad spuščal. Umaknil se je v drugo sobo in dremal alt samo P sprejela in se je potem vse skupwi. nekoliko pozneje, končalo kot v r Vitez (B. Kreft] iz bele Ljubljane je P' ■ (J. Hahn) odpeljal v mesto pod njo poročil, ona je končala AGRFT . iP postala znana igralka, dobila st* potem so srečno živeli... V Soboti pa zgodbe še ni bilo Velike puntarije so sodelovali še v po mestu, ki so ga pripravili ob N ’ j'' festivalu. To je bila velika p*11*jf najlepšem mesecu, v maju, osvoboditvi, ki je prikazovala dek>vne Bd1* * Judita Hahn kot Marjutka v p poročniku in Marjutki B. Kre^0 leta 1960) Pen marec 2005 1938. na usposabljanju v Ljubljani V igHk , stare Jugoslavije, ki je bila država po prvi svetovni ti. । ' verinsko kmečko prebivalstvo, Id sta mu ustrezala ■ ■ r|iUiE6tj-. in poudarjanje vloge cerkve, podpiralo ’ ven Najmočnejša sila v katoliškem taboru je bila ! s a ljudska stranka V dvajsetih letih je imela Slovenska ■ krščansko socialni družbeni program in se je * zaustavitev katoliških načel v družbenem in po "P1 sta ' 1 ^desetih letih je stranka zagovarjala kon korporativna -totalnega krščanstva«, «hui r6tn naj določal smernice vsemu idejnemu, m *z°braževalnemu, družbenemu, gospodarskemu t L"1 življenju edinole katoliški svetovni nazor. V začel prevladovati v stranki in katoliškem iz]^ 1 konservativno-avtoritarni idejni koncept, ki je ■ Papeževe poslanice Quadragesimo anno Okrepila , organizacij in klubov, ki so si prizadevali Tbdi življenja po katoliških načelih. bile ,2^1 ' 11,2»li so so ustanavljale organizacije Orlov, ki so ° ^' '""hški-, । > prvo načelo vključitve vanje je bila pri.. katoliški veri. Nekoliko kasneje so se pojavili Sokoli, sta by 1 r" 'M nujna katoliška veroizpoved Ti dve skupini ^ikiir l j s svežem društev povsod v nekoliko večjih te so. " dandanes se starejši ljudje spominjajo časov, atu v kateri od obeh organizacij ter so se udeleže- (soda ■ ’S Pun”ariie v sprevod« P® :5 47 budita označena s } Ohranila ah Pa kolikor nam je znano, s fotografij« I« nihče ni fotografiral. Las ” ^»ersnlk, ki sedi na sto*« spr področja ' držnvr Prikazana so bdaj$ kulture ni ■ -.ga ustvarjanja h1 a qmina traktor m-A Znr graščino, so hamest^^ M;, . kot graščaki ali kot tlačani - loskaOjem h> that '‘rJ’w 3 kudstvu in bili 4 se bila Judita 1,1,31 VBe da upokojitve leta Nastop«' M Igrr, kako pravljico za a ^rainah, Na dIU te zdaj) in televiziji v 1 ^uga stran Posnela glavno vlogo v fUmu ie mnog« FadiU Hadžič« O^^„crainenW10 5 J?*** 111 ,r obUkO apmo v ra^ču* foMathe o njenih vlogah najdemo poUUcOO ‘ Mn. '.h pa tudi v Enciklopediji Slovenile’m nažerih W ' le ^čela z vlogo Laure v Stekleni me JČ. vali telesnih aktivnostih in iger. V okviru Katoliške cerkve na Slovenskem se je po javila skupina Marijine družbe, v kateri so se mladi, neporočena dekleta in fantje, z vso strogostjo držali pravil, ki jih je postavljala duhovščina. O eni od prekmurskih Marijinih družb sem pisal v tej rul> riki prejšnje leto V tridesetih letih prejšnjega stoletja so se v nekaterih krajih po podeželju pojavili fantovski in dekliški odseki, ki jih je vodila takratna mladina. Skrbeh so za druženje mladih in poudarjali telesno aktivnost, podonno kot Orli in Sokoli. Fantovski odseki in dekliški krožki so bik povezani v zvezo, ki je imela podobne cilje kot nekdanja orlovska organizacija Ta je prenehala delovati leta 1929, ko sta kralj Aleksander I in general Petar Živkovič uvedla diktaturo Diktatura ni trajala dolgo, ker je 9. oktobra 1934. neki terorist v Marseillu ustrelil kralja. Nasledil ga je 11-letni Peter II., tega pa je zaradi mladoletnosti nadomeščal princ Pavle Karadjordjevič, ki je hotel državo pomn iti z več demokracije Eden od maloštevilnih fantovskih odsekov pri nas je nastal v Žižkih pri Črenšovcih Najprej fantovski, zatem še dekliški, imenovan tudi dekliški shod.-Toda o začetkih, delovanju in organizaciji je napisanega zelo malo gradiva. Glavni predstavnik in ustanovitelj odseka je bil Jožef Horvat iz Žižkov, ki je skrbel za pravila in uvajanje športnih disciplin. V fantovski odsek je stopil tudi Imre Mirko Horvat (Salajf) iz Črensovec, ki se svoje dejavnosti v času med vojnama še zelo dobro spominja, čeprav jih šteje že več kot devetdeset. Prav tako se tega spominja njegova žena Marija, ki je bila članica dekliškega shoda. Vaje so imeli v Črenšovcih v veliki dvorani Narodnega doma (zgrajen leta 1930), ki je lahko sprejela 800 ljudi in je rabila različnim namenom. Imela je tudi velik balkon in oder ustrezno razsvetljavo in je bila zelo primerna za različne kulturne prireditve Da odsek ne bi bil nepoučen o gimnastičnih športih, ki so jih najpogosteje trenirali fantje nekoliko težje športe kot dekleta, so mlade, sposobne in zavedne člane pošiljali na seminarje in Duga je bijta, pa je seglij mijnala. Si smo je meli že pun kufer. Od zijme se ide. Kelko smo samo olija, pa drv pa stanj kola ponucali. Pa kelkokrat so samo oli od lanskoga novembra zdignoli. Zdignoli se je tuj slovenska vlada, pa nas razveselila s svojin obiskan v Pomurji. Pou ji je nanč nej znalo, kama so tou prišli. Ja so si kak eden priznali, ka smo mij eti na repi slovenske razvitosti. Ati je coj pravo, ka smo nej na repi liki smo lan ka je pod repon. Pa tak se nas tuj gemle. S ten ka so tej nouvi preči prefrigani, nika so nej obešali. Nej tou fajn? Fčasi so nan bar kaj obešali, zaj smo lekar nanč toga nej vredni. Je pa ta nouva vlada strašno natančna. Tan so njin na eno minesterstvo vlomili pa so cilou gor prišli, ka njin pouleg sega drujgoga eden kemični folij. Opa. No kaj takšoga! Tou je red pa disciplina. Nema mrdanja. Če bi še bole pogled-noli je. falilo pouleg kemicnoga tuj pet listov srat papera. Ka se njin je vlomilec osebno gor na njuvo delo, znate ka. Ka pa ne falij samo kemični, 'so pa razglasili argentinski strokovnjak za pesose pa tolare gospod Bajuk. Sedendeset milijard tolarof ( kelko je tou kemični?) naj bi v proračuni za tekoče leto premalo pejnez bilou. Kama de se pa zaj vlamlalo? Kak do prišli do tej miljard? Ja predlog iz vrst vladajoče koalicije pričo. Čeden. Ka bi obdavčili se pare ka nemajo dece. Ka bi če bi obdavčili se ženske ka modrčeke ne nosijo. Ali pa se moške, ka njin sigdarparkaplic v lače vujde. Lejko bi tuj obdavčili moške, šteri pouleg svoje se kakso ludsko vred gemlejo. Nega kunca pa nej kraja ge'se bi lejko naša draga država do sej tej milijard prišla. Državljane pa svoje ljube predrage volilce je pa nouva vlada tudi osrečila. Par lejt so si ka majo avtoje ene brezvezne nalepke gor na šajbe kelih. Pa nišče je nej znal usposabljanje veščin v Ljubljano. Tako so poslali na izobraže vanje, seveda na stroske organizacije sedemindvajsetleinegu Imreja Mirka Horvata iz Crensovec, da si je pndobil izpr za športnega mentorja m je tako lahko vodil telovadbo v domačem kraju. Izobraževanje je bilo v Ljubljani leta 1938 - od 14. do 28 no vembra Iz vse Slovenije je bilo osemnajst kandidatov za izpit. Skupinska fotografija prikazuje te mladeniče. Imre Horvat stoji tretji z leve. Imreju Mirku je trajala takrat v mrzlem novembru pot z vlakom v Ljubljano neverjetno dolgo in veliko mesto je bilo zanj veliko čudo, saj je v belo mesto takrat stopil prvič. Vendar na izobraževanju m bil edini Pomurec, zato se je v internatu lažje znašel. Na sporedu so imeli različna predavanja, od vzgoje, medicine, anatomije, prve pomoči do fizičnega us-joosabljanja na drogovih, dvigovanja uteži in razvijanja različnih gimnastičnih sposobnostih. Ko se je Imre po dveh tednih z izpitom vrnil v Prekmurje, je postal učitelj v fantovskem in dekliškem odseku ter se zavzemal za različne prireditve Največ slave so mladi telovadci doživeli, ko je dr. Anton Korošec, vodilni slovenski politik med obema vojnama, spreten politični taktik in pragmatik, s predstavniki vojske ob obletnici izhajanja Kleklovili Navin (urednik bil narodni poslanec Jožef Klekl) obiskal Črenšovce Po besedah gospoda Imreja in njegove soproge Marije je njihova vas takrat doživela neverjetno pozornost, prišlo je namreč veliko ljudi, da bi se udeležili te velike slovesnosti, ki je bila za črensovsko cerkvijo in osnovno šolo, kamor je prišel politik Korošec in kjer so nastopili njihovi mladi telovadci Nekaj skorajšnjih akrobatov, ki so nastopili na drogovih, je prišlo ce'o iz Ljubljane, Neuradno sem'izvedel, da je bil med njimi celo pokojni olimpijec Leon Štukelj. Bojan Zadravec zakoi. Za j so je enostavno ukinoli. Tak Šlus. Adijo nalepke. 5 milijard so državljani za tou plačali, do sej gamau. Pa nikomi nika. Zaj ji več nej trbej. Ka de li zaj trbelo? Pa kama de se kelilo? Ka bi če bi je državljani toužili. Koga? Državo. Tou že. Samo što si je pa zmisla te nalepke? Ja, tou te pa boležmetno. Čeden je pa bil. Kak so fajn narod cecali. Za brez veze. Še policaji so se smijali s tej nalepk. No nouva vlada, kak sama pravi, je naletela na kup nepravilnosti na. vseh področjih. Samo naj preveč ne larmajo, kak kak je nika nej večno, dop za njimi enoga lejpoga dneva pa prišli eni ka do tou za nje pravli V nebo vpijoče je stanje na obrambnon ministerstvi. Najšli so 72 lidij, za štere znajo samo tou ka od ministerstva plačo do-biveljo, ka. pa delajo pa nišče ne vej. Pa san si ges mislo. Kon traobveščevalnasltijžba. Tou je 72 tajni agentof. Za te pa rejsan nej trrbej znati ka delajo. Delaio za nas. Ka smo varni, ka nas Albanija ne napadne. Ka nišče ne šverca orožja, prejk po nasoj lejpo državicim, kak inda. Pa k a ti jes znan kakše naloge se še tej majo. Panjajmotou. Vuzenjemijmo. Letos so bajca tak bilice farbali, kak nanč ene rdeče nej med njimi bilou. Pa so sigdar tekše lepe rdeče delali. Letos so pa delali samo čarne pa bejle. Pa so nikše nalepke nej gor kelili, liki so je Škrabah, Kak so lejpe bile. Tak ka ji je se škoda bilou gesti. Pa san ji ges seglij pijto, zakaj so letos samo čarne pa bejle delali. Znate ka so pravli: »Vanek trbej iti s čason naprej, duga lejta so bile rdeče moderne, pa malo žute pa plove, viš zaj še par lejt mo pa- čarne pa bejle delala, če mo žžvejla. Pa san nej razmo, samo san nika več nej ščel pijtati. Atijova mama do pa ja znali znali ka delajo. P S.: Prvi april coj ide. Pazte ka vas stoj ne nategne. Ati je pmvo, ka nika nej, če nas prej saksi den, zakaj nas nebi še za prvi april. februar 2005 Eden ključnih elementov za vživljanje v položaj drugega, je pogovor. V pogovoru pa ne smemo samo zastavljati vprašanj, ampak moramo spregovoriti tudi o svojih vtisih. To pa zato, ker je eden najpomembnejših vidikov čustvene inteligence ta, da pokažemo človeku, da ga ob tem, ko ga sprašujemo o njegovih čustvih, razumemo. Torej nas nikakor ne sme biti strah govoriti o čustvih. S preusmeritvijo tematike na čustva pogovorne bo trpel, ampak bo prešel na višjo raven. Namreč sogovornik bo začutil, da ga razumete, in se bo odprl. Spregovoril bo o tem, kako mu je pri srcu. RAZUMEVAJOČE IZRAŽANJE pgn Z našega štedilnika Prof. dr. Christian Weisbach in Usuala Dachs sta v knjigi Kako razvijemo čustveno inteligenco, ki je izšla leta 1999 pri DZS, razvila poseono vajo, ki sta jo poimenovala Razumevajoči odziv Z njo lahko tudi vi odkrijete, da se večina ljudi hvaležno odzove, če pokažete zanimanje za njihove težave. Pa ne samo to, o njih tudi odkrito spregovorijo. Pogovor lahko v najkrajšem času seže v nepričakovano globino. Ker vaja dela mojstra, v nadaljevanju navajamo pet izjav. Nanje se najprej od-zovite prizadeto, tako da boste upoštevali čustva sogovornika. Drugič poskusite z izjavo, ki sogovornika ne jemlje resno. I. Vedenje moje šestnajstletne hčerke je vedno bolj nemogoče. Nesramna ie, jezikava m počne samo še tisto, kar želi. Ne vem več, kaj naj storim 2. Moj prijatelj se želi konec tedna na vsak načm odpeljati z mano na izlet, sama pa ta hip nad tem sploh nisem navdušena. Najin odnos zadnje mesece m več tak kot bi moral biti. _. 3 Približno deset dni že razmišljam o tem, da bi odšel k nadrejenemu in mu predstavil svoje predloge Prepričan sem, da bi ga zanimali Toda vedno pnde kaj vmes. 4 Moj mož ima toliko dela Komaj še najde čas za družino. Pravi, da gara za naše potovanje na Novo Zelandijo Toda tega potovanja se sploh ne morem več prav veseliti. 5. Težko navežem stik s svojimi sodelavci Med odmori se vedno držijo skupaj Ozračje je zabavno. Ko bi le ostal v svojem starem oddelku! Za vsako izjavo v nadaljevanju navajamo predlog rešitev, ki vsebuje na eni strani razumevajoči in na drugi nerazumevajoči odgovor. PRIMER ŠT. 1 Razumevajoči odgovor - Zdiš se mi zbegana in nemočna. - Vznemirjena si, ker ne veš, kako se bo to nadaljevalo • Skrbi te. Nerazumevajoči odgovor - To mi je znano. Ko je bila moja hči v puberteti, sva si bili nenehno v laseh S časom se bo unesla. ■ Trše jo priim • Res grozno, da moraš to prenašati. Otroci si danes preveč upajo. 'PRIMER ŠT. 2_____________________________ Razumevajoči odgovor ■ Očitno čutiš odpor. Začela si dvomiti o trdnosti vajine zveze. - Ne verjameš, da lahko konec tedna spremeni vajin odnos Nerazumevajoči odgovor Vesela bi bila, če bi hotel moj mož z mano konec tedna na izlet. ■ Preveč si črnogleda. Skupen konec tedna prebudi zaspan odnos. - Preden se odločita za izlet, razčistita svoj odnos. PRIMER ŠT. 3 Razumevajoči odgovor Še vedno imaš pomisleke Obotavljaš se in se ne moreš odločiti za ta korak. ■ Še vedno te nekaj ovira, zato ne moreš stopiti k nadrejenemu. Nerazumevajoči odgovor ■ Kaj lahko pride vmes? Odloči se in že jutri pojdi k njemu. Ne hodi k njemu, če te sam ne pokliče! Če boš še dolgo čakal, bo tvoj predlog zastarel PRIMER ST. 4________________________________ Razumevajoči odgovor • Začela si dvomiti, ali je za dopust vredno toliko žrtvovati, Nisi prepričana, da je res treba toliko dela ■ Precej razočarana si - kot da si si to povsem drugače predstavljala. Nerazumevajoči odgovor - Zakaj prav Nova Zelandija? To je gotovo zelo drago!? Če začnejo moški nenadoma govoriti o tem, da imajo veliko dela, takoj sproži alarm' - Če tako gara za vaju, ga ne moreš pustiti na cedilu! PRIMER ŠT.5 Razumevajoči odgovor Počutiš se izključenega. - Zdi se mi, da si razočaran - Pogrešaš stare sodelavce. Nerazumevajoči odgovor To je zato, ker si tako zavrt. Kdo se pa želi družiti s takim zadrtežem! Zato pa zdaj veliko več zaslužiš. - Posvaril sem te pred tem oddelkom, pa me sploh nisi hotel poslušati. Predlogi razumnih odzivov na pet primerov izjav kažejo, da je treba za zbuditev občutka razumevanja pri sogovorniku spregovoriti o njegovih čustvih. Pri opisovanju njegovih čustev moramo biti pozorni na majhne razlike in jih nazorno predstaviti. Zavedati se je namreč treba, da pestrost v izražanju čustev povečuje verjetnost, da boste natančno opisali njegovo počutje. Mag. Simona Šarotar Žižek Nov interneta (1 j Najprej je prišel velik pok, nato bankrot. Ko se je prah polegel, se je internet znašel v nekakšni rutini. V devetdesetih, ko se je* število uporabnikov interneta drastično povečevalo, se je zdelo število inovativnih in uspešnih com podjetij neomejeno. Vendar se je kolesje sprememb ustavilo in tako smo preživeli začetek 21. stoletja z omejenimi možnostmi. Večina je uporabljala za brskanje Internet Explorer, za iskanje Google in za izmenjavo da totek Kazaa. Čakali smo na nekaj novega, vendar zaman. Nato je prišlo leto 2004 in naenkrat so bile inovacije povsod Mozilla je predstavila brskalnik Firefox, prvega pravega konku renta Internet Explorerju. Opera pripravlja brskalnik, ki ga bo mogoče krmiliti z glasovnimi ukazi. Blinkx je pokazal nov način iskanja po spletu, brez uporabe ključnih besed Vbnage je osvobodil internetno telefoniranje iz omejenosti računalnika in na novo izumil telefoniranje. Aplikaciji, kot sta Grouper in Qnext, sta obrnili manijo okrog Kazaa na glavo, saj sta omogočili izmenjavo datotek samo z ljudmi, ki jih poznamo in jim zaupamo Vse omenjeno pn nas še m razširjeno. Novosti ustaljenih Ribja juha z ribjimi ravioli 300 g prekajenih postrvjih filejev, 60 g masla, 100 g šalotke, 300 g krompirja, 10 cl belega vina, sol, poper, lovorjev list, 100 cl zelenjavne osnove, 8 cl sladke smetane Rezančno testo: 100 g pšenične moke, 1 jajce, malo vode, 1 cl olja, jajce za premaz Postrvjim filejem odstranimo kožo in kosti. Polovico ribjega mesa narežemo na manjše kose. Šalotko narežemo na kocke Maslo v kozici razpustimo, na njem po steklenimo šalotko in dodamo polovico krompirja, ki smo ga narezali na kocke Zalijemo z vinom in zelenjavno osnovo Začinimo in kuhamo, da se krompir zmehča, ter dodamo koščke postrvi Prevremo, odstranimo lovorjev list in s paličnim mešalnikom juho piriramo, da dobimo gosto kremno juho. Smetano stepemo in z njo obogatimo ribjo juho. Juho postrežemo z ribjimi ravioli. Ribji ravioli: Iz moke, jajca, olja m vode zgnetemo gladko testo, ki naj počiva 20 minut. Za nadev skuhamo preostanek krompirja, ki ga pretlačimo. Preostanek ribjega fileja sesekljamo, začinimo in pomešamo s krompirjem Testo razvaljamo in razrežemo z modelom na 5 cm velike kroge. Robove testa premažemo s stepenim jajcem, v sredino pa damo nadev, prepognemo in robove dobro stisnemo Kuhamo 10 minut v slani vodi. Kuhane odcedimo Telečji zrezek z grahom 600g telečjega stegna (4 zrezki), sol, poper, 3 cl olja, 40 g masla, 60 g slanine (ham burger), 100 g čebule, 160 g zamrznjenega graha, 20 cl kisle smetane, 20 cl omake za pečenko Telečje zrezke rahlo potolčemo, solimo in popramo. Slanino narežemo na drobne Svet digitalnih tehnologij tehnologij niso zamenjale, za to bo potreben čas, so nam pa dale vsaj nove možnosti in konkurenco. Podobno kot blinkx tudi mnoga druga podjetja združujejo iskanje po spletu z iskanjem po računalniku. Internetno telefoniranje postaja tako pomembno, da vedno več velikih telekomunikacijskih podjetij ponuja to možnost. Enako ponuja »privatna« izmenjava datotek najboljšo možnost kontakta s svojimi bližnjimi. Že kar nekaj časa smo lahko poslušali o Internetu2, ki naj bi bil popolna tehnološka preobrazba obstoječe mrežne infrastrukture. Vendar tega še nekaj let ne bo Se pa z novimi storitvami m inovacijami način, kako uporabljamo internet, že danes spreminja. Pri brskalnikih je Firefox že takoj po svojem prihodu 9. novembra poživil sceno. Po zadnjih analizah se je delež novih brskalnikov od takrat povečal za 5 odstot kov, medtem ko je Internet Explorer izgubil absolutno prevlado m pristal pri 89 odstotkih. Firefox je zgrajen na odprti kodi, ki mu prinaša prednosti na nekaterih področjih. Navdušuje tako uporabnike kot tudi razvijalce programske opreme, ki ponujajo razne dodatke. Nekatera podjetja so ga celo začela uporabljati v poslovne namene zaradi ocene, da je varnejši. Da Firefox prehiti Internet Explorer, pa bo treba še malo počakati. Pomembno je, če bo lahko ohranil svoj pozitivni zagofl. Mag. Matej Gomboši, univ. dipl. inž. rač. in inf. Branko Casar, kuharski mojster v gostilni Pri Lovenjaku v Polani kocke. Čebulo sesekljamo. Grah skuh v slani vodi, odcedimo in vodo prilit311® V primerni posodi segrejemo olp111' z obeh strani popečemo. Meso vza ■-■ iz posode in shranimo na preostanku soka v posodi dodamo ■ slanino in čebulo ter zlato rumeno žimo. Zalijemo z omako od peC dodamo zrezke, malo podušimo, ° grah in kislo smetano Vse skupaj '■ ■■ nekaj minut. Po potrebi še začin ■ postrežemo. Zelenjavni polpeti r 200 g zamrznjene koruze, 300 S -njenega brokolija, 150 g lisičk, 80 £ ' 150 g belega kruha, 20 cl mleku. 'i peteršilj, sol, poper; drobtine po p°v" za cvrenje Koruzo in brokoli na hitro jm v vreli vodi, odcedimo m brokoli - . sesekljamo Olupljeno čebulo nar®-" drobne kocke, lisičke pa na tank® Peteršilj sesekljamo. V ponvi segr®^!’j | dodamo čebulo in lisičke, prepI’&2#3' ohladimo Beli kruh narežemo n« namočimo v mleku. Namočen kru*1 | mo in pretlačimo Pomešamo Sa njavo, peteršiljem, mešanico lisičk, jajci, soljo in poprom. Mast p’ dodamo bele drobtine Pustimo minut, nato iz mase oblikujem0’c. pogačke - polpete Z vseh "’m povaljamo v drobtinah Zložimo ' t . razgretim oljem in z obeh strani . meno ocvremo. Polagamo jih naK. prtiček, ki popivna odvečno ma^ Regrat v solati •350 g regrata, 300 g kromPir^ bučnega olja, 5 cl jabolčnega Regrat očistimo in operemo- । skuhamo, olupimo m zrežemo : lističe Vse skupaj damo v skledo. P1 ;| p z bučnim oljem m razredčenim ... solimo. Rahlo premešamo, I^'"j trimo z naribanim kuhanim jaK6' Jabolčna šarlota--"Cr Biskvit: 2 jajci, 60 g sladkorja. !l 1/2 vanilin sladkorja Nadev: 400 g kislih jabolk, 2 o ' * cimeta, 1/2 vanilin sladkorja, 2 sladkorja, 100 g sesekljanih ''Jšr j Omaka: 100g skute, 30 g medu. ■' smetane, 40 g brusnic ffo Jajci m sladkor penasto um®s sladkor rasmeša, dodamo vam -in moko ter narahlo premešamo- . maso namažemo na pekač, ki ■’ 1^Jl J s papirjem za peko Pečemo 180 °C Pečen biskvit zvrnem0 l’ ojF, □ u'1 v odstranimo papir m pustimo. F S pomočjo tortnega modela izm‘"' ( not', preostali biskvit pa narežem0 Olupljena jabolka prav tako h-11 kocke, dodamo rum, vanilin sladkor ter dušimo d" ‘ Biskvitne kocke vmešamo v iab° p ji Beljake s sladkorjem stepemo ■ sneg in primešamo seseki)41"’’ Tortni model premažemo z N1* i položimo biskvitno ploščo, , stresemo jabolčni nadev, Polj px^ nanj porazdelimo še snežno m1* Iji Šarloto pečemo v pečK1 p ^(1 zlato rumene barve. Jabo ' • SK11' 1 ponudimo še toplo s pripr** medeno omako. Omaka. Skuto zmešam0 z sladko smetano in brusnici' ' omako ■ HM P*" februar 2005 Besed« mode 'Zdi se, da plašča ne bomo prenašali kot nujen ■ dobnost postaja vse lažja. Sonce na zapeljuje, mo-blesk pa nam skoraj ne da ■ Iti. b videli objektivne dib Čisto nič se ne pri kujemo, saj nam nova ter/ na popolnoma ugaja. Sedamo se, da smo bolj "prepihu«, zato si ob 11 -srn : asu dostikrat pri-tad^vamo zn kakšen kilo-'elsmr ■ teh • manj. For-tnub V m k. b prepros-:L '- c de h ria vrtu ali več M 'Trtnega športa, večja Mm "i kalorij in več ze- -,|hn>?slf, krompiria T ta<-- postalo bolj ■il'y' .r začaran krog bi krog Vendar je v-marketing in vse ?nlirii । obljubljeno. J1/"seganje dobrih re-1 -;i v ne gre pozabiti? da 5att" sebe najbolje poz- KO ODVRŽEMO PLAŠČE Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti KOPB Zdravljenje Tatiana Kalamar Morales namo. Dobro si je prizadevati, da še več časa namenimo poslušanju svojega telesa. Enako velja za oblačenje. Vsaka barva, ki nam je všeč in jo priznavamo za svojo, bo na nas delovala bolj pozitivno. Vsako novo oblačilo, ki je po kroju podobno tistim oblačilom, ki po izkušnjah delujejo kot eno z našim telesom, je vrednejše nakupa. V skladu z navdušenjem po svežem in drugačnem. Pa saj se sliši kot zaljubljenost ŠPORTNA MOŠKA IN ŽENSKA OBLAČILA Gre za čiste barvne kom binacije in po telesu krojena udobna oblačila Beli se pridružujejo saharski toni in akcentna črna, dodana vrednost popolnoma udobnih oblačil pa je v obrobah eksotičnih barvnih tonov, kot so rumena, oranžna, roza in travnato zelena. Ele-menti mornarske mode (jahting) se mešajo v ob lačilih za golf in obratno. Tudi baseball ima močan aktualni vpliv. Namesto klasičnih patentov na polo majicah so zdaj takšni z dvojno zavihano in okrasno ter akcentno pošito obrobo Vse je v šivu. Detajl dela razliko. Za kakršen koli detajl se bomo letos odločili, pomembna je volja, ki nas pelje naprej. »Je tudi čas za vzlet, čeprav ni točno določene poti,« je rekel Te nnessee Williams. KOPB ali kronična obstruk tivna pljučna bolezen je po definiciji kronično, počasi napredujoče bolezenske stanje z difuznim zoženjem dihalnih poti Bolezen obsega kronični bronhitis in pljučni emfizem. Značilna je postopna in nepopravljiva izguba pljučne funkcije V normalnih okoliščinah doseže pljučna funkcija najvišje vrednosti v starosti 20 do 25 let in temu obdobju nato sledi pos topni upad, ki je posledica staranja. Najzgodnejša stopnja KOPB se zato lahko kaže kot nepopolni razvoj pljučne funk cije, sicer pa kot njen pospešen upad. Dejavniki ogrožanja Najpomembnejši dejavniki okolja so kajenje, velika izpostavljenost prahu in kemikalijam (hlapi, dražljivci, dim) na delovnem mestu in onesnažen-zrak. Novejše študije iz držav v raz voju kažejo na enako obolevnost med obema spoloma ki je verjetno posledica spreminjajočih se kadilskih navad, nekaj študij pa je tudi nakazalo večjo občutljivost žensk za vplive cigaretnega dima Ob predolgi m preveč intenzivni izpostavljenosti kemikalijam (param, dražljivcem, dimu) se razvije KOPB neod visno od kajenja vendar pa sočasno kajenje tveganje še do datno poveča. Najbolj znan genetski dejav nik ogrožanja je redko dedno pomanjkanje alfa 1-antitripsina. Prezgoden in pospešen razvoj emfizema in upad pljučne funk cije se pojavljata pri številnih kadilcih m nekadilcih s hudim pomanjkanjem tega encima, čeprav kajenje nevarnost bistveno poveča Bolezenski znaki __________ Najpogostejsi bolezenski znak pri KOPB je kratka sapa (dispneja, naduha) med teles nim naporom, ki zmanjša bolnikovo zmožnost za običajna vsakodnevna opravila in z zd ravjem povezano kakovost življenja. Ob tem se pojavlja še kašelj z izkašljevanjem sluzi ali gnoja in to najpogosteje zjutraj, ko človek vstane. Kašelj je pra viloma blag in ga imajo pogosto za »normalen« kadilski kašelj, čeprav seveda ni normalen Odkrivanje bolezni r Bioenergoterapevt Štefan Titan odgovarja Spoštovane bralke, cenjeni bralci! Vedno pogosteje se oglašate in me sprašujete za vzroke, ki vam povzročajo glavobole, vrtoglavice, motni vid, šumenje v ušesih, aritmijo (nihajoč pritisk), napetost v prsnem košu, oteženo dihanje, bolečine v ramenih itd. Ker vam na raznih pregledih največkrat ne najdejo pravih vzrokov, ste zaskrbljeni. I# I i * if I nar 'tem omenil, se lahko pojavila ^*ČRrat zaradi ,’c' osteomalacije, osteoporo _ lahko pojavljajo K vYclrJ11 vretenc hrbtenice Pr o )ahko bou sam0 glava ai|i ah posamično. To pomeni, . v ušesih itd. samo vrtoglavice ai - pomeni. jmm -^pojavljajok^ b se pojavljajo^ vrtoglavice in aritmije, ki . "liL bolečine v ramenih, vrtog je Ker 11,0 ^Potost v prsnem košu in o eze , starost) ’ Oj . vedno več ljudi (ne g e tudi težave ' 'eomalacijo.se temu primerno po , toerfltzacije h . br .ju]e pojav mehčanjaslabljenja. pravilen U).,. ■ '■eunsi, stempatudihrbtentca,tel 1 Teh snovi " ' Ir. n '10 Količino kalcija in fosfor ja v P koiičme vita ' absorbirati iz inane b^ & foSfOrja ’ • t«,’ " ie nujno, da damo telesu pol -g _ sončenjem 111 hi.. ^'WOn vitamina D. ki ga lahko o i margarma, viKuh količinah 8a vseb\'8'°JL ltd p0 _ Item rumenjaki, lososovo olje, jetra P n bolečine v kosteh, z^ tudi v ?brih 'i™" Ker se zmanjšuje o in mOčno h''teze, ■- •1 seseda. Diski ličnega, ‘1 blokado vratnega, use®neg ) icOj šumenje . . to pa povzroča vr g ’ da . ' - 'te. drevenenje lica bolečine v .zbadanje pod dojko in pri srcu ' se potisk . Ki dr;itg|L Visoko Stopnjo. Med gib^m se pn 'lahko vsi. ne glede naspo i ^tna Pri ’•--.ited osteoporozo in osteomalaci) tamina D !i'm' ®" 'm 'dl pomanjkanja kalcija ° tkivo, ?u'11 fv-L a Povedano usihabeljakovms o ^bznaAi '■ kosti krhke in lomljive ri kojičina - ...... .MM** , , v .te'- "ln pase zato, ker m vezave, uomolcih, v ■ ratnem deiu hrbtenice, v ramenih. ’’k en,- 111 kolenih. letih , ‘ > ",J' s I« lnhi'.u naravni proces staranja v z l,' W pojavlja kot bolezen, ki nap ,uu(jie se ? * Pkiprei kažejo v sesedanju hrbfom«v BknvheLt. hrbtenice v n >n b 1 - ravna, kar potiska kolke navzve l, r' 'm., /teC' v kolkih). kalcija v p ‘ le značilno predvsem pomanj am tvorijo krvi skrbijoobščitnične z ez- ' '' Prnx ’‘ 11 uravnava količino kalcija v r.enje '• dr,,? &,c''a v krvi, obščitnične žleze povečal bčine ^hn « bormona, zato črevo absorbira , žleze Tj ,. 6 lr- kalcij ohranjajo, če obsci =kanja , ■’•"'••• ne delujejo pravilno, pride do po zroča 't: ri te'n EB zacne črpati iz kosti, to Pa e Pa obščitnične žleze delujejo pospes® pojavljajo kamni v sečilih. Osteomalacija in osteoporoza sta najpogostejša povzročitelja v uvodu omenjenih težav, zato vsem, ki imate navedene težave, predlagam, da opravite pregled obščitničnihžlez, pregled kostne mase, preverite količino kalcija v krvi, opravite pregled za količino parado rodne ga hormona in vitamina D Pri nas v bioterapevtski ambulanti je prav tako mogoče opraviti pregled in uspešno zdravljenje obeh oblik bolezni. Način zdravljenja je neboleč ter veliko krajši in usjrešnejši kot s pomočjo zdravil. Spoznali smo dva vzroka za vaše težave Tretji in prav tako pogost faktor, ki povzroča omenjene težave, so poškodbe vratnega dela hrbtenice. Do teh pride najpogosteje pri avtomobilskih trkih, naglem zaviranju, padcih ali nekon troliranem zasuku glave Take poškodbe lahko povzročijo tudi samouki ali nevešči kiropraktiki z manipuliranjem hrbtenice. V teh primerih prihaja do prolapsa (zdrs ali pretrganje medvretenčne ploščice) Pri čemer se medvretenčna ploščica pretrga in se del njene mehke sredice izboči, kar povzroča boleč pritisk na živec in včasih bolniku poslabša ali povsem onemogoči gibanje. Medvretenčni ploščični prolaps lahko prizadene katerikoli del hrbtenice. Če pride do prolapsa med petim in šestim vratnim vretenom, prihaja do tesnobe, bolečin v prsih in aritmije. Če je to med tretjim in četrtim vratnim vretenom, mrtvijo roke oziroma prsti, bolijo ramena in se pojavlja aritmija. Če pride do prolapsa med j»rvim in drugim vretenom, so hude bolečine v glavi, ki lahko povzročajo tudi močne vrtoglavice, motni vid, šumenje in celo bruhanje. Te poškodbe največkrat zamenjajo za migreno: Stanje se ponavlja, traja lahko od nekaj ur do tudi več dni. V navedenih primerih je treba obiskati ortopeda, slikati vratni del hrbtenice in opraviti ročne masaže. Zelo učinkovite so biomasaže Biomasaža je kombinacija masaže, okrepljene z bioenergijo. Ta diske med tretmanom močno ogreje in jih potem bioenergoterapevt z mikropraktično metodo naravna, odpravi zatekline diska in s tem dolgoročno odpravi nastale težave Ta metoda je razvita v naši ambulanti in tako delamo Na glavobole, vrtoglavico, aritmijo pa tudi na oteženo joožiranje in govor vplivajo še skrivljena hrbtenica v lok (šoferji, delo sede v prisilnem položaju), ter fizična izraba medvretenčnih diskov (težko dviganje, prehladi, neprimerna drža - frizerke, sobopleskarji -, delo s traktorji). V tem primeru postanejo diski tanki in trdi neelastični Hrbtne kosti (vretenca) pritiskajo druga na drugo, kar povzroča blokado določenih živcev ali živčnih skupin, le to pa povzroča bolečine. Tudi take diske lahko zmehčamo in razširimo s posebno metodo bioterapije. Vse skupaj poveča elastičnost hrbtenice Da pa bo odpravljanje ali zdravljenje omenjenih težav uspešno, je potrebna prava diagnoza, kajti pravilna diagnoza je jamstvo za pravilno zdravljenje O težavah osteoporoze, osteomalacije in poškodbah sem za društva ali skupine pripravljen pripraviti tudi predavanja z vidika zdravilstva. Zainteresirani me lahko pokličete po telefonu 02 593 17 37. Bolniki običajno obiščejo zdravnika šele takrat, ko se stanje močno poslabša, in tako je bolezen dolgo neodkrita Zgodnje odkrivanje bolezni, preden se bolezen razvije in pusti trajne posledice, pa je bistvenega jxunena Najučinkovitejša metoda za odkrivanje bolezni je spiro-metrija ali merjenje pljučne zmogljivosti. Glede na vrednosti, dobljene z merjenjem, je mogoče ugotoviti že prisotno obstrukcijo oziroma zmanjšanje pretoka zraka v dihalih. Ker je kajenje cigaret naj pomembnejši vzrok KOPB, je glavni ukrep zdravljenja opus titev kajenja Opustiti kajenje v obdobju, ko je pretok zraka oviran blago ali zmerno, upočas ni razvoj hudo težkega dihanja Bolnik se mora izogniti tudi drugim dražečim snovem v zraku. Med dejavniki oviranega zračnega pretoka, ki jih je mogoče odpraviti, so mišični spa zem, vnetje in povečano nas tajanje izločkov Izboljšanje vsakega od njih praviloma ublaži simptome. Mišični spazem je mogoče zmanjšati z uporabo bronhodilatatorjev, med drugim z betaadrenergičnimi agonisti (npr s salbutamolom v pršilni kuj in aminofilinom ali teofili-nom v peroralnem pripravku s počasno absorbcijo. Vnetje je mogoče ublažiti s kortikoste-roidi, vendar se simptomi odzo vejo nanje le pri približno 20 od stotkih bolnikov. Pri zdravljenju veliko obeta dolgo delujoči anti-holmergik tiotropij, ki utegne biti izbirno zdravilo za stabilno KOPB Novi statistični podatki kažejo, da je KOPB trikrat pogostejše obolenje, kot so menili poprej Kar deset odstotkov svetovnega prebivalstva starejšega od 40 let, naj bi obolelo za ome njeno boleznijo. Tako je KOPB med glavnimi vzroki obolevnosti in umrljivosti v razvitih državah in tudi v državah v razvoju Vendar pa je dobra novica da obstaja učinkovito zdravljenje, ki lahko izboljša kakovost življenja bolnikov in upočasni nap redovanje bolezni. Bolniki bodo imeli od zdravljenja korist le, če KOPB prenehamo zanemarjati, mu posvetimo več pozornosti ter spodbujamo odkrivanje in zdravljenje. <7. Miranda Koren, mag. farm. Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Zamuda pri dobavi pohištva Da se trgovci oz dobavitelji ne držijo dobavnih rokov, se dogaja kar pogosto. Podobno se je zgodilo tudi stranki, ki je v Mariboru naročila pohištvo Ob naročilu je plačala obvezni avans, dogovorili pa so se tudi za datum dostave. Ko nas je potrošnica poklicala, je podjetje z dobavo zamujalo že vec kot štiri tedne Ker ni vedela, kaj naj stori oz. kako naj ukrepa, nas je prosila za nasvet Svetovali smo ji, da napiše pisno zahtevo za dobavo pohištva do določenega roka, obenem pa naj zahteva plačilo odškodnine za. povzročeno škodo ter plačilo obresti na. vplačano kupnino. Če do spora zumnega dogovora ne bi pr jšlo, ima potrošnica med drugim tudi možnost, da pogodbo razdre ter zahteva vračilo kupnine z zamudnimi obrestmi, ker se nasprotna stran ni držala dogovora iz pogodbe Podjetje jim je ponudilo brezplačno dostavo na dom ter plačilo obresti, s čimer se je naročnica strinjala Obratovalni čas pisarne v M. Soboti: telefonsko in osebno svetovanje v ponedeljek in sredo od 10. do 13. ure, v torek, četrtek in petek osebno svetovanje po predhodnem naročilu. Tel.. (02) 534 93 90, faks : (02) 534 93 91, Tre zmage 4, p. p. 207,9101 M. Sobota. Andrej Čimer, vodja pisarne marec 2004 Pe« Nagradna križanka °» £ . 44 vts® HOROSKOPA Pripravlja: Agencija ■" TEKMEC fr V ETK>f*U> JUGU ČILA GALU OGEL ODPIRAČ STOJAH TROPSKI OALMAClU NAPHAVA NAČRTO-VAJ^C P ALKA BOGA DIONIZA IZJ«TAČ NABOJEV STANE SEVER MESTO V RUSUL VISOKA ZELIKA. VERBENA EVGEN BERGANT ZADNJA STOPNJA BAROKA ZAHODNOEVROPSKI VELETOK IGRALKA SPELLING INDIJSKI POUTJK IN PESNIK (MOHAMED) VRHUNSKI ŠPORTNIK PREHOD DNEVA V NOČ ODVEČEN TOVOR JAVOR (LAT) SOLUNSKI BOREC ZAJET VOJAK NASLON, PODPORA ANTON DERMOTA PUŠKINE CEVI SLOVENSKA PESNICA (At*) OSREDNJA SLOVENSKA KNJIŽNICA PRVI PARTSKJ KRALJ VETROVKA S KAPUCO LADO LESKOVAR IVAN LOTRfC UEVUARSKA NAVOZA, KNEFTRA SREDNJEVEŠKI PEVEC IG RAIMA BLYTH ROMANA LOGAR FRANCOSKI PISATELJ (EMILE) SREDOZEMSKA OKRASNA RASTUVA SKLADATELJ TAKTAKIŠVEJ norduska BOGINJA MORJA ČLOVEK, Ki OKORNO HODI STAR SLOVAN KUN, KI DRŽI KOLO NA OSI ZAČASNI NOSILEC FUNKCIJE NIČVREDEN ČLOVEK SKD GOSTIŠČE ROMARSKO MESTO V ŠPANIJI ORŠKJ DIDAKTIČNI PESNIK VULKAN MA HAVAJIH (MAUNA) PRITOK VISLE HA PC US* EM NEKDANJI PR$HI OKLEP pripovedništvo JAPONSKO RIŽEVO ŽGANJE varilni SPOJ ZDRAVNIK ZA UŠESNE BOLEZNI STARA AVSTRUSKA DENARNA ENOTA 1ZSTREUE-VANJE RAKET OTOK ČAROVNICE KIRKE NEMŠKJ KDUSTRtlSKl STANDARD ODKRITELJ AMERIKE [KRtŠTO'1 CIKLUS PREDAVANJ IN VAJ SVINJSKI HRBET S KOSTMI PRIKRITA VOJ. ENOTA ROMARSKO MESTO V AMBUI lUŽNOAFR-IGR. GOLFA [ERNIE) POKLICNA PANOGA MESTO V BELGU REKA V ITALIJI, pad ŠTEFAN PUŠČAVSKI HAJDINJAK RfS DIŠEČE DREVO, ROBINUA Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezni OVEN (21. III. - 20. IV.) Bili ste uspešni in zdaj ste lahko zadovoljni, vendar pozabljate na romantiko in nežnost. Po 10, se bo ustvarjalno obdobje nadaljevalo. Zanimive novice, ki bi vam lahko prinesle koristi. April je sicer za vas mesec, ki ne dovoljuje hitrih korakov, po drugi strani pa daje priložnosti v ljubezni Srečali se boste z neusmiljenostjo Službeni konflikt se bo prenesel v maj. Čas za nakup nepremičnine ali selitev Razgibavanju namenite več pozornosti (23. IX. EHTNIO 22 2 Stvari bolj zapletate, kot je potrebno dobre volje to lahko popravite in še kans-P B bo. Smejali se boste in smeh bo polenite se in ne čakajte, da vam bo kaj P ■ posteljo brez truda. Končno vam energij* manjkalo. Morda primeren čas za začetek. Ljubosumnost in prevelike Zamuda v začetku meseca je lahko us ■ Okrog 20. potrebna drznost. Rešitve VRSTNIKOVE KRIŽANKE z dne 17. MARCA 2005 - BODE MILLER, JANNE AHONEN, ANJA PARSON 1. nagrada v (rednosti i 0 000 SIT Nina Horvat, Gornja Bistrica 136 a, 9232 Črenšovci 2. nagrada kuharska knjiga 8o ug žagnjaj Sanja Slavic, Slovenska 5, 9000 Murska Sobota 3. -7, nagrada - Vestnikdo majica Leo Krajnc, Terčeva 24, Ribniško Selo, 2000 Maribor Rozika Feher, Filovci 1 a, 9222 Bogojina Andrej Berden, Tropovci, Šolska ul. 14, 9251 Tišina Bedič Ernest, Otovci 46. 9202 Mačkovci Viki Tkalec, Mladinska 4 c, 9231 Beltinci Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po pošti. Povabilo k reševanju Potrudite se in rešitev z osenčenih polj prepišite na dopisnico, kr jo skupaj z vašo davčno številko pošljite na naslov: VESTNIK, p. p. 107, 9000 Murska Sobota, s pripisom PENOVA NAGRADNA KRI ZANKA, do vključno petka, 8. aprila 2005 Pet reševalcev bomo nagradili, in sicer z nagrado v vrednosti 10 tisoč tolarjev, knjigo, čestitko na Radiu Murski val in Vestnikovo majico. P^n Pen je. kratko rečeno, Vrstnikova mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil, da bi, v skladu z imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen ftnalo) in penetrantnei (prodiralec) ter bi) poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. BIK (21. IV. - 21. V.) ŠKORPIJON (23. X. _ 21- Obdobje, ko v uspeh ni. treba vložiti posebnega truda, kljub temu boste imeli občutek nemoči. Trenutno porabljate za čustva preveč energije, kot je potrebno. Prvi del meseca bo precej težaven, v službi (šoli) veliko dela, 16 stopi v vaše življenje Venera, ki bo razgibala ljubezen in prinesla samozavest. Trmoglavost pustite doma, v službi vam bo škodila. Zaradi nepomembnih zamisli se vam bodo priložnosti izjalovile Lahko se nadejate nekaj nepredviu-4^ vendar jim boste zmogli slediti in jih . standardna merila boste nekoliko .ji komu v korist9 Poglejte se drugo T"^1 nerstva Mars bo prinesel trenja in° , tveganimi potezami se ne prenag111^ tiravanje bo povezano z zdravje krvnost ne bo koristila ničemur, v sini' ■ na jezik. Počasnost in časovna neusK začetku meseca bosta lahko nevarni- DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) strele V poslovnih zadevah ste imeli tudi boljše čase, vendar razlogov za obup zaenkrat še ni. Vprašajte se, kaj želite, odgovorite in ukrepajte! Želja po neobveznih stikih vas lahko pripelje v godljo, iz katere se boste težko izvlekli Primerno za konjičke in morda za staro ljubezen. Ravno tako ugodno za eksperimente in morda kakšen izum. Manjši kompromis vas nič ne stane. V začetku meseca ne tvegajte, ob koncu meseca vznemirjenje (22.XL - 21. W Tisto, kar bi morali delati, vam ne bo šl° tako kot tisto, kar vas bo zabavalo. PrC>l '5# bo našel nepripravljenega Mesec za in zadržanost Skrite ovire, ob katera-spotaknete. Zvestobo jemljite " , Ustvarjalni boste. Neugodni vplivi ! strani zavlačevanje odločitve, p° učakanost ne bosta koristna meseca se pripravite na družinski k0* 1 RAK (22. VI. - 22. VIL) Ponujena možnost vas bo razveselila, porajala pa se bodo številna vprašanja, saj končna odločitev ne bo samo vaša Novi val bo raz burkal čustva Sicer bo mesec precej siv. Polni ste energije in zelo dejavni Začetek meseca izkoristite za kakšno novost Občutek, da sevam bo izšlo, bo pravi. Tisti, ki so vam v preteklosti jemali veliko energije, vam jo morajo zdaj začeti vračati, zato ukrepajte LEV (23. VII. - 22. Vlil.) Tokrat boste imeli več sreče kot pameti, zato si lahko upate malo več kot sicer, kajti sreča je na vaši strani Če ne boste vsiljevali svoje volje, boste naredili velik korak Odleglo vam bo, ker bodo drugi pomagali, vendar pazljivo sp remljajte razvoj dogodkov Začetek meseca naj bo previden Če boste slabe volje, ste lahko nepravični, celo krivični! Konec tedna obvezno preživite z najdražjimi, najbližjimi. DEVICA (23. VIII.-22. IX.) Zmote se dogajajo tudi takrat, ko ste najbolj prepričani, da gre vse kot po maslu. Notranja napetost ima globlji vzrok, zato ne pričakujte, da vas bo naenkrat popustila. Delali boste veliko, delovne načrte izpolnjevali, boste pa tudi precej utrujeni Nobenega področja zavestno ne zanemarjajte' Sredina meseca bo zanimiva za vašo kariero Potrebno bo dodatno izobraževanje. Zdravje in počutje 3 Zaupni pogovor kozor^ (22. XII. - 2°^ ■ Toliko vsega bo. da ne boste vedeli, lotite. Spoprimite se z najtršim priporočamo previdnost, ker lahko h f. mino. Sreča, ker vam energij0 1' j rf manjkovalo, vendar se zdravstven0 cenjujte. Napačna poslovna odloči^ usodna. V začetku meseca razočaranj ... bo rešitev - potrpežljivost, Ljubezert3 tura bo dala nov zagon, vodN^ (21.1 19.11' bo obremenjevalo, Nedorečeno vas bo obremenjevat ■ ukrepali po svoje Posledica tresenost Še vedno priporočam0 P , Ne pomišljajte, da bi zadeve poče^ '... ( drugih. Trenuten pogoj za uspeh sta '. in zanesljivost. V začetku mese' ' ' ■ prometu. Nova spoznanja vaKI ,nrf. optimizem Sicer bo za večino v0 mesec ustvarjalen in srečen. ribi (20. II. - 2°'", . I^1 Pogoji dela bodo ugodni, zato pokazali sposobnost in ustvarjala0^, psihične in živčne obremenitve za kakšen dan lahko izključit0-pomembno, da boste znali ( membno od postranskega Boj, ’ fe . A Stroški za posodobitev. Vložen, ' šele v drugi polovici meseca. Ne • j, tudi intuicija je pomembna Zaup- Jv Izdaja ga Podjetje za informiranje-Odgovorni urednik matičnega časopisa Je Janko Votek, uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Rituper Ln Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gonter, za fotografije skrbita Nataša Juhnov Ln Jure Zauneker, lektorira Nevenka EmrL Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine t p^ll - marec 2005 — Že peti zimski tabor za slepo in slabovidno mladino dru^vo slepih in slabovidnih (SDSS) iz Škofje Loke je organiziralo mar-n b w ®estih letih obstoja, že petič zimski tabor za slepo in slabovidno mladino —wa. Aktivnosti so vedno v Šport hotelu na Pokljuki, kjer bivalne kapacitete depim in slabovidnim in smo vsako leto toplo pričakani, čeprav je hotel Preben obnove. Za slepe in slabovidne je zelo pomembno, da se vračajo v kraj, 'nwso se vajeni orientirati in lahko nemoteno že prvi dan začnejo aktivno sodelovati - tabom. Vsi novinci s pomočjo drugih udeležencev že prvi dan spoznajo taborni Wor in hišni red, katerega jim vodje skupin predstavijo na prvem zboru. ; bil predvsem športno in kul-t no barvan. Aktivnosti, ki potekajo na ^^ru’ So prilagojene slepim in sla _ tako da se lahko enakovredno j^io med seboj. Tekmovalna narava, k " ^riva v njih, pride na plan in so ob onc,i tabora kljub izčrpanosti vseeno : v ‘lini Ker na letošnji tabor ni bilo alpskih smučarjev, smo do-^ski in del popoldanskega časa ^iili tekli na smučeh, ki je med mla-slepmu in slabovidnimi daleč najbolj Prež’ 11 Preostanek popoldneva smo ^‘vliali ob športnih in interaktivnih Prej Jer Sankaniu Letos smo se prvič Mhh V nočnero sankanju ob WSBiti ---------* '---- 1—’---------------°------ ---Zimskega tabora za slepe in slabovidne na Pokljuki so se udeležili srednješolci iz vse eceri so bili namenjeni delav- slepim in slabovidnim, da kakovostno Slovenije, med njimi je bil tudi Prekmurec Sandi Sabo. Petek v Murski Soboti nastopali Omar Naber, Alya in Yogurt nicam, v katerih smo se preizkušali v ustvarjalnosti. Na letošnji tabor je prišlo sedemnajst udeležencev, za katere smo skrbeli štirje voditelji. Sedem udeležencev je bilo slepih in ti potrebujejo stalno spremstvo Zahvalil bi se še drugim trem voditeljem Jerneji Jelenc, Katjusi Koprivnikar in Igorju Miklavčiču za res kakovostno pomoč pri izvedbi tabora. Posebna zahvala gre tudi Zvezi za šport otrok m mladme Slovenije, Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Ministrstvu za zdravje, Alpini Žiri, Športni zvezi Škofja Loka in Občini Škofja Loka, ki tako ali drugače podpirajo naše projekte. Skupaj omogočamo mladim Športno društvo slepih in slabovidnih iz Škofje Loke predivu«, del prostega rasa m 5 prijatelU uživajo v zimskih radostih. Alya in Omar o živi jenskih napakah, Evrosongu in tračih Iztok Štefanec Tanja Zrinski priredbam? »Nikoli. Ker mislim, da je ravno v tem ‘point’. Da je zanimivo. Pripravljam pa album, na katerem bo sicer nekaj več lastnega materiala.« Kako pa je s trači? Kakšno je tvoje mnen je o rumenem tisku? »Sama nanje gledam s pozitivnega vidika in rumeni tisk je danes ‘ful in’. Ampak se ne obremenjujem preveč, ker tisti, ki me poznajo, tako ali tako vedo, kakšna, sem.« Omar, za tebe podobno vprašanje. Tvoja življenjska napaka je...? »Ne vem, veliko napak je bilo, tako da ne bi omenjal nobene posebej. Zgleda pa, da prav usodne zaenkrat še nisem naredil « Pa dogodek, ki te je spravil v neroden položaj? »Uh, teh je bilo toliko... Kar nekaj v srednji šoli, na ‘faksu’ in tudi na odru. Sicer pa se med nastopom na srečo še ni zgodilo nič hujšega.« Nastopal si tudi pred večjim občinstvom. Kako je s tremo? »Sčasoma sem se treme znebil. Navsezadnje že pet let rjastopam s svojo skupino, tako da je bolj ali manj nimam. Mogoče le med prihodom na oder, ampak potem se stvar uredi v minuti ali dveh « Kakšno je tvoje mnen je o Emi in ali pripravljaš kakšno presenečenje za Evrosong? Na Emo se ne bi prijavil, če ne bi bil zmagovalec bitke talentov, saj nisem največji privrženec prireditve v taki obliki m tekmovanj nasploh. Seveda pa sem bil zmage vseeno vesel. Glede Evrosonga pa nič posebnega. Pustite se presenetiti in presenečeni boste!« .' 18- marca, je bil v prireditvenem centru Mešič koncert, na katerem so nastopili Yogurt. Alya in Omar Naber. Se preden I* Uspela stopiti na oder, smo ju pocukali za rokav in poprosili, ah' bi sodelovala v enem na hitro. Pogovoru kajpada. In si minutko. ■q,, ,. a tvoja največja napaka v ončala glasbene šole.« kdaj v prihodnosti odreči svojo koreografijo vložiš mnogo truda, ampak prav gotovo še ti ^jl/^ da ne gre vse po načrtih. Lahko »1^ 3 1 od nerodnih situacij? H U 1: Ib'de in n ■ Ljubljani na Maj- fantje skrbijo zato, da h - . ^^asno na oder, pridejo po me-A- F !r' l '’i-ni nu vrsti in tako na-° takrat Pa sem nekaj debatirala ‘ ' n ^n^brjum v kombiju m zgodilo odvrteli ‘intro’, glasba se je že ■ ‘sR6 °d nikoder Tako da >e cel f ' '°lk' je pel, jaz pa sem po-’ । Se le končal Gor sem šla, ko so ga $e zgodi, ampak na koncu __________- , is vsi vemo, da preživlja našo estrado. Pre- *■ “ wd' om”r Nab*r v p l,c>n